DELAVSKA ENOTNOST | if PEOLETARCI VSE H /KB r ‘••v L — : Z D R U Ž I T E S E ' i HBHHH Eobota, 12. avgusta 1961 itev. 32, leto XIX v okviru LESNA INDUSTRIJA Izredno nagel razvoj jugo- manjši, kot pa smo v začetku sloyanskega gospodarstva po leta pričakovali. Že na ap'il-vojni, posebno pa še v zadnjih skem zasedanju Zvezne Ijud-etih nujno sili tržišče, da zvi- ske skupščine je tovariš Kar-sui® cene. To ni osamljen po- delj opozoril, da bo potrebno 3av, ampak je značilen za vse skrbno proučevati cene: gospodarske ekspanzije. Ce mu »s spremembo v dosedanjih edi zmerno naraščanje cen odnosih cen smo šele načeli Pntahl° razvretnotenje valute, zei0 pomembno stran jormira-£otem smatramo, da je to — nja jn delitve dohodka v tm-tjnalno. ~ ših pogojih. Nujno potrebni so v..e Va se plače in cene lo- tako obsežno teoretično in raz-f30 za prestiž, če je včasih iskovalno delo o osnovah jor-,'e“ njimi samo za prsi razli- miranja cen kakor tudi poseb-’ Potem je težko določiti ne študije in analize cen v po- J ^ ----- /tK Č l Uklt J K- tri Uy IVH.ll.lC.V- K-V- V negovalca, kajti proga, ki jo sameZnih oblasteh in panogah, rn„a rivala tečeta, je trasi- da bi prek politike cen prispe-'ana še za dobro vrsto let. vau j. uresničenju adekvatne V letošnjem letu so močno strukture proizvodnje in popasli osebni dohodki zapo- trošnje ter dosegli bolj enako-s thih. Večji skok so dosegli v merne pogoje poslovanja gobjih, manjšega v nižjih ka- spodarskih organizacij. Vzpo-e9orijah. Toda z majhnim za- redno s , tem moramo zgraditi °sta,nkom so začele rasti cene. sistem evidence in kontrole, v Plače in cene zadnjem mesecu so dosegle katerem se formirajo tržne ce-e visok porast. ne kot trajnejši mehanizem Vzemimo z določeno mero ganske politike in zagotavljanja stabilnosti trga. Taksna kontrola je zlasti važna zdaj, ko skušajo prehodne težave v uporabi novega sistem,a delitve Pfeznosti statistične podatke Jl/ecimo, da so približni, da nobena povprečja ne izra- zadnje resnice. Toda pri- upora oi novega sistema aen™* ?ll*no in zelo zanimivo sliko ponekod izkoristiti za Špeku- nudijo: lantsko in neupravičeno zviševanje cen. Proti takim, poja- ^poTf ITm^TtreMe^noTo. - Porast za 28 %, krompir za ■■■ J. i. „ ^— sssr<«3raws« hostve °* IS* ™bc?tn° naše splošne ekonomske pohti- noHtL °rl ’ f fce, posebej pa politike za H°/f T35 fctiJ.tMrne storitve zbol^anje življenjskega stan-sta j’ . Podražitve ne pred- dar(ja „ Prebil? celotnega standarda ^iff nevarnost smo bili opo-*.0.alstva, nedvomno pa fTcdst< ,. . , žarjeni, podatki nam dokazu- ovljajo njegovo osnovo, . . d ■ bila slcrb uvrav\. .Pil O « e*l a r\ Jviižinn "L J čena. Samo majhno uspavanje, zadene v slednjo družino. . Kakor je razveseljivo, da se kratkovidna politika nekaterih L odstotek zaposlenih, ki so gospodarstvenikov v komunah, mesečne prejemke do 20 ki v svoji kratkovidnosti me-o, dinarjev, od januarja do nijo, da. delajo usluge držav-PHla zmanjšal od 56,2 "U na Ijanom, če iz trgovine in osta-J’5 t«, se pravi, da so se jim Uh posrednikov potrošnih do-večali dohodki za prestop v brin na osnovi obdavčitev do-(jir° skuP*ao, tako nas zaskfb- sežejo finančni uspeh. Vse to n stalen porast cen. Če ga gre vedno na breme potroš-tJ°mo zaustavili, bodo rezul- nika! Kdaj se bomo spameto-n„l.dPiga življenjskega stan- vali? arda ob koncu leta dosti VINKO TRINKAVS SLOVENIJE V V NOVIH GOSPODARSKIH POGOJIH MINICI Jugoslovanska lesna industrija v novem gospodarskem sistemu ni v preveč zavidljivem položaju. Nova delitev dohodka med družbo in gospodarskimi organizacijami je za večino lesnih podjetij res veliko ugodnejša, toda tako kot nekateri novi instrumenti prepuščajo lesni industriji več ustvarjenega dohodka, tako ji ga drugi spet pobe-ro. Še več: skladi lesne industrije se zaradi nekaterih instrumentov tako zmanjšujejo, da je resno ogrožen njen nadaljnji razvoj. O težkem stanju lesne industrije ne pričajo samo izračuni finančnih analiz, temveč tudi prve anomalije na zunanjih in notranjih tržiščih. KAJ POMENI SLOVENSKA LESNA INDUSTRIJA Pustimo tokrat vnemar vprašanje, ali smo lahko zadovoljni s sedanjo razvojno stopnjo slovenske lesne industrije in gospodarstva in namesto tega raje poskusimo ovrednotiti njen sedanji pomen. Iz množice statističnih podatkov jih izberimo samo nekaj: , • lesna industrija Slovenije sodeluje v bruto produktu slovenske industrije v celoti s 7 o/#. • slovenska lesna industrija predstavlja v odnosu na jugoslovansko lesno industrijo 23 8/o. • odnos med primarno in finalno proizvodnjo lesne industrije je v Sloveniji v razmerju 37 odstotkov nasproti 63 odstotkom, kar je več kot v merilu vse države, kjer je razmerje 49 odstotkov nasproti 41 odstotkom v korist primarne proizvodnje; • finalna proizvodnja lesne industrije je zastopana v izvozu celotne industrije naše republike s 30 odstotki, v izvozu vsega slovenskega gospodarstva s 23 odštotki in v izvozu celotne lesne industrije Jugoslavije s 27 odstotki; • v lesni industriji Slovenije je zaposlenih 11,85 odstotka od vseh zaposlenih v industriji naše republike. Ti podatki označujejo pomen slovenske lesne industrije ob ■II iiiiiii koncu minulega leta. Zato se nehote vzbuja vprašanje, kakš-šen naj bi bil njen pomen v prihodnjem obdobju. Z vso upravičenostjo bi namreč lahko pričakovali, da se bo le-ta v prihodnje še povečal, saj bo lesna industrija šele v prihodnjih dveh letih začela izkoriščati glavne investicije minulega obdobja. K optimističnemu razpoloženju v lesni industriji pa bi nedvomno moral prispevati tudi novi gospodarski sistem, ki se je začel uveljavljati v gospodarstvu ob začetku letošnjega leta. Predvsem pa naj bi spodbudila nadaljnji razvoj posameznih lesno predelovalnih podjetij in s tem tudi vse lesne industrije — nova delitev dohodka med gospodarskimi organizacijami in družbo. Bi morala, pa vendar ... ANALIZE KAŽEJO DRUGAČE Vsebino tega »vendar« lahko poiščemo v analizah, ki jih je pripravilo poslovno združenje lesne industrije Slovenije LES na osnovi programa lesne industrije v letošnjem letu in na osnovi delovanja novih gospodarskih predpisov in spremenjenega deviznega sistema. Osnovna ugotovitev, ki izhaja iz številk teh analiz, je, da je lesna industrija kljub za večino lesno industrijskih podjetij ugodnejšemu načinu delitve do- OB IZJAVI IZVRŠNEGA ODBORA AFL-CIO velika odgovornost ZA ŠKODLJIVO POLITIKO Nedavno je objavil izvršni svet Ameriške federa-dela in Kongresa industrijskih organizacij (AFL-^0), največje severnoameriške sindikalne organiza-c‘3e, izjavo o mednarodnih problemih. Vodstvu AFL-se je zdelo potrebno, da se vključi v prenos na-raščanja mednarodne napetosti, s svoje strani podpre ^miroljubne sile in pripomore k rožljanju z orožjem ln s svojim stališčem spodbudi tiste, ki se neodgovor-n° igrajo z usodo človeštva. razvo- gr,v°i'nost delavskega raz-Qejga čedalje pomemb- t^rodPri Sevanju velikih medle^ Problemov. Z i«hni^0lvZvaialnih sil in OdaOSov Širieniem gospodarskih ^ota P°Sta^a svet boli in bolj ^Glov !Cateri sta medsebojno hje ^ *n skupno reševa-^jriost 6C'narobn’b problemov ti So 2n Za splošni obstoj. Hkra-voja poa^nost družbenega raznih sij SVetu krepitev napred-Vi°ge h nara^anje družbene končna 6 aVskega razreda, do-tiežei f^boditev čedalje več neštet na svetovno prizo-I1'*1 hamrf ° nedavno osvoboje-°v ter postopno slab-materi*lne m družbene osnove konservativnih in preživelih družbenih ureditev. Medtem ko po eni strani narašča vzajemna povezanost sveta ter se uveljavljajo sile, ki so za mirno poravnavo vseh sporov in neurejenih vprašanj, pa se oblikujejo nova žarišča vojaških spopadov, se porajajo nove oblike mednarodne napetosti, se pojavljajo novi viri vojnih katastrof. Posebej je treba poudariti odgovornost določenih reakcionarnih krogov kapitalističnih dežel, ki otežujejo sporazumevanje med narodi in miroljubno reševanje spornih problemov ter s svojo vojnohuj-skaško in militaristično politiko ostrijo mednarodne odnose in obnavljajo hladno vojno. V takih pogojih se nenehno stopnjuje odgovornost delavskega razreda in delavskih organizacij za usodo človeštva ter za zagotovitev življenja delovnih ljudi v miru in svobodi. Delavski razred in sindikati so dolžni pred sedanjostjo in pred zgodovino s svojo zavestjo o vzajemni pogojenosti in povezanosti sveta, s svojo internacionalno solidarnostjo in aktivnostjo prispevati k zmagi nad blokovsko razcepljenostjo in k odstranjevanju vseh nevarnosti, ki jih prinašata človeštvu sedanja razdeljenost in napetost na svetu. Med največje nevarnosti sodita nenehna oboroževalna dirka in odpor vojnohujskaških krogov proti sklenitvi sporazuma o razorožitvi. Napredne sile vsega sveta zahtevajo prekinitev oboroževalne tekme, še posebej pa prepoved uporabe jedrskega orožja in opustitev atomskih poskusov. Politične sile in napredna gibanja v vseh delih sveta, množične organizacije, znanstveni krogi in humanisti zahtevajo od vlad vseh dežel, predvsem pa od vlad naj- hodka med njimi in družbo občutno prikrajšana za tista sredstva, od katerih je odvisen njen nadaljnji razvoj. Da ne bo ostala ta trditev neosnovana, uporabimo nekaj najbolj zgovornih številk: • medtem ko plan predvideva porast fizičnega obsega proizvodnje v lesni industriji za 13 odstotkov, pa bi se v primeru popolnega delovanja novih deviznih instrumentov povečala finančna vrednost proizvodnje samo za 4,5 odstotka. • predvideni dohodek bi se v primerjavi z realiziranim dohodkom ob koncu minulega leta zmanjšal za 18 odstotkov, • čeprav novi sistem instrumentov zmanjšuje lesni industriji prispevek iz dohodka v primeru popolnega delovanja novih deviznih instrumentov za 41 odstotkov, pa bi se dohodek podjetij, namenjen za sklade, zmanjšal za 85,76 odstotka. To razkrivajo omenjene analize v primeru popolnega delovanja novih deviznih instrumentov. Vendar je treba povedati, da razmere v letošnjem letu ne bodo tako kritične, kot kažejo analize, kajti na dohodek gospodarskih organizacij lesne industrije še ne bodo v celoti vplivali novi devizni instrumenti. Večina podjetij je namreč že v minulem letu predala svojo letošnjo proizvodnjo, tako da zanjo veljajo stare obračunske vrednosti tujih valut. Vendar lahko pričakujemo, da se bo od konca septembra letošnjega leta začelo v veliki večini slovenskih lesno industrijskih podjetij delo na novih zaključkih in bodo zaradi tega šele takrat stopili v polno veljavo novi devizni predpisi. In čeprav stari zaključki vsaj za letošnie leto stanje v lesni industriji bistveno omiljujejo. pa finančna analiza predvidenega celotnega poslovanja razkriva zelo zaskrbljujočo podobo. Se posebno zaskrbljujočo zaradi teea, ker hi v prihodnje leto morala stopiti lesna podjetja z že občutno manjšim čistim dohodkom, ki pa pomeni osnovo za njihov nadaljnji razvoj. V primeru nepopolnetra delovanja novih gosnodarskih predpisov in spremenjenih deviznih instrumentov je namreč planirani čisti dohodek za letošnje leto v razmerju z realiziranim čistim dohodkom ob koncu minulega leta izražen v indeksu 38.28 v letu 1961 nasproti 100 v minulem letu. KAJ SPODKOPUJE TEMELJE LESNE INDUSTRIJE Rekli smo že, da je delitev dohodka med gospodarskimi organizacijami in družbo za večji del podjetij lesne industrije veliko ugodnejša, kot pa je bila v minulih letih. To pa je pravzaprav v nasprotju z mislijo, ki smo jo izrekli malo prej, namreč, da prikrajša novi gospodarski sistem lesno industrijo za dobršen del sredstev, od katerih je pravzaprav odvisen njen nadaljnji razvoj. Toda s tem je tako: kar je lesna industrija dobila z novo delitvijo dohodka med podjetji in družbo, pa je še v večji meri izgubila z nekaterimi drugimi instrumenti in s premiki cen na tržiščih s surovinami, pomožnim materialom in polizdelki. Če analiziramo te elemente, ki negativno vplivajo na razvoj lesne industrije, potem moremo ugotoviti: • močno so narasli materialni stroški, čemur pa je pravzaprav glavni krivec povečanje cen surovinam. Tako so se na primer dvignile cene surovinam ob začetku letošnjega leta v primerjavi s cenami ob zaključku minulega leta pri bukovini povprečno za 20 odstotkov, pri jelovi hlodovini za povprečno 25 odstotkov in pri furnirskih hlodih in furnirjih v povprečju celo za 50 odstotkov, • narasli so tudi drugi stroški, predvsem režijski, zvišale so se tarife v notranjem železniškem transportu, zvišali so ee forfaitni stroški v pristaniščih. Najbolj občutno pa vpliva na nadaljnji razvoj lesne industrije: ® povečanje prometnega davka na notranjem tržišču in na zunanjem tržišču medfaznega prometnega davka (pri žaganem lesu *— hrastovim od 16 °/o na 23 °/t>, pri žaganem lesu listavcev, razen bukve, od 10 na 17 <7«, pri rezonančnem lesu od 25 na 35 0fo in žaganem lesu iglavcev od 13 na 23 "/o); ® spremenjena mera obresti na poslovni sklad, in sicer od 2 do 2,5 »/o na 6 'Vo; ® za lesno industrijo znižana obračunska vrednost dolarja, z izjemo primarne proizvodnje, ki je lani obračunavala dolar po 650 dinarjev, z novimi deviznimi instrumenti pa po 750 dinarjev. večjih držav na svetu, naj storijo vse, kar je v njihovih mo-' (Nadaljevanje na 2. str.) PREMIKE POTRJUJE TUDI ČETRTLETNI OBRAČUN Da so prav omenjeni instrumenti oziroma spremenjena gibanja cen tisti elementi v no-(Nadaljevanje na 3. str.) s Zadrega na potrošniškem sejmu S — Zmotil sem se! Tisto ni s kupa za prodajo — tisto je razstavni kos brez napake... Karikatura: MILAN MAVER nniiiiiimiiiipiiiiniiiin OB IZJAVI IZVRŠNEGA ODBORA AFL-CIO VELIKA ODGOVORNOST ZA ŠKODLJIVO POLITIKO (Nadaljevanje s 1. strani) Čeh, da bo. dokončno odstranjena nevarnost jedrske vojne, ki grozi sodobnemu človeštvu, Delavske in sindikalne organizacije večine dežel so imele in imajo za svojo dolžnost, ne le podpreti vse te zahteve, temveč se vključiti v prednjo stražo tistih sil, ki se zavzemajo za izključno miroljubno uporabo jedrske energije. Namesto zavesti svoje odgovornosti za mir na svetu in za prispevek k ciljem, ki so si jih zastavljali delovni ljudje vsega sveta, namesto spoznanja, da mora delavsko gibanje vsake dežele nasprotovati vsem miroljubnim pojavom in postopkom, se je vodstvo AFL-CIO s tem, da se je izreklo za krepitev “kapacitet za nacionalno obrambo v vseh mogočih primerih« ter zahtevalo od kongresa, naj “da predsedniku ZDA vsa izredna pooblastila, da bi mogel mobilizirati vsa sredstva, potrebna za vsak primer,« neposredno vključilo v ustvarjanje vzdušja, ki ne le nasprotuje težnjam miroljubnih sil po svetu, temveč je tudi v nasprotju z interesi severnoameriškega delavskega razreda. Namesto da bi se pridružilo splošnim zahtevam po razorožitvi in prepovedi jedrskih poskusov, vodstvo AFL-CIO neposredno podpira nadaljevanje poskusov z jedrskim orožjem in kot izraz svoje »mednarodne odgovornosti« in “pojmovanja enakopravnosti« velikih partnerjev predlaga: “Ko bo naša vlada obnovila te poskuse, mora obvestiti Združene narode o vsaki eksploziji, preden bo to storila, in pozvati Moskvo, naj ravna prav tako.« S takšnimi pojmovanji in ravnanjem si voditelji ameriških sindikatov nalagajo na traj mednarodnega sindikalnega gibanja nasprotujejo odpravljanju razdeljenosti in uposta-vitvi čim širšega mednarodnega sodelovanja delavskega razreda, prevzemajo nase veliko odgovornost za negativni izid in razvoj sedanjih mednarodnih odnosov. Zbliževanje delavskega razreda in krepitev sodelovanja znotraj mednarodnega gibanja sta usmerjeni proti razdeljenosti na bloke ter zagotavljata pogoje za miren in progresiven razvoj človeštva. Osvoboditev velikega števila dežel izpod kolonialnega jarma oziroma nacionalna, politična, gospodarska in kulturna emancipacija na stotine milijonov ljudi vseh ras povsod po svetu ter nezadržni pohod antikolo-nializma sodijo med najpomembnejše pojave povojnega razvoja. Delavski razred vsega sveta tudi zaradi širših političnih in neposrednih gospodarskih interesov podpira boj vseh narodov za osvoboditev in iskreno pozdravlja vse uspehe, dosežene v tem boju. Odstranitev sedanjih razlik v gospodarski ravni razvitih in nerazvitih dežel je nujna razvojna smer sveta kot celote, ker je sedanja neenakost eden najglobjih vzrokov ne le bede delovnih množic na velikih področjih zemeljske oble, temveč tudi vir nevarnosti spopadov z orožjem in onemogočanja mirnega razvoja človeštva. Zato postaja pomoč razvitih dežel nerazvitim tako potreba po konsolidaciji splošnega svetovnega razvoja kakor tudi izraz solidarnosti delovnih množic vsega sveta. Delavski razred in delavske organizacije imajo dovolj razloga, da podpro pomoč nerazvitim deželam, seveda tako, da te pomoči ne spremljajo nikakršni pogoji in ki “je bila pripravljena pomagati komunističnemu bloku pri blažitvi ali premagovanju velikih ekonomskih in političnih težav«. Očitno je, da skuša vodstvo AFL-CIO špekulirati s “težavami« socialističnih .dežel. Toda narodi, ki so se odločili za graditev socialistične družbe, zanesljivo vedo kljub začasnim in prehodnim težavam, ki lahko nastopijo, da bodo mogli le v socialističnem sistemu dokončno rešiti velike probleme svojih dežel ter nenehno napredovati tako v ekonomskem kakor v družbenem razvoju. Prav tako je očitno, da izvršni odbor AFL-CIO ne pojmuje pomoči manj razvitim deželam kot izraz mednarodne solidarnosti za zagotovitev boljšega življenja delovnim ljudem v vseh delih sveta, temveč označuje to le kot najboljšo pot za izsiljevanje neodvisnih narodov in za politični pritisk pri izbiri njihove notranje ureditve, načina življenja in družbenih odnosov. Suvereni in svobodni, ponosni in hrabri narodi ne bodo nikomur dovolili, da bi tujo pomoč izkoriščal za pritisk in izsiljevanje. Namesto da bi doumeli pomen ih značaj sodobnih gibanj po svetu, čedalje tesnejšo medsebojno povezanost vseh narodov kakor tudi obojestranske koristi razvitih in nerazvitih dežel pri dajanju pomoči nedavno osvobojenim deželam in vsem narodom, ki odstranjujejo posledice kolonialne in polkolonialne preteklosti, si nosilci nasprotnih pojmovanj zaman prizadevajo zadržati kolo zgodovine. Zveza sindikatov Jugoslavije vztraja kakor vedno doslej, tudi zdaj na položajih širokega in vsestranskega mednarodnega sodelovanja, ki vključuje prosto izmenjavo stališč, odkrito razlago mnenj in obravnavo vseh vprašanj in pojavov, si šteje v dolžnost, nasprotovati takim negativnim stališčem in pojavom v mednarodnem sindikalnem gibanju in nanje opozoriti vse napredne sile mednarodnega delavskega in sindikalnega gibanja. Samo z doslednim bojem za ohranitev miru na svetu, za čim širše in kar najbolj vsestransko mednarodno sodelovanje, za spoštovanje pravice vsakega naroda do neodvisnosti in samostojnega reševanja notranjih problemov, za razorožitev, aktivno koeksistenco in mirno poravnavanje vseh sporov, za prepoved jedrskih poskusov in za pomoč nerazvitim deželam lahko delavski razred in sindikati izpolnijo svoje mednarodne obveznosti. