Z53. štnltfc*. *#- i Llrtllni, i poiriillit l. nmiln m L. leie. I^^H^B ^^^^^^^K ^^^^^^^B ^^^^^m ^^^^^^^B ^^^^^^K ^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^H ^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^A ^^^^^^^^^^^^^^^^^K ^^^^^^^B T^ ^^^^^H ^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^B ^^^^^^^H ^^^^^^^H ^^^^^^^H ^^^^^^^h ^^^^^^^H ^H^a^HE JSti*^^B .Slovenski Narod* vtl|a p* potttt sa Antro-Ogrsko: ia Nemčijo: cak> leto sknpaj naprcj . K 30* ~ I ćelo lcto naprej . . . . K 34*-pol leta 15*— I fctrt lete 2 Z • " \ 7'5O I M A™*^0 *n vte dru^c dežde: ■a mesec . I . . I 2-50 | ćelo leto naprej . . . . K 40.— Vanaaajetn glede Inseratov se naj priloii za odgovor dopisnica alt znamka. ^i■■■litro (tpodfl], dvorište levo). KmaflOTa mito« ŠL 9, tt'efcm tL Si. Utaja vsak 4aa i?»om> Uvtaamit Mi«l|« U praimifct. iuseriti te računafo po porabljenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 83 mm širok prostor: enkrat po 8 v\n., dvakrat po 7 viri., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostori 16 vin., oarte in zahvale (enak prostor) 10 vio. Pri večjih inserdiah no dogovoru. Ilofj niročiikl aa) posijelo laročrno teli* *&* io atkaiBiol. *^| Na saso pisacie itroćbe brci poslatfe destrja se ac norčiio ailttkor oziriu. „lltroiaa Utktraa" ttltfoa it. 85. .Slovenski Narod' velja ▼ kidani . dostavljen na dom alf če se hodi ponj : eeta ieto naprej . . . . K 38*— I Četrt leta „ ..... 7't pol leta...... 14'— I na mesec „ . . . . 9 2*30 Pasamezna itevilk? valia 12 vitiarlsv Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Grtrfatftrot Ksaflftva ali« it. 9 (v I. nidstr. ievo, Utoftm at 34 NAŠE URADNO POROCILO. Dunaj, 3. novembra. (Kor. urad.) Italijansko bojišče. Položaj ob TU-mentu je ostal ncizpremenien. Štcviio vjetih je prekoračilo drugih stotisoč, plen topov je narasel na veo kot 1800. Zanesljive podatke je treba prepustiti Še natančnernu štetju. Vzhouno bojišče in Albanija. Ne-izpremenjeno. — Sef gen. štaba Dunaj, 4. novembra/ (Kor. urad.) Italitan^vko bofšče. Bojno defto-vanje ob Tilmentu naranča. Bojol položaj dovoljuje sele danes pregledati, kaj so ▼ dvanajfti bitki ob Soči pri skupini generala pebote Alf red a Krausa zavez-niške čete In njih voditelji izvrši*!. Za-vzetje 2600 m visokega gorovja Kanina in 166S m visokega Stola, nevzćržno prodiranje ▼•nedostopnera gorovju južno od doline Bele, ki ga ni mogel ustaviti ne sovražnik, ne slabo vreme, niti italijansko unlčevalno delo, zavzetie Re-zinte ter utrjenega taborišča Humina-Osopa zagotavljajo onim gora vajemm četam, med njim pežpolkom št. 14. in 59., tirolskim cesarsfclm lovcem. Štajerskim strelskim polkom št 3. in 25. in cesarsklm lovcem novo slavo v zgodo-vinJ največje vseh vojsk Vzhodm boiišče in Albanija. Ne-izpremenjeno. — šef gen. štaba. NEMŠKO URADNO POROCILO. Berolin, 3. novembra. CKor. urad.) Italijanska fronta. Nikakoršnih več-fh bojev. Dosedaj smo naš teli nad 200.000 vjetih In nad 1S00 topov. Plena na strojnih puškah, minometih. avtorao-bilib, trenskih vozovih in dragih vojnih potrebićinah še niti približno nismo ttogli dognađ. — v. Ludendorif. Berolin, 4. novembra. (Kor. urad.) Italijansko bojisče. Ob T^mentu artiljerijsko delovanje menjajoče se sile. — v. Ludendorif. Usoda tretje Italijanske a r m a d e. Druga italijanska arrnada se je umikala po prebitju zapadno Tolmina najprvo proti jugo - zapadu, sledeć toku čest na Cedad, od tam zapadno proti crti Til-menta med Kuminom (Oemona) in Kodroi-po. Prekoračila je Tilment in se ustavila samo pri Pincanu, Dlgnanu in Kodroipu. držeč mostišča, da osigura prehod svojih čet in prepreci, da bi tuđi zasledovalci istočasno dosegli mnsti^ća in šli preko njih. Odpor na teh mostiških pozicijah je imel tuđi namen, da pripravi razstrelitev mostov. Pri Gorici in na Krasu delufoča tretja ar-msda pa je nastopila umik, kakor znano, dva dni pezneje, torej v času, ko je bila prijeta v fronti od armade Boroevićeve in o^rožena od 14. nemške armade s severa. Tako je zaostala tretja italijanska armada v umiku za drugo, vsied česar je ozroženje v nje-nem scvernem boku trajalo datic in io konć-no privedlo do katastrofe. Dalekovidrost našega armadnega vodstva, ki je zadržalo, pričakujoč take dogodke, napad pri Gorici in na kraški planotl, je postavilo tako temelj italijanski katastrofi ob Tilmentu. Isto-čflsno, ko ]c druga armada. izvz^mši omc-njena mostišča, Že prekoračila Tilment. je bi!a tretja armada še daleč to.-stran rcke. Mogoče tuđi, da je bilo na južnem detu na-šesra pohodnega prostora zasledovanje na-menoma zadrževano, da se tako podpre učinkovanje z boka severno. Ob Tilmentu pa se je stisnila in nakopičila armada vojvode d' Aosta na malo mostovih ob relativno kratki rečnl prozi od Kodroina rizdo!, Ker je bila ta armada Stevilnejša. tuđi radi teta fe r,\ šio pasiranje reke izpod rok tako lladko, kakor pri ftevilno šihkejSi dru^i ar-madi. Da omos^Č! prehod čez reko. se je moral vojvoda d' Aosta postaviti *e na to-stranskem rečnem brecu na boj. Obkolitev se je izvršila po nacrtu po nemških četah s s«vera in avstro - o^rskih z vzhoda. Na-rastli Tilment je bi! za njihovim hrbtom in tako d* Aostovim četam, močnim tri zbore, mi preostalo dnifo, nego na prnr> crto. Znatna doslejna oslabitev bo sovražnika prisilila, da si iz-bere za obrambo primerno crto kolikor rao-goče kratko, ako se ne bo motel ustaviti za Tilmentom, ki dela zbog svojega hudourni-šk-ja zna.aja prav znatne ovi:e. Tcnvj pr>-goju bi od^ovarjala najprej pozicija na spSoh vzdoii rejnega to.-.a Livence. Da se pri tem na italijanski strani računa na kolikor mogoće malo opustitcv ozeml.a, ni potreba obširneie poudarjati. \"zctje itall'an-ske ironte -:e bi i •- - - Ja bi Stevilno v ;ne it* - * * - -Jt. na jugu svojo fronto do Stino di i.ivrnea pri-kliučujoć, imele varujoče morje in razsežne lagane v fronti in boka, karero oTcmlis ni prikladno za večle * e. Fror. :a ob Li-venci bi se skrila -fri s Mr.entsVo crto za približno 25 do 30 kilometrov, s va-tero okofiSčtno mora italijanska armada v svoji seđami se^tavi gotovo računati. Za opustitfv tilmentske črte ?f!i tuđi dr;^tvo, da bi bila njena cbrarnba teliko nevarr»ej*a, kolikor hitreje prodira naJa ?cvcrr.a skupina in da ođnsharje Italijanov ra sevemem boku bi zonet razruSilo vso itaiijansko pozicijo. Ako pa se obrar^a prfloži za Liven-co. potem ne bo grozila xr.}i nevamnst. — Tuđi zvezaz bojnirri d?Ii v cro-ovju in s si-lami v i irolski se laf je vrši iz te pozicije. Tako vzetje fronte daje Italiianom tuđi v večji meri potrebni čas za p-ctiedredbe. Ak.-» i?a je moraf??TTo stanje Ttal>'2^^ke ar-rn^d* ?^ sla%?e. n^^r^ hi se k♦£?*!'!"> računati ćelo r?a t'zetje italijanske fronte do Piave. Vojaške kriiiVe v entfnti pnsebnn mori skrb radi tega. ker so Itaiijani izr:bili tako veliko ? te vilo ton^v. CidorDi ni ničesar vrd«l in ničfsar sluti 1. TCorriere <*f»n Tirino« ozn?!^a nazđerno izdajstvo r ita'ijan«lri ar-madi ta ba?ko. Rp«n!-\ im ta. ■*•» r^ir^a ni nlč-«ar vedf! !n »ičesar elutil ne o csoči Nffn^v, n*> o ^-iho-r^ i:^*>*M ^:i o'^nsivi in tuii ci vedeL na k&t<"rem kraju se !>• ofenjsiTa pričelR. Drsnost irr^dn«»ra nem-ško - avstro - ogrskega vod^tra je igra je prevrtrla vs» ita^jan-k* n?(^rt*». Prehod preko Tilment a. Po-ro^evaloc orrskera Ii5ta *T»tid»pesti Hir-lapir n^zns.r.jz, r*a bo v kratkem objavljen prehod preko Tilroenta, tako da se bo mo-?]o pričeti prerarjrti snrražnika tnr!i ono-stran reke. Prodiranje generala Krobatina proti Tolrmzu bo napravilo položaj za Italijane ž.e rcvarnejši. Še nadaljrii umik italijanske armadr. TT)*\ly Chr^nicle - poroca iz Rima: Treba rač:rat; ra ?e nad?.l;nji umik italijsnsVe arrnade. d^Kler re bodo končane varno-.tne naprave na drugih frnnt-nih delih. »Dailv News« izrada svojo svrb o položaju itafijansite ju?notirclske fronte. ^Nihče nam ne more več poms?atM Poroievakc Va!J-nsn ni^e v -Pester Llovdu«: Izmed rtn^Kih iziav victih oficirjev je posebno značilna trn. - le: »Nihče nam ne more već pomai»t*,« je re^el neki visjl oficir, »mi smo Vončno nrer.li iz vlrjc napad.ilca v rSrar--bn in *i:di naj^alfkose^-nei.^a entenfna nndp-^ra re inore r-^secM niti polovice izfuh. Vatere snio utrpeli.