Leto LXVHM st. 107
Ljubljana, sobota tt. maja 19)4
Cena Din is*
ixtLaja vs&lc dan popoldne, lxvxemai nedelje in praznike. — Isaerati do SO petit mt a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2 SO. od 100 do 300 vrst a Din 8.-. večji Inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni iavek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečne v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPEAVNISTVO
LJUBLJANA, K nalijeva ulica St. 5 Telefon it. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska ceata, telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, relefon st. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani S t. 10.351.
NEMČIJA PRED BANKROTOM
Pogajanja za transfer bodo prekinjena — S 30. junijem bo Nemčija
ustavila vsa inozemska plačila
Pariz, 12. maja, r. »Matin« poroča iz Berlina, da se je nemška vlada odločila prekiniti vršeča se pogajanja in konferenco o transferu, ker ni izgleda na uspeh. Nemška vlada bo v zvezi s tem izdala poseben komunike, v katerem bo obrazložila svoje stališče in obenem napovedala za 30. junij ustavitev vseh nemških inozemskih plačil. Ta moratorij bo po informacijah lista z dobro obveščenih nemških  vladnih krogov obsega]
tudi plačila po Youngovem in Daweso-vem načrtu.
Informacije pariškega lista je potrdil sinoči na velikem zborovanju v berlinskem Sportpala&tu tudi minister Gobbels, ki je v svojem govoru naglasa], da se inozemstvo ne sme prav nič čuditi. Če Nemčija ustavi plačila. Del inozemstva še vedno naseda agitaciji izgnanih in pobeglih nemških Židov in njihovih inozemskih rojakov, ki se ne strašijo nobenega truda in žrtev, samo da bi škodovali nemške-
mu narodnemu gospodarstvu. Nemška vlada zaradi tega tudi vse tako dolgo ne bo omilila svojih ukrepov proti Židom, dokler sleherni Žid ne bo prenehal rovariti proti Nemčiji. Bojkotna akcija, ki je posledica te agitacije, je res zadala nemškemu gospodarstvu težke udarce, tako da Nemčija ne more izpolnjevati svojih finančnih obveznosti. Zato bo v najkrajšem času prisiljena ustaviti vsa inozemska plačila, ako se ta bojkot ne bo takoj ukinil.
Zaključek glavnega turnirja LŠK
Prvak Ljubljane je postal Milan Vidmar. - Turnir je bil zelo razburljiv
Avstrija v znaku
bomb in atentatov
Teroristična akcija hitlerfevcev in socialistov se vedno bolj širi in čiradalje bolj ograža javno varnost
Dunaj, 12. aprila, r. Čeravno so vladni krogi po sklenitvi sporazuma med Dollfussom in njegovim >lieben Freund« knezom Starhembergom napovedovali pomirjenje v
žaju,   zlasti,   ker   bo z uveljavljenjem nove  ustave   ukinjena  vsaka možnost izražanja nezadovoljstva   z  javnih tribun, se je v resnici položaj poostril do skrajnosti. Vse kaže, da čakajo Avstrijo še težji dnevi, nego jih je že preživela v teku zadnjega leta. Ker je opoziciji, to je socialnim demokratom in narodnim socialistom, ki imajo kljub vsemu zanikanju vladnih krogov ipak ogromno zaslombo v širokih ljudskih množicah, onemogočeno    javno   zastopati svoje mnenje, so se odločili za podzemno akcijo, ki jo je zadnje dni čutiti na vseh koncih in krajih. Da ta položaj izkoriščajo komunisti, je razumljivo samo po sebi. Po vsej Avstriji so začele zadnje dni pokati bombe, in kljub najstrožjim varnostnim ukrepom   celo zborovanjem najvišjih funkcionarjev sedanjega režima ni prizanešeno. Na Dunaju ne mine ne dan ne noč, da bi ne prišlo do eksplozij bomb in peklenskih strojev. Največje preglavice    pa   povzročajo vladi sabotaže na železnicah in v brzojavno-telefonski službi. Ne le, da je zaradi tega varnost prometnih naprav padla na zelo nizko, nezanesljivo mero, povzroča to tudi  ogromne stroške,   ker morajo oblasti povećavati   nadzorno službo in so bile v zadnjih dneh zastražene prav na gosto vse glavne proge.   S tem je
okupiran velik del policije, žandarmerije in vojaštva, ki bi ga na drugi strani prav tako nujno potrebovali. Teroristi se tega dobro zavedajo in tako se doga-notranjepolitičnem polo-    jajo atentati   in eksplozije vselej tam,
kjer se jih najmanj nadejajo in kjer je varnostna služba najbolj pomanjkljiva. To je tudi glavni vzrok, da doslej niti v enem primeru niso izsledili pravih krivcev, marveč se zadovoljujejo s tem, da aretirajo simpatizerje opozicije in znane voditelje narodnih socialistov in socialnih demokratov, v kolikor že itak niso v zaporih. Posledice pa se čutijo tudi na drugi strani. Potniški promet zadnje dni naglo nazaduje. Kdor nima res nujne potrebe, se raje ne podaje v nevarnost, da na vsem lepem zleti v zrak. Čutijo pa posledice posebno tudi razni tujskoprometni kraji, letovišča in kopališča; inozemski gostje so docela izostali, domačini pa ostaje j o raje doma ali pa gredo v varnejše inozemstvo. Kljub vsem grožnjam vladnih krogov pa napovedujejo teroristi za bližnjo bodočnost še hujšo akcijo.
Dunaj, 12 maja p. Snoči sta bila zopet dva atentata. NTa mostu pri »Philadelphiii« je eksplodirala močna bomba. Dve osebi sta bili hudo ranjeni in se v bolnici borita s smrtjo. Kmalu za tem je eksplodirala v Ottakringu na vrtu neke gostilne, kjer se zbirajo navadno heim\vehrovci. druga bomba, ki pa ni napravila večje škode Le natakarica je bila lažje ranjena. Policija je v zvezi s temi atentati aretirala doslej 19 oseb. ki pa jim ne more ničesar dokazati.
Poslednja nada .. •
Ameriški delegat napoveduje posredovalno akcijo za dosego razoroiitvenega sporazuma — V Parizu so
skeptični
Parii. 12. maja. r.   Današnji >Matin« se
bavi v jvodniku z brezupnim položajem razorožit vene konference, za katero se pripravlja samo £e kolikor mogoč? Časten po-creb ter dodaje, da vendarle še niso pokopane vse nade za doseeo vsaj delne razorožitve Zatrjuje namreč, da namerava znova ameriški delegat Davee povzeti inicijativo in posredovati za dosesro sporazuma Po informacijah lista hoče Davee ponuditi Franciji vsa zahtevana jametva in celo vojaško intervencijo v primeru kršitve dogovorjenega soorazuma. ako Francija a svoje strani pristane na sprejetje Mueeolinijeveea razerožitvenega načrta, ki predvideva d^lno razorožitev najmočneje oboroženih držav ob istočasnem priznan iu delne oborožitve Ve-mcije.   Seveda bi bilo preveč, pravi list
dalje, ako bi se na ta predlog polagale prevelike nade. V vsakem primeru pa bi bi-i potrebni dolgi novi razgovori, predam bo mogoče doseči kak sporazum na tej docela novi snovi.
>Echo de Pa rise dodar? tem informacijam, da > predsednik razorožitvene konference Hcmderson o priliki svojega poslednja a nor^eta v Parizu podrobno obrazložil, kake obveznosti je v skladu s Daktom Društva narodov in lokarnskim snorazumom pripravljena prevzeti Anglija. Ker na tej osnovi ni mogoč sporazum, i? Henderson izjavil, da bo vrnil svoi mandat svetu DrjŠtva narodov, ki bo nato imenoval poseben odbor, da nadaljuje razorožitvene razgovore, dočim bi razorožitvena konferenca v sedanji obliki definitivno likvidirala.
Vohunski proces v Leipzigu
Pariz, 12. maja. č. >Journal« poroča, da se je včeraj vršil pred vrhovnim državnim sodiščem v Leipzigu proces proti avstrijskemu konjeniškemu stotniku Georgu So-snovskemu. kavkaski princesi Barberian, šef-inženjerju pri Siemensovih tvornicah Bergu ter njegovi ženi Kitty, ki je bila prej poročena z nemškim poročnikom Falken-steinom. Razen teh so bile obtožene še tri dame iz berlinskih aristokratskih krogov. Kitty Berg, ki je znana lepotica, je bila obsojena na smrt, stotnik Sosnovski pa na 20 let težke ječe. Usoda ostalih še ni znana. >Journal< trdi, da so bili obsojeni zaradi vohunstva v korist Poljske in da se je So-snovskemu posrečilo s pomočjo Bergove dobiti načrte novih nemških letalskih motorjev ter jih prodati Poljski. Ker je v zadevo zapletena Poljska, nemški vladi ni prijalo, da bi se proces vršil javno, zaradi Česar Je
bil izvršen v najstrožji tajnosti. Nemški listi niso o njem objavili nobenih podatkov.