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije ALI SE BO OBNESE S1EI POSKUS V KRAGUJEVŠKEM »RADIOELEKTRO« DIREKTOR - ŠEF EKONOMSKE ENOTE V podjetju “Radioelektro«, ravnal najbolje, ko je izvolil Kragujevac so nedavno s taj- direktorja podjetja za šefa nim glasovanjem volili vodite- ekonomske . enote. Direktor Ije ekonomskih enot. Za vod- podjetja že po svoji funkciji stvo ekonomske enote uprave prispeva k reševanju vseh prosta se potegovala dva kandida- blemov v podjetju. Obseg in ta, kolektiv ekonomske enote karakter položaja mu nalagata, te izrazil zaupanje enemu iz- da se posveča problemom vse-med njiju — direktorju pod- ga podjetja, zato je že, zaradi jetja. tega škodljivo postavljati di- Nastane vprašanje: Ali je rektorja v položaj, ko se bo direktorja podjetja mogoče iz- ukvarjal s problemi samo ene voliti za voditelja ekonomske organizacijske enote v podjet- enote? V tem primeru je kolektiv ju, ki ga vodi. “Hierarhična« povezanost zaradi prav nič lahkega polo- Vodilnih funkcij ne dovoljuje, žaja v podjetju hotel imeti za da bi se v eni osebi združevali šefe ekonomskih enot ljudi, dve ali še več funkcij različ-katerih kvalifikacije in sposob- nega ranga in iste smeri nosti bodo pripomogle k nagli upravljanja, V “Radioelektru« ureditvi stanja v podjetju. Ti- pa so ravnali povsem nasprot-sti trenutek niso razmišljali, no, ker se je generalni direk-kaj je kdo v podjetju in ali so tor podjetja znašel v položaju, ovire za uresničenje takšnega ko neposredno vodi vse pod" namena kolektiva. Tako sta se jetje, hkrati pa tudi eno iz- v osebnosti direktorja podjetja znašli dve funkciji: vodstvo vsega podjetja in še ekonomske enote v upravi. med ekonomskih enot. Razumljivo je, da bi kolektivu več koristilo, če bi si bil izvolil za šefa ekonomske enote koga ■Razumljiva je želja kolek- drugega, ker bi imel potem tiva, najti kar najboljšo, čim direktor podjetja več časa in perspektivnejšo ureditev vseh možnosti za izpolnjevanje že vprašanj, ki jih doslej ni bilo tako obširnih in zapletenih na- mogoče zadovoljivo rešiti, tež- log podjetja kot celote. ko pa je reči, da je kolektiv M. E. KAKO POTEKA DECENTRALIZACIJA SAMOUPRAVLJANJA V KRANJSKEM OKRAJU ČAKAJO NA »VZORNE« PRAVILNIKE pleča n# 1* odgovornost za-tra- vmešavanje v notranje zadeve gične posledice, ki bi jih mogla imeti takšna politika, temveč se'izpostavljajo tudi ogorčenosti vseh tistih sil po svetu, ki so trdno prepričane, da nadaljevanje jedrskih poskusov ne more nikomur prinesti pozitivnih sadov. Sedanje mednarodne krize ni mogoče premagati, če državniki ne bodo pokazali razumevanja za skupno iskanje mirnih rešitev in če ne bodo delovni ljudje vseh dežel neposredno in po svojih organizacijah preprečili tragične zaostritve sedanje napetosti. Sedanja razcepljenost v mednarodnem delavskem gibanju po svoje prav tako podpira razdeljenost na bloke, tako da vsi tisti, ki zno- drugih dežel. Vodstvo AFL-CIO kot predstavnik delavske organizacije industrijsko zelo razvite dežele 'se v istem dokumentu, zavzema za pomoč nerazvitim deželam -v obliki dolgoročnih posojil z nizko obrestno mero, namenjenih ekonomskemu razvoju«, potem za »spodbujanje narodov, ki dobivajo pomoč, k mobilizaciji lastnih sredstev«, in za »spodbujanje drugih razvitih dežel, da se pridružijo ZDA pri dajanju prispevkov h gospodarskemu napredku manj razvitih dežel«, hkrati pa po drugi strani predlaga sestavo posebne predsedniške komisije, v kateri bodo zastopani sindikati in ki bo priporočala zavrnitev tiste vladne politike, < Večina manjših obrtnih, trgovskih in gostinskih podjetij ter kmetijskih posestev v kranjski občini ima že izdelane pravilnike o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Kjer teh še ni, so formirali posebne organe, ki pravilnike pripravljajo. Se vedno pa najdemo tudi take organizacije, kjer sicer pripravljajo pravilnike, vendar se je že doslej pokazalo, da nimajo jasnih stališč in ne vedo, kaj hočejo. Ponekod pa niso začeli niti s pripravami. Po vsej verjetnosti zopet čakajo »vzorcev«, kar pa kaže, da ne razumejo namena novih ukrepov, ki ne dovoljujejo enake delitve in formiranja sredstev za vsa podjetja. V obrti so nekatere organizacije pokazale precejšnjo marljivost pri izdelavi pravilnikov. Tako na primer Čevljarna Storžič na Visokem pri Kranju, Agroservis, Komunalni servis, Inštalater ter Obrtno podjetje Cerklje. Drugod sicer pravilnike pripravljajo, vendar kaže, da nimajo jasnih stališč, zato oklevajo in odlašajo. V nekaterih obrtnih organizacijah, kot so: Tapetništvo, Elektro, Tehtnica, Pekarna, Žaga Britof, Elektrotehnično podjetje in Remont čevljarskih strojev, pa niso začeli niti s pripravami. Samoupravni organi v teh podjetjih -nvoiri PO POLLETNEM OBRAČUNU V KRANJSKEM KOMUNALNEM SERVISU SEDAJ SO NA VRSTI PROIZVAJALCI V podjetju »Komunalni servis« Kranj so pred kratkim pregledovali polletne uspehe in neuspehe ekonomskih enot. Bilo je nekoliko razočaranja — od šestih ekonomskih enot dve namreč nista dosegli planirane vrednosti proizvodnje oziroma akontacije. Kmalu so ugotovili, da to ni slab rezultat, kajti ti dve ekonomski enoti bosta zamujeno nadoknadili v drugem polletju. Njihov denar leži namreč v nedokončani proizvodnji, in se bo zato pokazala prizadevnost šele po zaključnem računu. Hkrati pa so ugotavljali, da se je že v tem kratkem razdobju v marsičem izboljšal položaj delavcev v posameznih ekonomskih enotah. Zadovoljni so vsi: vodstvo podjetja zato, ker so delavci bolj zainteresirani za smotrnejše gospodarjenje, delavci zato, ker že vidijo rezultate svojih prizadevanj. Nekaj jim še ne gre čisto v račun. Delovna mesta namreč točkujejo. Vrednost točke pa je odvisna od marsičesa in se tako iz meseca v mesec njena vrednost spreminja. To delavci težko razumejo in včasih bedi zagodrnjajo, češ, izračuni so komplicirani zato, da ne bi mogli izračunati, koliko zaslužimo. Vendar je takih mnenj vedno manj. Poskrbeli so za to, da vsakomur na razumljiv način razložijo, od česa so odvisni osebni prejemki. V podjetju je sedaj šest ekonomskih in dve organizacijski enoti. Ekonomske enote so: gradbena grupa, avtostrojni park, lesni obrat, vzdrževanje cest, vzdrževanje čistoče in vrtnarija, organizacijski enoti pa uprava podjetja in ostale službe komunalne dejavnosti, kamor sodita pogrebna služba in tržnica, ki jih zaradi nerenta-bilnosti ne morejo dati v samostojno enoto. Doslej so ekonomskim enotam dali pristojnosti, da iz svojih ekonomskih enot sprejemajo in odpuščajo delavce, da sklepajo o' pravilni uporabi osnovnih in obratnih sredstev svoje ekonomske enote, kakor tudi o pravilnem nakupu in trošenju ostalega materiala. Delavskemu svetu lahko tudi predlagajo nakup, odtujitev ali likvidacijo osnovnih sredstev. Tako ekonomski enoti, ki potrebuje določeno osnovno sredstvo, pa nima za to dovolj sredstev, ostale enote lahko sredstva posodijo, delavski svet pa nato sklepa o tem, če je potrebno, da ta ekonomska enota sredstva vrača. Sklepajo pa tudi o razdelitvi doseženega osebnega dohodka svoje ekonomske enote. seveda v okviru pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Koliko mora posamezna ekonomska enota prispevati v sklade podjetja, pa določa pravilnik o delitvi čistega dohodka. O obeh pravilnikih — o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov — so delavci že razpravljali in jih bo v kratkem potrdil delavski svet. Vodstvo podjetja sedaj sicer še nekoliko okleva, kadar daje pristojnosti navzdol. Mnenja so, da je bolje nekoliko počakati, da bodo pač videli, kakšni problemi bodo nastali in kako jih bodo ekonomske enote uspele reševati. Prav gotovo je ta bojazen odveč. Sicer pa — najvažnejše so napravili — postavili so temelje novim odnosom in sedaj je vrsta na proizvajalcih, da sami zahtevajo tisto, kar jim gre, oziroma za kar čutijo, da bodo znali samostojno upravljati. ______________ T. M. so sicer obravnavali občinska priporočila, vendar le formalno. Tako so besede: »priporočila zbora proizvajalcev in Občim skega sindikalnega sveta se vzame na znanje« ali »naroči se komisiji za izdelavo pravilnikov, da priporočila zbora proizvajalcev in Občinskega sindikalnega sveta upošteva«, ostale mrtve v zapisnikih. Precej boljše je stanje na področju trgovine. Podjetja Agraria, Kokra, Elita, Tobak, Merkur in Kurivo imajo že izdelane predloge, ki jih bodo v kratkem predložili v razpravo. Pozitivno pri njih je, da so dohodek ugotavljali po enotah in ne glede na to, da se dohodek uporablja skupno, imajo vsi zaposleni možnost vplivati na njegovo delitev in poznajo osnove, na katerih se formira. V podjetju »Moda« Kranj so kljub večjim možnostim, kot jih imajo ostala trgovska podjetja, s pripravami v zaostanku, kar kaže, da je pri njih premalo prizadevanja. Probleme imajo v novo-formiranem trgovskem podjetju »Živila«, kjer so združili več podjetij, ne da bi predhodno določili ekonomske osnove posameznih organizacijskih enot. Naj večji napredek pri izdelavi pravilnikov je prav gotovo napravilo kmetijstvo. Tako sta Kmetijsko posestvo Hrastje in Kmetijska zadruga Cerklje že izdelala pravilnika, povsod drugje pa jih izdelujejo. Pri tem jim nudi precej strokovne pomoči zbornica. Od gostinskih podjetij pripravljata pravilnika Delikatesa in Restavracija Jelen. Povsod jemljejo za osnovo promet, ki pa ni vedno realno merilo dohodka. Dosedanji uspehi in neuspehi kažejo na to, da so sindikalne organizacije v vseh teh podjetjih sicer obravnavale na raznih sestankih namen novega sistema delitve dohodka, vendar svojih stališč (v večini primerov) niso zavzele, niti niso skušale ugotavljati, kako priprave potekajo. Vodstva podjetij še vedno jemljejo to kot odvečno delo, zato se v probleme ne poglabljajo, dela tudi po upravni plati ne kontrolirajo, zato se stvari od- DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra J Lista izdaja Republiški sVu) ZSJ za Slovenijo. Glavni " odgovorni urednik: VINKO TRINKAUS Urejuje uredniški odbor: Dornik, Sonja Gašperšič. Jit. lan Maver, Janez Voljč, »e nični urednik Janez Šuster Naslov uredništva in uprav^' Ljubljana, Kopitarjeva ul- n poštni predal 313-VI, tele10, uredništva: 33-722 in 30-672 v Račun pri Narodni banki Ljubljani štev. NB 600-11/1'“,, — Posamezna številka -j” 20 din — Naročnina je: četP letna 250, polletna 500 in 1000 din — List »Ljudska pravica« plačana v gotovini tlSfoS' vijajo zelo počasi. Člani kolek' tiva pa so še vse preslabo infof' mirani o poteku te akcije in tud* nisp še do kraja doumeli vse* bine in namena novega sistema-Zato je zahteva pb tako ureje' nih pravilnikih, ki bodo posta' vili temelje novim odnosom, 3 strani upravljavcev še preslab®-Izdelava pravilnikov ni stvaf posameznikov, ampak vsega ko' lektiva. Možnosti, da bi se km lektiv v to delo vključil, pa s° pri dosedanjih metodah de*3 minimalne. Zelo malo je še ra*' prav v kolektivih o tem, kak® naj si trajno zagotovijo več) dohodek. Delitev dohodka se predvsem v nekaterih obrtn**1 podjetjih še vedno vrši na s*3' rih osnovah, ki ni stimulativn3' V nekaterih organizacij311 lahko ugotavljamo, da čaka)0 polletnih obračunov in že i^e“ lanih pravilnikov, ki naj bi J*111 služili za izdelavo njihovega-takih organizacijah je politi®1’*’ aktivnost samoupravnih organ0 in sindikalne organizacije z® majhna. Po vsej verjetnosti 01 oni ne razumejo dobro, kakš®0 je namen novih ukrepov. In k3 ko naj potem razumejo to čl® kolektiva? Prva in najnujn®^ naloga sindikalnih organizacij podjetjih, kjer doslej ni še oP3^ žiti napredka pri izdelavi Pr^ vilnikov, bo torej čimprej P0 skrbeti za usposabljanje kadi°* * * * v'' ki bodo prevzeli delo na področju. X. M- Lesna industrija Slovenije v novih gospodarskih pogojih M KRITIČNI PRELOMNICI (Nadaljevanje s 1. strani) em gospodarskem sistemu, ki Podkopujejo temelje lesne indu-trije, nakazuje, čeprav še ne j^kriva v celoti, obračun lesne •ndustrije za prvo tromesečje stošnjega leta. V tem času je , antreč skoraj vsa proizvodnja ssne industrije slonela še na tarih zaključkih in so seveda ne v veljavi še stare obračunaš vrednosti. Toda preidimo na Primerjavo: skupni dohodek v Prvem tromesečju minulega le-a označimo s 100 %>. V istem obdobju letošnjega leta pa je /Topni dohodek narasel za 26 °/o, ^roj označuje razmerje med borna obdobjema indeks 126. var° je tudi skupni dohodek, , Primerjavi s skupnim dohodom istega obdobja v minulem .pU izražen z indeksom 126. otrjujejo pa pravilnost analiz, ‘ako vplivajo novi gospodarski ."devizni instrumenti na lesno boustrijo, nekateri drugi ele-'"onti: dohodek (indeks 115) ni orasel skladno s skupnim do-odkom, močno so se povečali •Poterialni stroški (indeks 129), Pr&v tako obresti na poslovni klad in obresti od kreditov in Posojil (indeks 173), povečal se Prometni davek (indeks 135), ,,"rasli so stroški poslovanja ‘mdeks 132). Podobno sliko razkriva tudi ^btranja delitev dohodka v les-tr i.'n^ustriji za obdobje prvih l mesecev: prispevki iz do-odka so se v primerjavi z istim dobjem minulega leta občut-.? zmanjšali (indeks 82). Lahko ,l Sicer ob tem kdo pomislil, k" se je ostanek čistega dohod-" zrnanjgai zaradi porasta ^ ebnih dohodkov ali pa manjše t "arnike proizvodnje, vendar s) i1 ,misei jasno zavračata na-; ®dn3a podatka: dinamika pro-“v°dnje je porasla v prvem tro-esečju za 12 "/o, osebni dohodki le za 11 o/o. Torej kljub temu, 3e lesna industrija v celoti esegla lanskoletni proizvodni °gram, so se njena sredstva, sihenjena za njen nadaljnji az,mi, zmanjšala. v zal pa zaključni računi pr-,”a Polletja še niso v celoti n "blpni, tako da kakšna podrob-j isa analiza za prvo polovico d a ni možna. Dejstvo pa je, v se v drugem četrtletju že v "ko bolj razkrivajo premiki 5 strukturi skupnega dohodka kam^kturi razdelitve dohodka, Znll* starl zaključki so se že v. vim- Ve^3i meri mešali z no- 0Si '' ^aratH 'ke8a Da si raie ?i«/'lrno nekatere nojave na tr-ki Cv 2 lesom in lesnimi izdel-n ’ r1 .so jih po^^zročili nekateri grp;i instrumenti in ki jih ne mg|j.rušače označevati kot ano- trziscu se že Čuti vpliv NOVIH instrumentov rih^aVr" Povzročitelji nekate-z i anornalij na domačem trgu tirS(,Sorn in lesnimi proizvodi so bih VtSei?: Povečanje material-ttiera r°^ov’ Povečana obrestna Čaria na poslovni sklad, pove-ftiPt,. si;oPnja medfaznega pro-prodega davka, medtem ko so nesnajne cehe ostale v glavnem kiranemeniene in še naprej blo-s0 e- Tako lahko opazimo, da gospodarske organizacije skoraj v celoti ustavile proizvodnjo nekaterih artiklov, čeprav so bili to še v minulem letu iskani proizvodi. Za trenutek se pomudimo pri naslednjem primeru: • Brest v Cerknici je že pred tremi meseci v celoti ustavil proizvodnjo Jaffa zabojev in sadnih zabojev, čeprav je prej le-ta dajal 3000 kubič. metrov zabojev na leto. Ta ukrep pa v podjetju pojasnjujejo z naslednjimi podatki: prodajna .cena 100 komadov jaffa zabojev je določena s 54.500 dinarji,, proizvodna cena pa znaša 59.859 dinarjev in je torej izgube pri omenjeni količini 5359 dinarjev. Podobno je tudi s sadnimi zaboji: prodajna cena je 53,530 dinarjev, proizvodna cena 59.246 dinarjev in je torej izgube 5716 dinarjev. ® Podoben primer je z ladijskim podom: LIP Bled, ki je še v minulem letu izdelal 84.570 kv. metrov ladijskega poda, je v letošnjem letu proizvodnjo tega artikla tako rekoč v celoti ustavil. To pojasnjujejo z naslednjimi podatki: cena surovine za kubični meter ladijskega poda prve kvalitete znaša 50.160 dinarjev, prodajna cena ladijskega poda pa samo 50,131 dinarjev. Razlike je samo v ceni surovine in ceni izdelka za 29 dinarjev, pri čemer pa sploh fii upoštevano delo in drugi stroški, kar bi to negativno razliko samo še povečalo. • Podobni so tudi primeri v finalni proizvodnji: v Brestu so opustili naročilo 12.000 komadov kavčev, ker jim novi instrumenti povzročajo izgubo pri enem kosu za 2200 dinarjev ali za 15 odstotkov od prodajne cene. Kriza, v katero so potisnili lesno industrijo nekateri novi instrumenti, je očitna. Primeri pričajo o tem dovolj zgovorno. In vsak komentar bi bil odveč. RENTABILNO JE IZVAŽATI REZAN LES Največja anomalija pa, ki so jo povzročili nekateri novi instrumenti, predvsem pa spremenjeni devizni instrumenti, je v tem, da je za podjetje edinole rentabilno izvažati rezan les, to je proizvode primarne industrije. Če namreč podjetje izvozi žagan in neobdelan les je oproščeno prometnega davka, medfaznega prometnega davka pa ni. Če pa izvozi finalne proizvode, je .sicer oproščeno prometnega davka, moralo pa je takoj, ko je dalo rezan les v predelavo, odvesti medfazni prometni davek na vsak kubični meter po uradni določeni ceni rezanega lesa (pri hrastovini na primer 16 °/o od uradno določene cene za kubični meter razžaganega lesa itd---). To je prvi element, ki postavlja primarno proizvodnjo pred finalno. Drugi element pa je V tem, da je obračunska vrednost dolarja v primarni proizvodnji porasla v primerjavi z minulim letom (od 650 dinarjev za dolar na 750 dinarjev, medtem ko se je obratno v finalni proizvodnji ta vrednost občutno zmanjšala (na primer pri nekaterih artiklih finalne proizvodnje od 1232 dinarjev za dolar na 990 dinarjev itd). Toda tudi ta pojav utemeljimo s primeri: ® Javor v Pivki proizvaja kubični meter vezanih plošč po 107.673 dinarjev, izvozna ceha pa. je 123.750 dinarjev in ima tako pri kubičnem metru vezanih plošč 16.120 dinarjev dobička. ® Javor v Pivki pa nam lahko služi tudi kot obraten primer: pri čajni mizici ima podjetje lastno ceno 6948 dinarjev, izvozna cena pa je določena z 6848 dinarji, tako da , je pri enem komadu 108 dinarjev deficita. @ KLI Logatec proizvaja otroški WC stolček po lastni ceni za 100 komadov v znesku 117.587 dinarjev, izvozno ceno pa ima določeno s 108.912 dinarji, tako da ima podjetje pri 100 komadih izvoženih stolov 8675 dinarjev izgube. Vendar misliti, da so to osamljeni primeri, je več kot zmotno. Nasprotno, večina gospodarskih organizacij se v novih zaključkih za svoje finalne ■ proizvode znajde pod lastno ceno. Tako se vsiljuje vprašanje, kako finalne proizvode v prihodnje sploh izvažati. Na to vprašanje pa za zdaj lesna industrija Slovenije sploh še ne more odgovoriti. Vendar, nekaj je gotovo: na dražitve, vsaj na bistvene podražitve, zunanji trg ne bo pristal. Podkrepimo to z drobnim primerom LPI Podpeč, ki pa ni osamljen: ® LPI Podpeč je poskusila dvigniti ceTie pri ležalnih stolih za 2 dinarja, kar je pri izvozni ceni 685 dinarjev za komad več kot minimalna podražitev. Toda angleški uvoznik se je temu upiral. PRVI PRIMERI IZGUBLJANJA TRŽIŠČA V takšnih razmerah lesna industrija Slovenije izgublja svoja zunanja tržišča, To je moč razbrati že iz dejstva, da je bilo v prvih mesecih letošnjega ieta, torej v času, ko je sezona novih zaključkov na višku, realiziranih samo 40 Vo izvoznih zaključkov v primerjavi z minulim letom. Res, do konca letošnjega leta. se bo stanje še popravilo, vendar so znaki izgubljanja tržišča več kot, očitni. © Izrazit primer je galanterijsko podjetje Tisa na Rakeku, ki letos ni sklenilo še nobenih novih zaključkov, ker pride z vsemi svojimi artikli v prodajni ceni pod lastno ceno. Doslej pa je to podjetje prodalo vso svojo proizvodnjo v države težke valute v letni vrednosti 170.000 do 180.000 dolarjev. To izgubljanje zunanjega tržišča pa je še posebno zaskrbljujoče, če upoštevamo, da dobršen del slovenske lesne industrije ustvarja svoj dohodek v izvozu. To na je celo nujno, saj slovenska firialna lesna industrija prekoračuje potrebe nacionalne potrošnje po ocenah pohištva za približno 30 "/c. pri stolih za 40 °lo in v galanteriji celo za 80 "/o. REŠITEV NE MORE BITI SAMO NA LESNI INDUSTRIJI Z zadnjimi predpisi o znižanju medfaznega prometnega davka v predelavi iglavcev in znižanju cen za surovino ter z odlokom o natančni klasifikaciji surovin je lesna industrija dobila nekaj olajšav. Toda te so v primeri z delovanjem nekaterih drugih instrumentov še vedno veliko premajhne, da bi bistveno popravile položaj, v katerem se bo le-ta znašla v prihodnje. Nekaj k izboljšanju tega stanja bo nedvomno lahko prispevala tudi lesna industrija sama, s sprostitvijo notranjih rezerv, s specializacijo v proizvodnji, z boljše prodajno mrežo, z vzorčno službo, predvsem pa s tem, da se bo približala zahtevam kupcev. Toda kljub temu bo potrebno nekatere instrumente vendarle spremeniti. Spremeniti, še preden bo prepozno. BOJAN SAMARIN KORISTNA POBUDA IZ OSIJEKA (BENA STANOVANJA PO IZBIRI Do konca letošnjega leta bodo v Osijeku dogradili 775 stanovanj, kar je skoraj 200 več kot leta 1960. Tak obseg gradenj, ki ga bodo v prihodnje še povečali, ne zadovoljuje le potreb prirodnega prirastka prebivalstva, marveč omogoča tudi ureditev nekaterih obstoječih stanovanjskih problemov. Iz sredstev sklada za stanovanjsko gradnjo komune so porabili minulo leto v ta namen več kot 670 milijonov dinarjev, podjetja in ustanove pa so vložile še približno 470 milijonov dinarjev. Z množično gradnjo tipiziranih objektov, ki jo je organiziral sklad, so dosegli, da so bile zgradbe mnogo hitreje dograjene, cene pa so bile nekoliko nižje kot pri drugih zgradbah. Tako politiko je sklad nadaljeval tudi letos, pri čemer je stremel za tem, da bi v čim večji meri angažiral sredstva državljanov in drugih investitorjev za stanovanjsko gradnjo. Sklad za stanovanjsko grad-jo je prav tako začel akcijo za zbiranje predplačil za stanovanja, in sicer v višini 5 °/o vrednosti stanovanja. Pričakovati je, da bo ta ukrep znatno bolj zainteresiral delavce za finansiranje stanovanjske izgradnje ter omogočil ekonomsko bolj upravičeno razdelitev novih stanovanj. Z gradnjo stanovanj, ki bodo zelo različna po izbiri — to namreč izvajajo letos — bo državljanom omogočeno, da bodo prišli do stanovanja, ki ustreza njihovim finančnim možnostim. Hkrati je na periferiji mesta dovoljena gradnja posameznih pritličnih stanovanjskih zgradb, kar je ugodna rešitev za del sta- novanjsko ogroženih državljanov. Taka stanovanjska gradnja z objekti, ki jih lahko posameznik brez težav finansira, predstavljajo ugodno rešitev, ki bi jo bilo verjetno moč vpeljati po vsej deželi. Pokazalo se je namreč, da ni najbolje graditi hipermodernih stanovanj, ki veliko stanejo in za katera je najemnina previsoka v primerjavi z zaslužki dobršnega dela državljanov. Po gradnji cenenih stanovanj je neprenehoma čutiti veliko potrebo. Ker je do pred letom, dvema finansirala gradnjo v glavnem skupnost, je moč reči, da je prišlo pri ljudeh v navado, ta je standard stanovanj tak, da ne ustreza sedanjim možnostim Jugoslavije. Znano je, da je gradnja stanovanj z bojlerji in podobnimi napravami znatno dražja kot gradnja skromnejših stanovanj. Ravno teh skromnejših stanovanj pa skoraj ni pri nas. Zato je pobuda osiješkega sklada za stanovanjsko gradnjo, da bi povečal izbiro stanovanj, izraz pozitivne' težnje, po kateri bi stanovanje prav tako kot vsako drugo blago proizvajali za potrošhika. Le-temu bi tako nudili možnost, da bi si izbral ceneno stanovanje prav tako kot lahko kupi cenen sesalec za prah ali ceneno motorno kolo. OSEMNAJST EKONOMSKIH ENOT V MEHANOTEHNIKI SAMOSTOJNOST, KI SPODBUJA V Mehanotehniki v Izoli so trdno odločeni: naše ekonomske enote bodo postale popolnoma samostojne, neke vrste tovarne v tovarni. Razpolagale bodo z osnovnimi in obratnimi sredstvi, samostojno bodo oblikovale sklade na osnovi proizvodnega plana, zahtev in potreb celotnega podjetja; urejevale bodo vso notranjo politiko posamezne ekonomske enote. Vsi načrti in predpriprave za ta nedvomno velik in odločilen korak so v osnutku že gotovi in ne bo dolgo, ko bodo to izvedli tudi v praksi. Tako načrti. Vendar lahko rečemo, da so že v Mehanotehniki precej storili za decentralizacijo proizvodnje in samoupravljanja. Letošnji maj je bil preokretnica, da so v podjetju začeli samostojno gospodariti. Razdelili so podjetje na 18 ekonomskih enot in začeli postopoma prenašati odgovornost za TEŽAVE NEKATERIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ NA GORIŠKEM UlOGE IN POMANJKANJE OBRATNIH SREDSTEV Predvsem posledica slabega poslovanja Najprej nekaj podatkov: v goriškem okraju se je v Prvi polovici leta povečala investicijska potrošnja v Primerjavi z istim obdobjem lani za 50 odstotkov, osebni dohodki zaposlenih pa so narasli povprečno za 33 odstotkov, ob istočasnem 20-odstotnem povečanju Proizvodnje ter 10-odstotnem povečanju delovne sto-rdnosti. Ta nesorazmerja so seveda nujno rodila posledice. Tako so številni kolektivi že v precejšnjih težavah. Oblastni organi v komunah, sindikalne in ru§e politične organizacije jim skušajo sicer poma-?atb toda ta pomoč bo pač le začasna. Slej ko prej oodo morali v kolektivih računati predvsem sami s seboj in se 0prijeti perspektivnejše politike. Vsern: ^"klienost vzbujajo pred-rriariikaniras^an-’e zalog in P°" Za n-1i---obratnih sredstev. 