« Tako sodijo streznjeni poznavalci razr^cr o na-stalcm položaji*. Izdajstvo v lastnih vr-s t a h. »Pazrctfa Ticincse« r"*e: Pr.raz Ca-dornov je rarložljiv samo z irdahirom, storjenim v lastnih vrstah. Se pr?d par dne-vi je C?dorna svečano v svojem poroilu izjavi!, da je arrrradn orir)r?»v!*cr?a, r>^5t.iviti se oroti sovrafnrrnu napadi m Cadorra je mož. Vi vf. kai govori ii obt."*ib:. On ra'-p^Ia^a s prcizkii'cno Štcvil^o armada. f^da-i^Ice i'Cc list v vrstan Giolittijanccv, socija-listov in kleri'cal^ev. Ap^fiia napram itn. liian-sk-j katastrofi. Fz PerM-a. Zrnaca nemških in avstro - o^rskih čet nb ?o^i in itr»liian** i polo^rr *t& v'budfla na AnfcleSkem jako v^Hko pobitost, ker sta močno prese-retf!a širove "r^ce. Anelefi m sodil!. da Avstro - Ofrskt ni vr3 sno^obrji 7% tako vrTikn ofenzivo. Anjjlfia posfbno bridVo oH-Čuti izrubo tal ?; strani Italue r><-idobljenih v 11. krvavih bitkah. »Morrfn« Pr,*t« je več-krat pohvalno omenjila, da ?e Italija do«1?j rd:^a zaverr!c?. ki ie irtrs^Ia centralnim državam evroDS^e zernlje. Anjclija ne posije čet v Tta-Hio, R-rlin. >Dflifv V^il« v^rrt*. da An-z\ujx ne pošfje nikaVih čet v Italije, marveČ hoCe započeti v njeno krrlit nove razbre-meniln« 5;unke na zaoađm fro«tf. »Corriere della sera-r pa poroda, da so ri^^ie v It^tiio franeoske in ancle^ke artiljerijske čete kot neposredna priprava za znpetno o^vobodi-tev rIrti~^^T-;^«T-» -r^TrJt*. AnfleSko - franroska po-moč. Ir fpnere: Tako hitro se rr*e đo-rođkl ob Tilment«, da rojafki kritiki na ! anprlelko - franroskl stran! ce ređo, kam nai *n pranaprav no^tmriio r*te. k! priha- i jajo Ik Anirlile In Frartrfje n* italf^nsko boji5če. PariSki vodilni listi obžaljtijejo, da 1 prihaja angieško • franeoska •ktpedieij* tako pozno in jo sniatrajo 1« bolj feot mo-r* lično pođporo. Neki franeoski general j« bil napravil nacrt «a enotno fronto ob Soči, ki bi ga izrršile bojne aile vseh rav^enikov ali krto ga j« zavrgel, rprašuje »Eoho«. Najbrže Cadorna Prerekajo pa «• tuđi An-gltži in Francuzi med seboj, kdo praTta-prav naj pomaka Italiji. Praucoaki listi iz-vajajo, da neke gotove meje Francija ne srne prekoračiti. Frnneija mora misliti v vrsti naše in ne sme oslabiti svoj« fronte. Po drugi strani pa saveznik! zop«t ne staejo dopustiti, da bi ć<*te centralnih držav preplavilo gorenje italijansko ravnino. Zato nanretujejo Frar.^ozi, da mora Anglija prevzeti gVarni del pomoći sa Italijo. Italija ovira ententi v ive-tovni vojni. Luzano. Italija je sanjala. da b<> v svemvni vojni velika pomoćnica in ćelo rešiteljica entente. Ali postala je sedaj po velikih porazih prava ovira ententi. Ita-lijan^'vi listi iziavliaH, da se bo svetovna vojna odl'KMla v Italilf, da bi tako pripravili zavczni.e za kar najnitrejšo pomoč. V res-n'.S\ %c b,-je, da bi ljudstvu pre:la zadnja volja, prew«*.ati vojno rorje, ako bi i«ve-delo jnlo re*nico o ofromnih porazih italijanska a-mad Ođporna rolja italijaaske-ra ljudstva p«dve]«na. Kafcšno je duševno raspoloženje italijanskega ljudstva po tako nirromnih iorazih Eadnjih dni, nam priča najbolje • Corriere della sera*, ki prav-;- :>am^«io» da bi 9© ljudstvo ?trni- 10 in bi prerlađala famo ena volja, «e je ođpnrna volja v ljudstvu vsled te neTarno-sti Se podvojila. .Tribuna« sicer piše dan na d?n, da po centra!r>f> države r tvojem n'.iupu pričele ofenzivo in r.Popolo d' Italia« napada Ru^ljo, da ona ;ie prarzaprav kriva itali.iaa^kega porara. Ali ts! taki pomfrje-ralni poeJcusi ne zalefejo nič v italijanskera ljudstvu. W gle^!a redro ja5T>e:ie. kako katastrofalni po poruši ob S?o?i \n T»1!nne-?tu. "It&lijnns!vi ob^ejni krali * zastava h? 1?. I-rjT*na s^ perr^a 1. novembra, da so bili obmejni kraji Forto Ce-razio. Poate Tresa in Ponte Chla^so t za-rt^ivah. VrSfli ro «r»đ rojnin ?#»di-«? e tt> \r Rotterdama porocaio. da je Ca-dorna stavit svoie vomiIto mento lira«ju na razpolaaro in isto^a^no ee trrii. da ntesrne K;t? Cadornn postarli^n rred vojno sodi-šćft, pred katerira bi am imel opravi^iti zbog McIiMfh pcfajtov. Caproniji i r g i m i! i Knt mat^a uspeh rn*ih srnag na kopneni in v rrelvii je ozTinfim dejstvo, da so drsni ftalifan^ki Ca-rropiji in Nienporti popolnoma ircinili, to T«lei l*?H\h v -r^^-ih bnjih in d«»?oma vslod prelofltTe letaTskih postaj. Italijanski m i n i s t r 5 k i pred-s t d n i k prefektom. Ita'iiansVi miTri-•trsVi pređ^-drik Orlando ie poslal prefektom v debeli rVro^nico, v Vateri irrck^ ne-r.majir* r^'.jpanje. d* bo arn^tda, kako- hitr« ^Vreva od orromn^ta navaia. oprostila t!a d^rn^vin* in privedla itaUjansVe T^tn-rc do ttfss-. V teh bojih jerc za Mti ali nebiti ce- l^sa "srotfs. Orlarrdo priporoča cdiio^t. d'^iplino in zaupanie. ITALIJANSKO UPADNO POROČT1.O. 2. novembra. Izmenjava topovskih strelov Drrl'o Tjlmcnta. Sovrafne patrpli^, 11 «o h\\z prod-Te na desni breg reke. so bil* r»re?:na:ie t ognjem naših strojnih pušk. Ni-kaHh važnih do»odkov fz ostale fronte. tesloo wt\ tesana M\i Dunaj. 3. novembra. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Cesar je izdal nastopno armadno povelje: Pred dvema letoma in po\ so Ttali-jani zavratno n«radli monarhijo s svo-in inilijonsko armado. Imela je izvršiti smrtni sunek, ali moji junaški bojev-niki so vrđritM v enaistih krvavih bitkah zmafcovito vsak naval. Mogočno %o se mogli skori tri poletja brex skrbi za jugozapad izbojevati ogromni boji na vzhodu. Mojročno ic mogel biti nedavno, utrjen na pogojih, ki jih je »jstvaril in obvaroval brezprimerni odpor, pripravljen oni odlocilni udarec, ki je uvtdel 12. bitko. Srćno se spominjani v dneh oprostitve mojefa Primorja vseh sijainih činov, ki 90 jih od bin-košti 1915. izvršili vohkovodje in čete proti Italiji. NajzvestjSi spomin posve-čam za vselej onim neStctim janakom, ki so morali plaćati zmago za eeno svojega življenja. Vsernogoćnemu -bodi hvala! Kri teh vrlih mož ni tekla za-man. Moje in Mojih zvestih zavesnikov bojne sile stoje globoko v sovražniko-vj deželi. Ob stražnem ognju v Turla-niji s-c oživila jo za raojo bojno silo po-posni •pomini, spomini na davne prospe slavne dehe., v katerih korenini vo-ja^ka modrost mojc?:a nepozabne^a prastrica cesaria in kralja Franca Jo-žefa in ki se ne dajo nikdar ločiti od imen mojih prećnikov Karla in Albreh-ta in spomina na Rađeckesa. Duh toh vel'kannv. ki živi v mojih četah za vse č«se. n?i vodi nas po pf>ti uspeh a. na ksterem edino moreio moii narodi pri-d"J)iti od vsesa sveta zaželjeni mir. Bog z nalili! Baden pri Dunaj u, 2. novembra 1917. Karei L r. Bitka na zapidu. Heroini, 3. novembra. (Kor. urad.) Dc7 sn Biegla «ta ^meiila br>!?io UeJov^nje pri vseh armactah. N'a Han-drskem |e sovražnfk raočno »treljal na raesto Dixmuidsn i« sosedne črtt. V no-č! eđ 1. ni 2. n«vc*rt:fr sn:© \ztt*11\ žc tic\] ča53 nsiacravarfo prestavitev svojih črt ob Cheminu des Dames ter nas sorražntk pri tem ni mnill. V«e gmanfe )e ostifo sovražnikn pr'fcrito ter 30 £^-vrsžr.?1* v-:crsi popoldne še živahno ob-•tre'Itvf! od nas zapHŠčene r^^cije. Ob feanah1 od R^ns do Mame 5?no vjefi pri izrUlnlh funk??! stTerozjraeriške v???.ke. Na?i letalTl ro v noći cd !. na 2. no-vciab*w nar?Til London, Cli^than, fira-vesem, Ramsgate, Mar^ate in Dun-kerqtie t hornh^TiU Iz n?očTt!1i požarov sk?cpaino na dobro tič!Kkovan?c. Zadnje . Vzhodno bciišče. Fri Dvinska. Pmorfonu. Bnrnnovlcth in ob Dolen^em Zbrnči! ic streHanje ožlveln. V.-kedon»kr? fronta. ArtRterijsk! boi ic vrftcdno od V»rdarja narasel do velike sile. — v. Ludendorff. Bcrv^Hn, 4. nnveni-'r^.. