ftleftafere nafvažnetše ii- nafdbe v zgodoiiEti clo- vešfva. Brž ko se je človek pojavil na zemlji v sivi pradavnini, si je skušal z lučjo svojega razuma, s pomočjo najrazličnejšega orodja olajšati svoje delo v borbi za vsak danji kruh. Najpreje je človek seveda iznašel stvari, ki jih je neposredno rabil za življenje. Tako uporablja kamenite sekire in sulice za lov in orodje iz rogovja in kosti že človek mladokamene dobe okoli 5000 let pred Kristusom. Izdeloval je tudi že lončeno posodo, okrašeno z geometričnimi liki. Kasnejša bronasta doba — 2000 do 1000 let pred Kristusom — pozna že poleg sekir, meče in srpe, kopja in puščice. Tudi ji niso neznani Iuksuzni predmeti. V takozvani železni dobi 1000 do 400 let pred Kristusom poznamo pa že denar grškega in etruščanskega (italskega) izvora. Brez dvoma pa je ena najstarejših človeških iznajdb — plug, ki ga najdemo upodobljenega na egiptovskem denarju in starih slikah iz Mezopotamije, Grčije, Italije. Lahko rečemo, da so pri nas v dobi rimske oblasti (okoli Kristusovega rojstva) znani poljskemu gospodarstvu najosnovneje potrebni predmeti: V naslednjih stoletjih vse do današnjih dni pa slede vrlo važne iznajdbe. Že v starem veku je omeniti brušenje in barvanje stekla, izdelovanje sedel,, znane so bile tudi žage in mlini na vodni pogon. V prvih stoletjih krščanstva je škof Paulinus iz francoske Champagne prvi začel vlivati zvonove, ki so se v 6. stoletju že povsem udomačili. Zgodnji srednji vek nam je dal med drugim' arabske številke, gosli, pevske note in tudi mline na veter. Znano je, da je v 14. stoletju iznašel frančiškan Bertold Schwarz smodnik, ki so ga Kitajci poznali že pred Kristusom. 15. stoletje nam pa po Guttenbcrgovi zaslugi prinese tiskano knjigo, sprva zelo drago, a se kmalu poceni, ker go leta 1470 začeli delati papir iz cunj. Koncem srednjega včlif. so zaČeU delati klo-, buke iz klobučevine, tiskati podobe in K