1,13 obipwascanie zalog so delo-u°sPodar«vu.ni vzro!d v zadnjih - t Pa sKl . "krepih. Največ- Lojeno i, ^ Podjetja tudi slabo 1° da .Komercialno službo, ta-£.r°dala „_tlstega, kar bi lahko ko fctrn ne enim '--Posredujejo tržišču. ‘"ke* j, J/l samo primer »Pla-A°lmina. To podjetje ima trenutno za več kot 100 milijonov dinarjev zalog raznih izdelkov, med drugim tudi 2640 kilogramov masla. Istočasno pa potrošniki na Goriškem in celo v samem Tolminu v trgovinah ne dobijo masla. »Solkanska industrija apna« je morala na primer zaradi naraščanja zalog, zmanjšati proizvodnjo kar za 30 odstotkov. Dokler ni imela konkurence, je dobavljala apno tovarni dušika v Rušah po 10,5 dinarja za kilogram, sedaj pa so Ruše dobile drugega cenejšega dobavitelja, ki mu plačajo za kilogram apna 2 dinarja manj. Ko so delali analize v solkanskem podjetju, so ugotovili, da bi tudi oni lahko prodajali apno po 8,5 dinarjev za kilogram. Toda njihov glavni odjemalec se je oprijel že drugega dobavitelja. Končno so se le sporazumeli, da ho tovarna dušika iz Ruš pri njih še kupovala apno, vendar pod pogoji, ki jih nudijo tudi druge apnenice. ge slabše je v Goriških opekarnah, kjer imajo nič manj kot petkrat večje zaloge kot lani v tem času. Izhoda pa za sedaj še ne vidijo. Tudi v majhnem kolektivu opekarne v Kobaridu imajo za 10 milijonov dinarjev zalog in prav tako ne vedo, kam bodo z njimi. Drug problem so obratna sredstva. Goriška podjetja so vložila pri komunalni banki za nič manj kot 1,278.000 dinarjev zahtevkov po obratnih sredstvih. Nimajo pa zanje potrebnih po- gojev. Ob tem, ko so vložila zahtevke za obratna sredstva pri banki, pa imajo 5 milijard dinarjev pri dolžnikih, medtem ko sama dolgujejo za okoli 3 milijarde dinarjev. Razlika je torej celi 2 milijardi dinarjev. Medtem ko si ponekod prizadevajo, da bi urejali probleme z zniževanjem proizvodnih stroškov ter odkrivanjem notranjih rezerv in izboljšanjem komercialne službe, se drugod pojavljajo težnje po zmanjševanju proizvodnje in odpuščanju delavcev. Politične organizacije so odločno proti taki politiki. Zadnja posvetovanja, ki so bila po komunah in v samih kolektivih, so namreč pokazala predvsem -subjektivne vzroke sedanjih težav. Vodilni uslužbenci v gospodarskih organizacijah so namesto, da bi razvijali delavsko samoupravljanje, ponekod celo ovirali delo delavskih svetov, ki bi ob začetnih težavah lahko prav gotovo hitreje in uspešneje ukrepali. L. KANTE dele in uspehe tako rekoč na vsakega posameznika. Toda — ne prehitro, je bila njihova parola. Ljudi je treba najprej navaditi in potem graditi dalje. Dosedanje izkušnje kažejo, da so bili na pravi poti. Kakšna je torej danes struktura ekonomskih enot? Samoupravni organ predstavljajo zbori celotnega članstva posamezne enote, razen v največji, ki ima svoj obratni delavski svet. Enote popolnoma samostojno odločajo o disciplini, odpuščanju in nameščanju delavcev, na podlagi mesečnega plana proizvodnje pa vsaki enoti dodeli podjetje material, s katerim morajo potem sami gospodariti. Pri delitvi dohodkov so se odločili za sistem točkovanja posameznih delovnih mest. Pla-fon je 190 točk. Na osnovi tega pa so posamezne enote točkovale vsakega delavca posebej. — Glede tega je bilo doslej največ razprav, je pojasnjeval vodja največje ekonomske enote, ki zajema vijakarno. Ima okrog 130 članov. Kriteriji za točkovanje, so bili: delovna doba, sposobnost in prizadevnost. Če je bilo na začetku malce negodovanja zaradi različnih ocen pa smo s temeljitimi in večkratnimi medsebojnimi pogovori uspeli prepričati delavce, da je taka razvrstitev upravičena in pravilna. Seveda pa se lahko število točk zaradi spremenjenih delovnih uspehov tudi še korigira. Vrednost točke, ki je za vse enaka, se izračuna na osnovi vrednosti izgotovljenih izdelkov celotne enote in je običajno vsak mesec drugačna (n. pr. zadnji mesec je bila vrednost točke 59 par, medtem ko je normalna vrednost 50 par). Če pa posameznik znatno preseže normo — vzemimo, da je ta 30 vijakov na minuto — se mu s tem poveča število minut in ur in te ure se potem pomnožijo z vrednostjo točke, s čimer se mu zviša zaslužek. i S tem načinom nagrajevanja so v Mehanotehniki dosegli, da so se delavci, člani posameznih enot začeli resno zavzemati za gospodarjenje^ saj je njihov -zaslužek zdaj v celoti odvisen od tega, kako bodo delali. Začeli so vplivati drug na drugega, da ne bi kdo z malomarnostjo in lenobo oviral proizvodnje in s tem zmanjševal njihovih dohodkov. —- V tem času smo že odpustili dva delavca, ki se nista hotela ozirati na naše pripombe glede zamujanja in nerednosti pri delu. Vse take in podobne primere prouči najprej posebna 7-članska komisija, ki zbira vse pritožbe in predloge, nato pa o zadevi razpravlja 33-članski obratni delavski svet in to popolnoma samostojno. In čeprav ima svet pravico do končne odločitve, se o vsem pomenimo še s celotnim kolektivom, tako da lahko govorimo o dejanskem samoupravljanju prav vseh članov. Disciplina in delovna storilnost sta se že v tem kratkem času, odkar velja nov sistem, bistveno popravila in to je najboljša priprava za prihodnje obdobje, ko bomo dejansko upravljali z vsemi sredstvi. Tudi pri prihranku na materialu smo napredovali,. saj zdaj nobenemu ni vseeno kako bomo dodeljeni material najbolje izkoristili. Prej smo n. pr izrabljeno nafto pri strojih zavrgli, zdaj pa že premišljujemo, kako bi jo lahko ponovno uporabili. Ker so tudi po drugih ekonomskih enotah v podjetju razmere podobne, lahko rečemo, da-*o v Mehanotehniki temeljito začeli z decentralizacijo samoupravljanja. S pravilniki o razdeljevanju osebnega in čistega dohodka, ki jih bo vsaka enota naredila za sebe , v skladu s centralnim pravilnikom, pa bo storjen še korak naprej. Že zdaj pa so se pokazale pozitivne vrednote novega načina samoupravljanja. V podjetju se stalno kaj dogaja, razpravlja, pri čemer sodeluje vedno širši krog delavcev, proizvodnost se zbolj-šuje. In to pa je tudi najboljši obet za prihodnost in ni nevarnosti, da b; se delavci ustrašili ali ne bili sposobni prevzeti še večjih obveznostih in dolžnosti. S. V. Pravijo, da je pri njih, odkar so uvedli ekonomske enote, vse postavljeno na glavo. — Kar je veljalo včasih, zdaj ne velja več, — pripovedujejo delavci v tovarni... In ko sem jih vprašal, kaj mislijo s tem, so povedali, da se je pravzaprav vse spremenilo. — Že, že, samo povejte mi primer, sem drezal vanje, konkreten primer! In povedali so mi ga: Na seji sveta ekonomske enote montaža so člani spet pretresali montažne linije za dostavo materiala. Toda njihove ugotovitve niso prinesle prav nič novega kot ugotovitve na vseh prejšnjih sejah: »Delo nam zaostaja.« »Lahko bi napravili veliko več, samo če bi že bile nove linije!« »Pa kaj mislijo naši tehnologi?« Pa so šli poklicat tehnologe, naj jim pridejo povedat, kaj je z novimi montažnimi linijami. Res, tehnologi so prišli na njihovo sejo. Oni pa kar naravnost: 1 »Tovariši, kako je z novimi montažnimi linijami?« Tehnologi so se izgovarjali, da imajo veliko dela in da zaradi tega še niso vsi načrti pripravljeni. Govorili so, da imajo takšne in drugačne težave, da je temu krivo to pa ono in drugo in tretje in četrto. Se dopuste so omenili. Oni pa, trmasti kot so, nazaj: »Nam je vse to prav malo mar. Naše delo zaradi tega ne gre tako naprej, kot bi morali iti. Če se ne boste potrudili najti rešitev za nove montažne linije, bomo pa dali delat nove načrte drugam.« In pravijo, da je ta pogovor zalegel. Tehnologi so vedeli, da z onimi iz montaže ni dobro češenj zobati in da kar rečejo, tudi mislijo narediti. To so že dokazali električarjem. — Zdaj bodo imeli v montaži kmalu nove linije, so še povedali na koncu svoje pripovedi. V »Ameriki«, krčmi na Mariborski cesti, sta mi dva delavca tožila svojo brigo. Pripovedovala sta: »Pri nas je tako, da delavcu, ki ga kaj polomi, kar precej odtrgajo kakšen procent. Naposled je to prav! Zakaj bi vsi trpeli, če je med nami nekdo, ki je pri delu površen. Tako stoji v pravilniku o razdeljevanju dohodka, tako je nam vsem skupaj všeč. Toda, ko je oni dan skupina iz našega oddelka polagala plošče na zgradbo v neki tovarni in se je pozneje izkazalo, da so bile plošče slabo položene in nam tovarna ni hotela poravnati računa, takrat so usi naši pravilniki odpovedali. in Vsi smo vedeli, da je bil kriv za storjeno napako — mojster. Slabo je preračunal nagib, površno je povedal delavcem, kako naj pritrjujejo plošče. Delavci, več ali manj vajeni tega dela, so pač polagali, kot so vedeli in znali. No, ko je prišla napaka na dan, niso pri nas, tam v računovodstvu, prav nič brskali za vzrokom, ampak so kratko in malo vsem nam, ki delamo v oddelku, začeli odtrgovati od dohodka. Odplačati smo morali poldrugi milijon dinarjev, kolikor je znašal račun tovarni, ki nam za slabo opravljeno delo ni hotela nakazati denarja. Odplačevali smo mi, mojstru pa, ki je takrat malomarno odmeril, ni nihče odtegnil prebite pare za njegovo napako. Nikomur ni bilo vseeno! Pomislite, kaj pomeni delavcu zaslužen učinek, ki ga nekaj časa ni bilo od nikoder in naj smo še tako hiteli z opravili! Obenem pa: ali sestavljamo pravila samo za delavce in ne tudi za mojstre, ali pa mojstri niso delavci in bi jih morali kako drugače imenovati!?« Nisem jima odgovoril, čeprav je odgovor na dlani in pravzaprav ne potrebuje nikakršnega komentarja! H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Primat, Maribor — B. SAMARIN 2. »Ingrad«, Celje — D, KRALJ illlli»!l!miill[lllU«lll!lllllll!lll!!!IIII!imi»ll!!lll niiiuuiL Oseminpetdeset jugoslovan-, skih podjetij že dolgo dolguje* železarni Zenica enajst milijard dinarjev. Zenica je poslala tem svojim dolžnikom polno košaro terjatev z grožnjami, dolžniki pa so kot dobro vzgojeni ljudje ta sporočila spet spravili v — koš. Po tem ukrepu je Zenica nehala pošiljati jeklo nesolidnim firmam. Dolžniki so priredili sestanke svojih kolektivov: »Strahota! Ne moremo razdeliti štiriindvajsete plače!* Tako so vsi govorili na sestankih, povsod se je našel po en tolažnik, ki je takole razglabljal: »Zenica se bo še premislila. Če izgubi nas, bo izgubila trg!* Zenica pa se ni premislila, temveč je — tako pravijo — poslala svojega delegata v centralo Narodne banke FLRJ. Brž ko je delegat prišel k bančnemu funkcionarju, se je začel razgovor: »Damo vam enajst milijard, če nam jih daste deset!* Mile, bančni funkcionar in prokurist, je debelo gledal ob tolikšnem kavalirstvu: »Kako ste rekli?« Ne da bi prokurist Mile počakal na odgovor, se je obrnil k svojemu kolegu, ki ima zvenečo funkcijo — parafer: »Ali ga ti razumeš, Joco?« »Milijardo bi podaril!* se je čudil Joco. »Glej si ga no, odkar sem parafer, še nisem slišal česa podobnega.« Zeniški delegat je potem odprl torbo in — kakor da bi v njej nosil kokošja jajca — ponudil: »Ali kupite naše dolžnike?« Kaj je bilo potem — to je gospodarska tajnost. Znano je le to, da so bančniki takoj izračunali: če kupiš enajst milijard za deset milijard, zaslužiš milijardo. Če razen tega nabiješ obresti ali nekaj takega, recimo za deset odstotkov, dobiš še milijardo ... Ker ne vem ničesar več, mi preostane le še ugibanje. Če torej drži, da je železarna Zenica prodala svoje dolžnike, mislim, da je spodaj na terenu nekako takole: Podjetje »Metal« — na primer iz Krivega potoka, ki dolguje Zenici za jeklene polizdelke nekako pet sto milijonov —• je sklicalo sestanek kolektiva. Direktorja boli glava, zato dobi besedo knjigovodja Žika. Ta Ži-ka pa, kakor da se mu je zmešalo: začel se je krohotati. Ko si je nazadnje le opomogel, je povedal skozi solze smeha: »Saj so nori! Od nas zahtevajo pol milijarde, naša osnovna in obratna sredstva pa so vredna komaj deset milijonov.« Moral si je obrisati solze smeha, šele potem je lahko rekel: »Zlasti še, ker smo dolžni Investicijski banki približno četrt milijarde!« Nato je dodala snažilka Mara — kakor po navadi se je naslanjala na metlo — kot udeleženka razprave: »Tudi jaz sem dolžna banki.« V dvorani so začeli govoriti vsevprek: vsak se je spomnil svoje menice. No, če so že prodani, so menda prodani s svojimi dolgovi vred. Pravni referent je hotel nekaj pojasniti, pa so navzoči metali čepice v zrak in vzklikali: »Živela Narodna banka!« Dalje bo vsa reč po mojem mnenju potekala takole: Narodna banka bo poklicala svojega paraferja Joco. »Povej no, zakaj pa tistih 58 ne pošilja svojih obrokov?« »Ne vem,« je. rekel Joca. »Brž poglej v knjige, kako ja z njimi!« Takoj potem bo parafer Joco povedal ves vzhičen, ker mu bo uspelo, naglo opraviti delo: »Vrednost njihovih sredstev je približno dvajsetkrat manjša, kot znaša njihov dolg pri nas.« »Ojej! Komu gre najslabše’* »Na repu je »Metal« iz Kri' vega potoka.« »Brž v Krivi potok! Poslej ^ ti direktor tega ,Metala’«. Ko bo parafer Joca sedel ’ direktorski naslanjač »Metala*> se bo zgodil čudež: Vsak mesec bo podjetje »Me' tal« poslalo Narodni ban® FLRJ svoj obrok, pa tudi sti' riindvajseto plačo bo razdelil^ Direktor Joca bo prav kot prejs' nji direktor pozabljal svoj kW' buk na banketih dve sto kil°' metrov daleč od Krivega pote' ka . in se bo z avtom vozika* nazaj po klobuk. . Ko bo »Metal« poslal Na' rodni banki zadnji obrok na ra' čun svojega dolga, bo Joca sp® postal parafer v svoji central« le s to razliko, da ga bodo nafl gradili za uspešno opravlje1? poslanstvo, sindikalna podru* niča pa ga bo predlagala ^ ustrezno odlikovanje. Takrat se bodo — to je mo po sebi umevno — zbra novinarji: »Tovariš Joca, čeprav ste b nančnik z izvrstnimi živci, na vendarle dovolite vprašani . Kako vam je uspel gospodars čudež v Krivem 'potoku?« „ Hm, Joca je skromen, za , ne bo ničesar odgovoril, čePrja vedo vsi v Krivem potoku, je jemal jeklo na upanje v J seniški železarni. D. RANKOVlC Ko je direktor stopil v pisarno, je na svoje začudenje v njej opazil tajnika, računovodjo in komercialnega, ki so bili sredi razgretega razgovora. Skočili so pokonci in nekaj hipov nepremično strmeli v direktorja, ki je takoj našel pravi ton: »Mora biti pa že nekaj važnega,« je rekel, »ko ste takole zbrani za diskusijo.« Tajnik, ki se mu je zdelo, da mora nekako začeti razgovor, se je ozrl k ostalima dvema in ko sta mu pokroviteljsko pokimala je začel: »Veste, tovariš direktor — je važno in nujno ... Včeraj smo v gostilni ,Pri črnem biku' razpravljali o plačah v našem podjetju. In jaz sem vedel nekaj, kolega sta prido-dala.... beseda je dala besedo. Skratka, ugotovili smo, da imate zelo siromašno plačo.« »V primeri z drugimi, cigansko,« je vpadel komercialni. »Moja plača je že v redu,« jih je miril direktor. »Ne, krivic pa ne trpimo,« je rekel računovodja. »Vsakemu po njegovem, delu. Podjetje v Blatnem dolu je enkrat manjše kot naše in ima direktor deset tisoč več plače kot vi.« »V izvoznem podjetju In-terkombinacija, kjer direktor samo na slepo podpisuje račune, ima dvajset tisoč več kot vi.« »To so posamezni primeri,« se je branil direktor. »So! Obstojijo!« so v zboru zapeli vsi trije. »Ne, ne. Res ne moremo tu ničesar storiti. Položaj na trgu, naš dohodek nam tega ne dovoljuje. Nismo med pajslab-širni v panogi.« ' ' ' - 1 RAZPRAVLJALI v SO 0 PLAČAH :> »Razumem vašo skromnost,« je vpadel tajnik. »Toda gre za nekaj več kot — oprostite — samo za vas. Gre za ugled celotnega kolektiva. Njegova cena — taka je pač navada — se meri z ugledom direktorja. Do pred kratkim je zadoščal avtomobil. Zdaj se že vsak čevljar drlajsa z njim. Po mojem — kolega se s tem strinjata, po mojem vam moramo plačo zvišati. Uporabil bom hudo besedo in nikar me krivo ne razumite: Mi vas moramo v interesu podjetja prisiliti. Slabo plačan direktor, slabo podjetje, to sta le dve besedi za isti pojem. Vsakdo povpraša in — lažje je, če lahko poveš, da je srce podjetja spodobno plačano.« »Morda je res nekaj na tem, vendar zaenkrat ni mogoče. Finančni položaj -nam tega ne dovoljuje,« je rekeil direktor. »Upam, da smo se pogovorili.« »Nismo,« je rekel tajnik. »Vedeli smo, da se boste branili, zato smo prišli vsi trije. Ker pač ne razumete, ali v svoji skromnosti ne morete razumeti, vas bomo prisilili. Tovariško nasilje, to je menda dovoljeno.. Vam smo povedali razloge, seznanjeni ste z našimi argumenti in mi bomo naprej delovali preko organov samoupravljanja...« »Tega vam pa ne morem braniti« je rekel direktor. ■ Ko je bila vsa trojica zbrana v tajnikovi sobi, je tajnik rekel: »Se vama ni zdelo, da se je ob zadnji besedi rahlo nasmehnil. Ali ne bi mogli tega tolmačiti kot rahel namig?« »Tega nisem opazil in niti ni važno,« je povzel računovodja. »Mi vemo, kaj nam je storiti in storili bomo.« Proti koncu tedna je bila seja upravnega odbora. Na njej je nekdo povedal, da ima točne podatke, kako je njihov direktor v primeri z dvema drugima slabo plačan. Ko je predlagal, da bi mu plačo zvišali za dvajset tisoč in našli primerno formulacijo v pravilniku, so se vsi trije strinjati. Teden dni kasneje je bila seja delavskega sveta. Pod točko razno so razpravljali 0 predlogu, da se poviša plačo direktorju. Preddog je bH - 1 sprejet, Nekdo se je spomnil, menda je bil z uprave, da so tudi ostale plače zelo nizke- . Razpravljali so o tem in določili, da se računovodji poviša- ■ jo prejemki za petnajst, komercialnemu za dvanajst,, tajniku deset... Ko so predeba-tirali plače iz uprave iv. hoteli preiti na plače v proizvodnji, je računovodja, ki je bi, na sefi kot gost, dvignil roko: »Dragi tovariši! Dolžan seta vas opozoriti, da nam finančno stanje podjetja ne dovoljuje, da bi občutno povišali plačn' fond. Predlagam, da o nadaljnjem povišanju plač razpravljamo na eni izmed prihodnjih sej delavskega sveta.