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina gfm-funrchta. Na Fla?i drskem so se pri kraltrno o^ačeneni o^niu od!grali ob Yserl In seTcroTzhodno od Vpresa maniji infantenjski boji. Pri Passhen-ctactu 5tt*o s 5nnKom popravi1! svoje črte. Na več toT:Vah srr*o zavrnili angic-?kc delnc n?pi*d«. — S k u p i na n e m -? k c jra prestoionaslednika. Ob k9tiaht Oi«e - Aisne In ob nižavi AI-lette žlva?ino artiljerijsko deiovanie Tn uspešn? boji i«a*ih predniih i«t s fran-rosfctmS ^EHdniki. Na vshodnem bre??u Mose se ie čez ćan ojs«M1o živahno stre-linftle. Zvcčer je med Samo^ncnTom in neionviittom naš zbrsni cbramhni nsren? zadržal cb gozdu Chaume se pri-pravijaioči napad Francozov. Vrhodiio boji^ce. Položaj je nc-rzprcmenjen. Ob cesti Risa-Vemlcn srr.o raznršiH ruske štrafunske odđelKe pri ZejreTOld'j. Makedonska fronta. Ze več dni ojačani artUicrliski boj med Vardarjem in DojransKim iczeroTK je trajal tuđi Ačeraj. Do sedat so izvršili samo An-^!eži dclne napade, ki 50 jih pa bolpjar-ske varstvetie čete zavrnile. — v. Lu-dendorff. __________ fToIffoT ara* por^ča: Na Fltudr-s'k e ra je ležal 2. t. m. na poziciji* pr#đ Papshendaelom in Zandvoorđom tnogo^em o^enj, ft i je narasel zlastl v okoliei Pas-ahendaela in Ghelur«lta T«Ckr»t do bofc-najo^e^a o»nja. Tuđi v otollci Dlrmuldna je bilo streljarsje Hvatano, j« trajalo e«e noč ter b« je đne 8. t. m. ijutraj tn, kakor tuđi na obeh »traneh Houthoultt«k«gm *o-eđa in međ Poelcapellora in Paoshenđa*- i lom ojafillo. Na ostalih đelih bojii^a je bilo ; atreljanje rsled megle slabotnejSe. Mo** j ■•js> Borraine izriđne sunk© na rmimfk toCkah front« ido porsod krTaro lairniH. V »oči ma 1. EOTerober smo preložili sroj» fronto b Chimina đ«i Dam«B, t«r ta Je to iiTTillo popolnoma po aafrt«, kar }• eot nemSklh jarkor nit! opazU ni, se redno oh-streljeral rapuSčene pozicije. Na lotarin5W fronti so pripeljale čete z nekoga šunka peverno cd Parroy=kefra gozda Teč Amerikancem in eno strojno puško nazaj. Z e r> u s t i tr i j © Chemina des Dames ro izrrisili Nemci ono izpremembo na svoji fronti, ki je bila potrebna vsleđ dejstva, da so Franeorri vdrli v prostor se-rerovzhođno od Soissonsa. Nemško poro-čilo omenja prvič spopad s severoameri-škimi četami. FRANC08KO URADNO POROCILO. 2. novembra popoldne. Serer-r.e od Aisne včasih profinjeno artiljerijsko cleloTar.je. Razprsili smo sovražne oddelke* ki so ae ak^Sali pribliiati na§im crtam X okolici Chevreuxa. Fostugeni soTražni ne-nadni napadi na naše male postojanje p*i Masslcesu t eireri na Tahure in seremo ofl St. Mibiela ?o ostali brezuspežni. PK patruljtkih bojih na lerem bresm Moee*. smo rjeli ve5 n:o5. Dne 1. norembra ?o n*-M Ietalci ffez dan zbili 2 nemški letali, trenje letalo »o zbili nagi obrambni toporL Poles tera smo prisilili sedem ^ovražnili letftl, da so se poSkodorana spustila na tla. Naši leta!ci 50 metali mnogo bomb na ko-icĆTor« t Muhlheima. na letališče Schlet-ttadt, r.a xa*oge municije t Rufacha in Nd-periimthalu ter na kolodTor Diedenb,ofen. V n:wJs?*.*?Li.jG. »a^otstreljebanje Dun.fcerqna ;e Biet-Io 17 set^ih letalcer 2500 kg borni* r.a Tnesto Offccburs t veliki Tojvodini Ba-đenski. 2. norembra ivefier Posleđice naše zrnage pri rialmasonu se že kažejo. Sovražnik, ogrožen vsleđ pritiska naše pe-hot? na svojem dpsiiom krilu in omajan ođ rts.se zmagre pri Malrnaifonu se že kažejo. cij neprestano obstreljevala nje^ore utrdbo južno od Ailette, je bil prisiljen opustiti Chemin des Dames, ki se ga je đržal 6 me-?ecev, na fronti kakib. 20 km, od pristave Froiclrr.cnd do vzhoćno od Craonna. Našo čete so sestopile s pobečij na severu Ch.e-mir.a des Dames ter zasedle nemške pozicije v grlobočini nad 1 km. Yasi Courtecon» Ccrcy en Laonnois, Ailles in Chevreux so v naSi posesti. Naše patrulj^. ki so ostale s sovražnikom v stikn, so dospele do Ailette med Braje;em en Laonnois in Cernyjen. Xa ostali fronti je bil dan miren. 3. noTembra zvečer. Ražen prerej žiTa:ines:a artiljerijskega ognjs v nekaterih odsekih severno od Aisne, v okt>> lici Malsons de Champ.VTne inna destem brepi ^Tose severno ođ Bezonvauxa rid«-»ar poročeti. Sovražni letalcl so obmeta-Tali Calfti^ v noči na 29. oktober. Dunkep-eue v noči na 1. november z bombamL Stvarna akoda je malo pomembna; nikn-krSnih žrtev med civilnim pp^bivalstvore. ANGLEJKO URADNO POROCILO. 1. novembra. Sovražna artiljerija je bila čez dan r.elo (Telavna vzhođno in ae-verno ođ Tpre«a. Naga artiljerija je izvršila več koncentričnih obstreljevanj s*-vražnih posicij. Sicer ničesar važnesa. £te-vi!o ođ arcrlcških armafl meseca oktobra na Frmccskpm vjetih Nemcev zna Sa 9125 mo«. v«tevii 242 čsstni^e. V \?tcm čas« srao vplenili tndi II topov, 431 gtrojnfli puSk in 42 mo?narjev ra jarVe. ,2. novembra. V. dobro uspelln malih pcđvEetjib. ki smo jih izvršili pretekle noč in včeraj jrrečer južno In zapadno od Paflshenđflcln ter severczr.pađno ođ Poel-cappcUa, smo iz-fcol.ilali svojf przlelje pri teh krajili ter vjeli vee mož. Lincolnshlr-ske ic lineashirslce čete so izvršile !• usr?e»ne nermđn* napnfle rzhođno ođ Ver-rellesa in vihođno ođ gozđa Trewnbury, pri fem?r so ubile več sovražnikov in jih večje številc vjeli. Sovražna artiljerija je biTa po noči vzhođno ođ Ypresa zelo de-lavna. Belgijsko poročilo. 3. »ov^mbra. Artiljerijski bol j# bil manj živahen, iele 20. In SI. oktobra je oživel- in je 1. novembra zlaetl pri Dixmu-idnu nar^^el, k>r je delovala zlasti artiljerija v jwfcih. Vefekrat smo namerili uni-Čevalni o^enj % usp^hom na sovražne baterija v jarkih. Večkrat smo namerili uni-so metali rceo^o borab na naša lcritja. švlearji na Francoekem. 2enev«p S. novembra. ^Journal đe Se- »ere« poroča, da je 500 mlađih švicarjev. ki ?o bili na franeoskem rojeni, a 9'> si obđržali 8vicar?ko državljanstvo, postavljeni ođ franeoskih oblasti pred alternativo, 4a v»topijo v tajsko legijo, alt pa tekom 4f nr šapnite đeželo. Švicarski rTezni rret se bavi % to zfiđevo. Letaleki napad na Anglijo. Lendon, 1. novembra. (Kor. nrađ.) Reuter. SovraJna letala ao priplnla v aređ« svečer v cćdelkih međ 10. In 45 minut in 11. in 30 minut naj jugovzhođno obal ter Stran 2. .SLOVENSKI NAKult, u.«e 5. novembra 1»17. k53 ste-. fcoletels, naprej proti Londonu. Letala wm razvijala okrog sebe dim. da jih Je bilo Uiko opaiiti. V TMh okrajih J« bilo slapom policijskih poročil ubi Uh 8 oaeb ln 11 OMb ranjenih. Skoda je majhna. Zadeli nišo nobene naprave Toja3kega pomena. no-bene, ki bi bila Tiina za mornarnlco ali sa ftadelovanje municije. Mnogo na* ih letal se ft* dTisnllo. Vsa so se Trnlla ▼ dobrem slanja. Iz Irak«, Kljub Tfednlm preporadira lmajo «In-ftni le redno rojalke raje. V distriktu Cork ao aretiralJ 60 sinfinov. Vlada je na podlaci obrambncga zakona preporedala za da-ms nameravana dva shoda sinfinov, na katorih naj bi bila gor orila voditelja te^a ■tbanja. ___________ MAJHNA POMORSKA BITKA V KATTEGATU. Kod&nj, 2. novembra, Ritzau porote.: Včeraj dodo 1 dne se ie vršila majh-oa pomorska bitka med angleškimi tor-^•dnimi lovci in nekaterimi nem^kimi pboroženimi ladjami, meci katerimi je Mio nckaj večjih pamikov in ribiških lolnov. Bitka se je vršila v mednarod-; «m okolišu Kattegata. Neki veliki nem-i ki parnik, ki je bil kmalu zadet, se je K>toplL Domneva se. da sta se potovila odi dva. ribiSka parmka. Angleški tor-*đni lorci so sprejeli na krov 30 mož K»adke pamikov. Neki trgovski parnik, J se Je slučajno peljal proti jugu, je re-|0 15 moi ter jih zvečer izkrcal v Koda-feju* med njimi 5 ranjenih, ki so jih prene«!! ▼ bolnišnico. Vsega skupaj je baje Ulonilo 50 nemških mornarjev. Wolffov urad pripominja: Ore, ka-ator se zdi, za neko majhno nemško po-ttiožno ladjo, ki se je nahajala v Katte-fatu. Kakor izvemo na merodajnem me-fttu, ni ničesar znanega o tem dogođku. Z ostalih boiišč. Ka ruski jugozapada! froa-%% >• imela vest o atrahoTitem porazu Ita-^iauoT, kakor porodajo ts KiltneTa, narar-oott nnlčujoć nčinek. Prišlo je đo nemirov to oalo <5o aporoT. Vojaki *o klicali: Dol % rojno! Vojna }m ix»rubljena' Dol i ilo/Mn-sklml Tladami. VoJaStro je plenilo proda-falne tu ispuičalo kažnjene*. Brzojavka prarl, 4a a« je dne 2. novembra na ruski Ju*T>sapa<*ri fronti wtt>l -roV-M *^v: ♦ H bode prisiliti vta<*o, đa sk>c© takoj mir. Ruski miniitrski pređsećnik Keren tfkij )• ođgOToril poročevalca »Associated Pr«s*c na rpraianja, ali stoji Rusija *edaj ■nnaj vojna, đa je to emeino rprašanje. Ifasprotno se Rusija selo Sivo ndelefnje ••danje roj na, boje rala «• je, ko ?e je An-fllja i« priprarljala in ko je Amerika 5« gledala. Resila je Anfiijo ln Francoako. ^fudj«, kl trde, da Je Rusija Ie izstopila ii Tojne> tmajo kratek spomln. Rusija se je &oje*rala o4 poretka ia jm đanes onemorla, ■ato tmi Rusija prarlro iaht«Tatl, da no-aijo aaTeanlki aedaj najteCje brein«, K poročiln »Atsoclated Press« o tn-%m ffvu s Kerecsklin iijaTlja drtarn! taj-Ikdt Zedlnjenlh. drtar Lansing, da ni mo-SD6a niti na pcilagi uradnih informacij, niti na podlagi izjave Kermske^a trdlti, da na-JDarara Rnslja izitopltl z vojne Vlada ob-laijujo tako tolmačenje. Tuđi je treba opo-•oriti. đa se je ▼ Amerflei zopet iz kazalo lapnlijc v rusko rlado z dovoljitvijo poso-JDa 11,700.000 do»»rjeT iz prednjega kredl-%k Ta Tsota je Rusiji takoj na razpoiago. RUSKO URADNO POROCILO. 