Preiskava o umorih zaradi Staviskega
Pariz, 12. maja. č. Preiskava zaradi umora sodnika Princea v Dvonu se nadaljuje še vedno z vso vnemo. Danes se je zglasil pri državnem tožilcu Rabiju neki Gros iz Fer-rand la Montame, ki je izpovedal, da po" zna morilca. Državni tožilec je njegovo prijavo spreiel s pridržkom na znanje Istočasno je naroči1 preiskovalnemu sodniku v Ba-ziersu. naj zasliši Michela Henriota v zvezi s tajinstvenim umorom njegove žene. »Petit Parisien« poroča, da ie Michel Henriot pred mesecem zavaroval svojo ženo za 800 tisoč frankov, in sicer tud; za primer, če bi jo kdo nasilno umoril Zarad' tega so Henriota osumili, da je morda sam ubil svojo ženo.
Rumunsko-poljska zveza
Bukarešta, 12. maja. d. Snoči je bil objavljen naslednji komunike: »Poljski zunanji minister Bek ter rumunski zunanji minister Titulescu sta imela tri razgovore, v katerih sta proučila vprašanja, ki so na dnevnem redu. Zunanja ministra nista imela samo prilike ugotoviti popolno skladnost svojih naziranj. temveč tudi trdnost polj-sko-rumunske zveze glede na vsakršne eventualnosti. V ostalem je prisotnost poljskega zunanjega ministra ob priliki rumun" skega narodnega praznika značilna za intimnost odnosajev* med Poljsko in Rumuni-jo. Obe zunanja ministra sta sklenila, da se bosta od časa do časa ponovno sestajala k izmenjavi svojih naziranj in določitvi skladne politične delavnosti v vprašanjih ki se tičejo obeh držav.«
Poljski zunanji minister Bek je davi ob 8. odpotoval nazaj v Varšavo.
Rimski sporazum
Budimpešta, 12. maja. Listi poročajo iz
K'ma Ja s" ?osn '-irska pogan vi ita Avstrije in Madžarske končana in da bo sporazum podpisan bržkone jutri. Po tem sporazumu bo Madžarska lahko izvozila v Italijo približno dva milijona stotov pšenice in tudi v Avstrijo enako količino. Gotovi avstrijski proizvodi bodo prišli pod prefe-renčno tarifo, nekateri pa bodo kontingen" tirani. Avstrija bo dobila v tržaški luki prometne olajšave za izvoz blaga preko Trsta
Pred pevskim praz nikom v
Hrastnik, 10. maja Petnajst let ni dolga doba v življenju naroda, pač pa pomeni izredno mnogo v delovanju društva kot je Glasbeno društvo v Hrastniku. Leta 1919 takoj po prevratu se je po zaslugi g. čandra in še nekaterih za petje vnetih mož posrečilo ustanoviti  narodno Glasbeno društvo.
Početki društvene odnosno zborovske pesmi pa segajo v Hrastniku daleč nazaj v leto 1884. Žal so se takrat gojile predvsem nemške pesmii. Slovenci niso imeli v Hrastniku lastnega društva in. ker so zavedni narodnjaki videli, da je gojitev nemške pesmi pogubna, so večkrat poskušali z ustanovitvijo slovenskega pevskega društva. Pri tem delu sta se zlasti odlikovala g. Miloš Roš in Anton Hohnjec, ki sta vzgojila lepo število dobrih pevcev in pevk ter goslačev, žal, da je bilo delovanje pred vojno izredno težko zaradi preganjanja s strani Nemcev Popolna izjprememba pa je nastala po letu 1918., ko je bilo ustanovljeno sedanje glasbeno društvo, ki ga vodi kot pevovodja skoz: vso to dolgo dobo gosp. Čander. Seveda tu dri po vojni društvu ni bilo postlano z rožicami, toda dobra volja je premagovala vse ovire in tudi precej nagajivosti s strani poMtičmih nasprotnikov, ki so marsikdaj vprizopili bojkot vseh prireditev tega društva. Stanje se je deloma izboljšalo z zsrraditvijo Narodnega doma, kjer je dobilo tudi glasbeno društvo svojo streho.
Vsa leta je društvo prirejalo pevske in glasbene koncerte, sodelovalo pri vseh prireditvah nacijonalmega značaja, sodelovalo tudii na cerkvenih koncertih, v radnju, prenašalo pa je lepoto naše narodne pesmi tudi v vse bližnje in daljne kraje.
V proslavo 151etnice svojega obstoja priredi društvo v nedeljo popoldne ob 17. v Sokolskom domu velik javen pevski in glasbeni koncert, na katerem bo sodelovalo 6 pevskih društev, in sicer Bežigrajsko pevsko društvo iz Ljubljane. »LoSV-i Glas* iz Zagorja. Oktet rudniških nameščencev »Zarja« iz Trbovelj ter Glasbeno društvo in mladinski nevsfcf zbor iz Hrastnika Spored koncerta, ki je izredno pester in bogat, bo otvoril orkester s treni'  skladbami  čajkovskega su«ite
Izredno zanimanje, ki vlada za to prireditev, pač najlepše nriča. da Hudsitvc te kotline ljub? lepo petie, kar naj br, pač najlepša naerada požrtvovalnim delavcem diru^tva. Za prireditev je odobrena tud' polovična voznina
ŽeVmo vsem obilo usneha Na svidenje m dobrodošli! kl;če elasbeno dmStvo vsem onim. ki bodo v nedeljo prišli na proslavo.
Ljubljana, 12. maja. Glavni turnir L6K je končan. Bil je silno razburljiv in napet od začetka do konca. Do zadnjega kola je bilo nejasno, kdo bo zanagovalec. še tik pred koncem je kazalo, da si bodo Kar štirje igralci delili palmo zmage, turnirska sreča pa se je koiično nasmejala sinu našega velemojstra, Milanu Vidmarju. Od/kar obstoja LŠK, v Ljubljani nismo imeli tako močnega turnirja. Najzgovornejša priča temu je, da je pet šestin udeležencev doseglo nad tretjino dosegljivih točk. Turnir je bil vreden državnega prvaka in je
lahko klu^M v ponos. Bil je poln dramatičnih partij. Marsikdo se je že na tihem veselil, da bo spravil pod streho točko, v zadnjem trenutku pa je našel lokavi nasprotnik izhod in rešil polovico, mnogokrat pa tudji celo točko. Se noben turnir nI pokazal tolikšne izenačenosti udeležencev. Teoretično so vsi prav dobro podkovani, saj so iznajdljive glave med njimi celo našle novo potezo, ki jo je z uspehom uporabil dr. Milan Vidmar na mojstrskem  turnirju  v Budimpešti.
Sinoćnje zadnje kolo je poteklo v znamenju nervoznosti vseh igralcev. Največje zanimanje je vladalo za partiji Fur-iani-sorli in Milan Vidanar-Cibic. Sledmji je uspel proti Purlaniju, zakaj ne bi ponovil zmage? Furlanijev nasprotnik je bil sicer izredmo trd oreh., toda preizkušenemu borcu so zaupali, da bo premostil tudi to oviro. Res je kazalo, da je bil račun pravilen Nervoznost je prekipela do vrhunca. Najprej je končala angleška partija Ciril Vidma r-Marek Mareku je manjkalo pol točke do takozvane mojstrske tretjine Igral je zelo podjetno in močno Dobil je celo trdnjavo za kmeta, v prijateljskem razpoloženju pa sta' se oba nasprotnika sporazumela za remis. Kranjec je igral proti Gabrovšku otvoritev močno, je pa nato popustil in izgubil. Furlani je v ortodoksnem damskom šamibitu dosegel proti šoriiju dobro pozicijo, je pa slabo nadaljeval !n je končno celo prezrl mat v dveh potezah sredi šahovnice. Cibic je kot črni proti Milanu Vidmarju poenostavil po<zicijo in je imel siguren remis Milan je dobil prostega kmeta, ko pa je pri sosedni mizi Furlani izgubil, se je s Cibicem sporazumel za remis, kar mu je zadostovalo za prvo mesto. Preinfalk je igral proti Longerju otvoritev silno energično, vendar je Lon-zer s spretnim manevriranjem pozicijo izenačil Nato se mu je posrečil lep taktični manever, ki je Preinfalka stal figuro in končno celo partijo. Najbolj dramatična je bila partija med Tavčarjem in Sikoškom. črni je preživljal težke ča-
Živilski trg
Ljubljana, 12- maja.
