Krajevna skupnost Metnaj
Slaba komunalna opremljenost naših vasi je v preteklih letih vzpodbudila vod-stvo krajevne skupnosli, da je večino svo-jih aktivnosti usmcrila v refevanje te pro-blematike. Ker je področje KS Metnaj izrazito kmetijsko, saj pri nas nimamo no-benega industrijskega objekta ali obrata, vso problematiko, lako organizacijsko kakor tudi finančno, prevzame krajevna skupnosi satna oziroma njeni odbori.
V mesecu decembru 1988 smo izglaso-vali že tretji petletni sajnoprispevek, ki je namenjen predvsem izgradnji vodovoda in modernizaciji cest. Sredstva, zbrana v prejšnjih samoprispevkih, so nam tudi oiiiogočila, da smo svoje plane precej sme-lo zastavili. Tako smo v letu 1987 asfalti-rali lokalno ceslo Mekinje — Pristava v dolžini 4 km. Poleg sredstev, zbranih s samoprispevkom, stno krajani v ta namen prispevali še enkratna vplačila v višini ene
tpovprečne plače, ter po 16 ur prostovolj-nega dela. Pri tem naj omenim še prispcv-ke Antona KavŠka iz Goričice in Franca Žarna iz Pristave, ki sta brezplačno pri-spevala ves gramoz za gradnjo omenjenih cest. Tako zbrana finančna in maierialna sredsiva so nam omogočila, da smo se vključili v plan Cestne skupnosti občine Grosuplje. katera je za omenjeni cesti po kijuču prispevala 50% sredstcv. Znaten de-lež, predvsem pri gradnji ceste Dobrava — Pristava, paje prispeval Republiški se-kretariat za Ijudsko obrambo, ki trenutno upravlja Partizanski dom na Pristavi.
Polreba po zdravi pitni vodi nas je pri-. vedla do tega, da smo v svoje plane dali r kot prioritemo nalogo tudi izgradnjo vo-dovoda. Krajani smo se do Uni oskrbovali z vodo iz večinoma higiensko oporečnih kapnic. Seveda pa je bila stiska ie hujša takrat, kadar nam je zaradi suše še te zmanjkalo. Takrat smo pač s cisternami m baloni vozili vodo iz Stične in tudi prak-tično čutili pravo viednost vode, naše ak-tivnosti na gradnji vodovoda pa so bile ob takih priloinostih še toliko bolj pospežene.
Začetek gradnje vodovodnega sistema Metnaj sega v leto 1983. Takrat so bile v sodelovanju s Komunalno skupnostjo občine Grosuplje opravljene prve študije in meritve vodnih virov, ki bi prišli v po-štev za naš vodovod.
V naslednjem lelu je bil že narejen pro-jekt, ki rešuje vodooskrbo v. vseh desetih vaseh in zaselkih naSe krajcvnc skupnosti. V letu 1985 je bilo v Kačnarjevcm studen-cu narejeno drenažno zajetje in postavlje-no črpališče. To zajetje daje 3 1 /sek kvali-telne pitne vode. lila 1987 pa so sc začela obsežna dela na trasi vodovoda. Pri tem nam je vcliko pomagala mladinska delov-na brigada iz Žužemberka. Nepozabna so srečanja, ki smo jih doživljali ob skupnih delovnih akcijah z brigadirji in krajani. Brigadirji so ročno izkopali 1,5 kin kanala za primami vod od črpališča do vodnega zbiralnika m to po i$o zahtevnem terenu. Tega leta je bfl 5e naprej narejen razvod cevovoda do vasi Goričica in do Metnaja. Tudi tu naj omenim znaten delež vloženih sredstev s strani Območoe vodne skupno-sti Ljubljanica-Sava, in to z namenom pripeljati vodo za pospeSitev kmetijske proizvodnje. V lanskem letu pa je Komu-nalno podjetje iz Grosupljega zgradilo še 100 m3 vodni zbiralnik na Kolkah ter iz-vedlo še ostala montažna dela m hisne priključke, tako, da smo za krajevni praz-nik vodovod slovesno odprli. Ta v začetni fazi daje vodo vasenna Metnaj in Goričica. Vodovodni sislem deluje tako, da mo&ie črpalke iz zajetja v Kačnaijevem studencu potLskajo vodo v vodni zbiralmk na hnbu Kolke z višinsko razliko 200 m. Iz vodne-ga zbirainika pa se voda gravitacijsko raz-teka do posameznih vasi. Kot sem že zapi-sal, smo vodovod slovesno odprli lani ob krajevnemprazniku,toje l5.oktobra.Ob
tej priložnosti smo zaslužnim krajanom in občanom podelili krajevna priznanja.