1. norembra. Sererna fron-%a. Na reč tcK?kah t smeri na Ri?o se so-vtateik nadalje mnika t prej pripravljene ^ocieijG- TJmlkanJe se vrši r trajnem stikra t naiiml L-vidnimi odđ^Ild. Noben#ga Trro-ka ni đomn«Titi, đa bi to nmikanj« dovo- JSlo »u»i ažRikn poslati s^nje čete od tti na kako drugo fronto. V v^č odsekih orenj pmat ln pcpnkij* in »Birtrlj« pod poveljniitrom fre-Satnejra kaplt&na prrofa Kcllerja. ki sta bili sjjpnsisut. đa uničlta od cek*»ra ra*»pa Vođmorske^a ćolna torp« Agentura, Ker so bi!e instrukcije deltvske-0ti In vojaikega sovjeta za pariško Vinfe-renoo entente zavrnjene, je izdelal kmeti-ikf sovjet za to konferenco tele samostojne Instrukcije: Mir brez »nektij alt edikodnm na podlagi samoodločbe naredov; za vss •Vtav« veljavna obveznost, da ne sklenejo nlkakršnlh tajnih pogodb. Utesnltev obo-rofanja. Mednarodna razsodiiča v sporn-h vpralanjih. Obveznost vseh zaveznikov. dm ne prieno s pogajanjl glede separatnega miru In da ne sklenejo aeparatnega miru. Vee državo se zavežejo, da po vojni ne od-retejo drugih držav od gotpodarakega prometa.Obveznost obeh bojujočih se skupin, s)a zapuste vas med vojno zasedene pok-a-jlne. Nedotakljivost ruskega državnoga eacsmlja. Vs«m ruskim plemenom se da pravica, da si samostojno urede svoj politični režfm. Ruska Poljska so proglasi za aamostojno. Poljskim pokrajinam v Nem-ŠIJI In Avstro - Ogrskl se prizna popolna av-tonomlja. Belgljo, Srbijo In crno goro je •bnoviti ter jih za izgube odikodovatl fa mednarodnega fonda. Srbiji Je polcg tega priznati dohod do Jadranskoga morja. Ro-muiuka se zaveže, ću takoj irvede dcločbe beroNnsko pogodbe glede politične svobode Židov. Alzaiko . lotariniko vpraianje se reil potom IJudskega glasovanja, pr! čemer ao v nemiki državni službi stojeći ali tam ne stalno živeći prebivale! Izkljudeni od glasovanja. Turaka Armenija dobi popokto avtofiomHo. Vtis govora TereSč?nka. PstrogTs^skl listi Ilvahno razmotrt-ygo vtis vellk«sa političn«a;a govor* Tera-ftčeaka ▼ predparlamentu. livestje, glasilo jfcltfiiMflft lm j<4***—* aov>ta wmrK * mintster ni od govor 11 na aedaj na|bolj ps> reće vrašanje. kaj da vlada stori, đa orno-goči mir. ki ra v Rusiji in Nemćiji tako teijno pričakujejo. Ruska demokracija je pripravljena podpirati vsak boj sa osvobo-dltev podjarmljenih narodov. Ce bi pa hotela nadaljevati vojno tako dolgo, da bi bili val naredi A vatri je osvobojeni potam bi vojna trajala v neskončnoat. Vlada naj se pribilia željam mskega ljudstva, Kaj konca vojno in sklene demokratlCen mir. Glasilo socijalnodemokratiCnih delavcev, pravi, da je dezela pričakovala od ministra izjavo, kakšno stalii^e zaviema napram zu-nanji politiki Rusije. Namesto tega pa je Tereftčenkc govoril o glavnih političnih strujah NemCije. »Novaja tizen«, glasilo maksimalistov, pravi, da govor TereMenka ni zađostl miroljuben in da ne more ustaviti prepasti Rusije. MeSčansko časopis je tuđi ni zadovoljno, pravi pa, da je Tere-ščenko vendar vsaj deloma ugodll cahte-vam meičanstva ln ornaćil tuđi dolžnoati zaveinikov. Proti Kerenskemu. Stockholm, 2. novembra. Ma konfe-renci Bevemoni^^ih sovjetov v Petro^radu so izjavili zastopciki pomor§<>ftkov Balti-Skega brodovja, da je mornarica, ki je iz-ve*e!a. da de'.nje Krren^ki na predajo Pe-trograda, trdno odložena upirati se ukazom provizorične vlade ter jo <*• treba tuđi aretirati. S predajo Petroprrada kot revolu-eijonarnega centru ma bi bila izdana tuđi revolucija sama. Vojaski bataljonski korai-tejl so sklonili, <1a ne br *o Tod;.ira!i revo-lucijonarrih uličnih demonstrarij vlade, kl je pod krinko demokratizma le kapitali-stična. Finski gardni rnlk je po^lasno skle-nil zaprositi provizori^no vlado, da naj ne-mućoma Izroć! vladno oblast ek»ekutivt ldruženlh »ovjetov. Keren?ki nmj se postavi pred revo!nH>ki tr!^^^^ai sovjetov. Komite PavloTskega frardneca pol ka je sklenil, da se vpre evakinranjn Petrograda in da ne odide ni na fronto, 3odoćnost Rige. li Rige poro^njo. đa .1© neXa tamošnja nemika bratovičina sprejela resolncljo. W pravi med drugim: Vsled revolucije v Rusiji rastali smedeni rolitlčni ln go««r>odar-položaj groti onerr>ogočiti vsako uspe^no delo T*eni?k^t:a mf*čan?tTa. Zato vidi osvo-boditev !i te stiske to v priklopitvl Rige k nemiki đrlavi. Japoncl v Vladivostoku. Iz Kodanja: Japonski konzul v Vladivostoku :Mra ve^ro ve^ delavskih sil iz Japortske v V-adive«t^ku, kjer so se Ja-ponci že popolnorra udomaćili v pristani-«.keci okraju Na sunaj se trđi, đa je zbi-ranle lapoosklh delavcev potrebno, da po-magajo pri raztovorjenju japonskih ladlj. AMERIKANCI 2AHTEVAJ0 VOJNO NA- POVED AVSTRUI. Haag, 3. novembra. Iz New Torka po-ročajo: Ameri3\a obrambna zveta je sk'.e-nila pozvati Wi!sona, da naj sklize izredno sejo kongresa, ki naj napove Avstro - O^r-ski vojno in sklene poslati čete v Italijo. Vojno napoved Zedinjenih drla? Avstro - Ornki pričakuje-jo v na^krajgem časa. Đve brzojavki Liucburga. Berolin, S. novembra. »Tasreblattc T>o-roća iz Kaaga: Reuter prlnaša beaedilo đveh brzojavk, kateri j#» grof T.uzburg po-slal cemškemu zunacjemu urad u. Prva br--c:avka z dre 7..!uii_'a t. i. fe g^r.sir Nai na-stop narram Braziiiji Ja napravi! tu vtia, da smejo računati z#n%ao potrpeSJjlTo^t-o. To je zelo nekamo t južni Ameriki, kjer so Iju^je pod t*n>o ?kor?o #• pami Indijanci. Ođđelek podmorslcih Colnov s pooblasti-li zamene bi položaj rnorda ie rešil. Dne 4. avg-asta t L pa je brzojavil: Prepričan sem, da smeteo račnnati na javno mnenje v Argentlniji in Jnžr.i Brasi^ji Skiilam okačiti prijateHfitTo % đrfavo čile Napoved obiska o^l^eika po4iror«kih eolnov v pozdrav prelje na evropska bojišča. Na^i vojaski kro^i raćtinajo, da bo te smeri*ke armade en in pol do dva milijona mož. Snre^le-dati pa ni, da se bo mogla arneriška rezerva uveljaviti še le spomladi pri-hoJ#jeg:a leta in da %t tuđi izgubljeni ogromni materijal ne da nadomestiti Zoi no*. Poiož?j je torej ta, da so centralne države na dveh glavnih frontah zma^ovite in da bodo lahko sedaj kon-Cfrttrra'e vso svojo pozornost na tret-jc fronto. In tega sledi, da bodo bodoći tedni in meseci pač najbolj kritični, kar smo jih doŽiveH do sedal. l'spchi orožja «e moralo seveda presojati z vidika vojnega cilja. Cilj vojne je zmnga i n mi r. Na vprašanje, ali smo >se vsled italijanskega poraza približali miru. pa se dnnes §e ne da ogovoriti. Mnogo bo odvisno od tega, Knko bo reagirala Italija na poraze svo-iili armad. PredseOnik avstrijske zbornice dr. Oross je scer že takoj na začetku ofenzive v zbornici izrekel mne-nje, da smo storili odločen korak k miru. Ta izjava gotovo odgovarja pr-votnemu vtisu, ki so ga napravile zma-c:e na5ih in nern*ki«i čet na miružcljro 'judstvo. Pozneje so se pojavili treznej-ši presojevalci. ki menijo. da bi vpli-vala zmaga v Italiji le takrat odločilno na mirovno vpra?anje, ako bi povzro-čila. da se Itslija dirlomatlčno, oziroma po''t:^n^ odloči od svojih zapadnih za-veznic, kakor se je to zgodilo delema z Rusijo. Ugodno v mirovnem zmislu mora delovati tuđi to. da se bodeta Fran-cija in zlati Anglija kone^no vendarle prepričali, da &o centralne države ne-prtmažljivc. V nemali meti to odvisen nađ3ljni poteiC dagodkov tuđi od d'plcmati^nih in državničkih sposobnosti vodilnih mož v centralnih dr?avah. Ako bo na*a dir^-ma^iia v pravem trenutku znala pokazali, da nobeden usreh ne more spremenlti mirovnih načel. ki !ih je opetovano siovesno proglasila, ro+em morda nastane oni psihološki moment, ki igra v dnevni in visoki politiki tako odlično vlogo. Verjetno je, da bod > zmnge na^ih armad ojačfle vsenemško aneksijonistično gibanje, verjetno je, da $? bodo pojavili močni glasovi za revizijo vojnih ciliev: gotovo pa bodo isto-catm zastavili tre?;ni in miroljubni možie vse svoje sile, da politika ne pokvari, kar je napravljeno z oro^iem. Da hoćfjo gotovi kr->gi izrnbiti vojake usrehe za nacrte, ki nikakor nišo vedno v prilog prizidetim državam, to je vi-deti pri nas tud! v notranji polit'ki. Vsencm^ki radik^lizem se obnn^a. kakor da bi ob S'^či ne bili poraženi Ifalijani, temveč slovanski narodi, ki zalitevajo v monarhiii svobodo in pravico. 