Zdi se, da so zdaj gospodinje nekoliko v zadregi, na kateri trg bi se obrnile, ko se je treba z malimi stroški dobro založiti za pošteno praznovanje nedelje. Vendar so danes odločile v prid glavnega trga, kjer je bilo res zelo živahno. Na šentjakobskem trgu je vladalo v zgodnjih urah mrtvilo.
Na obeh trgih je bilo živil na izbiro, seveda je pa na starem trgu večja izbira, kar tudi odloča, da prihajajo gospodinje raje nanj. Zlasti izredno mnogo je bilo novosti, graha, ki se gospodinje vedno zelo zalagajo z njim, ker je pač poceni po 5 Din kg. Tudi druge novosti so se že precej pocenile. Danes so prodajali zelo Lepe kumare po 12 Din in nova pesa je že debela po 10 Din. Koleraba se je poceniLa na 9 Din kg in tudi odebelila se je že precej. Crešnje so danes prodajali tudi že branjevci po 10 Din kg. Senzacija so pa domače črešnje, ki so jih danes prodajale Belokranjke po 10 Din kg. Posebna današnja novost so bili jurčJki, ki jih je pa prodajal le en prodajalec, in sicer po komadih za dinar. Letos bo zgodnja sezona za gobe, ker je bilo zgodaj zelo toplo.
Na zelenjadnem trgu si gospodinje ne morejo želeti večje izbire kot je zdaj. Seveda še pogrešajo to in ono, kar še ni dozorelo na naših vrtovih in njivah, n. pr. domačega graha še ni in ne stročjega fižola, toda tudi stročjega fižola je dovolj uvoženega iz južnih krajev, a seveda zdaj še ni poceni. Prodaja ga le en prodajalec na Pogačarjevem trgu po 16 Din kg.
Gospodinje so se začele zelo zalagati s piškami, ki jih je na perutninskem trgu čedalje več. Piščeta so se zdaj že nekoliko pocenila, dočim so jih prodajali še nedavno drago kot prave luksuzne predmete. Zidaj jih prodajajo po 32 Din par Jajca so še vedno povprečno po 50 par komad-
Gospodinje vedno tožijo, da so mlečni izdelki nekoliko predragi. Temu bi se lahko pdipomoglo s tem, da bi določili še prostor za kmečki trg za mlečne izdeLce. Kmetice prav za prav ne smejo prodajati mlečnih izedlkov med drugimi živili, razen mleka, ker bi to ne bilo baš hagi-jeni6no, zato kmetice prodajajo maslo prekupčevalkam, kar seveda povišuje cene. Zlasti je zelo drag sir, ki ga prodajajo v malih hlebčkih po dinarju do 1.50 Din komad. Surovo maslo prodajajo kmetice v komadih po Četrt kg po 5, 6 Din dočim je na mlečnem trgu <omad po 6 do 8 Din Mlečni izdelki so na našem trgu predragi!
se. Tavčar je imel silno merfan napad le Je bila njegova zmaga le vprašanje časa, je pa nenadoma popolnoma popustil in partijo iagubil. Prekinjena partija Ma-rek-sorti se je končala remis.
Končno stanje: 1. Milan Vidmar 8, 2. in 3. Sorli, Sikošek T in pol. 4. Furlani 7, 5. in G. Cibic, lanser 6 in pol 7. in S. Gabrovšek, PrtMiifaLk 5 in pol, 9. Ciril Vidmar 4 in pol, 10. Marek 4. 11. Tavčar 2 12. Kranjec 1 in pol.
Novi prvak Ljubljane Milan Vidmarje amago vsekakor zaslužil, ker je lgTal najsolidnejse. Doseerel je skoro 73^5 in izgubil  edino  proti  Furlaniju.   štiri partije
je pa remiziral. Teorija mu ne dela ncAe-nih preglavic povsod je enako močan: \ otvoritvi, središnjici in končnici. V sled njih  je  najboljši   i^med vseh.
Drugo in tretjo nagrado si delita Sor
H in Sikošek. Sorli Je na tem turnirju dokazal, da spada med najmočnejše ljubljanske šahiste. Izgubil je damo prof: Longerju In Preinfalku in ima skupno s Furlanijem največ dobljenih partij. Sik.^ šek je izredno talentiran, še zelo mJad igTalec, za katerega se je že v začetku znalo, da bo med prvimi. N'jegov stil je Živahen,  poteze   globoka premišljene
Furlani topot ni imel sreče. Po znanju bi zaslužil boljše mesto. Je igralec, ki ne pozna kompromisa, vedno išče odločitve Zato je tudi nekatere partije po nepotrebnem izgubil. Dobil je 7 partij. 4 pa izgubil.
Zadnja nagrajena sta Cibic in Longer Njihov plasma je vsekakor največje presenečenje turnirja. Cibic je od obeh solidne jši in izdržljivejši, dočim Longerju, kl je izboren taktik, še primanjkuje turnirska rutina. Ta turnir je bil obema fV«-bra   šola  za bodočnost.
Presenetil je dosti slab uspeh obeh re-prezentatov Ljubljane Gabrovflka in Preinfalka, ki se pa da, kolikor toliko o<prav>lčđti. Za Preinfalka je bil to prvi večji turnir, Gabrovšek pa Je bdi preveč zaposlen s študijem In se ni mogel popolnoma posvetiti turnirju. V nekaiterih partijah sta v pravi luči pokazala »voje veliko znanje.
Ciril Vidmar je bil v začetku teven forme. Ko je začel igrati v svojem starem stilu, je bilo že prepozno. Marek Je dokazal, da spada v ljubljanski I. raared. V otvoritvah je zelo močan, vendar prehitro popusti. Ostala dva gornjih fle ne dosegata, čeprav sta tudi ona pofcasala solidno znanje.
Nagrade bodo raadeljene na posebnem zaključnem večeru, ker morajo bttl Se ocenjene partije za lApotno nagrado.
Svetovna fotografska razstava
Ljubljana, 12. maja. Popusti na svetovni fotografski razstavi so zlasti za obisk šolske mladine pod vodstvom učiteljstva prav znatni, ko vsak učenec plača le 1 Din. Posamezni dijaki plačajo le po 5 Din vstopnine, vendar pa dobe tudi večje skupine dijakov prav znaten popust, prav tako naj se pa organizacije, ki si žev ogledati razstavo korpo rativno, zaradi popusta obrnejo na predsedstvo. Našim brezposelnim abiturijen-tom učiteljske šole je razstavni odbor dovolil največji popust, da plačajo le po 1 Din, če si ogledajo razstavo v večjih skupinah, ki jih organizira njihova organizacija. Obisk na razstavi je prav dober in je čez dan na razstavi vsak dan več šol, ki prihajajo tudi z dežele, zvečer ob krasni razsvetljavi, ko je razstava odprta vsak večer do 21., je pa v njej prava promenada ljubljanskega občinstva, ki se naslaja ob pogledu fotografskih umetnin in ob zvokih najboljše glasbe ter ob vrvenju množice po galerijah in krog šumljajočega vodometa.
Morda že drevi dobi razstavni odbor tudi prve fotografije na steklu na vsem svetu sploh, saj je to fotografijo izumil naš genijalni rojak Janez Puhar iz Kranja Med njegovimi deli. ki pomenijo izum fotografije v današnjem smislu sploh in pa izum raznih njenih postopkov, bomo obcu dovali tudi prvo fotografijo na papirja, ki predoča naš rajski Bled. Za svoje rume je kaplan Janez Puhar dobil v Londonu tn Parizu in tudi zlato in srebrno medaljo, ki še dandanašnji vsemu svetu pričajo, da je med največjimi izumitelji fotografije rudi Slovenec, kar bo široki svet spoznal šele s posredovanjem naše fotografske izstave. ki je na njo v resnici lahko ponosna vsa država. Diplomo je z največjo uslužnostjo pravkar izroči' razstavnemu odboru direk tor narodnega muzeja g. dr. Mal, ki je že pred vojno publiciral važno razpravo o Puharju. drev; bo m torei dokaz o sloven skem izumu že na razstavi.
Rudniška nesreča na Japonskem
Tokio, 12. maja. g V premogokopu v
Fušanu se je dogodila težka rudniš&a ne
sreča. 24 delavcev je bilo ubitih, 11 pa je težko ranjenih
INOZRMSKE BORZE Curih. 12. maia   Pariz 20.3550, London 15 7450. N^vrvork 307.25  Brueeli 72.05, Mi lan 26.23. Madrid 4220. Amsterdam 208.9250 Berlin 121.70   Dunaj 57 55.    Praga 12.84, Varšava 56.80. Bukarešta 3.05.
vstran 2.
iSLOVENSKI N A R O D<, dne 12. maja 1934
Ste v 107
Velik shod nacionalnega delavstva
Obupen klic rudarjev, ki bi radi delali, pa Hm a« dajo
zaslužka
Trbovlje, 11. maj«. Včerajinji shod tukajšnje Narodno strokovne »veze, ki se je vršil ob 15. uri v dvorani gostilne Forte. je zopet pokazal, kako razveseljivo je v zadnjem času napredovala nacionalna misel med rudarskim delavstvom. Velika dvorana je bila nabito polna rudarskega delavstva, ki je z največjim zanimanjem poslušalo govornike in me-ttoma dalo tudi duška svoji nevolji.