« Predsednik je dal predloS na glasovanje. Večina član#0 delavskega sveta je samo 2a pa bi bila mera polna, Se ni zadovoljil samo z besedami. Od nekod je potegnil siifee z morja in govoril: ''"•■IIIM l!!l!ll!!llll!IN!llll!l!l!i' Eeporterfev dopost na celuloMnem Iraku SLIKE: MILAN ŠPAROVEC TEKST: BOJAN SAMARIN — Na trgu pa ni bilo nobene spremembe. Tako kot lani. Najbolj založene so tržnice s spominčki, veliko slabše pa tiste s solato, breskvami, hruškami. Tako ti ne preostane drugega kot da kupiš spominček — Tega sem srečal na pohodu. Rekel je: Schon, lepo je na Jadranu! Lahke njemu, za idilo je plačal turistično takso, čoln je imel v avtomobilu, pasteljt v avtomobilu, hrano pa v konservah. Zanj je letos na Jadranu res schon. Za druge pa malo manj. Spet so gostinci navili cene. Še sadje je dražje kot lani. j lllllllll!l!ll!>l!!!illl!l!!lll!!!!!ll!!!!llllll!ll!l!!!IIIl!!lllllllll!l!ll!ll lllllllllllli — Za njiju pa ni bilo nobenega problema. Vedno zadovoljni. Samo da sta lahko čofotali z nogami po vodi, vse drugo jima je bilo malo mar. (Levo.) — To pa je tista tržnica, o kateri sem ti prej pravil, da po drugi uri popoldne nisi mogel kupiti sadja, pa čeprav bi se ti na kopališču še tako prileglo. (Spodaj.) I!l!!ll|llllll!lllilll!llll!ll!llll!llli!!lllllllll!llllll!llllllllll!l!lll!llllll!lllll!llllllllll!llll!lllllll!ll — Poštarju pa kljub nekoliko slabši sezoni, vsaj tako so rekli gostinci, ni v nobenem primeru prizaneseno — 7. ribami je pa tako. V ribarnici nobenih, v oštarijah pa od 400 dinarjev naprej za porcijo. Če preneseš, v redu. Če ne, si moraš pomagati kot tadva. — Vidiš, ta si je pa znal pomagati. Kaj mu mar, če si nikjer na obali ne more sposoditi čolna. Saj ima svojo jadrnico! (Levo.) — Mislili smo, da se bomo letos vozili na izlete z hidro-gliserjem Delfinom, pa smo se zadovoljili kar z navadno barkačo. (Spodaj.) i! i S§ OD PHOIZVAJAICA M POTJKOSNIKA :m .OD;>;P;ROIZyAiiiCA[iD;,^PO|’^|I)K:Ai:;p:OD;rPMlŽ\AJALCAv DO POlRO^lfcA Celjski »ekonom« je še vedno lata morgana v ljubljanskih izložbah. In kot vse kaže, bo to tudi ostal še nekaj časa. Zaradi »višjih sil«... !l!!!!lllll!ll!lllIllillllllll!I!l!lll!llllIl!ll!!lllll!!llllli!llllll!IIIIL UlilllllSiiii POSREDI JEMO ODGOVOR Uredništvu Delavske enotnosti! 2e dlje časa nameravam kupiti žensko kolo s prestavami, izdelek tovarne koles Rog. In čeprav že več kot dva meseca vsaj enkrat na teden obiščem vse ljubljanske trgovine, so kljub temu vsi moji dosedanji poizkusi ostali brezuspešni, Iz tedna v teden me prodajalci v trgovinah odpravijo takole: »Kolesa imamo naročena, toda doslej nam jih tovarna še ni poslala. Mislimo, da jih bomo dobili v nekaj dneh. Oglasite se prihodnji teden.« Tako se ta »prihodnji teden« vleče že dva meseca. Ne morem pa razumeti, zakaj teh koles ni na tržišču, ko pa je vendar po njih takšno povpraševanje. Zato se tudi obračam na Vaše uredništvo, da mi, seveda, če je le mogoče, pojasni, zakaj teh koles ni moč kupiti, kdo je temu kriv in, ali je sploh kaj izgledov, da bom v bližnji prihodnosti lahko kupila tako kolo. V trgovinah mi namreč ponujajo športna kolesa drugih znamk in tako ne vem, ali naj sploh še čakam na Rogovo kolo ali pa se naj odločim za kaj drugega, toda če jih ni, ali pa če bi morala v nedogled čakati nanje, potem se skorajda raje odločim za kakšno drugo znamko. Za vaš odgovor pa se vam že vnaprej zahvaljujem. Vesna J. — Ljubljana Oba sta v službi. On in ona. Pa že nekaj let. Edino pa, kar jima greni življenje, je prehrana. Kuhati pri njiju nima kdo. Kvečjemu po službi. Toda čakati na kosilo do četrte popoldne, je vendarle malce predolgo. Tako že ves čas hodita v menzo. Pravzaprav v več. Vsaj vsak drugi mesec poskusita z novo. Zato, ker je v menzah ponedeljkov meni vselej enak meniju v sredo in petek, ker je torkov meni enak četrtkovemu in sobotnemu. Častna izjema je nedelja. Ker pač kuhata sama. Pa so jima nasvetovali: »Pomagajta si, kupita si ekonom lonec. In celjskega, da bosta lahko več jedi hkrati kuhala.« Verjela sta besedam in odšla iskat ekonom lonec... PRVI POIZKUS SE PONESREČI Pravzaprav smo odšli namesto njiju mi iskat celjski ekonom lonec, prepričani, da bo v šestih ljubljanskih trgovinah, kjer pač prodajajo posodo, dovolj izbire. Pa je spodletel že prvi poizkus! V specializirani trgovini s posodo, pri »Ideal« v Wolfovi ulici: — Imate celjski ekonom lonec? Sedemlitrskega. — Ne sedem ne pet, je odvrnila prodajalka. Kdaj pa jih boste dobili? — Kdo bi vedel. Zadnjo pošiljko smo dobili pred štirinajstimi dnevi, kdaj pa bodo zdaj spet prišli, ne bi mogla povedati. In povedala je še, da so pošiljko razprodali v enem samem dnevu. Pa saj jih tako ni bilo veliko. 10 sedemlitrskih loncev, pet po dva. in pol'litra in enega samega petlitrskega. — Zakaj pa jih več ne naročite? Mar ni povpraševanja? — Saj bi jih, samo če bi jih dobili. Vsaj dve sto loncev bi naenkrat naročili, je pripovedovala prodajalka. Če jih nimamo, nismo mi prav nič krivi. Toliko jih dobimo in toliko jih tudi prodamo. Vsake tri tedne ali pa celo na mesec dni jih imamo. Če pa je že predolgo minilo, odkar smo jih zadnjič imeli, gremo kar sami ponje v Celje,. v — Bi lahko rezervirali enega? — Ne, rezervacij ne sprejemamo. Kajti vsem tistim, ki bi si lonec hoteli rezervirati, tako ali tako ne bi mogli ustreči. Tako je še najbolj pravično, da ga vsak poskuša dobiti takrat, kadar jih pač imamo. Res, to je malce težko. A poskusiti je vredno. TUDI DRUGOD RAZOČARANJE Čeprav je cena celjskim ekonom loncev razmeroma visoko nastavljena, saj velja sedemli-trski nekaj manj kot 9500 dinarjev in petlitrski samo tisočaka in pol manj in je zaradi tega ekonom lonec za gospodinjstvo razmeroma velika investicija, pa je povpraševanje po njih izredno. Vzrok za to je predvsem dve do tri petine skrajšan čas kuhanja, kar omogoča tistemu, ki se je odločil za domačo hrano, a je pri kuhi v časovni stiski, da to svojo željo tudi uresniči. To je tudi glavni motiv, da vedno bolj narašča povpraševanje po tovrstnih loncih, da je povpraševanje večje kot pa zaloge na tržišču. Sicer pa o zalogah sploh ni moč govoriti, kajti: »Oprema« na Gosposvetski cesti: »Zadnjič smo jih dobili pred kakimi tremi tedni. Nekaj malega, dvajset loncev sedemlitrskih. Pa je že zdavnaj vse šlo. Kaj pa je taka količina v primeri s številom kupcev! »Železo« v Stritarjevi ulici: »Saj ni vredno govoriti. Zadnje smo dobili tam okoli prvega maja. Nič več kot 15 sedemlitrskih loncev. O povpraševanju pa je boljše sploh molčati. Takoj bi naročili še sto komadov, samo če bi jih dobili. Veleblagovnica Nama: »Pred tremi dnevi smo dobili 10 sedem-, litrskih loncev. Pa smo jih dali samo na prodajno mizo in so bili razprodani. Če bi jih dobili vsak mesec vsaj po 100 komadov, pa bi za največjo silo pokrili povpraševanje po njih. A najbrž v začetku niti to ne bi zadostovalo. Tako pa pridejo, kadar pridejo. Od štirinajst dni do meseca. Nikoli ne vemo kdaj.« »Kladivar« na Zaloški cesti: »Levji delež pobere Ideal. Mi dobimo po dva ali tri komade od pošiljke, ali pa še to ne. Prodali pa bi jih, vsaj če upoštevamo sedanje povpraševanje, vsaj po deset na dan.* »Veriga« na Celovški cesth »Zadnjič smo jih dobili v maju ali juniju. Vsega skupaj pa je bilo samo pet sedemlitrskih loncev. To pa še za tiste najbolj stalne kupce ni bilo dovolj. Ljudje se jezijo na nas, češ da nikoli nimamo ekonom ioncev. Pravijo, da je nabava slaba. Pa kaj moremo, če jih naročimo po petdeset, dobimo jih pa pet.* Tisti dan torej rri bilo sreče z nakupom ekonom lonca. In malo je bilo izgledov, da bi je bilo kaj več v prihodnosti. Za zdaj namreč pomeni kupiti v ljubljanski trgovini celjski lonec toliko, kot zadeti enega od večjih dobitkov na loterijsko srečko. V eni ali dveh trgovinah kupcu sicer ponudijo Pre-tisov »ekspres lonec« — toda prav v poslednjem času so tudi zaloge teh že občutno pošle — vendar se večina med njimi raje odloči, da bo še naprej iskala celjski ekonom, pa čeprav je razlika v ceni med obema celo 2000 dinarjev. To pa zaradi tega, vsaj tako zatrjujejo prodajalci, ker je ekonom nekoliko bolj praktičen, ker je v njem moč kuhati hkrati dve ali tri KAKOSEN f;’". *•:-V.', KUPOVAL Bolj po naključju kot hote sem se ustavil pred izložbo trgovine Orient. Nekaj steklenic barv, lakov, čopiči vseh dimenzij, čistilna sredstva. Nič posebnega se mi ni zdela izložba v tistem trenutku. In bržčas bi odšel brez posebnega mnenja in vtisov, če ne bi... — Novo sredstvo zoper molje, sem sproti prevajal iz nemščine. V tistem trenutku sem se spomnil, da sem se še pred dnevi jezil na molje, ki so nekam sumljivo začeli obletavati mojo omaro z oblekami. Takrat sem že hotel kupiti nekaj naftalina in tako rešiti, kar se je še pač rešiti dalo. Edini pomisleki pa, ki sem jih imel o naftalinu, so bili, da mi bodo vse obleke smrdele in da bodo zaradi tega ljudje v trolejbu- su vihali nosove. Tako sem opustil do nadaljnjega misel o nakupu naftalina. Zdaj pa ... Kar zaneslo me je k prodajalni mizi. — Se imate tisto sredstvo zoper molje, sem vprašal. Tisto, uvoženo? Segel je na polico in postavil predme steklenico z napisom v velikih črkah, _čisto takšno, kakršna je v izložbi. — Pa je dobro, sem hotel vedeti. — Odlično, je na kratko odgovoril prodajalec. — In zelo smrdi? — Ne, bodite brez skrbi. Oblek sploh ne bo treba zračiti. — No, pa mi dajte eno, sem zahteval. On pa: — Oprostite, prodati je pa še ne morem. Se nismo dobili cene. Oglasite se prosim pojutrišnjem. Prišel sem spet v trgovino čez dva dni. Prodajalec se me je še spominjal, tako da mi ga sploh ni bilo treba vprašati, ko mi je že rekel: — Žal, še zdaj nismo dobili cene. Oglasite. se v četrtek. In ko sem spet prišel v četrtek, je bil odgovor prodajal- ca tak kot zadnjič. Samo pripomnil je: — V soboto bomo prav gotovo že dobili ceno. Postajal sem že nestrpen. Nekoliko zaradi moljev, ki so vedno bolj obletavali mojo omaro, pač pa zaradi tega, ker sem se hote! prepričati o \ uspešnosti tega nemškega sredstva zoper molje. Toda kaj sem hotel, moral sem še počakati. V soboto šem bil že na vse zgodaj pri Orientu. In še nisem prav stopil v trgovino, ko mi je prodajalec že od daleč rekel: — Oprostite, še vedno nismo dobili cene. Oglasite se. prosim, spet v ponedeljek. Kaj sem takrat rekel, ne vem več natanka Mislim pa. da kaj posebno lepega in prijaznega prav gotovo ne. Vem pa to, da sem zavil naravnost v Čopovo ulico in v drogeriji zahteval četrt kilograma naftalina. Bilo mi je* že čisto vseeno, ali bodo pri Orientu v ponedeljek dobili ceno za tisto uvoženo sredstvo zoper molje ali ne. Bilo mi je tudi prav malo mar, ali bodo ljudje v trolejbusu vihali nosove ali ne. Zame je bilo važno samo to, da bodo molji vendarle nehali obletavati mojo omaro. jedi, medtem ko ekspres lonec nima prekatov, ki to omogočajo, in ker je treba pri odpiranju in zapiranju slednjega pomočiti pokrov v jed. MORDA CEZ VEC... MORDA CEZ DVE LETI, Cernu je tržišče tako slabo založeno z ekonom lonci, smo poskušali zvedeti pri proizvajalcu — Tovarni emajlirane posode v Celju. Lakonsko kratek odgovor komercialnega direktorja pa pove vse o tej temi: — Ves lonec je izdelan iz domačih surovin, tako da le-te niso krive pomanjkanju tega proizvoda na tržišču. Pravi krivec je majhna proizvodnja. In če jo bomo hoteli povečati, bomo morali kupiti nove stroje, kar predvideva tudi rekonstrukcijski program naše tovarne. Kdaj pa bo to, ni moč ničesar natančnejšega povedati. Morda čez dve leti, morda čez štiri. V rekonstrukcijo smo namreč šli z lastnimi sredstvi. Ob koncu pa je še zatrdil: Ekonom loncev sploh ne izvažamo, tako da domači trg ni v nobenem primeru oškodpvaij zaradi tujih tržišč. Pa tudi sicer dajemo največ teh loncev v Slovenijo. Približno 40 °/o od celotne proizvodnje. DRUGAČE UREDITI ALI RES NE BI BILO MOC Potemtakem je naša akcija v celoti ostala brezuspešna. In morali bi jo zaključiti tako rekoč brez vsakršne poante. Pa vendar... Ali je povsem upravičeno, da mora podjetje izvesti rekonstrukcijo z lastnimi sredstvi takrat, kadar gre za blago široke potrošnje in kadar so na tržišču nastale občutne motnje prav zaradi pomanjkanja teh artiklov? Hkrati pa dajemo devize za nakup potrošnega blaga... |0STI NA TRŽ1Sfl) • NOVOST 1 NA TDŽlStjL Posredovali smo pismo naše bralke upravi Tovarne koles Rog v Ljubljani in zaprosili za odgovor na vprašanja. Tako so odgovorili naši naročnici Vesni J. iz Ljubljane — in morda tudi drugim, ki sprašujejo po tovrstnih kolesih: Spoštovana tovarišica! Na Vaša vprašanja bi Vam radi posredovali naslednja pojasnila: Ker se je v zadnjem obdobju močno povečalo povpraševanje po kolesib znamke »ROG«, smo v letošnjem letu povečali tempo proizvodnje na letno količino 65.000 koles, medtem ko smo še v lanskem letu izdelali samo 56.000 koles. Letos smo tudi prvič v večjih serijah izdelovali kolesa s prestavami, ki pa so bila takoj razprodana. Glavna ovira pri proizvodnji teh koles pa so prestave, ki so patent avstrijske tovarne in jih zaradi tega uvažamo v skladu z našimi deviznimi možnostmi. Predvidevamo pa, da bomo V drugi polovici meseca avgusta letošnjega leta izdelali spet manjšo količino koles s prestavami in jih dobavili trgovski mreži Slovenije. Upamo, da si boste takrat lahko kupili naše kolo in uresničili željo. Povemo pa naj še to, da smo zaradi izrednega povpraševanja po naših kolesih, na katerega je nedvomno vplivalo desetodstotno znižanje cene, spet povečali proizvodnjo koles. Ker pa je bil s posebno odločbo Zveznega izvršnega sveta znižan prometni davek, bodo v naslednjih dneh naša kolesa naprodaj po novih znižanih cenah, ki bodo za 2000 do 2500 dinarjev nižje od sedanjih. Tako upamo, da bomo Vam in vsem drugim koristnikom naših koles samo ustregli. Tovarna koles ROG — Ljubljana OBVESTILO BRALCEM V zadnjem času je naše uredništvo prejelo več pisem, v katerih nas bralci prosijo, naj jim odgovorimo, kako je s proizvodnjo posameznih artiklov blaga široke potrošnje, zakaj nekateri pojavi v trgovini, gostinstvu. Zato smo se odločili, da bomo uvedli v našem listu stalno rubriko z naslovom Posredujemo odgovor, v kateri bomo objavljali vprašanja bralcev in posredovali odgovore prizadetih proizvajalcev, trgovske in gostinske mreže. Upamo, da smo tako obojim ustregli« saj bomo potrošnikom posredovali odgovore neposrednih proizvajalcev, proizvajalcem pa omogočili, da se bodo lahko seznanili z mnenji in željami svojih potrošnikov. Naše bralce pa prosimo, da nam pošiljajo tudi v prihodnje svoja vprašanja na naslov Uredništvo Delavske enotnosti — rubrika Posredujemo odgovor — Ljubljana, Kopitarjeva 2, pp. 313/VI. Uredništvo !!llll!!!l!llll!!l!lll!l!llllll!!!llllll!l!llll!!l!l!!!!llll!!ll!lllll!llllll!!!lllll!!!ll!ll!!!!lllllll!lll!llll!l!ll!l!lllll!!!llllllllll!!lll!ll!!llll!!!!l!lllll!lill!!ll!lllll!l!llillll!!!llllll!!!lil!!W^^^ Obešalniki za čevlje da bi proizvajalec izdeloval^,, obešalnike še v drugačnih menzijah kot te, ki jih j® Pred časom je prišel na slovenski trg blaga široke potrošnje nov proizvod, ki pa je žal potrošnikom doslej kaj malo znan, saj si ga je moč ogledati samo v eni izložbi na vsem Slovenskem, to je v izložbi trgovine Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani v Gradišču št. 4. Gre namreč za obešalnik za čevlje, kot bi najbolj pravilno imenovali ta novi proizvod, ki ga je po načrtih Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva izdelala Tovarna »Žica« v Ljutomeru. Obešalnik je pravzaprav stojalce, izdelano iz trde žice, dolgo kakih 60 ali 70 centimetrov, široko morda 20 cm in prav toliko tudi visoko, tako da ga je moč postaviti skoraj na vsako polico garderobne omare v stanovanju. Na stojalu so nekaj centimetrov vsaksebi, prav tako iz trde žice, izoblikovana nekakšna kopita, na katera natakneš čevlje. Ker zrak prosto kroži okoli vsega čevlja, se obutev zelo hitro in enakomerno suši, medtem ko kopito preprečuje prekomerno krčenje usnja in s tem tudi deformacijo čevljev. Razen praktične vrednosti pa moramo omeniti pri tem novem proizvodu tudi ličnost. Tovarna Žica v Ljutomeru je namreč izdelala te obešalnike v treh izvedbah: kromirane, preoblečene s plastično maso v različnih barvah in še emaiii-rane, prav tako v različnih barvah. A tudi cene so zmerne, Kar oglejmo si jih: plastificira-na in kromirana izvedba po 1849 dinarjev za komad in emajlirana izvedba 910 dinarjev za komad. Ti obešalniki za čevlje pa niso primerni samo za dom, temveč bi jih s pridom lahko namestili v vsaki tovarniški, šolski garderobi, povsod tam, kjer se ljudje med delom pre-obujejo. Tako jim po delu ali šoli ne bi bilo treba odhajati domov z napol posušenimi čevlji, kot se danes dogaja v veliki večini primerov. Na Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva tudi zatrjujejo, menil gospodinjstvu. Seveda v primeru, da bi bilo dovolj naročnikov, kajti je bil° te< teh obešalnikih, kolikor ^ doslej izdelal, ima s trg0' mrežo slabe izkušnje. „ Res, ob tem novem P1^ . Ijanski trgovini Centralnega^ voda za napredek gospodinj ^ Taka nabavna politika trg° ^ mreže pa je več kot nera^ Ijiva. fr _ 4 t lit: .. - » ^ I il ^ -m \ tmm 5i« ?; .. ' ISPEH SLOVENSKEGA FILMA sBetOsiai festival jugoslovanskega filma je za nami. V areni je kjer sta besedi smrt in uboj skoraj nepogrešljivi. slab' ^*av* dodatek, Zeleni dodatek itd. Kriminalne štorije naj-jje.Se vrste v srbohrvaščini. In ljudje trumoma kupujejo, berejo. Prot' njimi je največ mladine. Pojav, ki vzbuja skrb. Nič nimamo Vg/j1 .dobrim zabavnim in kriminalnim romanom, toda to je po eesa”1 ^und<<. ki razen napete ali quasinapete zgodbe ne nudi ni-*Ve7L-‘- ^aJ°*be pravijo, da to ljudje radi bero, razen tega pa ti tu rešujejo njihov finančni položaj. Prav in lepo, toda kje je t)re,Kr” za negovanje okusa bralcev, saj po petdesetih ali pa sto za rar>ih takih »romanih« postane bralec lahko popolnoma imun tnjn r.t^nosti dobre knjige. Ali se ne bi dalo med to poplavo kri-Doj ** tu pa tam vriniti tudi kvalitetnejšo knjigo, da ne bi po-*abavRla pozablli, kako literatura le ni in ne sme biti samo gola Vert„Va’ Ali bodo vsi predlogi za izboljšanje takega stanja pri nas Ostali covvsn X XO v Politiki. Podobne razmere bi verjetno našli tudi v irt p0jaierem slovenskem podjetju, samo da bi se vsem tem X-100 Proi», im Proizvodom pridružili še Crno-beli zvezki slovenske **VO košarkJ><^tnikov' ^ogometa-5aže, karji, lahkoatletičarji. .v°jesa _ ni delavca, ki ne bi nekem žn °!tega časa Preživel na R Toda P+°rtnem terenu. ^Portu nč bomo govorili *tr'ligah.at bo na vrsti pogovor o » Izbral ^ si ne^a3 delavcev. ll5’ rojen® vrsti Božidar Do- . " Berpk,, devetnajstimi leti. o btane p K-100. Kriminalne letali K; Poceni so. Za pet-dinarjev dobim kom- pleten roman. Drugič: zanimivi so. — Ste brali kdaj še kako drugo knjigo, književno delo? Božidar Dolič dolgo premišljuje. — Pred leti sem prebral Človek — zver. — Kdo je napisal to knjigo? — Zola, mislim. — Poznate kakega jugoslovanskega pisatelja? — Dobrico Cosiča. — Še katerega? — Ne, ne spomnim se. •— Ste slišali za Iva Andrica? — Ne ... — Poznate kakega jugoslovanskega pesnika? — Desanku Maksimovič. — Ste brali kako njeno pesem? —- Na neki prireditvi sem slišal tisto o streljanju mladih dijakov. Dragomir Ignjatovič ne pozna niti enega jugoslovanskega pisatelja. Od pesnikov je slišal za Njegoša, a bral ni nobene njegove pesmi. — Ste prebrali kdaj kakšno knjigo? — Ne. — In časopis? — Včasih berem naš lokalni list Malina Ivanovič dela pri kontroli kvalitete materiala in je že štiri leta v tovarni. -t- Berem kriminalne romane X-100. — In še kaj? — Da. Smrt v močvirju. In Daleč je sonce. Dragomir Savič, osemnajstletnik, si briše umazane roke v haljo. Rokujeva se. — Dragomir, katera je zadnja knjiga, ki ste jo prebrali? — Winetou. Karl May. Ste prebrali še kaj? — Sem. Najman deset. A se ne morem spomniti, katere. — Kako pridete do knjig? — Sposodim si jih od tovarišev. — Ali jih kdaj kupujete? — Ne. — Hodite v knjižnico? — Ne. Imam le malo prostega