2e rr'liajnjo ve-.-no pogostelše vesti o poostritvi režima, že klicejo z vedno ostrrjiim glasom madžir^ki politiki in nemski vodi*eTii rabile ;n roli-raje nad slovanske posTance in nsd slo-vnnsko čnsopisie, ft piše *ovinistično časopise o potrebi temeljite revizije ; državne politike proti Cehom in Jugo-slovanom. Ni čuda. da p-ulajo v kuno i radosti nad zmagami, izvoievanlmi pro- | ti tistemu sovražniku, ki je grabežljivo segal po nn?i narodni remlji. grenke kaplje trpkosti. Malodu^nim je trebt taklicatl, da Je prvi veliki zmagovalec svetovne vojne narodna mi sci in da vojna I sreča ne na naši ne na nasprotni strani ne more poraziti triumfirajoče ideje. Zsl'teve gotovih šovinistićnih krogov, da se mora vojni uspeh izra-biti proti narodom domi. k?že le globoko moralično propalost, ne more pa biti izraz poštene, na državne interese se ozirajoče politike. Znano Ie ;n opetovano je bilo poudanano, da imajo baS naSc jugolovmske ^ete naive^je zasluge v boju proti Italijanom. Kakšna goro-stasnost zihtevati, da izroči država i aarod, katerega sinovi so M oajboUii branitelji, novemu zatiranju! Gorostas-nost, nele v etičnem, temveč tuđi v po-litičnem oziru. Ne moremo si misliti pametnega politika, ki bi hotel v Času vojnih uspehov vsemu svetu pokazati, da so bile njegove besede o narodni jednakopravnosti, o demokratizaciji le slepilo, prazne fraze, izgovorjene v za-dregi politične depresije. Italijanski poraz je konečno za nas Jugoslovane tuđi narodno nepo-srednega pomena. Sovražnik ki Je hotel Tr?t. Gorico, naerla. Odlrčitev pri?akuje!o pa sele od avdiience njrskeia ministrsl-esca pred-sedni'-a pri ce?arju, 'Kateremu je Šel dr. W©-kerle pornčat o položaju. Je pa Še drujo vpra5anle na o^rskem horizonti, Vi sicer madžarski vladi in nje-nemu sistemu ne dela nikakršnih pre^Iavic pač pi r-:r;-a h:ti rc?er,^. uredno se va*"e ! v pretres vpra'^Je vclilne reforme. To Je I romunsko in slovaš!co vnr;\!anie Perse'rj-cije romuTi?kih žen, otrok in starčev detajo honvedskim sodiić«m »ila mnogo truda, !■ enako Je pri Slovakih. Možje stoje runal na fronti in branijo domovino, doma pa delu-Jejo hoq|redskt sodiSča, naučni minister, po-ljedeiski minister, notranji minister ln mini-strski predsednik Wekerle, da branijo madžarsko domovino pred romunskim in slovaškim ljudstvom. Slovaškim šolam, ki so že davno pod posebno »državno zaščito«, slede sedaj še romunske sole. Pcljedelskl minister je izdal sedaj glede »ojsroženih« sedmofra^kfh in enako »ogroženih« slova-$kih komltatov odredbo, ki dovoljuje prodajo in nakup nepremičnin samo z državnim dovoljenjem, to se pravi, da smejo pač Madžari kupovati zemljišča, ne pa Romunl ali pa ćelo Slovaki, Čehi, sploh Slovam*. In sedaj re^uje te »oerožene« komitate še notranji minister Ugron. Ustvari naj se iz njih posebna upravna skupina, ki volt svoje upravno uradništvo. Pasivno volilno pravico pa naj bi imele samo osebe, ki so vladi po volii^ utesni naj se občin*ka volilna pravica in končno če bo šio vse do volji, se da tem unravnim sknninam mr^da ćelo nov avto-nomni centralni orcan. To so predpoeoji z% svobodno volilno pravico in za razširienje ljud*T:iri pravic, kakor je to ukazal kralj s svojim lastnoročnfm pismom? Novs nemlka vlada. Sestava nove nemške vlade Ja do te-daj zamišljena tako-le: Državni kancler in ministrski predsednik: grof v. Hert« Mng (centrum). namestnik državnega kanelerja: v. Payer (svobodomlselna ljudska stranka), namestnik mlnistrskega pred«ednika Frledberg (nar*dnt llbe-ralec)r v kabinet naj vstopi šo več p«rta-mentarcev. — Dr. Helfterieh Je pod«I svojo demisijo kot kanelerjev namestnik ter se zatrjuje, da bo stopi) na čelo akcijo odličnih zastopnikov industrije, kl naj dob] naročito, da studira predpogoje sklepa miru. Glede programa novegs nemSkega kanelerja se zatrjuje, da ni nasprotnlk av-tonomlje Alzaclje in LotarlnSke. Tudl v drugih točkah se grof Hertllng naslanja na državnozborsko večino. Poleg tega Je grof Hertling obljubll skorajinjo izvedbo pruske volilne reforme, odpravo politične senzure ter določnejdo omejltev kempetence voja-stva napram politlčr.emu vodstvu državnih poslov. Politične vesti. =k= Potlanee dr. Ortforič med sto-Hm! volllcK Iz Kamnika nam poročajo: Pretekli praznik se je mudil v Kamnikii čakali aa splošne vrnitve e rokami kriiem, se vas poiivlja« da st prijavite i dopisnico ia t*koi vsi oni vinoiraaniki, kateri želite obrezati svoje trte še to jesen. Z delom, kitero lahko opravimo danes, ne čtkaj-mo na jutri in to $e posebno raditegt, ker nas caka doma posla, da je joj. Za legitimacijo so potrebni sledeči podat-ki: hne, priimek. rojstno leto, kraj, hiš-na Številka, občina, fadnja pošta in okr. glavarstvo sedanjega bivališča. Poudar-|a se se enkrat, da bo šio tu le sa za-Čtsno povmitev neobhodno potrebnih delavcev in ne celih družin. Naf se torei ■ikdo ne prenagli. Kadar bo prišel čas za splosno povrnitev, se gotovo ne bo ramudila prilika, vas primerno obve-stiti. Priporoča se vam, da pridno čitate časopise. Pošlijamo vam vsem prisrćne poidraTt ter kličemo: Na veselo syide-njt doma* — Županstvo obline Vogr-skof sedij v Zden?ki vaši. pošta Videm-Dob*epol?e. Žapanstro PmJiM aananja po nktiu glavarstva vinogrtdnikom - be-runcem. Kaj st javijo pri dosedanjem lupanstru v Kandiji pri Nov cm mestu Jt>42, da gredo domov nbrezovat trte. Odda!jer»f n*i M ćr-bt do\-oljenje pri tvoji tamicajšnji oblasti. Krdkova dobrodelna ustanova. Odbor za ustanovo goriikih Slovencev v spomia dr. Jan. Cv. Kreka vljudno proti goriikt begunet in Goričane sploh, da se zltsri v teh veselih dneh zopefne o«vojitve Ooris*ke spominjajo našega dobrotnika pokojnega dr. Jan. E. Kreka ia z dtnarnimi prispevki pospeSujejo dobrodelno nstanorn v ifjegov spomln. Zlasti prosimo gg. duhovnike, učitelje, lupant, občinskt tajnike in drtige vpliv-ne esebe, da med n»$ini ljudstvom agitiralo in pcbir«jo prl»p«vk*, da bo ustanova Č\m veTlCastnejIa. — Odbor v L j u b I j » a i, Dunaiska etsta 3$. Ba'okovtćer koncert v Trttn. V c*e~ trtek. dne A. novembra se bo vts*H v fleđališčn Pnliteama Rossetti koncert znanega sJavnega iugosloiTmskcga umetnikt Zlttka Btlokovića. rt*njanflka ioki v krvatski ob??^. PosHaet Jpinflć jt itavfl v ptriamtrt« vpraiaajt aattopnt v««bin«: Prtđ 15. I*tf je prosilo preBfvalstvo šternt v p^h rr^\em olcajti v Istri solo s hrvatskim v*~\m jezikom fn ftt!ijtn?č!no kot obligatnim predmetom. Pri takratni komi-si'onalnl razpravi pa jt rtkel okrajn! jdavar, da prosfld k!$o at Mrratje lm ne Slovenci - Kranjci. Sttrma jt dobfla rtstf»ainko Sudsko 5olr>. 01 a »om odloka i*f"sVega deželnega ŠoUktg« ***** spo-*•-—.m^o z de^rlno upravno komisijo, se ''-» »-^3! določilo. 5o!o v štemi napraviti ^•"^rzred^o. Prebivalstvo pa je pro-"x ć* nai bo i^ola hrvatska, !n napra-«••'-! Ti+-v rjmti raz^irjanfu itsUjanskt *-> v ?temi. Utok in prošnja It vedno "' ^ re?ena, zato urgira Spinčlć refltcv - — ^-Me rn hrvatsko šo!o za hrvatskt . ^-.<« „-, t«rn*TT-M ^.^om fn oedaffo^ko- ^ '-.ir«*-.ih f.«?H. Tn^čilno na^ vse, da ?