Po uvodnem pozdravu zastopnikov tiska m krajevne JNS je predsednik krajevne organizacije NSZ g. Jakob štruc izčrpno poročal o intervencijah rudarske delegacije na merodajnih mestih v Beogradu, radi dobav premoga iz trboveljskih rudnikov državnim železnicam. Te intervenicije so bile zelo mučne in težavne, ker delavske delegacije razen ministrov za socijalno politiko in šume in rude noben minister ni hotel sprejeti. Šele s priporočilom skupščinskega tajnika JKS g. Sokiča je bilo mogoče delegaciji priti do kabinetnega šefa ministra prometa, dočim delegacije minister sam ni sprejel, češ. da vprašanja nabav premoga iz rudnikov TPD še ni proučil. Delegacija rudarskega delavstva je doznala, da je v novem proračunu za letošnje leto določenih samo 22S milijonov Din za premog, ki ga porabijo državne železnice, dočim je bilo lansko leto še 240 milijonov Din. torej bodo morala podjetja znižati cene premoga za 5 odstotkov. Med tem se je sporazum med TPD in upravo državnih železnic že sklenil, tako da so se cene premogu znižale. \amen današnjega shoda je. da rudarsko delavstvo pravočasno opozori mero-daine činitelje na to, da se rudarskemu delavstvu zaradi znižanja cen premoga nikakor ne smejo okrniti dosedanje socialne pridobitve. — Predsednik Štruc je nato predlogi zboru resolucijo naslednje vsebine:
»Zbor bednih rudarskih delavcev iz revirjev Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Huda-iama ugotavlja na današnjem shodu naslednje:
V rudarskih revirjih dravske banovine kriza že od leta 1926. stalno narašča. Poleg te strašne krize, ki rudarsko delavstvo čedalje bolj upropašč«, je pa težkoča tudi v tem. da se pogodbe med državno železnico in rudniki za dobavo premoga v zadnjih letih nikoli ne sklenejo pravočasno. Zaradi nastalega brezpogodbenega stanja se v po-ednih rudnikih delo delno ali pa tudi v celoti ustavi, delavstvo pa zaradi tega izgubi Ae ta borni zaslužek.
Zaključki teh pogajanj pa so za nas obljudeni rudarski revir vedno usodnejši. Na-, bavke se z vsakim letom znižujejo in krčijo, kar je dovedlo do znižanja staleža delavstva od leta 1926. pri rudnikih TPD od °$06 na 3934 delavcev, ne glede na to, da so se tudi zaposlenim skrčili delavniki na polovico dni v mesecu.
Samo od leta 1926. so se nabave premoga s strani državnih železnic iz rudnikov dravske banovine odnosno TPD znižale od 40 odstotkov na 27 odstotkov, dočim so se nabave iz rudnikov drugih banovin nasprotno zvišale od 27 odstotkov na 40 odstotkov. Namestu, da bi se omogočilo in olajšalo nadoknaditi ta izpad naročil z izvozom in s tem zaposliti veliko armado brezposelnih ter bednih delno zaposlenih, se je to preprečilo z zvišanjem železniške tarife, ter s tem uničil zadnji up delavstvu, da bi s tem prišlo do potrebnega zaslužka in kruha.
Pribijamo, da rudarsko delavstvo niti v letu 1926. ni doseglo zaslužka, ki je potreben za dostojno eksistenco rudarjev. Od tega časa na so se zaslužki rudarjev rapidno zniževali. Vekrat se je znižala temeljna nla-ča, četudi se je storitev rudarja pod silo razmer in tehnične ureditve obrata morala zvišati. Vzele so se draginjske dokladc, družinske doklade, vzel se je tudi nabavni prispevek itd. Število &ihtov se je skrčilo več kot na polovico. Tako znaša mesečni zaslužek za preživljanje veččlanske družine jedva 200 do 400 Din, kar pomeni počasno imiranje teh družin.
Okolnosti, ki so tukaj opasane in ie
telja dejstva, Id se tu opisati ne dajo. so dovedla do stanj«, ki je absolutno nevzdržno ne le sa obubožano rudarsko delavstvo, ki je na robu propasti, temveč z majhno izjemo rudi za vae ostale stanove, ki so istotako že skoraj vsa na dražbi. KHc rudarjev s tega shoda naj bo:
Memento vtem, ki odločajo! Klic rudarjev, ki bi radi delali, pa jim zaslužka na dajo. Klic 1000 brezposelnih, ki so na cesti brez strehe in kruha! Klic žena in dece. ki upravičeno čakajo sa pomoč in kruh. saj so jugoslovenske krvi. Klic vpokojencev in starčkov, revežev in otrok! VseB onih, katerih eksistenca je posredno ali neposredno odvoisna od zaslužka premogovne industri-je!
Da se beda vsaj letos omili, se je delavska delegacija pravočasno obrnila na mero-dajna mesta v Beogradu ter v Imenu več ko 30.000 duš v rudarskih revirjih prosila za hitro in večjo nabavo premoga, da se s tem zasigura zaslužek bednemu delavstvu. Zbor mora danes znova ugotoviti, da je tudi letos ostal glas bednih rudarjev in njih družin glas vpijočega v puščavi. Vse prošnje delavstva so ostale neuslišane. Dosti je za' postavljanja in bede! Rudarsko delavstvo noče več beračiti na kmetih. Odklanja milodare v obliki raztrganih srajc in oblačil, ki se zbirajo po raznih mestih za nje, ker srna-to za ponižujoče. Zahteva pravično delitev dela in jela!
Pod pritiskom nastopajoče bede zbor soglasno zahteva:
1. da se čimpreje uzakoni eksistenčni minimum na osnovi potreb delovnega ljudstva,
2. da se podvzamejo sistematični ukrepi za zaposlitev brezposelnih z odgovarjajočim zaslužkom. Če bi se tudi te mere ne izkazale za zadostne, naj se uvede burni delavnik; tehnika pa naj služi splošnosti, ne pa da ustvarja brezposelnost in bedo,
3. strogo naj se izvaja čl. 1154-55 obč. drž. zakona. Izguba zaslužka, katerega delavstvo ni zakrivilo, se naj delavstvu povrne,
4. Čimpreje naj se uzakoni splošno starostno zavarovanje, ki naj določa najdaljšo službeno dobo 25 let.
Resolucija je bila soglasno z največjim navdušenjem sprejeta z dodatnim predlogom, da se v prepisu odstopi vsem rudarskim strokovnim organizacijam in stanovskim društvom v proučitev in sodelovanje, da se iznesene zahteve pribore.
K besedi se je priglasil predsednik izvršnega odbora NTSZ g. Rudolf Juvan iz Ljubljane, ki je dejal, da ga je poročilo predsednika Štruca o križevem potu rudarskega delavstva, kakor tudi rudarske delegacije v Beogradu, ki se je borila in prizadevala doseči za bedno rudarsko delavstvo nekoliko večji košček kruha, globoko ganilo. Vidi se, da se danes delavstvo marsikje vse premalo upošteva, toda prišel bo čas in ta ni več daleč, ko si bo delavstvo priborilo zasluženo upoštevanje. Mi ljubimo našo državo, zato tudi lahko zahtevamo več razumevanja za potrebe delovnega ljudstva, zato pa je tudi dolžnost merodajnih činite-Ijev, da to pravočasno uvidijo. Pri nas je kruha dovolj, treba ga je le pravično razdeliti. Pri nas je nujno treba uvesti politiko investicij za javna dela, ker le tako bo mogoče odpraviti krizo in revščino med narodom. Stojimo pa odločno na stališču, da je treba delavsko vprašanje rešiti v lastni državi, ne pa s pomočjo ali sodelovanjem tujine, od katere bi imelo tudi naše marljivo delavstvo le škodo. Če bo delavstvo nacionalno solidarno, bo prej ali slej doseglo zadovljivo Teši te v svojih interesov v lastni državi.
V imenu JNS je pozdravil zbor učitelj g. Rudolf Pleskovič, naglašujoč, da je stranka tudi letos storila vse. da rudarsko delavstvo ni bilo še huje prizadeto, nato pa je govoril še g. iMiha Koren o potrebi uzakonitve eksistenčnega minimuma in je priporočal tudi velik javen shod vsega rudarskega delavstva iz vseh revirjev, nakar je predsednik zaključil shod.