časa. Aktivno se ukvarjam s košarko. Tu, v dvorani, se vsak ukvarja z nekim športom. Zdi se mi, da je največ boksarjev, čeprav je ena ekipa prav te dni v Nemčiji. Ratko Miletič bere več , kot drugi. Prebral je Vojno in mir, Ivanhoe. Kako vam ugaja Vojna in mir? Zelo. Prebral sem jo od strani do strani. Do knjig pa zelo težko pridem. Predrage so. — Kaj pa knjižnica? _ Ne uporabljam je. — Zakaj? — Niti sam ne vem, zmigne z rameni. Največ berem kriminalke. Te najlaže dobim. Misterij obešenih Črna gusarka. Umor na jahti. Mladi Radivoje Markovič se spomni samo ene knjige, ki jo je prebral. — To je roman Daleč je sonce. , Veste,, študiram prvi letnik tehniške šole. Izpiti, kemija, fizika ,.. — Kriminalnih romanov ne berete? — Ne. — Ce bi v tovarni organizirali kak tečaj za spoznavanje sodobne jugoslovanske književnosti, ali bi ga obiskovali? — Toliko časa bi že našel. Dragomir Bojadžič je letnik 1927. — Ne, ničesar ne berem. Za mene je najvažnejše, da se po delu spočijem. — Ste sploh kdaj kaj prebrali. — Ne ... Morda, če prinesejo otroci kako knjigo, jo na hitro pregledam. Kratke zgodbe iz čitanke. Džurdže je še starejši. Rojen 1925. Do danes še ni prebral niti ene knjige. In tovarna in ta dvorana je polna parol. Od one: ne pljuvaj po tleh pa dalje. O dobri knjigi niti besede. Ne pisane ne ustne. Samo: Kdo je ubil Judito? TA TEDEN SMO IZBRALI Nenavadna Amerika Združene države Amerike poznamo vsi. Iz uradnih in privatnih virov, iz knjig in filmov. Tudi razumemo jo vsak po svoje. Ce nam kdo pove kaj novega o tej deželi, nam je to po navadi viei, da lahko tako svoje poznavanje izpopolnimo. In francoski režiser Francois Reichenbach si je zadal nalogo, da nam pokaže s svojim filmom Nenavadna Amerika nekaj novih, še ne toliko poznanih drobcev iz življenja Američanov. Morda je bolje, da rečemo ne novih, ampak res nenavadnih, ki si jih samo ob poslušanju ali pripovedovanju ne znamo čisto točno predstavljati. Na barvni in cinemascopski trak je posnel nekaj svojih vtisov z 18-mesečnega popotovanja po Združenih državah in nam s primernim, ponekod tudi duhovitim besedilom posredoval dolgometražni dokumentarni film. V njem je nanizal vrsto prizorov, ki govorijo o sentimentalni navezanosti Američanov do svoje preteklosti, o vsemogočnosti reklame, o vedno prisotni strasti mladih in starih do parad in slavij, o rodeu kaznjencev, brezskrbnem življenju mladine, o kongresu dvojčkov, o črnskem karnevalu, o mehanizaciji človeka pa še o marsičem. Težko bi rekli, da je to neka zaključena slika življenja ameriikeoa človeka in to tudi ni bil namen avtorja filma. To so res samo nametani drobci, zajeti v celoto z večjo ali manjio medsebojno povezanostjo. Lahko jih sprejmemo kot zanimiv film — šel zlasti zato, ker je tehnično dovolj popoln — o vsakdanjih pa tudi nevsakdanjih navadah in običajih povprečnih Američanov, s katerimi se na eni strani podrejajo na drugi pa skušajo uiti svojemu tehniziranemu življenju. Lahko smo režiserju hvaležni za to pestro panoramo »Uk, morda nam bo pomagal tudi pri boljšem razumevanju ene plati ameriškega življenja, vsestransko prepričljivega vtisa pa zaradi omejene razdrobljene tematike fibn ne mor« nuditi. Človek in ocean Čeprav pokriva dve tretjini zemeljske površine morje, nam je kljub svoji pomembnosti v marsikaterem pogledu še velika neznanka. Vendar pa je danes morje vedno pogosteje predmet znanstvenih raziskav tako s stališča oceanografije kot s stališča gospodarstva, saj že postaja in bo vedno bolj tudi morje vir gospodarske eksploatacije tako glede živil (razen rib so tu še školjke M/miurmin/i t p) kot glede pridobivanja nin iz morja, nafte iz sedimentov ter izrabe mehanske energije morja za pogon električnih central. Slovenci smo že pred leti dobili poljudno pisano knjigo univerzitetnega profesorja dr. Miroslava Zeia Človek in ocean, ki pa je že davno ni več na zalogi. Zato se je Državna založba Slovenije odločila, da zaradi zanimanja in aktualnosti knjigo v predelani izdaji ponovno izda kot prvo knjigo svoje nove poljudno znanstvene zbirke Svet in življenje. Avtor je v novi izdaji marsikaj spremenil in dopolnil glede na nove oceanografske raziskave. Tako smo dobili zajetno knjigo zanimivega in poljudno in živahno pisanega branja, ki bo nedvomno pripomoglo k boljšemu spoznavanju oceana in njegovega pomena v današnjem času. Knjiga je razdeljena na tri večja poglavja: Človek je odkril ocean, kjer na kratko spoznamo vso zgodovino odkritij morskih poti in razvoj plovbe od prvih čolnov do modernih ladij. V poglavju Človek proučuje ocean nas avtor seznani z življenjem v morju in z oceanografskimi raziskavami, tretje poglavje, Človek gospodari na oceanu, pa govori o razvoju morskega ribolova in uporabnosti morskih plodov, predvsem alg. Tako urejena in bogato ilustrirana knjiga bo prav gotovo pritegnila veliko število bralcev in ljubiteljev tovrstne literature. MIIIIIIIIIIIBMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlIfflllfflM V sindikalni knjižnici sem našel uslužbenko. Koliko knjig imate? — 931. — In koliko obiskovalcev je bilo v preteklem letu? — 63. — Je bilo kaj delavcev med njimi. — Tega ne vem. Malo, vsekakor. Zares, malo. Od dva tisoč delavcev jih deset obiskuje knjižnico. Mnogi niti ne vedo, da sploh Cek za uboj Morilec ubija ob petkih Kje je truplo? Zapustil sem dvorano. Dvorano boksarjev, košarkarjev, nogometašev, strugarskih mojstrov. obstoji. In da je v njej veliko dobrih knjig. Zato, za sedaj, X-100 suvereno prevladuje v veliki dvorani kru-ševske tovarne »14. oktober«. DUŠAN SAVKOVIC 40 let zagorskin pevcev V okviru letošnjega praznovanja občinskega praznika v Zagorju ob Savi je moški pevski zbor delavsko prosvetnega društva »Svoboda« Zagorje s celovečernim koncertom, ki je bil na sporedu v torek, 8. avgusta, v veliki dvorani Delavskega doma, počastil 40-letnico obstoja pevskega zbora in zagorski občinski praznik. Moški pevski zbor delavsko prosvetnega društva Svoboda Zagorje je naslednik v 1921. letu ustanovljenega pevskega zbora v okviru delavsko kulturnega izobraževalnega društva »Vesna«. Potem, ko je bila 1934. leta Vesna razpuščena, se je po kratkem premoru pevski zbor priključil Svobodi in pod njenim okriljem deloval vse do celjskega zleta Svobod 1935. leta. Po razpustu Svobode pa je pevski zbor deloval v okviru Vzajemnosti. Med okupacijo so pevci prenehali s petjem, mnogi med njimi pa so vstopili v partizane. Po osvoboditvi je zbor deloval v okviru sindikalnega kulturno umetniškega društva Vesna. Ob ponovnem ustanavljanju delavsko prosvetnih društev Svobod 1952. leta se je zbor vključil v Svobodo Toplice, po združitvi obeh zagorskih Svobod pa zdaj deluje v okviru Svobode Zagorje. (k) Vsakdanji prizor iz tovarne Tomos'v Kopru. Pred dnevi so 200 novih kolibrijev poslali tudi rudarjem v Boru precej novih delovnih mest, go- Pred dnevi so izročili namenu spodarstvo c.kraja pa nove per-novo cesto v Zagorju ob Savi spektive V nedeljo so odkrili spomenik padlim borcem v Hrenovicah pri Postojni. Ob odkritju je govoril sekretar občinskega komiteja ZKS Postojna tovariš Jože Baša Pred dnevi so se v motelu v Mednem ustavili prvi gostje. Restavracije in garaža sicer še nisc. nared, vendar so kljub temu cene samo za prenočevanje pretirano visoke. Tako pride na osebo okoli 900 oziroma 1160 za domačega oziroma inozemskega gosta. Toda v »slabo tolažbo^ pravijo, da bodo cene še višje, ko bodo imeli v motelu toplo vodo in dograjene garaže. Sedaj imajo 72 ležišč, dograjujejo pa še 15 garaž in restavracijo Dve vedno bolj privlačni turistični in izletniški točki: Podpeško jezero in jezero Šobec pri Lescah Kljub lepemu vremenu je na terasi blejske Kazine sredi sezone le malo gostov. Kako tudi ne, marsikdo mora temeljito premisliti, če njegova denarnica prenese vsaj osvežilno pijačo. Kljub visokim cenam in postrežnini pa kaže, da blejski gostinci kaj malo skrbijo za zunanji videz, kajti niti miz ne »morejo« pregrniti s prti M mm K0Wf\ • IZ \ ASIH KOM DIV • IZ \AŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN • KAMNIK: Sodelovanje vsega kolektiva Obiskal sem predsednika občinskega sindikalnega sveta v Kamniku tovariša Boža Kramarja in ga povprašal, kako ocenjuje dejavnost samoupravnih organov v podjetjih in še posebej sindikalnih podružnic pri sestavljanju pravilnikov o delitvi čistega dohodka. »Dosedanji rezultati pri izdelavi teh pravilnikov v naši občini kažejo, da so v večini kolektivov vzeli to delo zelo resno, saj so k sodelovanju pritegnili svoje najboljše strokovnjake. Ti so marsikje tudi že pripravili osnutke pravilnikov. V Rudniku kaolina je na primer delavski svet pravilnik o delitvi čistega dohodka že sprejel. Vendar pa ima kljub temu," pravi tovariš Kramar, »občutek, da v nekaterih delovnih kolektivih še ni pravega vzdušja, se pravi, da so samoupravni organi in sindikalne podružnice še malo razgibali neposredne proizvajalce za sodelovanje v razpravah o teh pravilnikih. Prav zato lahko- še bolj pozdravimo pobudo sindikata v Titanu, ki je sklical širše posvetovanje članov kolektiva, delavskega sveta in upravnega odbora ter družbeno-političnih delavcev v podjetju z namenom, da bi razčistili nekatera nejasna stališča in hkrati pregledali dosedanje rezultate pri izdelavi pravilnika o delitvi čistega dohodka.’Želimo samo, da bi take oblike razprav sprejeli tudi v drugih kolektivih« O polletnih sindikalnih občnih zborih pa pravi tovariš Kramar takole: »Menim, da občni zbori sedaj v času dopustov ne bi imeli pravega učinka. Zato razmišljamo'o tem. da bi v septembru organizirali v sindikalnih podružnicah posebne preglede dosedanje polletne dejavnosti in hkrati obravnavali vlogo sindikatov pri uveljavljanju novega gospodarskega sistema v podjetjih. Sindikalne podružnice bodo morale posvetiti več pozornosti tudi organizacijski ureditvi, zlasti pa hitreje razvijati decentralizirane oblike upravljanja. Posebno v trgovini, gostinstvu in še nekaterih manjših podjetjih bodo morali sindikati krepkeie poseči v dogajanje. Vse kaže, da je proces decentralizacije v velikih podjetjih hitrejši in tudi kakovostnejši. V podjetju Kamnik so na primer prav te dni izvolili osem obratnih delavskih svetov, kjer bo sodelovalo 124 proizvajalcev. Tudi v Titanu gredo priprave za decentralizacijo poslovanja in upravljanja h kraju. S. F. • BLED: 1. septembra nova velika koncertna dvorana Perspektivni plan razvoja turizma na Bledu predvideva tudi izgradnjo večje dvorane, ki bi služila za večje prireditve — festivale, kongrese, zasedanja in podobno. S tem, če bi uspelo sistematične usmerjati na Bled domače in mednarodne forume za razite oblike kolektivnega dela, bi lahko izkoristili tudi izven sezone gostinske zmogljivosti. Pobuda za gradnjo velike dvorane je prišla iz republiških organov. K temu pa je prispeval tudi svoj delež letošnji turnir šahovskih velemojstrov. Za sedaj kaže, da bo 50 % stroškov za gradnjo kril republiški investicijski sklad, po četrtino pa bosta prispevala okraj in občina. Po projektu bo dvorana zgrajena v obliki montažnega paviljona — na betonske temelje bodo mantirali jekleno konstrukcijo s steklom ter lesenimi oblogami v notranjosti. Dvorana bo merila 1340 m2 in bo imela 700 sedežev, stroški gradnje pa bodo znašali 180 milijonov dinarjev. Gradbene elemente so že naročili pri raznih podjetjih, največji delež pa bo prispevala mariborska Metalna, ki je že izdelala jekleno konstrukcijo, katero bodo kmalu začeli montirati. Računajo, da bo dvorana gotova do 1. septembra letos. N. Bulut • POSTOJNA: Večjo gmotno podporo stanovanjskim skupnostim Med vprašanji, o katerih volivci postojnske občine pogosto in čedalje bolj kritično razpravljajo, sodi tudi delo stanovanjskih skupnosti v Postojni in Pivki. • PREDILNICA LITIJA: Delovne skupnosti naj začno delati 1 Delavski svet litijske predilnice je sklenil ustanoviti štiri p delovne skupnosti, kot nove oblike neposrednega samouprav- ■ ■ Ijanja, Sestavljajo jih delavci enega ali več oddelkov Prizade- ( vali so sl, da bi bile delovne skupnosti čimbolj zaokrožene, tako Š glede tehnološkega procesa kot tudi organizacijske strukture m podjetja, vendar tega v celoti, kot pravijo, ni bilo mogoče ures- §g ničiti, ker so nekateri oddelki tako majhni, da ne bi mogli biti = samostojna delovna skupnost. š Tako so doslej ustanovili štiri delovne skupnosti, in sicer: S PREDILNICO (ki združuje čistilnico, mikalnico, predpredilnico H in regeneracijo, kjer je skupno zaposlenih 151 delavcev in de- = lavk, svet delovne skupnosti pa šteje 16 zaposlenih), PREDIL- S NICO IN VLAGALNICO (kjer je 288 zaposlenih, v svetu delovne H skupnosti pa je 29 zaposlenih), SLUŽBO VZDRŽEVANJA, (ki M združuje delavnice, remontno službo s čistilno službo, kotlarno S in valjčkarno, kjer je 79 zaposlenih, 9 članov kolektiva pa je V J svetu delovne skupnosti) in STRANSKO DEJAVNOST Z UPRA- S VO, ki združuje stročnarno, sukalnico in upravo. Zaradi razil lične dejavnosti teh oddelkov bodo posamezni oddelki znotraj a delovne skupnosti samostojni in bodo vsi proizvajalci oddelka §j sestavljali zbor proizvajalcev, ki ga vodi član delavskega sveta H tega oddelka. Zaradi povezave pa imajo skupni svet delovne M skupnosti, ki šteje 19 članov. S Delovna skupnost in svet delovne skupnosti bosta zdaj naj- S prej razpravljala o delitvi dohodka, ki pripada oddelkom in s M katerim v celoti razpolagajo posamezni oddelki potem, ko izpol- g hi j o skupne obveznosti. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov m je že sprejel delavski svet. Sicer pa bo zdaj lahko skupnost S dajala predloge za delitev dohodka in ustrezne spremembe, g V pristojnost svetov delovnih skupnosti bo prišla tudi kadrovska M politika. n Za delo delovnih skupnosti in svetov delovnih skupnosti g v litijski Predilnici še nimajo izdelanih pravil. Pravijo, da je g zdaj najvažneje, da skupnosti začnejo delati in da medse- M bojno sodelujejo. (h) = * . Jlllillll! inilllll!!lll!!llll!!nillli Obe skupnosti sta bili ustanovljeni v začetku preteklega leta, vendar se vse do danes nista spoprijeli z najosnovnejšimi problemi, kot so ustanovitev potrebnih gospodinjskih uslužnostnih servisov, ureditev družbene prehrane, varstva otrok zaposlenih staršev itd. V Postojni in Pivki pojasnjujejo pasivnost obeh stanovanjskih skupnosti s tem, da jima pristojni činitelji ne nudijo zadostne gmotne podpore, kar nedvomno drži, gotovo pa je tudi, da njuni rasti doslej niso posvetile zadostne pozornosti niti družbeno politčne organizacije v Postojni in niti v Pivki. O vsem tem so razpravljali prejšnji teden tudi udeleženci plenuma Obč. sindikalnega sveta Postojna in priporočili sindikalnim podružnicam, da v bodoče neposredno in konkretneje pomagajo obema skupnosti-ma pri uresničevanju njunih družbenih nalog v komuni. Plenum je hkrati izrazil potrebo, da o teh vprašanjih razpravlja na enem prihodnjih zasedanj tudi Zbor proizvajalcev ObLO Postojna. M. A. • RADOVLJICA: Gcrmuciia za kmetijska posestva Na eni izmed sej je občinski ljudski odbor v Radovljici razpravljal tudi o položaju kmetijstva oziroma kmetijskih posestvih Bled in Poljče. Medtem ko kmetijsko posestvo Bled dela z izgubo, ki jo utemeljuje s tem, da posestvo še ni urejeno, da primanjkuje mehanizacije, stanovanj, da so osebni dohodki nizki, pa se je poslovanje kmetijskega posestva Poljče v zadnjem času precej izboljšalo. Največje težave imajo s stanovanji za delavce, ker so v niihovib stanovanub indu- Najbolj dosledno so uresničili nov sistem upravljanja V postojnski kmetijski zadrugi, kjer so se odločili za obliko ekonomskih enot po kmetijskih dejavnostih. Vsako ekonomsko enoto dejansko upravlja zbor proizvajalcev in zato je tudi sklep, ki so ga sprejele ekonomske enote, da bodo osebni dohodki v celoti odvisni od storilnosti dela, že prenesen v prakso. B. C. Kanalu v velik kmetijski kortj' binat ž okoli 1500 ha obdeloval' ne zemlje. Predlog utemeljuj®! s tem, da bodo potem laže V(T dili smotrno proizvajalno P®**1' tiko ter tudi laže nabavljali izkoriščali mehanizacijo. Seda' nje kmetijske organizacije B bile v novem kombinatu safflO" stojne ekonomske enote. L. & • STROJNE TOVARNE TRBOVLJE: Trgovsko podjetje Nanos Prestranek gradi v Postojni nove skladiščne prostore, ki bodo merili več kot 5000 kv. metrov strijski delavci. Obe posestvi sta zaprosili za garancijske izjave, da bi lahko s tem izboljšali svoje delo. Na predlog odbornika so na seji izvolili petčlansko komisijo, ki naj bi stalno proučevala probleme kmetijstva v občini ter predlagala občinskemu ljudskemu odboru ustrezne ukrepe. N. B. • NOVA GORICA: V SGP Gorica izvolili obratne delavske svete Kolektiv Splošnega gradbenega podjetja »Gorica« v Novi Gorici je slavil te dni deseto obletnico obstoja 'in samoupravljanja. Ta jubilej so proslavili med drugim tudi z izvolitvijo obratnih delavskih svetov. Izvolili so jih 9, z 11 do 21 člani. Sveti po obratih bodo odločali o sprejemanju in odpuščanju delavcev ter delitvi čistega dohodka; razen tega bodo obravnavali vse druge zadeve v okviru ekonomskih enot ter dajali predloge centralnemu svetu. Ob desetletnici podjetja so izdali tudi posebno publikacijo, ki nadrobno prikazuje razvoj podjetja od njegove ustanovitve pa do danes. Kot zanimivost naj omenimo, da če bi bile vse zgradbe, ki so jih v desetih letih dogradili po vsej Primorski ter na Jesenicah, v Novi Gorici, bi bilo to mlado mesto za dva in polkrat večje, kot je sedaj. • KOPRSKO: Ekonomske enote po kmetijskih dejavnostih Medtem ko kmetijska kombinata Koper in Postojna ter velika kurja farma v Neverkah pri Pivki še vedno niso uredili, s pravilniki pristojnosti ekonomskih enot in imajo glede delitve osebnih dohodkov še razne pomisleke — tako na primer menijo v postojnskem kombinatu, da zaradi neurejene politike cen ne bo mogoče postaviti razdeljevanja osebnih dohodkov na čvrstejšo osnovo in podobno — lahko z zadovoljstvom ugotavljajo na tem področju lepe dosežke kmetijskih zadrug na Koprskem. Vse kmetijske zadruge — KZ Postojna, Lucija, Koper, Hiška Bistrica in Sežana — so že uvedle ekonomske enote in prenesle nanje upravljanje. Velja tudi omeniti, da so organi samoupravljanja na zadružnih gospodarstvih našli skupen jezik z zadružnimi sveti, medtem ko so pravilniki, ki so jih povečini že sprejeli, zelo razumljivi in brez zapletenih formulacij. • NOVA GORICA: Predlog: Velik kmetijski kombinat V Novi Gorici proučujejo predlog, da bi združili sedanje Kmetijsko gospodarstvo ter kmetijske zadruge v Šempetru, Novi Gorici, Levpi in deloma Sprejeta pravilnika o delitvi čistega in osebnega dohodka Delavski svet Strojne tovari^ Trbovlje je sprejel pravilni^ o delitvi čistega dohodka osebnega dohodka. O obeh Pr* vilnikih so večkrat razpravlj^ na delavskem svetu in upra',. nem odboru in ju dopolnjeval1. Pravilnik o delitvi čistega d°' hodka v Strojni tovarni Trbov Ije je zasnovan na razmeri1 lanskega leta in omogoča večanje osebnih dohodkov 1 sklada skupne porabe v prih1^ ru, če se poveča rentabilnost 1 proizvodnost dela. Ekonorns^ enote, ki jih je po zadnj® sklepu delavskega sveta v Sti-0^ ni tovarni 16, pa bodo spre.ie svoje pravilnike o delitvi o5® j nih dohodkov, ki bodo sestav del skupnega pravilnika. P » KATEREM M E JI 11 Zapor in osebni dohodek P. J. Kranj. S pravnomočno sodbo rednega sodišča sem bil obsojen na kazen 4 mesece zapora. Ali bi bo z nastopom izvrševanja kazni prenehalo delovno razmerje z gospodarsko organizacijo ali bom imel za čas prestajanja kazni pravico do osebnega dohodka? Odgovor: Po določilu 318. čl. zakona o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu, neodvisno od volje delavca in gospodarske organizacije, če je delavec s pravnomočno sodbo obsojen za zapor ali strogi zapor, daljši kot eno leto. Delovno razmerje preneha z dnem, ko nastopi kazen. V Vašem primeru niso izpolnjeni navedeni pogoji in zato Vam delovno razmerje ne bo prenehalo po samem zakonu. Za čas prestajanja kazni zapora delavec nima pravice do osebnega dohodka niti do nadomestila, kot je to določeno v 286. členu ZDR, ne glede na to, da mu delovno razmerje ni prenehalo. Vojaški rok za delovno dobo K. V., Kočevje: Ali se šteje čas služenja vojaškega roka v delovno dobo? Odgovor: Cas služenja vojaškega roka se ne Šteje v delovno dobo, ker delavec tedaj ni v delovnem razmerju. Po določbi 318. člena