* v ff^^-^^niiv, t—;ii sfflio nMnst! hrvat-f -rn r+—if^m italiiansko solo. fT^rl je v r-rervni bolniŠnici V L'"bnem na Jetikl K*rt\ S t e k a rt rojen i 18P4. leta, doma U Gornjega Ctrovtga, ' pristoft« v Št^reria«; alužil je kot stre-lec pri 1. gorskem domobranskera polku it. 4. Pokopan je na centralnem poko-pališču v Ljubnem. Dopisnica Je na rax-polago pri »Posredovainici za goričke begunce« v Ljubljani. Madžarski kapital v Splitu, čuje-mo, da je kupil neki Duplančič za Ma. džare zemlje ea okoii 2 in pol milijona kron in tuđi hišo Mauro ia 260.1KK) K, ki bo imela služiti za urade novemu madžarskemu podjetju. Zapletub« prensotooja. C. kr. dežel-«a ^f»dnija v Zadru le odredila zaplem-bo premofenja dr. Aleksandra Dudana za osiguranje odškodnine vsled državi z iedajskim delom storjer.e škode. Srojtga očtt« I§č« družina Per-tovt, sedaj stanujoča v Sovodnjn št. 6 občina Oselica, pošta Gorenja vas. Oče Stefan je bil ranjen v 11. italijanski ofenzivi. Kdor bi kaj vedel, naj blagovoli ^poročiti na omenjeni naslov. Baje se nahaja v neki bolnišnict na Dunajn. Ilčejo te: Gospa Gajer iz §t. Petra pri Gorici št. 12; bivala Je zadnji čas v Prvačini pri Gorici. Kdor bi o njej kaj redel. naj blagovoli poročati Roialiji Mavri, Crnomelj št. 172, Dolenjskc — Cvgen Petrevčič, stanujoč pri g. M Novaku v Vidtnovcih št. 49, poSta Ljuto-mer, išče svoje starše Karla Petrevči3a iz Ravne pri Batnh št. 51. Komur ie znano, kje »e nahajajo, naj sporoči na zgo-raj navedeni naslov. — Strgar Andrei "f:'M- M■ K. d. O. Sch. 2. vojn. poiU on K. K. iu i^če družino Strgar iz vaši Madoni št. 14«, funanstvo Bate. Kd/r-kaj v6 o njej. naj blugovoli sporočiti na zgoraj navedeni naslov. Dnevne vesti. — C^mmrfmr god. Povodom ces*rjt-veft godu *• .i« vršila včeraj v stolni eerkvi slovesna sJužbt božja, kl Jo je daroval knezoikof dr. JefHč. Službe bo^ie so se ndeležili deielni rredsednik rtenrik grof Atttms z državnim! uradniki, biv§: deželni predsednik eks-ceienca baron 5 c h w a r t. konferad-miral Dren!, župan dr. Tavčar z občinski svetniki in mestnimi ura ^nU ki. Stacfjski poveijntk polkovnik Ho. licka častniki, deželni odborniki: dr. Lampe. dr. P o g a n. dr. Za je ter zastopnikf vseh javnih korporacij. — Na castUko dtfelneta odbora povodom zrnage na laškem bojištu je donil deželni odbor od generalober^ta pl. Borocviča s'edeči odgovor: »G^o-ko ginjen v*\c3 Caste3t me izjave t!e. frlncga odbora sem posebno src^n, ker sem nekoliko pripomogel, da sovražnik ni mege! stopit! na tla vojvodine Kranjske. — Generaloberst pl. Boro e v i Č. — Od aai«ga 17. pefpolka. Ob slo-vesu gosp. Srećka Zalokarja iz srede naših »Janezov«« je daroval gosp. Edo Dela"k. ćastni^ki namestnik v Jnden-burgu. svoto 10 K v prid družbi sv. Cl-rila in Metoda. Gosnod Delik, ki uživa pri pp. Cesarjevfč splo5«n ugled, je ka-kor skrbna mati na^im fantom. Vneto goji tam v tujem tuđi slovensko petje. Naši izborni pevci so žt parkrat priredili pevske večere, pri katerh se ni nikdar pozabilo na«e C. M. družbe. — Mestna hranJInlca nubflinska na-zntnja svojim v:agatc:;cm, ča lahko Ti njej podpišejo pravkar razpisano VTI, avstrljtko vojt^o pcsoflo. Domovina kliče na branik, morda zadnjič! So-vražnikom je treba pokazati, da je gospodarska moć naše monarhije do da-net neoslabliena in zt^o pričakujemo, da lxx!o naši vlagate'ji napram domovini, ki potrtbuje novih sredstev do končne"zmage, — storili v isti ali pa še večji meri svojo dolžnost kot dnsedaj. — Vftlka am9ta\cM Klara Musti v UabHanf. V četrtek cfae 8. novem^"« borno pozdravili v Ljubljani nmetnico, kakrSnt le redkokdai rridejo v provincijalna meita. Slavna ocema pevka so-pranistinja. ena prvih " koloraturnih pevk, bivša primadona đunaiikt ljudske opere fn raznih nemških dvomfh gledališč, Klara M u s i 1 priredi v de-želnem gledališčn koncert. Njrn« slave so zadnja leta bile poine Pusija. Skandinavija fn glavna mesta Amerike. Za letot ni trrelela nikakega engagementa pri dvornih operah, da^i io JI bl'e v raznih svetovnfh mestih na razpolaro bajne plače. Zahoteio s^ j\ Je, da potuie po svoji avstrijski domovini. Klara Musi! je rodon Čehinja in tiko }o 5« srce Drivedlo tuđi v nt^e me*to. Spored tega mamenitega konetrta priobčlrrm jntrt, ta daaee onevjaato le •«, đt trn prtđprodajm vit^pn4« pri?«« fa rntri v torek pri blagajni deielnega gledaliKa v»ak dan od 3. popoldne dalje. — Slavni hrratskt vlrtvoz, ailadl Zlatke Btlokor« bo v po«edeQe% 12. ■oveatbra v LJi4>QMf konoerttraL Vstopniee s« bodo *• od fnM »eprej dobivale v trefnVi v Prmšmntori tillel 34. — Ornetile eofiov. Med eolkrmi bitVami smo imeli v Ljubljani dosrikrat pril'ko poslušati grmenje topov s fronte. Slišalo se Je to radi na Hrvatskem in ćelo na Spodnjcm Stajerskem. Sedaj pa poročajo o zelo mteresantnem do-godku. da so namreč v noči od petka na goboto ilišali aialo pred */4 «a 1^-nro v Oradcn tako sfliie detonacije, do dants 70. — Zbirka vojaocoipodartklb odrađb, trtoga s« v deloirof trtOTinskaga nlnlstr-siTa spadajoč!h zadav. Po naruCilu g^neral-n«fa komisarijata za vojno ia prehodno go-•p darstvo ▼ trgovlnskam minlstrstvu j« da-lalnotodni svttnlk dr. Amrld Lehmann ie-stavil ihirko »Krlrgswirtschaft!ich« Varord-nunun, betreffend d«n W|rkTjngskreis dc« k. k. Hartdelsfninisttrlums*. Ta zbirka }© isila v Maniovl knjigarni ia Dunaju (I, Kohlmarkt 10), vclla trdo rezana 21 kroa, mahko voiana pa 19 K, obsera po mattrijah urej«na, ▼«• upritevn* odredba in razglase, abecedni reri«*er tvarlnt i. đr. Tbirka vsa-bvijt vit o.iredba ia raiflase do 30. sep-tei^hra 1917. Od časa do časa liidejo do-datki v obllki, prikladni sa prllepljenfe v zbirko. — Đeželna sadniga Izđalovatcav s*> davica aa Kran'ckasi it tmeia dne 31.okto-hra svoj izredri občni zbor, na katerem Je izvoli!« ra načelnika Oaipcrja B o 1111 a, za narnestnlka Ivana Kirhirja, za od-bornlkt Blgjaka« Pirnata, Knriltt, K u h č i č a in R i i i i. za namestnikt Rofmanca, Klunt, M o r 11 i u od-pos!ar=a k zvezi H o 1 t a t a, sa njegovega namest*ii!.a IClrchcr ji ter za računska pret!»Jovtlce Tajdlfo in rfočtrirja. — ^tzfeđe. 70 Itt ttira deklt Marija ^t*-!c !s D"brunj ja pel.'ala koštanje ra trg. Va P ljanski cesti ]• x«d«1a s svojim ročnim vofi^korn v n*ki mimo IdoC! to*, vsled čfsar ft bila pahnjena nt straa 8 tako silo. da si ft zl-.mlla desno aogo. — ICletni Ivan Rvs v Oatini pri Orostipijem se Je Igral s ro?no granato, ki jt eksplodirala in dečka tažlo ranila na đesnem očesu. — V Novem VodTsatTT ]t slamorer^Ica odtrgalt dva !>rsta dtltTcu Tvann Cajhru. — V norilan-^VI ulici ja hotela 53Ietna krharica Iva^a nian* skočiti ■* tra^val. ali pri tem fi je spodrsnilo li jt pa dl a aa tlak ter si rlo-rnilt desno nn;^, A«toe vlttz Pant£ ♦. Dnt 30. oktobra ie nenadno premim?l c. kr. o'-rajm sodnlk in predstojnik okrajnrga sodi^ča v Seno-žeča^ Anton vitez Pantr. RI1 ie žc od •^Tadih nn% raveden in navduien 5Iovcnec. ^7oj ča< član al:adeTr?čneg« tehrič^ega društva »Triglav v Oradcp. odkrftoirčen ter ie tudf ▼ p^akt!čnem življenju kljub vsem n»-uriHVam i" rasledovanjem ostM vedno ivest svofim mlado^trtfTn idealom. Tem bolj je to *teti nrem'nolcr^u, Vrr Je HI njegov oče ravnatflj kranjiVe industrijska .đruž>e ni Je^en!cr»h. Dne 27. oktobra, ko j© iel iz Se-noJ!cč v Divačo na kr-lodvr. ga it dohitela nesreća. Vi do darts nr«sjr B«ttvBe> Bi nie ka) ta/Jo •roljsia. TS gomrprrGfr, Hm b«j» strvine mm ■m«T««jao pnMMfca ki 5o Wo^«1o «v«15av15sy M tm<3\ i oairoBi aa os«bo bođo*«pa kan^t-rt a ta, osiroma aa vprmiajije, ali te Baj et> easnao s^loh misli aato. da prid« roc«to k pa.rlamrotars«sa »matopatvm. DrutTt kl tntv jmio novi liat. kl em boda ervjerml Hort>tf-t JahB. đoalajinji vra^nfm: >Mtrh«n«r Et4-tang€> no*«jo sm vsmko tasjM. 4a prfđt v Maribora Ao volttarv v tfrtavnl sbor. to aV mmr saJ bi aa«top«l bođoeH kandidat rroj« volilet v najakrajuo radlkalntra duhu te bll po vstri#m|k^ni vvrledu sa p*<1aljeraiij* vojr« do Bina^rr«ilavii«a;a mtra. TI goepođ]* traajo baj« sa rmapola**) «•!