Prva prireditev našega najmlajšega smučarskega kluba
V Zavrtačah pod Sv. Duhom je bilo na praznik prijetno m lepo.
Ljubljana, 12. maja.
Folžar# so naročili vreme za svojo prvo prireditev. Talko si nehote pomislil, ko si videl na praamk vnebohoda zjutraj, kako se je prismehljalo na kristalno čisto nebo pomladno solnce in pozdravilo prijazno vasico Zavrtače tam gori pri Sv. Duhu sredi klpečega zelenja. Tam je pri Selanovih že na vse zgodaj zakipelo življenje. Domača dekleta so imela polne roke dela s pripravami za veselico. Pomagala so jim dekleta lz sosedinih vasi. Sama brhka, zala dekleta. V hribovskih vaseh, pa toliko zalih deklet. Kar verjeti ne moreš, dokler jih ne vidiš. Potem pa še preveč verjameš ln če si oženjen, te utegne doleteti kontumac. in kako Pridno so se sukali med njimi fantje. Kako bi se tudi ne, ko so pa tako srckane. Selan in Selanka sta pa nadtzorovala in pomagala, da je šlo vse hitro od rok.
SK Polž je priredil na praznik v svojem smuskem kraljestvu veselico. Ze dan pred praznikom je bilo na Selanovem vrtu vse pripravljeno. Pod velikim kozolcem in pred nJim so stale dolge mize, vse je bilo lepo ograjeno z vejami ter okrašeno z zelenjem in pisanimi trakovi, tia mizah pa šopki belih rož. Pri vhodni na veselični prostor je stal slavolok z napisom »Dobrodošli, dragi gostje« na eni in »Pridite zopet« na drugi strani. In Selanova hdša je bila kakor nevesta vsa v cvetju in zelenju. Gospodar, ki je obenem klubov poslovodja, se je na vso moč potrudil, da je dobila ta pristno kmečka veselica vzorno zunanje lice.
Da je bilo malo več reklame ln da niso prešli Ljubljančanom Izleti na Gorenjsko že v meso in kri, bi bil obisk iz Ljubljane nedvomno večji. In pa če bi Ljubljančani vedeli, kako blagodejno vpliva na meščana pogled na to bujno zelenje, na valovite hribčke ln dolinice, na žitna polja in na ves ta prekrasni svet daleč naokrog. Tako jih je pa pripeljal dole-njec manj, kakor so jih prireditelji pri-čakovaiL Tisti, ki so prišli, pa gotovo
pridejo zopet. Med Ljubljančani smo opazili generalnega tajnika Zveze industrij-cev g. Milana šukljeta z rodibino, direktorja Zanatske banke Ra jka O g r i -n a, velikega prijatelja kluba mesarja Ivana Javornika in še več drugih. Dopoldne ob 10. je .bila v cerkvici pri Sv. Duhu maša, potem se je pa začelo, najprej tiho, nekam plaho a kmalu so se ljudje razgibali, da je bilo že v prvih popoldanskih urah že vse veselo in poskočno. Popoldne so prišli okoličani. Posebno dobro se je odrezala Ivančna gorica, kjer znani velepodjetnik Anton Roječ z vso '•vnemo podjpira akcijo za zgraditev prvega smučarskega doma na Dolenjskem. Pa tudi iz Višnje gore, žalne in okoliških vasi je prišlo mnogo prijateljev kluba. Celo iz Trebnjega in Grosuplja je bilo nekaj gostov. Funkcijotiarji kluba so Imeli čez glavo dela, da sot bili gostje v splošno zadovoljstvo dobro 'postreženi. V paviljonu z jestvinaml in slaščicami bo neumorno zmagovale od ure do ure naraščajoče delo spretne roke gospe Braja-nove Ln Peitlerjeve, da je obilica tort kaj kmalu pošla in da so šle tudi druge Jestvine dolbro v promet Tajnik kluba Janko Gnezda ln njegova desna roka Ivan B r a j a n sta pa točila, da je kar teklo od miz in da jima je domačin Lojze M i k 1 a v č i č komaj sproti podajal prazne litre in pollitre. Agilno podpredsednico kluba go. Om a h n o v o omenjamo za drugimi zato, ker je morala bit: povsod s praktičnim nasvetom in sadovi bogatih izkušenj s takimi prireditvami. Blagajnika kluba in predsednika odbora za zgraditev smučarskega doma pri Sv Duhu Franceta Peitlerja bi pa lahko kar izpustili, ker ga itak vsi poznajo, da že kar spati ne more, toliko dela in Sicrbi ima s klubom in pripravami za graditev doma. Sreča, da nima grunta, ker bi mu ga prodali, tako malo časa ima zase in za svojo družinico. Predsednik kluba Ivan Pak i ž je imel pa vrhovno nadzorstvo nad   dekleti  in  damami  in upamo.
<&a ne brez uspeha. Saj ni zaman fant od tire.
Tako ja teklo prijetno rajanja v lepi harmoniji tja v pozno noč, da je moral odborftik dr. Janko Hafner naložiti v svoj avto toliko j*po«naiib Ljubljančanov, da »a je hudo skrbelo, kako jih bo potegnil po strmem klancu Peščenjaka. Vsakemu gostu je pripelo domače dekle šopek imarn-ic na ance, predsednik, tajnik in blagajnik klube eo pa dobili kar pol komolca dolge šopke, kakor fantje za nabor. Prva prireditev našega najmlajšega smučarskega kluba Je dosegla v moralnem ln za teme rumere, v katerih živimo, flotovo tudd v gmotnem pogledu razveaeljlv uspeh.
Počastitev spomina Bedricha Smetane
Ljubljana, 12. maja. Tudi naše prvo glasbeno vzgojevališče, državni konservatorij, je včeraj, na predvečer petdesete smrtne obletnice največjega češkega glasbenika Bedfiha Smetane priredil pomembni spominski večer, in sicer javno produkcijo v Filharmoniji, na kateri so se izvajala izključno le dela nesmrtnega mojstra. Skoro vsi člani kon-servatorijskega učiteljskega zbora so prispevali a svojimi najboljšimi učenci k prireditvi. Uvodoma je v lepo in temeljito zasnovanem elaboratu orisal g. prof. Marijan Lipovšek Bedfiha Smetano kot človeka in buditelja svojega naroda, kot skladatelja, pianista in dirigenta, ga nam človeško približal, ga pokazal kot vzor umetnika in idealnega, z vročo domovinsko ljubeznijo prežetega moža, ki mu je ta ljubezen narekovala vsa njegova dela. In gotovo je to najpomembnejša poteza Smetane.
V poteku produkcije eo se predstavili učenci Wi3tinghausnove, Slalsa, Janka Ravnika, ravnatelja Hubada, škerjanca, Berana in trio iz komorne šole šlaisa. Prva točka, pri kateri bi morala nastopiti gojenka Smalc-Svaj^erjeve, je zaradi bolezni gojenke morala odpasti.
Slišali smo tri arije iz oper Libuša, Da-libor in nesmrtne Prodane neveste v izvedbi Korenčan Štefka (prvi del) in Tratnik Štefke ob klavirskem spremljevanju Gallatie Reinholda in Marijana Lipovška. Smetana je bil sam odličen, samosvoj pianist. Potapljal se je v dobi viška romantike rad v dela Schumanna, šopena, LAsz-ta. Pod vplivom poetiziranih plesov, ki jih je ustvarjal šopen, je Smetana komponi-ral cel niz čeških plesnih kompozicij. Najbolj pri srcu mu je bila polka, mu je bil ritmično interesantni furijant itd. Niso to plesi za uporabo na zabaviščih, a imajo umetniške namene, so to plesi za koncertno dvorano. Krašovec Silva je zaigrala ^Salonsko polko, op. 7, št. 1 in št. 3c. Na schumannovsko romantiko in klavirsko komcepcijo navezujejo >La consolation« in >La diseorde«. V znamenju pianističnega stila Franca Liszta ali popolnoma samosvoja, briljantna je >SIavnost čeških kmetov« (šaplja Božena) iz cikla šestih karakterističnih skladb -Snv«. Iz enajstih liričnih solopesmi, ki jih je dal Smetana, so posebno zanimive >Ne kamenjujte pro-rokvo, Iz svojih pesmi ti postavim tron in Hej, kako veselje pri plesu«. So to pesmi iz cikla »Večerne pesmi« (avtor tekstov V. Halek), ki stoje visoko nad prvim ciklom. Komponiral jih je Smetana v popolni gluhosti. Očitujejo visok melodični polet in navdušenje za lepo pesem. Zapel jih je Likovič Joža ob klavirskem spremljevanju Hrašovec Silve. Ljubezen do domovine in njeno oboževanje diha I. in n. stavek »Iz domovine«, ki sta ju zaigrala Ornik Francka (violina) in Gallatia (klavir). Produkcijo je zaključil znameniti romantični klavirski trio, op. 15 v g-molu, prvo izmed troje komornih del, ki jih je komponiral Smetana. Gibka, elegantna melodična linija ga odlikuje, slovanski temperament, melanholične, pa radostne, celo trasrične note, ki Smetani niso bile pogosto svojstvene. Trio so izvajali Der-melj Albert (violina), šivic Gustav (čelo) Ln Gallatia Reinhold (klavir).