zakona o delovnih razmerjih preneha namreč delovno razmerje po samem zakonu, če odide delavec k vojakom, da odsluži vojaški rok ali dosluži vojaški rok, ki je daljši kot tri mesece. Letni dopust K. Z., Hrastnik: Po uspešno opravljenem pomočniškem izpitu sem od 1. decembra 1960 v rednem delovnem razmerju. Ali sem že pridobila pravico do letnega dopusta? V gradbenem podjetju ""LroJ na Jesenicah so dobili n«v za izdelavo gradbenih tov. Izdelali so ga z niajB^j' sredstvi kar doma. Toda P‘.e(i) nosti stroja so velike: v Lo' lahko kot osnovne, surovi«0 ' uk rahljajo »odpadke«, ki jjb 0 žc<* jo v jeseniški železarni, ^jjf. tega je stroj lahko Pren<,f0l°' S to novo opeko bodo " vico pocenili gradnj« Odgovor: Po določbi 27. cl na prečiščenega besedila zak° ^ o delovnih razmerjih PrlC\L delavec pravico do letnega j pusta po nepretrgani del® ^ dobi enajstih mesecev. Ker ^ vajenska doba ne šteje v ,,g lovno dobo, še niste izP°*n(jci pogoja za pridobitev pravic® letnega dopusta. Pravico d° 1 ^ nega dopusta boste Pri^0^;-šele 1. novembra 1961, ko izP^ nite nepretrgano delovno 0°uSt enajstih mesecev. Letni doP 3 lahko izkoristite do konca le koledarskega leta. DELAVSKA ENOTNOST — štev. 32 — 12. avgusta 1961 ( I v Ce ni zaledja Pravijo: če hiša dobro ji lahko tudi en opor-^ manjka. Toda le eden. iasih pa, recimo v našem vrirneru, je ta usoden in stavba se podre. Tako je bilo s kegljaškim ™bom Rakek. Njegov naj-uspešnejši član je bil ne-vornno Leo Grom. državni Prvak in stalni državni re-frezentant. Dolga leta je bil kolektivu rakeških kegljaču nieQ°v delež pri uspe-m kluba ni bil majhen. Se-ai Pa smo zvedeii, da je Prestopil k Ljubljani. Vzrok je enostaven. Grom 'e prerasel klub, kolektiv pa e hi zavedel, da se je s tem Pornikom tudi stavba za-"tojaZa. Rakek, ki se je še Prfd mesecem boril, da. bi PHseZ v finale republiškega ckmovanja za jugoslovanski P°kal in je v tem tudi uspel, c na zaključnem, tekmova-j ZU. niti ni pojavil. Zavlada-P je mrtvilo, ki je za vsak uh začetek konca. Ker ni ec gonilne sile. ^ klubu niso in niso mogli puhteti, da je Gromu, če 9on <*ose®at? rezultate prek 0 kegljev, potreben trening ra raznih kegljiščih, proti znini nasprotnikom. Grom vedel: Hodil je na svoje lPoske na trening v Ljub-_mno, Zagreb, Kranj. Nava-d se je teh kegljišč in letos ‘T3 zapisali: Leo Grom (RAKEK) je Vojil naslov državnega prvaka. st^°da treningi niso bili za-fPnj- Zato je Grom predlo-j, klubu -bbračun (v višini 0.000 dinarjev), naletel pa T-a gluha ušesa. Zato so kegljači Rakeka . mli brez svojega najboljša moža. "■ • P^P0Tnjk se je zrušil. Na , keku vlada mrtvilo. Zakol’ ta opornik je držal več' g ert vogal stavbe. Vsaj tri. tedaj tega nihče ni deti^ Pa n* kotel ve- Pa< če klub sloni na lejP1 človeku in nima za-b0Ja’ kot ja to marsikje, se 0 takšne ali podobne [šj, ŠOdbe še cesto ponavljale. Uglašena piščalka rner-fP°ših’ kjer ni točnega P.iem’ ?asd, metrov, pred-Ploh ^ri igrah, je nemajhna z „ hiož, ki tekmo gledajo rnor^pišdetimi očmi, ki bi jih a * videti vse napake in kaznovati. To so verJe, v črnem, belem in si-fobu dresu sredi igrišč ali ob 5odnit ?1enov' Res -ie tudi Zrno*- ci°vek in se lahko kdo l' Rnkrat mu to že vsa-Za °Prosti, ni pa opravičila erLe^arnerno sojenje proti nemh izmed moštev. prg rte v to pa se je dogajalo svet0 et°šnjem neuradnem Urp kem Prvenstvu v vajeti j v, .Moskvi. Prav vi-Predn^ kilo, kako sodniki, vzhodni, kar tek-hčsii \ kodo lahko spod-liudje JuPoslovane. In taki senco potisnejo v Bi0ant-:u-Pno organizacijo, neda ^ boj najboljših, ki ennJVarnega Pregleda sil ^ ‘mofa Vn^a razl°9a’' ker k°riti ti sedmorica v vodi niu n e te proti istemu šte-Pa^ irn PTotnih igralcev, am-0smearta30 Premoč — Zena. hnoža ob robu ba- TŠ ne*^ športno uho nam- ne PišČMkl6 Slišati razglaše-Šjo 12 katere se zli- P°Sebno ne°kjektivnosti. elitni prirmm™ na takšni RAZMIŠLJANJA O USODI PLAVALNEGA ŠPORTA POGOJI SO USPEHOV NI Ulil ČLOVEK SI RES NE ZNA POJASNITI, KAKO JE MOGOČE, DA HKRATI, KO NA TISOČE OTROK NAVDUŠENO SKAČE V VODO — PLAVALNA ZVEZA. NIMA ZA TO DISCIPLINO NITI MINIMALNEGA ŠTEVILA TEKMOVALCEV? KDAJ BOMO ZNALI PRITEGNITI VSO TO MNOŽICO NEZNANIH . TALENTOV, KI SE NAM SAMI PONUJAJO, V VRSTE ORGANIZIRANIH. ŠPORTNIKOV Ulili Hill Ni še dolgo tega, ko šo plavalni strokovnjaki zagotavljali, da ni pravih pogojev za razvoj plavalnega športa, ker pač ni dovolj objektov. Podatki, številke, odstotki, vse to pa nam da popolnoma drugačno sliko. Najbolj zanimivo je morda to, da lahko ugotovimo, da je plavanje eden izmed tistih športov, ki so najbolj priljubljeni. Ni treba, da bi iskali posebnih dokazov, dovolj je že, če gremo v teh vročih poletnih dneh na Soro, Savo, na najrazličnejša kopališča in videli bomo, da nam ne bo lahko najti prostora. Torej — ljubiteljev plavanja, je dovolj. Morda bi celo lahko dejali, da je plavanje poleti tisto, kar je pozimi smučanje. To ni nekaj takega, kot je n. pr. športna igra, ki ima samo omejeno število prijateljev — to je v pravem pomenu besede ljudski šport. Kako pa smo to — res pravo množičnost — izkoristili??? Plavalna zveza Slovenije ima danes v svoji kartoteki zabeleženih reci in piši 21 plavalnih klubov. Lahko povemo, da je med naj slabšimi. Za primerjavo — v Sloveniji je 139 nogometnih klubov, 106. kegljaških, 76 smiiBafs&ffi^ 80 oelbojkarakih, 75 košarkarskih,- 115 rokometnih itd. Celo Plesna zveza Slovenije ima 32 klubov. Tudi število članov plavalne zveze je. dokaj skromno — v letu 1960 jih je bilo 1258. In še tu majhna primerjava. V Sloveniji je registriranih 2400 odbojkarjev, 5987 nogometašev, 5700 kegljačev, 2200 košarkarjev itd. Številke nas torej jie. morejo zadovoljiti, še celo ne, Če upoštevamo, da je trenutno v Sloveniji celo več bazenov kot plavalnih klubov! Ta ugotovitev je narvnost porazna, še posebej, če k temu dodamo, da so zaradi malomarnosti • nekateri bazeni v Sloveniji v slabem, neurejenem stanju. Sedaj je v. Sloveniji 33 (!) bazenov, medtem ko jih je bilo leta 1945 komaj pet. V teh letih smo torej zabeležili izreden napredek v gradnji objektov, za vzgojo plavalcev pa nismo mnogo storili. Vzgoja kvalitetnih plavalcev v Sloveniji je vse prej kot načrtna. Mnogokrat smo se že veselili uspehov naših plavalcev, vendar je bilo veselje vedno precej skromno, kajti redno smo lahko tudi spoznali, da imamo pri nas . le nekaj plavalcev, ki lahko posežejo v jugoslovanski vrh — največkrat samo enega. Veselili smo se uspehov Brinovca, bili smo presenečeni nad hitrim vzponom Kocmurja — in že šmo pri kraju. Sedaj z veseljem spremljamo razvoj mlade, a vendar že najboljše slovenske plavalke Juške Podlesnikove iz Trbovelj. Skoraj teden za tednom postavlja nove slovenske rekorde v svojih disciplinah 100 m hrbtno, 200 in 400 m prosto. Toda — to še ni napredek slovenskega plavanja, to je le * , * ' i napredek ene same tekmovalke. Res je, da je nekaj plavalcev in plavalk v zadnjem času zapustilo plavalne bazene, vendar menjava generacij ne more biti opravičilo za poslabšanje rezultatov v zadnjih dveh letih. Prav bi bilo, če bi mladi tekmovalci s svojimi rezultati in znanjem izpodrinili svoje starejše tekmece, pri nas pa se je zgodilo ravno obratno. Zaradi odhoda starejših je nastala vrzel, ki jo krpamo z mladimi — za sedaj slabšimi tekmovalci. Resnica je najbrž v tem. da naši plavalni klubi nimajo pravih plavalnih trenerjev in drugih strokovnjakov, ki bi bili oboroženi z modernimi tehničnimi in pedagoškimi izsledki, kar bi brez dvoma pripeljalo sloven- ELEGANTNO IN SPROŠČENO . POSNEMALCEV NE MANJKA ... sko plavanje na boljšo pot. Res je, da imamo mladih plavalnih talentov po vsej Sloveniji — od Kranja do Ljubljane, od Celja do Krškega, vendar je vse to premalo. Tem mladim plavalcem in plavalkam je treba še marsikaj pokazati, jih marsičesa naučiti... , Torej — naš plavalni »kapital« ni majhen. 33 bazenov, tisoče in tisoče mladih ljudi, ki iščejo poti v reke, jezera in bazene. Treba po poiskati. pot do vseh teh — ali ne? MAK SKOKI RES NE »VLEČEJO«? Naše razmišljanje o vodnih športih bi seveda ne bilo popolno, če bi se ne dotaknili tudi skokov v vodo, športne discipline, ki ima v Sloveniji izred- Trenutno imamo v Sloveniji več plavalnih bazenov kol pla-valnih klubov! Lepo število teh bazenov je zanemarjenih ali celo neuporabnih. Kaj je z disciplino skokov v vodo v Sloveniji! no tradicijo. Imeli smo cele generacije odličnih skakalcev v vodo. Se danes se spominjamo imen Porenta, Dobrin, Pribpšek. Keber, in drugih, ki so ponesli dobro ime našega skakalnega športa.po vsej Jugoslaviji, in tudi izven meja naše države. Tudi pri dekletih smo imeli vrsto nadarjenih tekmovalk, ime Biba Tutta je bilo dobro znano skakalkam — od blizu in daleč. In kako je danes? Pred dnevi je . bilo v Ljubljani slovensko prvenstvo v skokih v vodo. Nar stopilo je osem (!) tekmovalcev iz dveh (!) ljubljanskih klubov. Torej kvečjemu skromno.prvenstvo Ljubljane in še daleč ne tekmovanje, ki bi zaslužilo naslov »prvenstvo Slovenije«. Med temi tekmovalci ni bilo niti ene (!) ženske. .. Ugotovitev je jasna — porazna! Brez sramu lahkp napišemo, da skoki v vodo v Sloveniji propadajo. Če bo šlo po tej poti naprej, že čez leto ali dve ne bomo imeli več tekmovanj v tej športni disciplini, ki je bila v Sloveniji tako močno zakoreninjena. Odkrito povedano, tudi letošnje prvenstvo je bilo zgolj formalnost, saj se za borih osem tekrnovajeev; res ne izplača r prir rajati tekmovanja v slovenskem rjierilu. Tudi-naslov slovenskega PITVaka V..tej »feudi«. konkurenci res ni kaj posebno aveneč......- Nekateri trdijo, da skoki v vodo niso več privlačna disciplina, da enostavno ne »vlečejo« več, V odgovor vsem tem lahko rečemo, naj si ogledajo kopalce na Savi, Sori, Krki, na mnogih kopališčih v Sloveniji. Mladi kopalci skačejo s skakalnic, kjer pa teh ni, kar s primitivno postavljenih desk, mnogokrat celo z dreves. In tek skakalcev je mnogo, na tisoče jih je. Seveda pa bi se morali v klubih pozanimati za vse te skakalce, talentov je brez dvoma dovolj, saj včasih kar občudujemo kakega neznanca, ki se poganja z visokih krošenj dreves v vodo. Treba bi jih bilo naučiti pravilnih gibov, pokazati jim osnove, jih izpopolnjevati — in prepričani smo, da bi bilo takrat slovensko prvenstvo popolnoma drugačno. Morda je naše razglabljanje o vodnih športnih v teh vročih poletnih, dneh nekoliko ostro, morda bo vzbudilo celo tu in tam kaj hude krvi, toda brez dvoma drži, da smo na tem pod- Tc dni sta odpotovala v Luksemburg jugoslovanska telovadca Miro Cerar in Petrovič, da bi se udeležila evropskega prvenstva v telovadbi. Konkurenca bo — kaj bi posebej dokazovali — odlična. Največ možnosti imajo vsekakor Rusi, ki so pripeljali v Luksemburg dva iz svoje elite — Saklina in Titova. To bosta najhujša konkurenta našemu Cerarju, zraven pa lahko prištejemo še Nemca Fiirsta, ki je pred dobrim letom tekmoval v Ljubljani in presenetil z zmago nad Cerarjem.. Mnogi trdijo, da ima sedaj Cerar izredno priložnost, da pokaže vse svoje znanje — pripravil se je namreč tako, kot še nikdar. Njegove vaje so izredno težke, posebno na bradlji in konju. Splošno mnenje strokovnjakov je, da bi s preciznimi vajami na teh .dveh orodjih lahko osvojil zlati medalji. Nestrpni smo — toda počakati bomo morali nekaj dni in izvedeli bomo, kako se je končala največja predstava evropske telovadbe. ročju premalo storili. Pogoji so dobri, če izvzamemo pomanjkanje zimskih bazenov, in morda ni nič čudnega, če slišimo tu in tam pripombe — ali bi hoteli plavalci še umetno vodo?! Vedeti moramo, da je plavanje pri nas še vedno zelo priljubljeno, da bi bile na kvalitetnih srečanjih še vedno polne tribune gledalcev. Za te športne užitke smo v zadnjih letih prikrajšali marsikaterega ljubitelja športa, ki v teh mesecih nima druge izbire kot plavalne prireditve. In zdi se nam, da je poleg vsega drugega tudi to ena izmed odgovornih nalog plavalnih klubov, funkcionarjev in strokovnjakov. V. 2. Piranska mladina gradi športni park V Piranu je telesnovzgojna dejavnost v zadnjih letih močno popustila. Vzroki tiče predvsem1 v pomanjkanju športnih objektov, saj' mladina praktično nf imela možnosti za redne treninge. r Zato je toliko bolj razveseljiva pobuda piranske mladine, ki se je pod pokroviteljstvom TVD »Partizan« smelo lotila večje delovne akcije, čeprav domala brez sredstev in mehanizacije. Okrog petdeset mladincev in mladink, združenih v brigadi »Inž. Stanko Bloudek«, bo kljub temu že do 10. avgusta zgradilo igrišče za košarko, rokomet in odbojko, razen tega pa tudi tekmovalne steze za tek do 110 metrov ter napravi za skok v daljino in višino. Mladina gradi tudi tri- buno za gledalce. / ^ -LJUBELJSKIH VZPETINAH IN ZAVOJIH SPET . ZABRNELI HITRI TEKMOVALNI STROJI. DRZNI MOŽJE V USNJE- PA BODO LJUBITELJEM AVTO-MOTO ŠPORTA PRIPRAVILI S SVOJO DRZNO VOŽNJO OBILO UŽITKA. ŽELIMO VAM PRIJETEN NEDELJSKI IZLET POD OBRONKI.. KARAVANK! JUTRI, V NEDELJO, BODO PO NIH JOPIČIH TELESNA KULTURA V SKANDINAVSKIH DRŽAVAH Skandinavske države, Danska, Norveška, Švedska in Finska so na področju telesne vzgoje daleč pred svojimi evropskimi sosedami, tako po množičnosti, kot po kvaliteti. 2e v osnovnih in srednjih šolah predstavlja telesna vzgoja popolnoma enakovreden predmet vsem ostalim predmetom. Sole razpolagajo s povprečno velikim številom objektov za telesno vzgojo, vendar pa telovadnic še primanjkuje. Povprečna šolska telovadnica je velika 18X8 m, in je popolnoma opremljena. Značilno za skandi-havske države je, da so v času, ko ni v. njih šolskega pouka, na razpolago vsem državljanom, nom. Športna aktivnost je v skandinavskih državah organizirana v okviru športnih klubov, društev in zvez. Razen na Finskem, obstojajo v vseh državah centralne športne organizacije: zveze športov. Norveška zveza športov vključuje 28 raznih športnih zvez s 350.000 člani. Danska zveza športov ima 30 športnih zvez s 500.000 člani, švedska zveza športov pa 34 športnih zvez s 1.000.000 člani. Finska ima vse športe vključene v 4 centralne športne organizacije s 850.000 člani. PREPOVED TOČENJA ALKOHOLNIH PIJAČ Po vsem svetu se športni strokovnjaki Nin zdravniki vse bolj in bolj zavzemajo za boj proti nikotinu in alkoholu. V nekaterih državah so že toliko uspeli, da so mladi tekmovalci popolni abstinenti. Iz Francije poročajo, da so uvedli prepoved alkoholnih pijač na vseh športnih prireditvah in povsod, kjer se zbira mladina. i Hrana nad prepovedanimi ognji Kako mučno je bilo gledati zdrave borce. Srce mi. je pokalo. Pogled mi je žalostno počival na jmškomitraljezih, na. puškah in bombah. Nisem tvegal dolgo gledati v obraze zdravih partizanov. Zdelo se mi je, da se ne bom mogel premagati, da bom šel mednje, da bom pokleknil pred komandanta in ga prosil, naj me sprejme. Vendar za menoj so stali pcdmrtvi, ki so me potrebovali. Razen tega, opozoril sem vas že, sem vedel, da sem orožje smrti, da sem okužen. Lovro Reic: Ešalon smrti Vendar tudi borcem V. črnogorske brigade ni bilo lahko. Niso se bali nalog, ne bojev, bali se niso lastne smrti. Zdravi so se čutili odgovorne za na« nemočne. — Oj, tovariš, je poklical ti-fusar borca, ki ga je že od prej poznal. Nihče se ni odzval. Resnost, molk in skrb ter moška odgovornost niso dopuščali nežnosti snidenj. Brigada v koloni je odhajala na veliki pohod, v strogi disciplini — proti Sutjeski. Na tem območju se je prvi zakon za uspešno vojskovanje glasil: Ne izdati se! Najstrože je prepovedano uporabljanje ognja! Vsakdo je bil kaznovan za najmanjši plamen. Vsakdo, razen nas, tifusarjev. Mi brez ognja nismo mogli. Tresla nas je mrzlica, drhteli smo, posebno ob zori, ko se je rosa na drevju in po travah spreminjala v zmrznjeni kristal ivja. Brez ognja niti eden med nami ne bi vzdržal. Zato se borci tudi niso jezili, čeprav so med nami zagorevali plameni, kjer smo počivali. Kradli smo jim varnost. Niso bili jezni. Nad prepovedanimi ognji smo si pripravljali hrano. Hrana v jeziku tifusarjev pomeni: kosti, kože, opanki, čevlji, čreva, kosi konjskega mesa, včasih mimogrede odtrgani celo od živega konja. Ko smo se odpočili, smo spet šli na pot. Območje, po katerem smo hodili, je bilo pr?d nekaj urami krvavo bojišče. Spotikali smo se ob truplih. Bil sem na čelu kolone in s tremi tovariši, ki so imeli nekoliko moči, odstranjevali s poti mrtva telesa, da bi lahko ešalon stopal. Vso noč smo odstranjevali trupla. Tedaj nihče ni kopal grobov. Tedaj je bila smrt tako blizu, bila je tako navadna, nekaj neprekinjeno ponavljajočega se, da ni ne presenečala, ne strašila. Zora je že zbledela. Še vedno smo stopali po stezi trupel. Bili smo na koncu življenja. Vsak trenutek se je kdo pridružil mrtvim. Dovolj je bilo, da je tifusar sedel. Ni mogel več. Ni imel moči. Njegovi sopotniki pa mu niso mogli pomagati: saj so komaj stali. Pri vzponu na kalvarijo tifusarjev, na Vučevo, brez pušk, brez bajonetov, brez bomb, nas je ostalo komaj polovica od prvotnega ešalona, ki je krenil s Pive. Mislil sem si, vroče sem upal: Če bom prehodil ta strašni hrib, bom ušel smrti. Moje upanje, mojo željo, da prehodimo Vučevo, je spodjedal nevarni sum, za katerega ni bilo potrebno razlogov in ne dokazov. Pogledati je bilo treba samo okoli sebe. Zdrav razum je hipoma ugotovil: zelo majhno, brezpomembno število bo uspelo. Povsod okoli mene so padali mrtvi. Kot da bi nas tolkli težki mitraljezi, kot da bi neprekinjeno padale granate, kot da bi nad nami ves čas krožile »štu-ke« in odmetavale bombe. Ta spomin je zame še zdaj boleč. Mogoče to pravzaprav ni več spomin. Uvrstil se je v življenje, v njegov najvišji smisel. Nihče od mojih ni umrl sam. V takšnih okoliščinah človek ne umre sam. Smrt nam je bila skupna, celo fizično so vsi umirali na enak način: kot da umira en človek ali kot da v enem človeku vsi umirajo. Spominjam se: bolj prikazni kot ljudska bitja se opotekajo, vzpenjajo, padajo, ko da bi hoteli iz zemlje izvleči moč, ki je v njih usihala. Moč je umrla. Edino težnostna sila je prikovala ljudi na pot ob debla. Kolona je hodila. Vzpenjala se je. Poskušala se je ustaviti. Sedla je. Kolona poskuša vstati. Malo, neznatno, komaj je moč to opaziti, kolika vera v sebe. Nemočna telesa. Presenetiti hoče oslabljene mišice. To se je nekajkrat ponovilo. Vse dotlej, da ne postane volja tako brez moči, da je vse zaman. Drug za drugim padajo. In tako obležijo. Mi, ki odhajamo, ki smo ostali, vemo: popadali so tifusarji, ki nimajo več moči, hiti za poslednji krč, ki bi jih dvignil. Okostnjak je obmiroval — umrl je. BOMBE V KOLONI Tiste, ki še ni pokosila smrt, jih je ubilo lastno malodušje. Gledali so, kako padajo tovariši, gledali, kako umirajo tifusarji, v katerih je izhlapela poslednja moč. Niti smrti niso mogli videti okrog sebe. Tudi niso mogli slutiti, kako blizu so ji, v kakšni totalni nemoči so, kajti to, ta totalna nemoč, se je naglo bližala. Sovražnik je bil povsod okoli nas. Lahko si ga videl. Lahko občutil. Čestokrat si ga spoznal po glasovih, čestokrat si slišal njegove korake. Vsak hip lahko pride sovražna četa, vsak hip lahko začne mitraljez sipati smrt v koloni. — Ubij me, tovariš! so prosili nemočni borci. V vrsti, v ešalonu polživih, so neprekinje-; no ponavljale proseče oči tifusarjev: — Tovariš, ubij me! Vendar nihče ni nikogar ubil. Ponavljali so se prizori iz soteske Tare, ko sem bil tudi sam hud bolnik. Smrtni kriki so se od časa do časa zgubljali v eksplozijah bomb in strelov iz revolverjev: borci, ki so že zdavnaj odšli iz borbenih čet, nemočni tifusarji, so poslednjikrat prijeli za orožje in se sami ubijali. Po vsakem samomoru so se bolničarke vznemirile, potem pa s strogim glasom opominjale na zbranost in vzdržljivost. Smrti pa nihče ni mogel preprečiti. TITOVA SKRB Na Vučevu smo naleteli na zapuščene kolibe. Nismo se dol- go zadrževali. Samo toliko, da smo zakurili ognje, in si pripravili običajne obroke: kožo, trave in kosti. Nismo se smeli zadrževati. Sovražnik je lahko prišel vsak trenutek: z boka, od zadaj, od koderkoli. Nismo vedeli, kako blizu je sovražnik. Vendar, nekdo od naših je skrbel za to. V kratkem času nas je doseglo sporočilo: — Naprej! Za nas ni bilo odmora. Krenili smo proti Magliču. Pohiteli smo. Čim hitreje! Previdno! Po koloni se je šepetalo, da je položaj izredno nevaren. Tifusarji so panično hiteli. Če sploh lahko tako rečemo za ta pohod polživega ešalona. Vso noč smo hodili. Noč pa je bila tako temna, da nismo videli drug drugega. Samo mrak, mrak in smrt. Na vzhodu so se na obzorju za delček sekunde prikazale svetleče iskre, ki so rahlo osvetlile našo pot. Potem pa so izginile. Objel nas je še bolj črn mrak in hoja. je bila še težavnejša. Deževalo je. Voda je povsod curljala. Hladen veter nas je bil v obraz. V dolinah in soteskah je odmeval grom. Na vsakem metru se je nekdo zgrudil. Preprosto, neopaz- no je izginil. Ob zori je vihar ponehal. Mokri smo drgetali v svežem jutru. Dopoldne, ko smo hodili pod nekim holmom, nas je v pospešenem pohodu, dohitela četa I. dalmatinske brigade. Ko so nas z začudenimi pogledi ogledovali, sem stopil h komandantu. — Tovariš, kakšen je položaj? — sem siknil skozi zobe. Komandant me je pogledal s sočustvovanjem. Odsotno. Ko je spregovoril, se mi je zdelo, da ne govori meni, temveč nekam v prazno, nekomu nevidnemu, za menoj: — Ne bojte se, ščitimo vas! Neki borec se je nekoliko dlje zadržal ob meni. Prijel me je pod roko in govoril kot staremu znancu: — Naši so prebili obroč. Ni nevarnosti... Borci so hiteli proti Sutjeski. Sli so na sovražnika, vendar niso z najmanjšo kretnjo ali z glasom kazali kakšen strah. Nosil jih je polet. Ko sem jih gledal, sem še sam občutil, da je v meni zaplamtela prikrita živahnost, strast za bojem. Vendar, kaj sem jaz, nemočni tifusar mogel storiti? Kaj naj bi naredil? Kako naj bi pomagal? Globok, tih, skoraj jokajoč vzdih, mi je prišel iz srca. Ko so Dalmatinci odšli, je prišla druga, manjša skupina. Z njimi, na konju, je prišel neki višji partizanski vodja. Glavo je imel obvezano. Bržkone je bil ranjen. Skočil je s Ironja in se nam pridružil. Najprej je molče korakal ob koloni. Opazovale so ga oči tifusarjev, potem pa je začel tiho govoriti, kot da bi nam hotel vliti novih moči: — Tito skrbi za vas! Ukazal je Savini diviziji, da vas brani. Pohitite! Bodite mirni! Vse bo dobro... V koloni utrujenih, neživih bolnikov, se je zaslišal tihi ohrabrujoč šepet: — Tito skrbi za nas! Novica nam ni vlila samo poguma. Potolažila nas je. Na nek način nam je ublažila lakoto, ublažila bol, utrujenost. Vnesla je živahnost. Kolona je hit raj e krenila. Vse popoldne ni bilo slišati niti ene bombe samomorilca. Nekaj ur ni na poti onemogel niti en tifusar. Znočilo se je. Spuščala se je tifusarska noč. Ni se nam zdela tako strašna, kot so bile prejšnje. Globoko v sotesti, daleč pod nami, so dolgi rafali parali gluho noč. Eksplozije granat in bomb so svetile v temi. Ves ta ropot, ta odmev iz soteske, ta ognjena zaseda, nas ni motila. To je bila noč upanja. Takoj po polnoči smo naleteli na Dragoš-vas. Srečali smo kuhinjo. Pred nas je prišel borec: — Tovariši, ne bo za vse! Takoj zatem je šla od tifu-sarja do tifusarja novica: — Ne bo za vse! Jeza lačnih je tokrat izostala. Izostal je pohlep ljudi, ki že dneve in dneve niso poduhali jedi. Izostale so žaljivke in zahteve. Zdravi so se prostovoljno odrekli male porcije riža. DEVET MINEŠ EDEN »Zdaj je konec...