«> nnoto dtmai^ Ja ta br«isot«n]ii BaknpieHa •« sot« Baflijoffsk« dobtek«. L.t«t bod« tiskala ' Mo«tb6>kovm tiskama. O os«bmk bodo^lh kandidatov tt> »ovoii martiltaj; tn> sto trr>#Ttu>jo. e>i. da »"a bo»1o postavili xa. i kandfdats v prvi vrsti trgovci In obrtni kl. i Pa turti drja ^a-wa!larja imenujtjo: teg* §1 t prvi vrati tele ■radnik!, veadax uptsJo, 4* i prida tu med obojim! đo kompromisa v r — đela £& se vtliko reklamo * vsakojaiirai pripomočki Vrgla »e J« prav posebno na i«j©*niearj«. Raepolotenj* v cplotnem je med nemAkim prebiralstvom dosl«j ie skoro doeela indiferentno, ker javnosti tu pa« ni toliko ta prertkanja med gospodi, ki se-đe v izobiljn kot ca to, đa bi •* ispremc-nile sploine življenake rasmere. posebno glede prehrane. — OraSki »Arb«itervil-1 a« prav pošteno iigosa ćanašnjo beđo de-fele, poeebno % osirom na prehrano. Prihaja Ao takijuCka, da Je đanalnji nevarai krili kriva nesmotnost odgovornih faktorjev, pa tuđi arehe onih navaja, ki nišo Se nikđar ni« pravega etorili za povzdigo »ploSnih prometov arećftev, slasti za isbolj*«Lnje prometnih reemer na julni ieleanigi. Tu vlada vsled preobloiitve e TojcŠkimi za-htevani in nesađovoljnosti osobja, ie pravcata babilonska smeđa ia domaja se eelo, da porinejo le na poti se nahajajoče transporte, sopet vsled aagačenja prose d&ieč Đ»s*j. Temu j** moraio fi<»diti neređno preakrbljanje mest r. givesem in kurirom, itd. Kax je ta napisal »Arb^itervlllec, ▼ pol ni meri odgovarja resnici. Tse to je da-ntt krive tad i ogromni dragi nji onih pri-delkov, ki pridejo z delele same v naSa meeta. tkoda pa. ki is tega vsega narašča se po drugi strani, pa tuđi ni ni£ manjsa ia Jo boćemo kaaneje obCutlli se dolga leta. Krlrda je v prvi vrsti na mogočnikih r Gradcu in na Dunajn. Dobro je, đa jim jt to pov^đal ntmškl dnevnik. — J e 5 e n je pritisaila t obćutnim hladom. Pre-hoda ci bilo. sa to se bolj rplira po ilolgo-meaecni veliki vročinl. Bolesni po mesto se iirljo, bolj kot keđaj prtj. K vetma pričt- njata rassajatl ftkrlatlca In difterija, pa tuđi arri*a ne *• Tpdno Siri. Trda bode letos na slmo tTmrl jt dnt 1. novembra po daljši bolecni r Mtrtberfa n Stajcrikcm tamošnji oskrbnik dcžclne bolniSnicc 5. Tranc D o b r i e k. R v m. p.! Svojega slovtnskega imtna st sreci^d« ntđučltelj nt nemila ljudski soli v Ormoiu Viljcm Mribar. Zato jt proiil, da st mu do-voli ipremcmbt imena v Wilhclm Huglsr. Štajersko namestniitvo je radtvolje opravilo bcter5ki posti in «. Hribar s« Ž« piit se Hugierja. istTubljtefh it bilo v soboto avtčer v tni ulfc mesta ali do starega pokopa!:$ča skupno ali po«aTiezno 34 K v bankoveih. Pošteni najditeli st prosi proti nagradi od- dttl jih v našern upravnistvu. Hajdino. V četrtek popoldnt se ?t «a-ila v Ljubljani v blizini fran^iškansketa mosta manjia vsota denaria. Izzubittli ftai st orltii r uredništvu. fzkiirrtct zt mejtno aprovtiacijo. jla-seča se na ime Gomillek. je bila naidena. Dobi »e v Zvczi slovenskih zađrug.od 8. do II. doDnldne ali od **i2. do 5. popoldne. Opo2trja te na insertt »Večcrni pouk«. Aprovizacija. f Meto na remene tekaznlce C It. 1301 do konca. Mestna aprovizacija bo oddajala strankam z rumenimi ij-kaznicami C it. 1301 do konca r cerkvi Sv. Jcžefa t torek, dne 6. novembra popoldne meso. Določen je ta - Ie red: Od 2. do Vs3. it. 1301—1500, od 1«Š3. do 3. št. 1501—1700. od 3. do Vs4. it. 1701—1900, od Vs4. do A. št 1901—2100, Od 4. do *43. ?t. 2101—2500. od «■«?. do 5. it 2301—2500, od 5. do tt6. it. 2501 do konca. Cna o«eba dobi Va kf, dve osebi Vt kz, 3 in 4 osebe */i, ka, 5 in 6 oseb 1 kff, 7 in 8 oseb 1*4 kg, več oteb I1! kff. Kilozrnm stane 2 kroni. f špeh ta Vili. In IX. okraj. Meti-na aprovizacija bo oddajala strankam VIII. in IX. okraja špeh t torek, dne 6. novembra na Poljanski cesti st 15. Določen je ta - le red: VITI. okraj: v torek, dne 6. novembra dopoldne od 8. do 9. št. 1—200, od 9. do 10. it. 201 do 400, od 10. do Vsll. it 401 do konca. — IX. okraj: od Vtll. do 11. it 1 do 150. od 11. do 12. it. 151^300 in od li dalje it. 351 do konca. V^aka oseba dobi V* kjc; kilogram stant 8 K 80 vin. Polez nakazi! za mast prinesite s teboi tuđi me^ečne maSčobne izkarnice. t Pazite na fiakazlfa za kromp!r! V urad mestne aprovlzacije na Poljan-skf cesti prlhajajo stranke po duuHkato nakaril za krompir. ki jih je izdala us razdeTlla mettna aprovizacija. Pni to nakazlla, lri to ffti prariliro preitf!. iav S\h\\ drug! »o jih pometall proč aH se-™iif ker so prejtli tuđi od deJelnt vlade izVaznice r.h krompir hi mislili, da so edino te izkacm'ce važne in re-Davne. Mesria aproritadia oposarj«, d« je trrba rarno hraniti tako fiikarila, ktkor i«V»3fnic«, d« so vm. u\t.*t\ rafr« ■Jensi nakm«llai ju krompir. ObffnstTo avaj torej Mvfe p*«L DupT^alo^ rneetnj «prrjr|»«ct1sk1 ir«d ae izdaj«. '4- Cene ze mnđrobno proOaf^ ■Juuavh^av Ukssi e, kr. deietatffa prtx^-eednfkt doloć«: Pri nadrobni prodaji aTromptrla iTitrfJseie letine 1917,. to je Iradar »e prodaje ▼ bi no* na« pod tirlm meterctruBi stotom porabnikom. se do preMca ne am« preteči ca 1 ka* zđrt-^efre« |>rfwtHio scnefrsi aromplrje brea prstf hi ka?l irrremši forTiičarle, ttna ,10 vinarlev. — Za nadrobno prodajo krompirja določena najviša cena se tuđi pri vseh dmjrih prodajah krompirfa avstriiske Ietine ne sme preseči. — Ni Avstrijsko uvožen krompir se srne v nađrobrri prodefl proda jati samo za nai-▼i?Jo eeno, ki je določena za tuzetn^ki krornv'T. Irieme so dopusrn«? ft z do-volienjem urada za prehrani evanjc ljudi. 4- Glede plčle teže Ipelit. Nefcai strank se je v fadnjetr! ča^u pritozilo, Cei da nišo crcicle oravične teže špe- ha. Opozariamo vse, da stoji tehtniea pri oddaji špeha vedno pripravljena. Takoj ko prejme stranku zi mesarjevih rok ^peh, naj ga dobro pogleda. Ce misli, da je teža speha, ki n po naka-zilu pripada, prepićla, naj 2sahteva, da se $peh stehta, kar ji bo dotični mesar takoj agodil. 'liste stranke pa, ki nosiio špeh z ulice ali ćelo % doma ruucaj, nej se ne vračajo s prltožbami o prtpičfi teži v mesnico, ker jim uslužbenci ne bodo tehtali ipeha m te na take naknadne pritožbe ne more ozirati. V*rok temu so slabe izkažnje. Tako se je pri-petilo Ž9 parkrat, da so stranke poslale po špeh otroke, ki so maniše koIČkei izdubili t mesnici ali pred njo. Cez uro ali drugi dan so se prišle pe matere pritožit, da so dobile toliko m toliko dekagramov premalo. Vsak naj torej prejeto blago takoj pregleda in se naj takoj pritoži, čc se mu ne adi teia v redu. i- Petrolei. Produkcfm peh-otei* se je zadnje mesece v Oftlicifi znižala ter jnaia okroglo 200 ragonoT. Tema nasproti se je produkcija na Romusi-skem dvignila na več kot 300 vagonom. Večji dtl romunskega petroleja gre v Nemčijo. za naše dežele pa baje sevedu manjka primernih transportnili ared-stev. Zanimhro pri tera je, da so ro-munski petrolejski rrclci r ogrskih ro-Kah in da se namerava kkoriščanja it>-mlinskih petrolejskih vrelcev nddefiti tuđi avstrijski veliki kapital. Petroleia pa zato sereda št redno ne borno dobili. Ar Izmletje žism. Urad aa Htidsto prehrano je sklenil, da se izmletje žita. ki le bilo do sedaj dolo^eno za pšenico na 82% in za rŽ na 859», »opet nređi tako, kakor je bilo 2a lansko leto ve-ljavno, namrej na 90%. Dosedanje prodajne cene za moko naj ostanejo neiz-premenjene. Ccna aa pšenioo, otiroma ritnt tropint, se je določila ne. 10 K iz mlina brei vreče in neto. - Ogrtko žito in ni KiJioc aatrjw-jek> duiMusk; politični krogl, t pogaje-njih glede dobave ogrskeaVJ^* Ar* sirij! ie m priilo do končne resuvt. t DSterence med ATttrlJo bi Ogr-sko redi dobave moka. Iz Budimpešte poročajo: Kakor znano, *« je v soboto vrSilo skupno posretovanj« arstrijskih In ogrskih mlnistrov, kl razpravljajo o aprovizacijskem vpraianj«. Avstrijska vlada je zahtevala pomnožltev ogrike-ga dobavnesa kontingenta mok« za 100 odstotkoT. To zahtevo je ogr»fca vlađ* ođklonilR. Pogajanja se s«daj nadaljts-, jejo. Ako ne priđe do sporazuma. b& predložena tela zadeva posebntmM kronskemm snp#ta pod oesad^rfan vtfid^ sedstvom. [azne stvari. * Prmrmć tevoro rflgaflc ini dvad« ssttm. Na Svddst»m so fcdali popolno pre-povtd kvoea vilgtlle. Dosld Je bfl Izroz 1« deJoma prtpovedaii. ♦ Stotnfk MboteA nar^tnlfta. V B«-arlament» i« poulantc Polcmfl pe-zvaJ Žene. da naj x oHro» na vtliko po-inanjkanit tebaka pr»n«rtajo kaditi, tako đ« bi ostal tobak sumo ja mo?ke. Na ra poziv ja dobil neki Hst od strani seks go«pe 100 cigaret s pUmofla, da s« rađa ođpove kade-aju. ako bo s tem koristila jtreakom na b<»-jisčn. Vprašnjt pa zacno molke, kdaj pre-nebajo pohajati kavarne ia se odreci kav?, da bi tako prtostajalo ml tko ae sirnmaSne šolske orroK'e. * Lisd n Oerskom boco prouoHaH Iz-hatatf? V radnji seji ogrske snagnatske ibornic« ie ministrskl predsednik Weckerle isjarfl: Produkcija čsisopisneja papiri* st je pri nas do zadnj©*** časm preveč zaas-marjala. Seđaj 10 irortmo aaenkrat vseg ponuja seki oarsW %\t, đa more vat* t«^«n S0OO «io 4000 ky o«rrsltik kraksov od-dajati. Poi*ku«ni xavojf po 8 kg se po po-vw vin. »Kftratn*r Ta^tilatt*: vpra«»jtt kj« dobi Žir! si Ogrekem toliVo tnofce • to, Vo 8O pri nas vendar morali »anreti tovara« vsled pomanjkanja mokt. Za keks je tr«ba tuii sladkorja, ki ira pri nas prl-macjltuj«. V drnirem ?rraftkem Inseratu bo na ponudbo Icrasne osrrske pitane gosi in race. Strđ prođjajo "O.rri po 26 K kilo«ram. *Mlr« pa pristavlja: Kdor. jt za dnalisam, sf sara jemlj« pravico r!o Vritike o talri« rinnerah. Dualis«m j« kriv in omogoCa ta/ ko dvojno mero med na mi In Ogrsko. ladaisir^! Ifl odffovorr! m^g^k: VtJtftfe! Kovim. Shan 4 .SLOVENSKI NAROD*, dne 5 novembra 1917. 