Poslušalcev je bila malodane polna dvorana in produkcija je ostavila topel in močan vtis. —č.
Proslava „Slavčevega" jubileja
Ljubljana, 12. maja. Pod visokim protektoratom Nj. Vel. kralja Aleksandra praznuje naše ljubljansko najstarejše pevsko društvo svoj zlati jubilej. Ob tej priliki se bodo vršile slav-nosti po sledečem sporedu:
V soboto, 19. maja: Sprejemanje gostov na kolodvoru. Ob 20. podoknice zastopniku Nj. Vel. kralja, častnemu predsedniku Ivanu Dražilu in sedanjemu predsedniku inž. F. Krainerju.
V nedeljo, 20. maja: Ob 9. poklonitev umrlim članom na pokopališču pri Sv. Križu. Ob 11. dopoldne koncert bolgarskega pevskega društva »Rodna pesen* in pevskih društev ki niso včlanjena v Hubadovi pevski župi v veliki dvorani »Uniona«. Ob 15. občni zbor Hubadove župe v dvorani Glasbene Matice. Ob 20. slavnostni koncert »Slavca« v veliki dvorani.
V ponedeljek, 21. maja: Ob 10. slavnostno zborovanje pevskega društva »Slavec« v Filharmoniji. Ob 15. župni koncert »Hubadove pevske župe« v veliki dvorani »Uniona«. Ob 16. ljudska veselica na Taboru.
Prvi nastop bolgarskih pevcev v Ljubljani
Kakor smo že poročali, pridejo v petek, 18. maja v Ljubljano pevci najstarejšega bolgarskega društva »Rodna pesen«. V Ljubljani bodo nastopili na nedeljskem koncertu. 20. maja ob 11. dopoldne v »Unionu«.
To bolgarsko pevsko društvo je bilo ustanovljeno v začetku L 1895. v Plovdivu. Inicijativo za ustanovitev tega društva je dal g. Angel Bukoreštljijev, ki je bil tudi sedemnajst let društveni pevovodja. Prvi društveni predsednik pa je bil naš slovenski rojak, slavni Anton Bezenšek. On je mnogo pripomogel društvu z organiziranjem skupnosti in popularnosti Sedanji predsednik pa je prvi društveni pevovodja g. Angel Bukoreštlijev. Društveni zbor je povzdignil prav posebno na višino pevovodja in znani bolgarski glasbeni kritik g. Ivan Kamburov. Sedanji društveni pevovodja pa je g. Ivan Kočetov. Plovdivsko pevsko društvo je populariziralo narodno in umetno bolgarsko pesem in dalo pobujo za ustanovitev   neštetih   drugih pevskih
DANU NAJVEČJI VOJNI LN LJUBAVNI FILM
SESTRA KATARINA
Gigantske borbe dveh mladih src. Intrige tu klevete med krvavim bojem. Boji na Plavi.  Dolsnost ln razvratnoit.  Dejanje se vrši v italijanskem zaledju.
Predstave danes ob 4., 7.% ln 9.*.    ELITNI    KINO MATICA
jutri ob 3., 5., 7. Vi in 0.U uri »večer    TEL. 21-24
društev. V* tekmovanju vseh narodnih pevskih društev I. 1932. v Sofiji in l. 1933. v Kasanlku si je pridobilo društvo naslov prvaka.
»■Rodna pesen« šteje sedaj °0 moških pevcev in 55 pevk. V zboru, ki pride za binkošti v Ljubljano bodo društveni predsednik g. Bukoreštlijev s soprogo, dirigent g. Ivan Kočetov, dva dirigenta ženskega zbora gg. Kočev in Panajot Georgijev, 70 moških pevcev in 7 drugih članov.
Sestra Katarina
Ljubljana, 12. maja.
V kinu   Matici!  po   daljšem presledku
in smehu sipet teko solze v potokih. Velik Paramountov film »Sestra Katarina-2 najboljšimi ameriškimi zvezdnicami in zvezrJniki je pač senzaoija za Ljubljano, saj v njem nastopajo Halen Haves, Men-jou in Cary Cooper. Drobna Helen Haves ima izredno izrazno moč ln je v resnici velika tragedinja. da smo videli le še prav malo tako resničnih in simpatičnih umetnic. Igra ameriško bolničarko v italijanski vojski med svetovno vojno, pri sanitetu pa služita tudi Monjou kot kapetan, Cooiper pa kot poročnik, ki je tudi rojen v Ameriki. Lahkoživi kapetan se zabava z bolničarkami in vzpodbuja tudi svojega mladega prijatelja, naj si vzame, kar se mu ponuja. Poročnik ga res rad uboga, prti tem se pa z vsem srcem zaljubi v sestra Katarino, ki mu ljubezen tudi vrača. Ranjenega ljubimca prineso v bolnico in vojaški duhovnik ju tajno poroči. Kapetan, ki seveda niti ne sluti o poroki, bi pa svojemu prijatelju rad izbil zaljubljene muhe iz glave in posije poročnika na fronto, njegovo dozdevno ljubico pa v ozadje v Milan, razen tega pa prepreči tudi njuno dopisovanje, da ne dobita nobenega glasu drug od drugega. Ona se začuti mater in pobegne v svi-oo, on pa končno postane zaradi neutolažljivega hrepenenja ln SKrbi vojni begunec, ki mu prijatelj-kapetan celo pomaga do srečnega bega k ljubici čez mejo. Mesece in mesece čaka sestra Katarina, da bi se ji javil ljubljeni mož. Na poŠti ji izroče celo kopo pisem, a vsa so le njena, ki so se vrnila nazaj. Pretresena se zgrudi in porodi mrtvo dete ter v bolnici čaka smrti zaradi izkrvavltve, ko končno pride k njej tako težko pričakovani mož. Prikriva mu resnico in vsa srečna izdihne v njegovem naročju, zunaj pa zvone zmagoslavni zvonovi miru.
V fliimu je tudi polno izrazitih sLis vojnih grozot, kakršne znajo ustvariti le ameriška velepodjetja, a gotovo bo vsakega do srca pretresla zgodba velike ljubezni  male sestre Katarine.
Z Jesenic
— Prva jubilejna prireditev Sokolskega društva. Sokolsko društvo Jesenice priredi jutri ob 20.30 koncert svojih pevskih in glasbenih odsekov. Ta koncert bo prva pr: reditev v nizu proslav, ki jih ima društvo na sporedu v tem letu, ko praznuje 301et-nico svojega delovanja. Spored je naslednji: 1. a) Vačkar: Pohod husitov, koračnica; b) Suppe: Pesnik in kmet uvertura: — izvaja godba na pihala. 2. a) Stevan Mokranjac: »Drugi šopek srbskih narodnih pesmi; b) Adamič: »Tri drobne konoplje« — izvaja mladinski pevski zbor. 3. Davorin Jenko: >»Xa tujih tleh«, dvospev za sopran in alt s spremljevanjem klavirja. 4. Pavčič: »Mehurčki«, solospev za sopran ob spremljevanju klavirja. 5. Parma: »Pozdrav Gorenjski*, ženski zbor s spremljevanjem kroma-tične harmonike. 6. a) Glinka: »Ti prihajaš, moja zarja«, bas solo; b) Slonov: »Ah, ti sunce, sunce krasnoje«, bas solo. 7. Mozart: Kvartet štev. 1 a) Alegro vivace assai, b) Menuet, c) Andante oantabile, č) Molto Alegro: — izvaja godalni kvartet Kleč, Korenini. Klemenčič, Rudeš. 8. Gregorc: »Rožmarin«, ženski solospev in 9. Thomas: Uvertura iz opere »Ravmond*. izvaja godba na pihala.
— Sport. Na praznik vnebohoda se je vršila v Radovljici nogometna tekma med rezervo »Bratstva« z Jesenic in rezervo SK Radovljice, ki je končala z zmago Jeseničanov z rezultatom 4 . 2. Sledila je nogometna tekma prvih moštev zgoraj imenovanih klubov, ki je končala istotako z zmago Jeseničanov v razmerju 5 : 3. V nedeljo, dne 13. t. m. ob 15.30 pa se vrši na igrišču »Bratstva« na Jesenicah nogometna tekma med SK »Slogo« iz Ljubljane in »»Bratstvom« z Jesenic.