« »ZA VAS NI REŠITVE!-« §|g Schultz je začel s čudnim nasmehom na obrazu Ž°' == voriti: !|S »Gospodje, prepričan sem, da vam je zdaj popolno®3 iH jasno, kaj vas čaka! No, mi smo pripravljeni, da se vas =š= usmilimo. Ni vam treba umreti, če nočete. Poskušali s®® =1 vas prepričati, da odgovorite na naša vprašanja. Niste hoteli-:=== Kanite tudi zdaj, takole razvrščeni molčati? Izbire za vas nj IH več! Predlagam vam izhod iz tega položaja. Verjemite ®| == na mojo oficirsko čast. Vsakemu bom podaril življenje, id gg| bo pripravljen povedati tisto, kar hočemo zvedeti. Ta ho |Hi svoboden v dvanajstih urah. Ka] mislite, gospodje, o tej 5= ponudbi? Vsi lahko ostanete živi, če hočete, nam bo P3 HH bog oprostil, ker smo se lotili takšnih sredstev.« Hf POSLEDNJI TRIK HH Neki črni ptič je zakrilil nad njimi ia izginil v gozd® gg Vse je bilo tiho. Devet ljudi je molčalo. Nihče ni sprejf1 šsš Schultzevega predloga. Poročnik jih je gledal, čakal in sti' m skal pesti. Streljal je z očmi in naposled jezno kriknil: i g "V redu! To je bila moja poslednja beseda!« Stopil je nekaj korakov vstran in zapovedal vodu vO' H|g jakov: mi "Achtung! Legt an!« m Duval-Romans je zaprl oči. Slišal je povelje: Ig "Feuer!...« Plotun. V trenutku je bilo devet ljudi na tleh. Nekdo se je histerično smejal. To je bil Schultz! fj§ "Ha, ha, ha! Takoj vstanite! Saj niste mrtvi!...« V resnici, deveterica ni bila mrtva. Schultz je poskusu m poslednji trik. Ukazal je vojakom, da so streljali s prazni®1 =5 naboji. Vseh devet Francozov je padlo. Onesvestili so se.*1 jj! "ZDAJ JE KONEC...« Ul Duval-Romans se je brž osvestil. Nekdo ga je udaril v !g§ trebuh. HH "Vstanite, banda strahopetna!« se je drl Schultz, mg' |H! tem ko so se ujetniki opotekaje se pobirali. "Dam vam »a g§§ eno priložnost, da se rešite. Ko bom spet ukazal, naj stre* im Ijajo, bodo naboji s kroglami. Povejte naposled, kdo vas 3e Hi poslal in zakaj ste prišli semkaj, in koga ste morali tu !!! najti?« === Nihče ni odgovoril. Ujetniki so bili bledi, brezkrvni« gg drhteli so od strašnega šoka, vendar so se še vedno zavedal* =11 odgovornosti in odločne volje. "No, zdaj pa mi je tega dovolj!« je zakričal Schult* == svojim ljudem. gg Duval-Romans je bil na koncu vrste deveterica Pole» gH njega je stal Fran?ois. Zašepetal mu je: gi "Zdaj je konec! Zbogom!« UH "Zbogom,« je tiho rekel Duval-Romans. w Poročnik Schultz je spet ukazal vojakom: "Feuer. iHi Devet ljudi se je zgrudilo. Njihova trupla so bila izreše' šeŠ tana z nemškimi kroglami. POČASTITEV MRTVIH Mrtveci so ostali tam, kamo so padli... Prebivalci Saint Servena so se že navadili na ta stre" im ijanja v njihovi okolici. Ni minilo še deset minut in že l8 im prišla skupina, da pokoplje mrtve. Ljudje so čutili, da ®0' gg rajo to storiti na najbolj spoštljiv način. Za krste ji® n) mi bilo skrbeti, saj so jih našli na jasi, šššs Najprej so prinesli krste in jih položili zraven mrtve- gl! cev, potem pa so jih drugega za drugim, polagali vanje. Vsa' == komur so izkazali poslednje spoštovanje, brez velike cere' 5=5 monije, kratko in molče. Potem so jeli pribijati z žebU1 gg pokrove na krste. Ko je neki vaščan popravljal pokrov na krsti, je vzklik' mi nil: UH »Njegova noga se premika!« H§ SRCE BIJE Ljudem je zastal dih. Med njimi je bil tudi nekdo, ki )e === videl že na sto in sto mrtvecev, pa je vedel, da se dogei8’ gg da se po smrti kakšna mišica krči in kaže vtis, da je čl°Vjg [||g živ. Vendar, ko je pogledal človeka v krsti, je opazil, 38 gg! se mu tudi v obrazu nekaj premika. Del nosa mu je odbil3 gš krogla. Izvlekel je robec iz žepa, in mu obrisal obraz. K3-" =§ pak ni vedel, ali je človek še živ, ali je mrtev. Odpeli 5 gg mu suknjič in poslušali srce. Bilo je! Slabo, vendar bilo mi Tisti, ki je tipal srce, je imel roko vso krvavo. Ena ®e ši= kroglami, je 'gotovo prebila prsi pod samim srcem. s= Kaj storiti? Sklenili so, da pustijo človeka v krsti. Odnesli ga bo° ^ gg do prve hiše. Pohiteti morajo, ker je vsaka minuta dr3' ggl gocena. mg Nekaj ljudi je nosilo krsto z živim mrtvecem Pr° Hg hišam Saint Servana, ostali pa so izkopali grobove in P0*50 =3 pali osem krst. Vsi ostali so bili mrtvi. D11LLES0VA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA • PIILLESOVA OBVEŠČEVALNA SilŽBA • DtitESOVA OBVESlEVALM SIJfŽBA Vodja CIA — Allen Dulles 1 Britanci z malim »b« Ko je bilo Allenu Dullesu osem let, je napisal na enaintridesetih straneh esej o burski vojni. Burska vojna je bila dogodek, ki je tedaj pretresala vest človeštva. Poslednji stavek se je takole glasil: »Upam, da bodo Buri vojno dobili, ker so na pravični strani, britanci niso,« Ko so ga pozneje vprašali, zakaj je besedo »Britanci« začel z malim »bs«, je Dulles pojasnil, da je to namenoma storil, ker tedaj Britancev ni imel rad, pa je upal, da bo z malim »b« pokazal, kako misli o njih. Bodoči gospodar Centralne obveščevalne agencije ZDA se je kaj kmalu znašel v sferah mednarodne politike, čeprav je bil skoraj še otrok. Rodil se je 7. aprila 1893. leta v Wortawenu, v državi New York, kjer je bil oče Allen Dulles, prezbiterijski duhovnik. Mati Editt, rojena Foster, je bila hči generala Johna Posterja, ki je 1892. leta postal državni sekretar’ v republikanski vladi Benjamina Har-risona, Kasneje je zet Allanove matere Robert Lensing postal državni sekretar v vladi Woodrowa Wilsona. Te družinske vezi so močno vplivale na kariero in na Allena Dulfesa ter na njegovega pet let starejšega brata Johna Posterja. Allen je diplomiral v Princetonu s »fi — beta — kapa«2 častmi leta 1914 in začel predavati angleški jezik v misijonarski šoli v Alahabadu v Indiji. ZAČETEK KARIERE -V DIPLOMACIJI Iz Alahabada se je vrnil na Prin-ceton, kjer je prejel akademsko stopnjo magistra in šel za svojim starejšim bratom v diplomatsko službo, ki jo je tedaj vodil njegov stric, državni sekretar Robert Lansing. Ko mu je bilo 23 let, je Allen Dulles 16. maja 1916. leta odpotoval na Dunaj, kjer je postal podsekretar v ameriškem veleposlaništvu. Čeprav mladenič ni mogel še niti slutiti, so se prav tu, na Dunaju, začele plesti prve niti v karieri bodočega šefa Centralne obveščevalne službe. V progastih hlačah in temnosivem žaketu so v najvišjih dunajskih krogih mladega Dullesa, sorodnika državnega sekretarja, zelo hitro opazili. Ko se je Amerika priključila zaveznikom, je Dulles, skupaj z ostalimi člani ameriškega veleposlaništva, odpotoval v Švico in se nastanil v Bernu. Tamkaj je Dulles prvikrat občutil okus velikega tajnega intrigiranja, ki je tako pogostokrat odločevalo o usodi držav in narodov. Kasneje je o tem govoril: »V Bernu sem ugotovil, da je Švica zelo hvaležen kraj za zbiranje obvestil in tedaj sem se začel zanimati za obveščevalno službo.« Dullesovo zanimanje za obveščevalno službo je nedvomno podkrepila tudi okoliščina, da je sprejel pomembno vlogo v posebno zaupljivih zakulisnih manevrih, ki so kasneje močno vplivali na njegovo delo in življenje. Na začetku 1918. leta je razmajana Avstro-Ogrska, izčrpana zaradi vojne, zelo jasno videla svoj neizbežen zlom. Cesar Karel je s tistim primernim instinktom vladarja za samoohranitev želel v ruševinah ohraniti vse, kar je bilo moč ohraniti. V teh načrtih je bil njegov svetovalec dr. Heinrich La-macke — posredovalec. DULLES ŽELI REŠITI HABSBURŽANE Dr. Heinrich Lamacke je spoznal visokega in šarmantnega Allena Dullesa še na Dunaju. Zelo je upošteval, da je ta mladenič sorodnik ameriškega državnega sekretarja. Dr. Lamack®. je zategadelj v želji, da naveže sU ^ na najvišji ravni, približal DulleslIg c z njegovo pomočjo začel razg«v°r rešitvi Avstrije. , ^ Tako so se razgovori, ki jih glavnem organiziral Allen Dulle5; ^jj čeli 31. januarja 1918. leta v neki.^ v Grimlingenu, v okolici Berna. I, je bila last enega od Kruppovih o* torjev. Ameriško delegacijo je vodil fesor George D. Herron, ki je vefnilc3 opravljal zaupna dela za predseu^,, Wilsona. Na pogajanjih sta nas^p i” stranko vodila profesor Lamack bankir Julius Meinl. Avstrijska delegacija je bil3 pravljena obljubiti, kar bi bilo, s. -jo. da bi rešila habsburško monar Ker očitno niso opazili, koliko je jff temnel sijaj habsburškega presto13’ jj Amerikanci nasedli v prepričanj® j}i se jim ponuja dobra cena in “.ni11 veljalo avstrijskega cesarja on1 kot neko »koristno silo«. 1 Včasih je bila v ZDA funkcija ^ nega sekretarja pomembnejša kot 0 stopom^a se je usmerjala na podro J nosov ZDA z drugimi deželami- 2 Na ameriških koledžih so stu bratstva in združenja, ki običaj^0 kombinacije grških črk. »Fi — beta 'f' je najstarejše združenje med nji^V^ vano 1776. Po pravilu gre za tajna ki so na nekaterih koledžih prav zara prepovedana. iti* le i flobclih so goreli ognji. V kotlih tjji6 .^hala hrana, ki jo je bilo treba borc? ■ ®e pred svitom, tako da bi 5asi^ln^eli zajtrk, kosilo in večerjo za V0rPn0 Proti Kolašinu so vozili to-2oVe,a^*> ki so prehitevali vprežne vo-Jirjj. z ranjenci brigadne bolnišnice, boinu ^ Povelje, da je treba brigadno ®remtv C° razbremeniti zaradi naglih 'kov, ki so se napovedovali. ljai Kolašina so sporočili, da priprav-br/j^l^tanovitev nove brigade. V njej a<^ina, ki se pripravlja na kon-s° rekli. v9seh so krožile govorice, da Prodirajo od Podgorice. Nihče ni 5®h v u^0^0v^i) kako da ljudje po va-gjSe Prej vedo kot vojska, taibo ■’e n°o» v kateri je vrvelo živ-lva i® bilo čutiti, da živijo bi jJ?1'i® življenje vojnega časa. Nihče {alta lrn° sPal> nihče ni vedel, kaj ga Prihodnjo noč. 6 vaiik^ičevje se ^ razred^^° ®e^e Pr' kot oj?1 brestovem panju, ki je ostal HejfjbPljiva, v noči svetlikajoča se sled j^an3ega velikana. Je a?.r je mesec pogledal izza oblakov, tjit0 -j0 pb brestovem panju. ,svetleje, bet k ^ Abanka lahko videla v obraz V j. °rcev, ki so se zbrali okoli nje. kal*®nku se jih je dotikala s prsti, da 'j® se hoče dokončno prepričati, briu a opraviti z živimi ljudmi in ne s Se Ztlimi v sanjah. Najpogosteje so koroni prsti oprijemali Mašanovega bo bi vedel, koliko sem pretrpela ^rbtutem ‘ • • Strašno je bilo,« je rekla bove;a^k° si mislim... Sicer pa brž 'kuži-n tovarišem, kaj veš o njihovih ‘Sine a'1' ^ar ne vidiš, da komaj ča-'' •* jo ' * je vprašal Mašan, ki se je. ^.Pripravljal, da bi užival ob po-njenega glasu. V njem se, je v navzočnosti edine sestre, jv živega člana svoje družine. kje naj začnem,« je rekla Siego^j Povej Mijatu, kako je z klašan nai‘ ima,« je odgovoril S$?ta........... ............... k0^1. Nedolžna, vendar nadležna k ia boiez Odar Ckea.vern Sa je videla, kako si je Mijat «,UBi ' ,ZaPestja zdaj na eni, zdaj na 'ožria £°ki- " lej oolezen mu je vnemala živce vse-. t’ sta se ga lotevali živčnost jko v ,r' Ob brestovem štoru je bil PpfOirjen, da se je komaj za-■ aro 'pikalo ga je, da bi planil čez 1,1 se ravi^ °b potoku do pokopališča ?attiavl0 spustil do rodovitne v do- žena s sedmimi otroki. Vi his- t?.e(^ murvami, kjer je 1 živela žena s sedmimi i »Joka še kar nekako živi,« je rekla Stanka. »Otroci rastejo, dobre deklice in dečki so. Pred dobrim tednom sem bila pri njih. Joka ima dve kravi in kakih deset ovac. Smiljana in Jovan jih paseta... Najmlajšemu je Vido ime, ali ne?« »Da, Vidak, kličemo pa ga za Vida,« je nestrpno povedal Mijat. »Pravi korenjak je. Shodil je, pa tudi govori že. Vprašuje, ali on nima očeta, Joka pa mu pripoveduje o tebi. Seveda imaš očeta, mu pravi, boljšega očeta kot marsikdo drug. Na vojsko je šel, da bi pomagal pregnati fašiste in osvoboditi domovino, mu pravi.« Mijat si je šel z dlanjo čez usta in si s prstom popravil brke, potem pa se je začel spet živčno praskati po zapestju. »Tako je, vsi so zdravi. Želijo si, da bi prišel. Komaj te že čakajo.« »Eh, ta moj drobiž!« se je Mijatu tresel glas. Drgetal je od želje, da bi še kaj vprašal, pa je umolknil, ker je vedel, da bi tudi drugi radi kaj izvedeli o svojcih. »Ali veš kaj o moji materi?« jo je vprašal Kade. »Oprosti, zaradi te kape, ki si jo potiskaš na oči, te ne morem videti v obraz. Ne vem, po kom. vprašuješ,« je rekla Stanka. »Rade je! Mar ga ne poznaš po glasu?« ji je Mašan segel v besedo. »Oh, ti si, Radan,« se je opravičila Stanka. Primaknila se je k njemu in ga objela. Med vsepii Mašanovimi tovariši ji je bil najljubši. Ta prijazni sanjač, ki mu je-iz oči sijala dobrota, je zbujal v njej prijetne občutke. Vedel se je tako, da te je s svojimi mehkimi kretnjami naravnost silil, da si mu moral biti prijatelj in tovariš. Rade' še* je skušal izviti iz njenega objema. Trudil se je, da mu ne bi drgetala ramena pod pritiskom njenih rok. Vrstnika sta bila, vendar je dve leti pred vojsko pustil šolo, ker mu je umrl oče in ni bilo nikogar, ki bi ga vzdrževal. »Tvoja mama je živa. Četniki ji ne dovolijo, da bi šla iz vasi, ker je Mirko v gozdu pri odredu... Ranjen je bil, pa si je opomogel. Pravijo, da se je z odredom odpravil tja k brigadam,« je začela pripovedovati Stanka. »Ali si videla mater?« jo je vprašal Rade. »Videla sem jo, ni še teden dni tega. V mlinu sva se srečali. Mirko ji je sporočil, da je nekaj slišal o tebi. Srečna je bila, to jo je pomladilo, čeprav ima kot konoplja sive lase. Veš, potožili sva druga drugi in se skupaj zjokali... Zaradi Mašana ... Nihče ni vedel ničesar o njem...« »Daj no, pusti to,« je rekel Mašan. »Kaj pa Jakševi?« »Da. Miruša večkrat pride k nam. Ponosna je nanj,.. Miloš pa, saj veš...« »Vem, slišal sem,« je rekel Jakša. »Pri četnikih je,« je hripavo dodal. »Pa ni tak, kot so drugi. Nikomur ne štori nič hudega, pri njih je pa le... Na hišo je navezan'in na dvoje otrok, zato mora iti, kadar ga pokličejo,« je dodala Stanka. 1 »Dobro, zdaj pa k stvari, zaradi katere smo prišli,« je Mašan prekinil pomenek o svojcih. »Kaj pa ta tovariš tu?« ga je vprašala Stanka in pogledala petega borca. »Iz okolice Kolašina je, strica ima tu. Kako da se nisem domislil, da se ne poznata! To je Gavro Vujovič. V Ko-lašinu je videl svoje in povprašal po stricu. Sako je četnik,« ji je razložil Mašan. Gavro je molčal. Spominjal se je strica Saka, pri katerem je preživel skoraj vsa otroška leta, zato je tudi poznal ta kraj in vsako ped zemlje okoli Tare kakor vsi drugi iz skupine izvidnikov. »Ti pa po •hikomer ne vprašuješ,« se je Stanka nasmehnila bratu. »Hm, zanimalo bi me že, kako je z nekdanjimi vrstniki, pa zdaj ni časa,« se je Mašan rahlo zmedel. »Za Roso pa niti ne vprašaš.« »Saj sem jo pravkar videl! Sicer pa. kako se kaj ima?« »Koliko solz je potočila zaradi tebe, ti neroda," se je posmehnila Stanka in ga sunila s komolcem. Tudi drugi-so se smejali.. »Tišina, dajte no!« jih je posvaril Mašan, kakor da so šele začeli govoriti. Počasi so potihnili glasovi r.koli strohnelega brestovega štora. Nekaj trenutkov so vsi molčali, potem pa je začel Mašan: »Smilja, brž ko se bo zdanilo, boš šla k Levi reki. Ugotoviti je treba, ali prihajajo Nemci od Podgorice in koliko jih je. Hodila boš,, dokler jih ne opaziš, če te bo kdo vprašal, kam si namenjena, reci, da greš k teti na Nožico. Ah razumeš, kaj moraš poizvedeti?« »Razumem. Še nocoj bi lahko prišla do Veruše, tako da bi zjutraj videla vse v Levi reki in v Vjetamiku.« »Najbolje bi bilo 'tako, če te ni strah hoditi ponoči po gozdu. Sicer pa lahko gremo kos poti skupaj, ker smo tudi mi namenjeni v tisto smer,« je rekel Mašan. »Le kaj vpletaš sestro v to zmešnjavo?« se je Jakša uprl, »Zanesljivo moramo vedeti, da bo nekdo izpolnil nalogo. Stanka bo po- izvedovala samostojno, saj bo lahko prišla v vasi, mi pa se bomo razdelili in poizvedovali na dveh koncih. Tako bo najbolje,« je razložil Mašan, drugi pa so molčali. »Saj ne bo prvič,« je rekla Stanka. »Tudi z odredom sem imela zvezo, ponoči sem že večkrat šla vse do Ko-mova.« »Jutri zvečer moraš biti nazaj. Če nas ne bo do devetih, skušaj skozi Ko-tič ali Nesiren priti do Mateševa. V brigadi sporoči, kar boš izvedela, hkrati pa povej, da sem te jaz poslal,« ji je razložil Mašan. »Kaj si mislil s tistim, ko si rekel, da se bomo razdelili?« ga je vprašal Mijat. »Ti in Jakša bosta šla čez Taro in prek Travske gore proti Levi reki. Čez dan se razgledujta po cesti, ponoči se vrnita. Sestali se bomo ...« Mašan je stopil k Mijatu in mu nekaj zašepetal na uho. Po preizkušenem pravilu niso vsi vedeli za kraje sestankov. Temu šepetanju se je čudila samo Stanka. Mislila je, da šepetajo zaradi nje, zato ji je kri šinila v lica. »Če nas ob določenem času ne bo tarp, se nadalje prebijajte proti brigadi,« je zaključil Mašan. »Kam pa ti z Gavrom in Radom?« ga je vprašal Mijat. »Skozi Jasenov dol, mimo Veruše, prek Planinice, nad Levo reko ... Potem pa bomo še videli. Vračali se bomo tako, da bomo pravočasno na kraju sestanka ...« . »Pst!« ga je posvaril Rade. Spodaj ob potoku je bilo slišati glasove, potem pa korake po skalnatem bregu. Očitno je bilo, da se ob potoku premika večja Skupina ljudi. »H Kotiču so namenjeni,« je zašepetal Mašan. »Upam, da nas niso slišali!-« je rekel Gavro. Nihče ni odgovoril, ker bi bilo kaj takega mogoče in ker ni nihče izmed ' njih vedel, kaj se pravzaprav dogaja. Zato so skočili v zasedo in pripravili orožje. Molčali so kakih deset minut, potem pa so potihnili koraki in nazadnje tuji glasovi. Le od daleč je bilo slišati klice, v bližini pa je šumel potok. Takrat je nekdo tiho pijišel med drevjem. »Stanka,« so slišali pritajen klic. Bila je Rosa. Mašan je vzdrhtel in poskočil. Prestregel jo je v grmovju in se ji najprej javil, da se ne bi ustrašila. Sopla je in se brez besed stisnila k njemu. V temi so se srečale njune roke. Nista se objela, tudi poljuba n! i>ilo, zato pa so se v temi prepletali prsti drgetajočih rok. “Nisem mogla prej,« je komaj stisnila iz grla. “Kaj pa je bilo?