253. stev. GosnoSorstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. ^rcmet maa.ca oktobra 1917. 1175 strank je uložilo 2,05i.«J7 K 07 t. 107S strank je 4Tigni1o 1,10#.674 K 2Z t. torej več uložilo tlo.152 K S4 v. Stanje ulog 6i,0Nt.of5 K 13 V. Sirilo uložnih knjižic 34.603. — >Ljubljanska kreditna banka.. V mt—u oktobra TloiHo s^ je na knjižice in ma tefcoči račun K.H6.290 K 77 v, dvignilo i» fr.11t.flT7 K ?2 v. Stanje vlog koncem •ktobra 45,497.009 K 6S t. — Mestna Hranilnlca v Karrmiku. V rm*m*mi ©ktobrn j# i£2 Btrack vložilo H1.75S K 34 v, 110 strank Trđigni!o 42.421 fcroa W rt«. Stanje hranilmh Tlog 3,434.508 Imom #S ▼, stanje hipoteCnih posojil 1,200.534 K 01 v. D«nar*i promet s* meaec oktober 1917 791.467 K 92 v. Darila. Skrbstvo za •»•pce. Ea vojak«, ki m y vojmi otlapeii m se saeasB* sdravijo v ljubljanskih vojaških bolnišai«ah, j« po- niorski linijski poročnik g. M. Wicker- haaser ret čisti done* predavanja, ki ga je bil dne 26. oktobra priredil v dežel- n«m gleđaliSču v Ljubijaai o potapljalnih •bolnih ter o neomejentm voj»kovanju x njimi, v znesku 355 K 65 v oddal garnizij- skeinu zdrav ilstvenemu Sefu. g ftneralno- i šrabnt-mu zđravnlku dr. Eđmundu G e d u 1- I digerju, dm jih porabi sa podpiranje I ubogih oslepelih. Naznanjamo tužno vest, da ;e gospod D* fin* vitez pi. Pantz c. kr. sodnik v ilirski Bistrici, voOla c kr. okrij. soćittt w lenožeUn, dne 30. oktobra 1917 v botaiSnici v Divači po kratktm trpljenju umri. ILIRSKA BISTRICA, dne 1. novembra 1917. 3769 Uradniki c kr. okraj. sodišča v Ilirski Bistrici. Potrti v naiveč'i žalosti naTnanjamo vsem soročmikom, prijateljem in znancem, da je nas iskrenoljubijeni dobri soprog, oziroma oče, gospod Josip Hicke logar kneza V/indischgraetia v pokoju v starosti 77 let, dne 4. t. m. previđen s tolažili sv. vere vdano v Gospodu zaspal. Pogreb predragega preminuloga se vrši v torek dne 6. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Vrtača št. 3 na pokoptlišče k sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 5. novembra 1917. Terezija Hicke soproga. Franc Hicke, c. kr. poreznik v rez., sin. Marija Micke, hći. Meblovana soba $ posebnim dohodom, M t*fto| od^a. Kjc, pove upravn'Stvo »Slov. Naroda«. 3552 Eii ali Ite miprasfo mMi\ sodi k«mor se postavi lahko tuđi štčdiinik, «• IMslo v aftast«. ~ Pisa.ene ponudbe pod „IlUI Mkl STtT« na uprav. »Slov. Nar.« lepo ~ ndlovonoTo 11 o 9»lnčnoleS«ćo s rnsernira vhodom, se oddla b«l{ii oatfct. 8729 Kje, povc upravmitvo »Slovenslc. Naroda«. Hesto gosoodinie mM u«oii«ie kabaret, sprejne 41 Utaa kuharica. 3 (^3 Naslov se poizve v upravi »Slov. Naroda«. 100 firon nagrade kdor pit os^rbi itfBBLOVAlfi) S030 v Št Jakoba^am ckta|o. 3764 Fonudbe na upravo »Siovenskega Naioda« - Blagajna - (Wftrtkoiav) s« kn#i. Po^uibe na. W^y l»r^«ie se «rtdaa, va-^a *J«M5 srednje starosti, ki ma ijuhezen 4o otmk. Kie, pove *z prijaznost gospod taitret, ^Oalnatiaaka klet*, Traovo, L'nbilaB«. ; Hotelski sluga se spreliae vko ^ -loa v Lts^ituil Clvtlen goaand, stalno v Lfablfaai, ište ma 1S naw. n3*n\ mirno, p, r - | »i^n*. fstoUMt se pra>4Ea vočja mno* SHna rujne '.■•Vkos4- l-'.-cr cvih piaznih JP3T STEKLENIC. -«i ——- Ii£e]« •• _——^ Kupim dobro poaniene,snatnela zdrava • SODARJI I olupke od hrušsk in jsbdk po 2 K, preieaSne (' itere se ^amorejo li V^sk* tTfOViftO prot! tSfle 15'tl tud' v sliLem vr^m^nu na podih i. t. d. »l«ći 90 kr... Pon.dhe: Sa.reb, •««.«>„»• »•••^ f^.^-ne nonuđbe Paatlll predal Itv. 41. tvraka fraa Sos, Llabiiana, Sodna nL 7- aa Iz«i«lo*a3tj« «lrvv kakor tud! gotova drva a« kua>! *o v)i«k! c«nit na Kraniskttm ne dateč od felezniSke poaUj« — ViMit ta ttMil vo?|a nffva v najem w okotlal Ljubljana. — Ponudbe: LJojk4|«na a>oitnl predat it. 131. 3505 VY I I v knjigovodstvu, korespondenci, trg. O^DFTH nfllllf r^unstvu, strojeoisju bo na vec- ^;|jiii5 UIIIJ* strinsfce žeije d3i?*l podpisenec. WHI2 F^ **" Oiinlt! sbi? V sredo 7.XI. ob 7. uri zv. S*Cf»ir tf*S ?*fl*#Mi^a» n* €* kr" tr3* skaderniii izeiralan učitelj trg* t*Z,Tij \M^WlifClf predmetov, uCiCelj grSiiiijaSne tr^ovske šo!e. Slivovko, msJ, čebelni vossk, : TLČShjj terpentin, on'je ---- -——— prodaja na dabelo ——^———. ft.BECHER, GRADEC, Kroisbachgasse 10 I. ____________________________________________________________________________________________________________________h_______________________________. 1. «? *• ^ m ^ (Se in ish naredimo, da so kot novi ■ E z Ufeberjevimi patent „Ideal" podplati. I I Našitje podplatov stane za SevSfe: I za motke . . . K 7— za otroke . . . K 5.50 I « JluT.' ' ' " « «75O po?™»« P«*a . . K 2-4 za deklice . . . K 6.50 Ke9......K f~4 Pdprata devliev se naroča v hotelu „Stadt Wiean, soba 9» , • Trpežni, • ne ropočeiOt • gibljivi9 • nepremocljivi ■■ so naši patent „IDEAL" podplati. ■ ■ ■. Ml delamo stalno zai c. kr. voj«*ke ob'asti, (dobava več stotisočev) dežeini zavod Stemhof, c. ki\ rav- nate'istvo Severne Žele2nice, državnih žeieznic, tobačno tovarno na Rennvvegu, HammerbrLt-rekarno, gospodarsko zvezo uradnikov, c kr. finančno ravnateljstvo na Dunaju, pivovarno Sch\vec^at, mestno vozno podjetje i. dr. I K^lhstrejia dobava! Najnižje cene! j Julija Hžen?€nik naznanja vsem prijateljem in znancem I prežalostno vest, da je njen predobri ženin, gospod i k iiž. Astos ti iia Pantz | sodnik v Senoiečah dne 30. oktobra ob poldveh ponoći vsled nesrečnf^a padca v 3S. letu izdihnil svojo blago dušo. Truplo predragega pokojnika so prepeljali iz Divače v rodbinsko rakev v Fieberbrunn na Tirolsko. Sv. masa zadušnica se bode brala v torek, dne 6. novembra ob polosmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. | V LJUBLJANI, dne 4. novembra 1917. 3759 Za prewno^e dokaze odkritcga sočutja ob nenadni smrti njenega ijubljenega, nepozabnega i iiiii2fi!':i|lH. Mll izreka \ ~f m svojo najtopl^jšo zahvalo. Šc posebno pa se čuti dolžno zahvaliti prrč. ^. župniku v Divači, dalje gg. dr. Josipu Munihu, konceptnemu uradniku pri c. kr glavarstvu Sežana, dr. Ivanu Verčonu, okrajnemu zdravniku in soprogi, Henriku Pernetu. finančnemu komisarju. Alatko Kanteju, okrajnemu šobkerrsu nadzorniku, dr. Tičarju v bolnici v Divači itd., ki so se potrudili spremit drage^a po!-ojnika k večnemu počitku. Nai sprrjmo končno njeno zahvalo tuđi vsi, ki so kakorkoli počastili spomin prcbHgega pokojnika. Bog povrni vsem stotero! V LJUBLJANI, dne 4. novembra 1917. 3770 Jullja Rienlčoik. Fren Maro!t9 Ljubljana, Slovenske i085 voiaške narodne peii za K 1*50 ali la86 se dobe Se. Po pošti 20 v. več* Najlepše dar^o! Eupl se dobro obranjen, močan ročni voziček Ponudbe na tvrdko Đeresda, Dunaj* sisa cesta štv. 20, Ljubljana. Istovara se viame v na|em velika šapa ali hlev za shranjenje za bojev. Kupujem in pro3ajam. bodiai poMšt^si, steklenii!f?4 f e-Iczo, sulica, porre!"??, orožjja, podobe, star denar, sfloh ts9? kar Je aajraaa; b0 }*t staro* Obsnem kupim staro zohovje. Posred'^eni za hlle, zemlilsEa itd. brirec lm kcacesiionlras? starinar Podružnica Ljubljana. lAORANSKA RANKA Podružnica Ljubljana. Oelnttka glsvnica: K 12.000.000. ^■***^*^-***^>-**^** Uftlll\f> Reiervc: okroa X 1,000,000.-. j "^™"*! «'"„'.". SeSk"*^ ?£?&££#- I •ŠUT ««0»T»»: Meni«, devize. „M. papir,. Hi. | obrestovanja. Dviga se iahko vsak dan brci ozira na mora- Fo«nitafe« : UDAJ*: Cckc, nakaznice in akreditife na vsa tu- in inozemna ;uesta, j torij. Rentni davek plača banka iz siojefaL 5lnI?Wfllk sln^t* B**8 'W»IWKBi na blago, ležeče v javnih skladišcih. KUPĐJfi IH PRODAT A: Devize, valute, vredoostae papirje itd. in srečke Mml sib*n!k »imiu. R^r.«. «.r^;i. ;„ uu i^ri«^ nfti]/..u^R.^ c. kr. razredne loteriie. ■•fnowi* r«#*r rilfHM: Borzna narocila in *\h izvrsuje na>kuUntne;e. Brzojavni naslovi JADRANSKA. ki TeUfon št. 257. «