_Narodna strokovna zveza, podružnica
Jesenice, priredi jutri ob pol 10 v dvorani Sokolskega doma javen shod, na katerem bo poleg domačih govornikov poročal g, dr. Branko Alujevič iz Ljubljane.
Radio kotiček
Ljubljana, 12. maja.
Jutri dopoldne bomo slišali v raddu solistični koncert direktorja ljubljanskega kon6ervatorija g. Julija Betetta, ki ga bo spremljal radijski orkester pod vodstvom dirigenta Danijela Gruma.
Julij Betetto je že kot srednješolec prepeval kot sopranist pri frančiškanih pod vodstvom p. Angelika Hribarja in p. Hugolina Sattnerja, pozneje pa tri leta na kom cerkve sv. Jakoba pod vodstvom Frana Gerbiča. Med tem je že študiral solo petje na šoli Glasbene Matice pri Gerbiču in Hubadu. Po dovršeni realki je prišel 1. 1903. k slovenskemu gledališču, leta 1907. je pa odšel na glasbeno akademijo na Dunaj, ki jo je dovršil 1909. z odličnim uspehom. Že kot absolvent glasbene akademije je bil član dunajske godbe, sedaj državne opere, kjer je nastopil 2200 krat. Jeseni 1922. se je na ponovne pozive vrnil v Ljubljano v našo opero in je bil njen glavni član do imenovanja za ravnatelja   državnega konservatorija.
O radijskih nastopih pravi, da so mu vedno v umetniško uteho, ker se v njih lahko vedno poglobi v umetniško podajanje izvajanih skladb. Program izbira vedno tako, da more nuditi različnim okusom nekaj lepega, dobrega in razumljivega.
<B*h
KOLEDAR. Danes: Sobota, 12. maja katoličani: Pan-kracij, Sto. mir, pravoslavni 20. aprila.
Jutri:   Nedelja,    13.    maja katoličai:: Servacii. Jasna, pravoslavni 30. aprila. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matira: Sestra Katarina. Kino Dvor:  Moje hrepenenje, *i Ti l>ku:    Gariev valček  ob 14.30 v ki Matici.
Kino ši^ka: Mata Hari.
Koncert v Pr<»l»vo materinskega dne ob -0. v L n ionu.
Šentjakobsko jiledalUre >Viažii Rudic ob 20.15. Mostni dom.
Mednarodni lahkoatlctski mitinif Primorje ob 15.*).
PRIREDITVE V NKDELJO.
Kino Matica: Stvlra Katarina.
Kino Dvor; -Moje hrepenenje, si Ti
ZKD: Carjev valček ob 14.30 v k mu Mati'-i.
Kino šiika: Mata Hari.
Juffo>Ioven!>ki limsko športni *av*/ clavna skupščina ob 8.30 v beli dvoran! Uniona.
Občni zbor Društva državnih    v pokojen cev (enk) ob 9. v dvorani OUZD.
Šentjakobsko eledali>tp »Vražji Rudi< ob 20.15, Mestni doni.
SPORT.
Mednarodni  mitink  Primorje ob t. Herme«  : Primorje na ijjrišču Primoria Ob 18.
Reka : Ilirija B na igrišču Tlirij© ob 17.30.
liazeu»ki d^rbv Ilirija : Atena ob 10. na icrisČu Aetene.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes in jutri: Mr. Ramor. MOđoiNtaftl oeeta 20, Trnkocr.y, Mestni trg 4.
jjsztsod mitu
Lastnosti klepetulj in opravi jivk so bile včasih pridržane ženicam gotove bran-že in so pametni ljudje delo njihovih predolgih jezikov že od daleč poznali. To je bila skoraj bi rekli posebna kasta in kar je ta kasta skuhala, je bilo za zdrave želodce neprebavljivo. A zdravi želodci ao bili v pretežni večini.
Zdaj je pa vse drugače. Klepetulje *c neverjetno množe in njihove vrline niso več pridržane posebni vrsti ženic, temveč so se prijele v pra\* izdatni meri tudi moškega spola. In izkazalo se je, da moiki jeziki v gibčnosti in žilavosti celo prekašajo ženske. Če hočete poslušati čenče, vam niti treba ni hoditi na trg. Po gostilnah in kavarnah, po pisarnah, trgovinah in delpvnicah, povsod naletite na klepetulje moškega spola. Da, celo na kmetih ph ne manjka, tam jih je še več kakor v mestu. In tudi bolj vneto opletajo z jeziki.
Komaj se je polegla senzacija s ponarejal ci tisočakov, že so dobile mofke, a prav nič možate klepetulje novo kost, ki jo glodajo z velikim navdušenjem. Sujiznajdlji-vejši med njimi si je izmislil, da so obmejni organi aretirali nekje na meji neko odlično gospo, ki je hotela odpeljati v inozem stvo poln kovčeg milijonov. In takoj se mu je pridružil drugi z enakovredno izmišljotino, da so zaprli pri nas dva visoka gospoda. In zdaj meljejo babji jeziki v moških ustih širom naše ožje domovine, da je veselje. Želimo jim mnogo uspeha pri tem častnem opravilu.
K debati o Društvu za varstvo deklet samo ugotovitei': Pes zacvili, če mu stopiš na rep.
SPORT
Pred teniškim prvenstvom dravske banovine za 1. 1934
Teniška sekcija SK Ildrije v Ljubljani priTedi za bmkostl od IS. do 21. maja na-oljonalnJ turnir za teniško prvenstvo dravske banovine.
Teniško igro kot sport goji v Ljubljani samo smrtni klub Ilirija, ki ai vsestransko prizadeva dvigniti zanimanje za "bo športno igro. Za prav za prav maloštevilen krog naše teniške športne javnosti so turnirji, ki jih prireja SK Ilirija vedno privlačna tooKa. Višek teniške sezone pa je vsako leto turnir za prvenstvo dravske banovine, ki se vrši izmenoma v LJubljani in Mariboru. Zadnji turnir w je vršil v Ljubljani leta 1932, na katerem sta dominirala sedanja državna reprezen-tanta Punčec in Pallada.
Turnir, do katerega nas loči koma i teden dmi, se bo začel v soboto ob l*v uri, nadaljeval v nedeljo ob 8. in 15. uri ter v ponedeljek ob 8. in 15. uri. Igralo se bo vse dmi do mraka. Vstopnina k turnirju bo za vse tri dini minimalna, ker hoče klub zainteresirati širšo športno javnost za teniški sport. Opozarjamo zlati na finalne igre, ki se bodo začele na binkoštni  ponedeljek  ob 15. uri.
Udeležba na turnirju obeta biti letos zelo moona osobito iz Maribora in po dosedanjih informacijah tudi iz Zagreba in Beograda. V Ljubljani se bo torej zorala elita jugcslovenskih teniš*cih igralcev, videlo se bo mnogo zanimivih in lepdh iger, ki bodo teniški sport v Ljubljani v mo rakiem pogledu znatno povzdignile.
Za prva, druga in tretja mesta so razpisana prav dragocena darila, ki bodo razstavljena prihodnje dni v eni izmed ljubljanskih trgovin.
Iz Maribora
— Birmovali boste najboljše v »Narodni gostilni« na Aleksandrovi cesti 38. kjer vam nudijo najboljša okrepčila in pijače.
— Ukradeno kolo. Neki prijatelj tujih koles je ukradel v sredo zvečer ključavničarskemu mojstru Rudolfu Zupanu črno pleskano kolo, ki ga je puatil pred neko gostilno v Marija Brezju pri Pobrezju Ukradeno kolo je znamke »Wegan« k evid. štev. 52.72*9 in tov, Štev. 9764 in je vredno 1300 Din.
\
tev 107
»SLOVENSKI N A R O D«, dne 12. maja 1934
Stran s.
Urš© E®rmanoYO zadela kap
Včeraj ee je po Novem mestu z bliskovito naclico razširila vrst. da je znana pocestnica Urša Rormanova, ki je bila obtožena umora sestre Ane, in se je nedavno zagovarjala pred novomeškim sodiščem, naglf smrti umrla. Sprva so ee razširile govorice, da se ie Rormanova zastrupila, toda kmalu nato eo liudie zvedeli, da jo je zadala kap.
Ko ie prišla Rormanova iz zapora, je no-pet pričela popivati in je biLa večkrat popolnoma pijana. Na praznik vnebohoda je oopoldne »pila okros 8 litrov vina in okrog pol 9. zvečer jo je zad?la kap. ko je sedela za mizo. Domači so poklicali zdravnika primari i'a dr. Pavlica, ki pa ie na-šel Rormano-vo ž? mrtvo. Ob 18. jo bodo pokopali na pokopališču v Smolenii vasi pole*; pokojne sestre Ane.