« jo je vprašal. “Ali so se oglasili?« »Prišli so. Bil je Božo Gojkič s čet« niškim bataljonom. Mislila sem, da me . bo konec od strahu.« “Kam so namenjeni?« “Ne vem. Sli so ob potoku navzgor,« je rekla Rosa in izpustila njegovo roko. Zlezla sta k onim pri štoru in sedla. “Zdaj moramo dalje,« je rekel Mašan. “Rosa, ti pojdi v kolibo! Oglasil se bom jutri proti večeru. Če bo vse mirno, ugasi ogenj, če pa bo nevarno^ nalagaj polena, tako. da bom videl ogenj skozi razpoke v vratih in brunih« »Mar res že greste?« je dihnila Rosa. Tiho. so se poslovili. Zadnji se je odpravil Mašan. Rosi je najprej ponudil roko, potem pa je zbral toliko poguma, da jo je objel. Plaho in hrepeneče so se našle njune ustnice... Tisti trenutki so jima povedali vse, kar sta mislila in čutila. Bili so trenutki, ko spoznaš vso moč ljubezni, ko je človek i močan kot hudournik po nalivu. V tistem trenutku si je Mašan za vse življenje zapomnil voljnost Rosinih ustnic* vonj njene polti in drget njenih grudi... Mašan je stekel za tovariši, Rosa pa se je majala, ko da se je napila močnega vina. Potem, je omahnila v travo in tiho zahlipala — od sreče. Tara se je lesketala v mesečini ter bučala v brzicah in slapovih. Vetrc se je lovil v vrbovih vejah, med katerimi sta stopala Mijat in Jakša- “Ali se bova sezula?« je vprašal Jakša. »Najbolje bi bilo, ker nama bodo noge sicer celo uro cmokale v mokri obutvi, dokler se ne bo voda očedila,« je rekel izkušeni .Mijat. Oba sta bila v opankah iz nestrojp-ne kože, zato sta hodila po tarskem produ neslišno kot duhova. Sezula sta se in spravila opanke v žepe na plaščih, potem pa sta stopila v ledeno vodo, ki se je lovila okoli njunih plaščev in se zaletavala vanju, ko da ju hoče podreti. Mijat in Jakša pa sta bila vajena bresti čez planinske potoke, zato sta kmalu prilezla na drugi breg. Ko sta sedla pod veliko žalujko in začela natikati opanke, sta slišala govorico za seboj. Po travniku onstran gaja je stopala dolga vrsta vpjakov. »Obkoljujejo.« je šepnil Mijat. »Zdrsniti bo treba proti desni,« je tiho odvrnil Jakša. Zavila sta, pa sta kmalu zaznala pred seboj bliža joče. se četnike. »Tu nekje morata biti. Videli so ju pod Krčevino,« je nekdo rekel tiho, vendar tako, da sta ga slišala tudi Mijat in Jakša. Stisnila sta se pod vrbo, nasula nase peska in s puško na strel otrpnila. Pazljivo bi mogel gledati, kdor bi ju hotel -■ najti. -----.. ........... Strelci v vrsti. so se približali. Slišala sta ukaz: »Preglejte vsako Vrbo in -vsak- grmiček N 'četnika sta se. pijjbližala vrhi, pod katero sta tičala v pesku Mijat in Jakša. »Poglejva sem,« je rekel eden izmed četnikov. Ob tem glasu se je Jakša stresel. Bal se je, da bo začel Mijat streljati, vendar se ni ganil. Bil je Milošev, glas. Četnik Miloš je‘stal tik ob vrbi. Ni vedel, da zasleduje lastnega brata. Pokleknil je in z roko razmakni] grmovje pod vrbo. »Sepo... Šepo ...« je zašepetal Jakša. Miloš je sedel in se zastrmel v glavo, ki je gledala iz peska. »Šepo...« Beseda ga je spreletela kot bič. Tako ga je bil klical samo oče, včasih pa tudi brat Jakša. Toda Jakše ni,, le glava gleda iz peska in zraven nje puška, pripravljena na strel. Spored RTV Ljubljana za Ponedeljek torek sreda teden od 14. do 20 ČETRTEK PETEK SI8'00^ n?4' avSUSt SnDn0br0 jU , e>tai „ sB°red> - ao!»asih _ 6. CPD ^°5 p°i S* ' h Sv°b°ae S Br, 6senic _ 8 ^tovanje od Ms Kvir - .P 9.00 O I, 11.00 L0:1 j Zvoc, * •» ln glas Popotr m v ^‘Ibova anevWh Pa«or. u, Prkes? 2o-s5 '*> Ita: ?0Pevke - 22.1 V, V: =2.50 23.05 tpi 15. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Nekaj domačih — 6.80—6.40 Reklame — 8.05 Jutranji operni spored — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Zvoki za prijetno razpoloženje — 9.40 Zenska zbora ^Svobode« Grosuplje in Celje — 10.15 Josef Suk: Zorenje, simfonična pesnitev — 11.00 Pevec Marko Novosel — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Viola in klarinet — 12.00 Kvintet. bratov Avsenik — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25'Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Nekaj odlomkov iz Po-ličevega Desetega brata — 14.00 Popevke se vrstijo — 14.30 Prireditve dneva* — 14.35. Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Prvih devet Chopinovih etud — 16.00 Počitniška zgodba — 16.20 S sprejemnikom na dopust — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Z jugoslovanskih fil- harmoničnih odrov - Bruno Bjelinski: Divertimento — 18.00 Človek in zdravje — 18.10 Od plesišča do plesišča — 18.43 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Ob 130-letni-ci rojstva slovenskega skladatelja Gustava Ipavca — 20.30 Radijska igra — 21.04 Lucijan Marija Škerjanc: Koncert za harfo s komornim orkestrom — 21.24 Zvočni kalejdoskop — 22.15 Večer prvih izvedb — 23.05 Posnetki z II. jugoslovanskega jazz fastivala na Bledu. 16. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 3.10 —5.30 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 3.45 Ritmični intermezzo — 9.00 Vsaka ura ima svoj zven — 10.15 Zabavni potpuri — 11.30 Deset minut iz naše beležnice — 11.40 Iz »Letnih časov-« Petra Iljiča Čajkovskega — 12.00 Igrajo in pojo Logarski fantje — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Trio Avgusta Stanka in Ženski vokalni kvartet — 13.55 Nekaj razpoloženjske glasbe — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Klavir v ritmu — 14.40 Svetelove in druge pesmi poje Mariborski komorni zbor — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Emmanuel Chabrier: Pastoralna suita — 16.00 Radijska univerza — 16.15 Koncert po željah poslušalcev — H-00 I-'°" kalni dnevnik — 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku — 18.00 Ljubljanski jazz ansambel — 18-15 ? popevkami okrog sveta •— pmd Šport in športniki — 19-00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi -melodijami — 21-90 Henry Purcell: Dido in Enej, opera v treh dejanjih — 22-a° Za: plešite z nami! 22.50 Literarni nokturno r- 23.05 Nočni koncert. 17. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.23 —5.45 Nekaj domačih — g.SO —6.40- Reklame — 8.05 Violinske skladbe Fritza Kreislerja in »Bakanal« Camilla Saint-Saensa — 8.30 Oddaja za cicibane — 9.00 Naš zvočni magazin — 10.15 Mozart - Rossini —. 11.00 Dve skladbi Ubalda Vrabca — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 od polke do rumbe — u.oo Kvintet »Dobri znanci — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pet pevcev - pet popevk — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — js.is Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Richard Strauss: Plesna suita po Couperinu — 14.01 Radi jih poslušate — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.49 Zborovske skladbe Stevana Mokranjca — 16.00 Hollywood- ski simfonični orkester — 15.20 Veliki prizori iz Kneza Igorja m Pikove dame — 17.00 Lokalni dnevnik — 17-15 Orgle in orglice — 17.30 Turistična oddaja ~ I8.00 Jazz na koncertnem odru— 18.18 Glasbene miniature s sporedov Britanskega radia — 18.45 Poletni kulturni zapiski — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Glasbena medigra — 20.50 Literarni večer — 21.30 Danilo Švara: Simfonia da camera in modo istriano — 22.15 Plesna glasba — 22.45 Dimitrij Kaba-levski: Tretja klavirska sonata 18. avgusta 3.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10— 5.30 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 . Počitniško popotovanje od , strani do strani — 8.45 Stjepan Sulek: Prvi klasični koncert — 9.00 V svetu opernih melodij — 10.15 . z melodijami ob obalah južnih morij — 11.00 Mirko Polič: Romanca — 11.03 Majhen koncert violončelista Bogomila Ce-hovina — 11.40 Otroci pozdravljajo — 12.00 Dalmatinske narodne pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodija za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pihalni orkester LM — 13.55 Arije Iz manj znanih oper — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Popevke na tekočem traku — 15.13 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Delavske pesmi poje zbor »Svobode« Celje — 16.00 Športni tednik — 16.20 Godalni ansambli ln vokalni zabavni ansambli — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Koncert za vas — 18.00 Pianist George Feyer — 18.15 »Pot po vroči Španiji* — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni orkester David Rose — 20.15 Tedenski zunanje politični pregled — 20.30 Iz del Antonina Dvofaka — 21.15 Oddaja v morju in pomorščakih — 22.15 Godala v noči — 22.35 Moderna plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz jugoslovanske žetve v komorni glasbi — 23.50 Ernst Kfenek: Sonata za violo in klavir. . avgusta 1961 SOBOTA 19. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro I (pisan glasbeni spored) — 5.25— 5.45 Nekaj domačih — 8.30— 6.40 Reklame — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — 8.30 Pionirski tednik — 8.50 Hammond orgle — 9.00 Skladbe od tu in tam — 10.15 S sprejemnikom na dopust — 12.00 Slovenske narodne poje Marija Gazvoda — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Kmečka godba vam igra — 12.45 Plesni orkester Ray An-thony — 13.15 Obvestila in zabavna glasba-— 13.30 Glasbeni portret Gojmirja Kreka — 14.00 Trideset minut, z orkestrom Jackie Gleason — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Netko Devčlč: Istrska suita — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Majhni ansambli — 16.40 Gorenjski vokalni oktet — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Poje Gabi Novak — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 Revija slavnih pevcev — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Domače melodije za sobotni večer — 20.20 Radijska komedija — 21.05 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše Izseljence — 23.05 Plesna glasba. NEDELJA 20. avgusta 6.00—6.30 Jutranji pozdrav — 6.30 Reklame — 6.40 Vedri napevi — 7.15 Pesmi in plesi raznih narodov *— 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Vrtimo ploščo za ploščo — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.50 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.48 Basist Makso Savin — 10.00 Še pomnite, tovariši. .. — 10.30 Revija domačih polk in valčkov — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Novak Boža: Počitnice na dvorišču — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo i I. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Ža našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 15,15 Reklame — 15.30 Majhen mozaik priljubljenih melodij — 16.00 Igramo za vas — 17.00 Športno popoldne — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.00 Športna poročila — 21.10 Sergej Rahmaninov: Simfonija št. 2 v e-molu — 22.15 Plesna glasba — 23.05 Nočni koncert operne glasbe. llllllllllll!l!!!ll!ll!>lllll!l!llllll!!llllil!!jll!lllllll!:ill!lllllil!li!lll|l!l!l — Ne, mi ne gremo! Moj mož ga tako ne more gledati. = — Žena, hk, prisežem, da si je to raLjtavo vredno ogledati! — Mejdun, če ne bi bilo vsaj enkrat na leto razstave, bi nazadnje še grozdje zasovražil.,. "n 'VW/ — Na zdravje srečno pot! — Temu smo jih dali pa za hrabrost, ker je med letom tako junaško prežlampal toliko brozge... = p ll 2 3 4- 5 6 7 kj 3 9 10 M 12 13 k m 15 16 n . 18 M 19 M 20 ■ 21 22 i! 23 25 26 27 28 m 29 30 k- ŠH saasi 32 m 33 34 3! 35 36 W m 38 39 40 M m 42 43 44~ m 45 m Hi SHS m1 Križtmket Vodoravno: 1. ljudje zelo razburljivih značajev, 8. obvezen prispevek, 14. soseska, 15. material, 16. kamen za ustavljanje krvi, 17. tonovski način v glasbi, 19. polica za knjige, 20. arabski žrebec, 21. strokovnjaki za zgradbo snovi, 23. oddelek starorimske konjenice, 24. sosedna soglasnika, 26. izboljšanje razmer, 29. najvišja karta, 30.. zvišana nota, 32. vrsta igre s kladivom in kroglami, 33. kratica za »-združene države«, 35. Odisejev otok, 37. vladar nekdanje Rusije, 38. muslimansko sveto pismo, 40. vrsta ribe, 42. obdelati njivo s plugom, 44. prebivalec velikega azijskega polotoka, 45. majhen snop. Navpično: 1. zbirka, 2. reka v Sibiriji, 3. kolnica, 4. izbrana družba, 5. velika divja mačka, 6. začetnici našega največjega umrlega pisatelja, 7. ostriga, 8. pluženje, 9. težka kovina, 10. pesmi hvalnice, 11. zveza, 12. kraška dolina, 13. skupni posestnik, 15. trovalentni alkohol, stranski produkt pri kuhanju mila, 18. vrsta jedi, 21. oziralni zaimek, 22. ribak, 25. votla mera, 27. veliki kamni, 28. otočje v Atlantskem oceanu, 31. nordijska pravljica, 34. mesto in najvažnejše pristanišče v Albaniji, 36. tretja potenca v matematiki, 38. delovišče v rudniku, 39. starogrška boginja zapeljivosti, 41. začetnici sodobnega francoskega akademika, pesnika, dramatika in kritika, 43. soglasnik in samoglasnik. REŠITEV PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. lepenka, 7. vazelin, 13. ahat, H. islam, 16. nada, 17. poraz, 19. kalup, 21. tip, a 22. emisar, 24. lamela, k, 27. Iker, 28. neto, a, 29, trener, 31. satira, ž, - 34. rob, 35. liter, 37. jamar, 39. aker, 41. jarem, 43. note, 44. minaret, 45. kozarec. HUMORESKA A. MARTOV: Alarm K vodju gradbišča, kjer so kopali že tretji ddn, je ves zasopel pritekel delavec in rekel: »Tovariš vodja, naleteli smo na opeko!« Vodja je prav tisti trenutek pregledoval in urejal kakih 20 pobotnic, zato ni niti glave dvignil, ko je vprašal: »Na kakšno opeko?« »Opeko pač, čudno, staro!« * »Takoj pridem!« Liste in račune je zmašil v žep in stekel k ljudem, ki so kopali temelje. Delavci so se bili zbrali na najglobljem kraju jarka in si z zanimanjem ogledovali zid, ki je gledal iz zemlje. »Kaj naj to pomeni? Zakaj ne delate?« jih je vprašal. »Zdi se, da smo naleteli na starino,« je odgovoril eden izmed delavcev. »Nekakšna rimska reč,« je dodal drugi. »T R P E T N I Š T V 0« CELJE — MARIBORSKA C. 1 opravlja vsa tapetniška in dekorativna dela serijsko in po naročilu »Ta pisker sem izkopal,« je rekel tretji in pokazal starinsko vazo, ki se je je držala zemlja-»Ravno nam se mora to pripetiti!« je zaklical vodja in s treskom vrgel vazo na tla. »Delajte in — niti besede o tem!« je ukazal. »Takoj bom nazaj.« Stekel je k telefonu, zavrtel inženirjevo številko in mu ves razburjen sporočil: »Damjan, takoj pridi! Naleteli smo na starine ... Uh, kako da imamo prav mi vedno te neprijetnosti!« Slušalka je padla na vilice, čez pet minut je pritekel inženir. ' »Vse uničiti!« je škrtnil skozi zobe. »Razbiti in odpeljati s tovornjakom.« Prižgal si je cigareto in ves obupan dodal: »Vrag vzemi te Rimljane! Gradili so in gradili, mislili pa niso niti prst pred nosom. Hej, Vasil, če bo treba, naj dela tudi nočna izmena, samo da bo vse očiščeno, preden nam bodo sedli za vrat tisti iz muzeja.« »Prav,« je rekel Vasil. »Same nevšečnosti bi imeli, če bi to prišlo na ušesa onim iz muzeja. Primajali bi se profesorji, delo na gradbišču bi zastalo, ti pa se potem opravičuj... Kaj je pravzaprav v zemlji?« »Vrag si ga vedi! Hiša, grobnica ali kaj takega ... Vse bomo lepo odstranili!« Prišel je delavec in povedal, da so izkopali golo žensko. »Razbijte jo!« je vzkliknil inženir. »Nesramni pornografi in ciniki, ti Rimljani! Niso imeli drugega dela ...« Ko je bilo dva dni kasneje vse »očiščeno« in so tovornjaki odpeljali razbitine, sta si inženir in vodja gradbišča zadovoljno oddahnila. Nevarnost je bila dokončno mimo. Sef gradbišča je začel ponovno urejati liste in račune, skrbno drugega za drugim, kakor je treba in kakor se spodobi, če nočeš, da bi te spravili pod ključ. (Iz bolgarščine) tki I I/ TOVARIA KOVimiH IB rvi 1 ElEIIROBEHAmiH IZOELM ŽELEZNI KI-SLOVENIJA IZDELUJE: mikserje — gospodinjske mešalce, sesalce za prah, icščilce za parket, namizne ventilatorje, električne kavne mlinčke itd. SERVISI: »NIKO« Železniki, Ljubljana, Elektromehanski servis, Rimskk 11, Maribor, Vetrinjska 11. OBVESTILA BRALCEM Od SKUPNOSTI PTT PODJETIJ LRS v Ljubljani sm° dobili pismo, v katerem nam sporočajo, da so verjetno »nogi naši naročniki v teku let menjali svoj naslov, bodisi da so se preselili ali preimenovali, bodisi da so se menjali nazivi naselij, pošt, ulic ali trgov. Številni naslovi so tudi P°' manjkljivi, ker jim manjkajo nekateri podatki, na prim« ulica, hišna številka, naselje, nadstropje ali podobno. Že doslej smo dobili zaradi pomanjkljivih naslovov mnogo zavrnitev časopisa in so nastale neprilike v našem naročninskem oddelku. Prav tako pa so tudi mnogi naši na-ročniki neupravičeno negodovali in odpovedovali list zaradi neredne dostave, češ da ga naša uprava ali pa pošta ne dostavlja, čeprav so bili sami krivi zaradi pomanjkljivega naslova. Skupnost PTT podjetij LRS sporoča, da bodo pismonoše odslej nagrajevani po učinku in se seveda zavoljo tega ne bodo več toliko ubadali z razvozlavanjem pomanjkljivih naslovov. Ob zaključku pisma piše tole: »Zaradi tega vas prosim«' da v svojem glasilu večkrat objavite kratek poziv naročnikom, naj vse spremembe naslova sproti sporočajo, ker W sicer nastalo nepotrebno razburjanje pri njih samih, v upra' časopisa pa stroški.« * Kakor ste opazili, v zadnjih dve številkah ne objavljam0 prispevkov za »NAS KOLEKTIV OB 20-LETNICI VSTAJE*' Vzrok temu so tehnične težave, ker želimo zbornik reporta še bolje opremiti in grafično oblikovati. Prispevke bom0 spet začeli objavljati v prihodnji številki in jih bomo objav Ijali vse do novembra, ko jih bomo vezali v knjigo. 85. Se ves vznemirjen sem pripovedoval Ani o dogodkih na opustošenem planetu, ko me je nenadoma pozval zvočnik v Goobarjevo delavnico. Zdrvel sem tja in zagledal tovariše, ki so v trumi stali okoli radijskega teleskopa. Pri aranžirnem pultu je stal Goobar in počasi premikal obračilni-ke. Slišal sem enolične zvoke in videl naglo menjavo svetlobe na zaslonu. 86. Nekdo mi je šepetaje pojasnil, da so to radarski signali. Najprej sem mislil, da so to naši signali, ki se od nečesa odbijajo, in nato, da nam je uspelo dobiti zvezo z Zemljo. — Niso naši in niso z Zemlje —, mi je pojasnil Goobar in pokazal na piko na zaslonu. — To so signali z drugega planeta Centavra. Zaman smo skušali pobegniti iz njihovega območja. 88. Gost ovoj oblakov je branil pogledu dostop, kake* da bi hotel planet skriti pred nami svojo skrivnost. Zopet smo se poizkušali sporazumeti po' radiu, a ko to ni imelo uspeha, smo s padali spustili veliko število tankov z raznimi aparati in stroji. Oblaki so požrli te naše poslance, radar pa je kar naprej tiktakal in nas opozarjal, da nas opazujejo bitja, ki nočejo odgovoriti. 89. Ko smo zadnjič obkrožili planet in je prišla Gea prav do meje atmosfere, se je v globokem presledku med oblaki prikazala površina planeta. Nenadoma je gledalce osupnil blesketajoč odsev-od ust do ust je šel vzklik: —Morje! — Sklenili smo poslati dol izvidniško skupino. Piloti so se v srebrnih opravah spuščali v spodnje nadstropje letališča in vstopali v svoje rakete. 90. Rakete so se pognale v globino. Nekaj časa so njihovi hrbti temneli pod penasto belino, potem je obris ene še zamigotal v nekakšni rdečini in vse so izginile. Silen soj je presvetlil oblake in naslednji hip smo videli pet prvih raket, ki so spremenjene v goreče meteorje drvele dalje. Naslednja peterica raket se je pognala za njimi še preden smo jim poslali ukaz, naj se vrnejo. V; T'. ^ * 87. Drveli smo proti planetu, ki smo ga ‘r^i njegove svetlobe imenovali Beli planet. P°s eji' smo vzpostaviti z njim radijsko zveze. tn“a •teri'' ni odgovor je bil nespremenjeni radarski^ f3:-ki je naraščal tem bolj, čim manjša je t>1!an V1 dalja. Nazadnje se je Gea, triinštirideseti da 2j)»' tem, ko smo prvikrat ujeli radarske signal«' šla ob belem, z oblaki zakritem planetu. 91. Gea bi lahko sprožila plaz antiprotonov, uničil neznano silo, ki je pogubila naše 1° .fV«-Toda to bi uničilo tudi pet naših raket, ki SP rJ’ le za prvimi. Pilotom smo poslali opezorup^tr kete so vključevale zavirala in po velikih nih je bile. videti, kako obupna so njihova devanja. Drug za drugim so zašli v pas un in začeli goreti. Videli smo plamene.