Tudi za letošnje leto imamo v planu nadaljevanje gradnje cesl in vodovoda. Tik pred realizacijoje asfaltiranje ceste po vasi Melnaj v dolžini 1 km. Na jesen pa planiramo asfalurati še cesto Metnaj — Goričicavdolžini2km. 13.marcategale-ta smo odprli tudi novo gradbišče na trasi vodovoda. V letošnjem letu želimo pripe-Ijati vodovod v vasi Pristava, Dobrava in Mekinje. Gradbena dela dobro napreduje-jo in izgleda, da bodo v roku, to je do 1.7. 1989, tudi opravljena. Vrednost projekta je 100 milijard starih dinarjev. Tudi ta krak vodovoda financiramo skupno in si-cer: krajani, Komunalna skupnost občine Grosuplje in pa Območna vodna skupv nost Ljubljanica-Sava. Mislimo, da bo z napeljavo vode v te kraje tudijcmetijstvo dobilo impulz pospeSka, kar bo vidno predvsem v večji proizvodnji. Dobro so-deiujemo tudi z lastniki počitniških hiš, saj se redno udeležujejo vseh naših akcij.
Z naštelimi pridobitvami smo nekako popravili komunalno sliko petih vasi naše krajevne skupnosti. Nekako pa nam to ne uspeva v ostalih petih vaseh, to je na Po-Ijanah, Obolnem, Osredku, Planini in na Dcbečah. Vsekakor so polrebe po boljših poteh in zdravi pitni vodi tudi tukaj velike. Problem pa so vdike razdalje in pa majh-no število ljudi po vaseh, kajti tu so ostali v glavnem le še stari in bolehni Ijudje, ki de~ narja Se za preživljanje nimajo dovolj,"ni-kakor pa ne za komunalno urejanje kra-jev. Nikakor procentualno nc morejo prevzeti takih deležev pri gradnjah, kot je to v krepkifa stmjenih naseljih. Mislim, da bo za rešitev te problematike potrebna pomoč širSe družbene skupnosti m to čim prej, kajli v nekaj desetih letih bomo po teh vaseh zaman iskali Ijudi. Mislim, da bo ludi to področjc potrebno proglasiti za manj razvito, kajti nevzdržna je primerja-va recimo razvitih vasi Osredek in Planina z nerazvito Muljavo. Akcijo bomo pokre-nili skupaj s krajevnimi skupnostmi v občini Litija, ki teritorialno posegajo v to hribovje. Nerazumljivo je tudi, da se že ta-ko bomi dohodek iz teh krajev odvaja tudi za manj razvite.
Seveda pa naši napori niso usmerjeni samo v komunalne gradnje, kajli nekaj aktivnosti posvetimo tudi kulturnemu de-
lovanju. Tako smo lani pri nas za sloven-ski kulturni praznik skupaj z Občinsko kulturno skupnostjo organizirali nastop igralca Iva Bana in Silvestra Mihelčiča, le-tos pa smo za naše krajane organizirali ogled gledališke predstave v Ljubljani.
Mislim, da je Krajevna skupnost Met-naj s svojimi akcijami precej izboljšala kvaliteto življenja na našcm področju, uspehe zadnjega obdobja pa jemljemo kol plačilo za prostovoljno delo.
Lojze Podobnik