2VE Č E R
za temeljito in štedljivo pranje. Schich-
tova metoda je enostavna in prak«
i
:Schichtova
fes?.
hvala
I
tična. Z - Žensko hvalo se zvečer na-    * ^ U T R A J moči, s Schichtovim terpentino-
v i m milom pa prihodnje jutro izkuha,
TO J E   CELO   DELO PRI
^CHICHTOVI METODI
Mladinska kuhinja
v Trbovljah ogrožena
Dotok sredstev je bil lani zadovoljiv, letos pa močno
nazaduje
rrbovlje, 10. maja. Ko j« bila lansko poletje v rudarskih revirjih s:ia najvt^Cja, je bila pomoč najbliža, tako bi Lahko ireniLi, kajti krik bednih rudarskih otrok je ganil mnoga i*o-bra srca širom naše domovine, ki so prispevala v denarja ali pa v živilih in oblačilih. Tudi dane« je sila velika, saj se tudi letoa n« deta moiogo veo delavnikov kakor lami v na)teijih mesecih v juniju, juliju in avgustu, ko je tnpljenje in pomanjkanje rudarskega delavstva doseglo višek. V marsičem pa je položaj letos že annogo sla>bfei kot je bil lani. Mladinska kuhinja, v katero je bibo baš v lanskem kritičmeni poletju sprejetih na dnevno prehrano okrog 000 najrevnejših in najpotrebnejših rud-ar»ki otrolt, je pridela prav te ddi nevarno hirati gJede dohodkov, tako
da je njeno vadirževanje resno ogroženo. Zadmje mesece, ko se je stanje v revirjih ra^ii ekrcene^ca obratovanja še poelab-Sak>, se je Mevilo otrok, ki jih dnevno T7)dfr*uje mJadifLaka touhlnja, celo povišala na 714. Te dmi pa ee je naval rudarske mlačne na nalaoMa5ko kuhinjo še povečal, tako da je bilo županstvo primorano sprejeti na prehrano v kuhinjo novih 63 revnih otrok.
Pritisk na kubkijo pa je baš sedaj tako velik, ko so sredstva za vririevanje atooraj že docela izčrpana. Lani je bilo finančav> stanje sklada za vzdrževanje miadnnske kuhinja prav zadovoljivo, 'kajti v aklad so se stekali re<rni meseoni prispevki iz fonda 4.29.945 Din. ki ga je Trboveljska premogokopna družba namenila za vzdrževanje brezposelnih v letu 19&2. ki -pa je danes že docela izčrpan, pošle so tudn javne zbirke, javna dtobro-deinoet je močno opešala aprioo poslabšanja srpđoftnoga gospodarskega položaja, občina pa tudi nima sredstev za vzdrževanje kundake, od baoske uprave v LJublja-«n pa je  pnpjofo  ••panstvo v zadnjih 6
meseoih prispevke k vado-ievanju mJ-adln-ske kuhinje le za 200 otrok.
Jasno je, da spričo takega položaja občina ne more sprejemati nadaljnjih, četudi še tako potrebnih rudarskih otrok v mladinsko kuhinjo, in sicer vse dotlej, dokler ne dobi zadostnega jamstva v prvi vrsti za vzdrževanje kuhinje pri dosedanjem stanju 714 otrok. Dokler pa ne dob! občina zadostnih 6redstev za vzdrževanje mladinske kuhinje pri sedanjem številu otrok, pa obstoja resna nevarnost, da se bo v dogledmem času še to število prehrane potrebnih otrok moralo močno skrči trt.
Ker so prispevki dobrodelnih društev, razne socijalne akcije, darovi plemenitih src in drugi prispevki, ki so se v lanskem letu v znatni mer stekali v blagajno mladinske kuhinje, letos skoro docela ustavili, tako da na redno vzd.rže-vanje kuhinje s te strani tudi za krajšo dobro ni misliti, se je županstvo te dni z izčrpnim opisom stanja mladinske kuhinje obrnilo na bansko upravo v Ljubljani s prošnjo za izdatnejšo pomoč, ker se bo le na ta na^in uspešno zasiernral nadaljni obstoj in vzdrževan je mladinske kuhinje v Trbovljah. k1 je baš v sedanjih kritičnih meseoih bolj potrebna kot keiaj poprej, ker bi bilo z njeno ukinitvijo resno osrroženo zdravje in obstanek stoterih nedolžnih lačnih rudarskih otr^k
Uverjenl smo. da bo tudi banska uprava in drugi merodajni činitelji uvideli težak položaj ki bi nastal v revirju z ukinitvijo te prenotrebne soeijalne ustanove in da bodo preskrbeli zadostna sredstva za   njeno   nadaljnje vzdrževanje.
Ranska nprava je te dni sicer odredila, da se razdeli med bedno rudarsko delavstvo v revirju 2 vasrona koruzne moke, ki bosta predvidno razdeljena okros 20. t, m., vendar pa naj hi se našla tudi aredetva. ki bodo omogočala nadaljnje vHdJrievanje mladinske kuhinje.
Pravilno kultiviranje špargljev
Predavanje nadzornika g. Štreklja o vzornem špargljevem nasadu.
V Budimpešto pojdejo
V teti tepd& meifcnSSfcfn hitrih fe ne tatovem teio-vadišou  I^ofc&ui- Sokola vedno živahno. Dronajet zacrorellh   mifi*6aetlh po-etav.    'Ivftnnjet krepfclh, zastavnih   Sokoiov wako hitro pod vodstvom starega prerrđpufieoejca mednarodnega m ofenpr^kega borca   br.   Stan-* ta Der-canca pridno trenira ia mednarodni telovadni nastop, ki bo od 31. naa^a do 3.  iunija  ▼ Bw8mp>e£ti. k?er bodo v plemerrltl m viteški bortd merili svoje moči oredstavntkS 16 narodov.    Po  tabirnifc tekmah     prffik) v ofijo kombinacijo 12 tekmovalcev, in   sicer   Jože Vadnou, Neli   Zupančič   in Miro Forte od Sokola Ljublja-na-matiaa, Jenko pristo* z Jesenic, Toso Prtmotif  od Sokola Mari-bor-matica, Konrad Grik iz Oelja, Marko Vilie yl Novorb. Soda, Ivan Ivančorič ia Zemuna, Jurij Budja. od    Sokola Beograd I. Ivan ^nidartr ki Petar Vukičevic* od Sokola Zagreto II ki Sbjepeo Bolnsar   iz Zagrebu. Od teb ilh pofde oaoo oeem v Budimpešto. Prvih Šeert kneoovfljjdh  je       določenih za izbirno vrsto, a mod dwafro pok>vieo bosta Ubrana 9e dva.
LJubljana, 12. mara.
Ljubljana, 12. ma.:a.
Zanimanje za pridelovanje špargljev se je najlepše pokazalo pri včerajšnjem predavanju nadzornika g. Streklja v vzornem špargljevem nasadu podružnice SVE> na Prulah, ko je z vseh strani Ljubljane prihitelo nad 60 poslušalcev. Da je propaganda za saditev špargljev uspešna, dokazuje tudi to, da je bila med udeleženci predavanja ogromna večina takih, ki šel« nameravajo nasaditi šparglje. drugi, ki so pa nasade že napravili, so bili pa v marsičem silno razočarani, ko so zvedeli, da so njihovi nasadi neekonomični in pripravljeni na staroverski način, ko so dali v zemljo še staro lesovje, ali pa z velikimi stroški odvažali gramoz in dovažali nove zemlje. Les je škodljiv, ker v suhem svetu plesni, v mokrem se pa napravi iz njega šota in zato nič ne koristi, pač pa škodi. Najbolj so se pa poslušalci čudili, ko so videli sijajno uspevajoč podružnični nasad, kjer so šparglji nasajeni le po 30. 20 in celo sarno po 10 cm globoko, pač je pa čez nje v obliki groba nasuta zemlja V nasadu goji podružnica 3 najboljše vrsrt špargljev, nasad sam je pa tako urejen, da se lahko na njem naučimo, kakršno je priporočljivo tudi na najmanjšem mestnem vrtu, ali pa, kako naj kmet prideluje to najrentabilnejšo povrtnino kar na polju.
Prav čudno je. da vsaj v okolici Ljubljane kmetje ne nasade več špargljev, ko vendar pri svojih sosedih gostilničarjih, ki imajo šparglje, vidijo, kako dobro jim gre ob špargljevi sezoni. Tudi ne smemo pozabiti, da šparglji rabijo mnogo manj gnoja, kakor splošno mislimo, razen tega pa na prazne prostore med vrstami špargljev lahko vse leto sadimo tudi vso nizko zelenjavo, na njivah pa tudi nizke poljske pridelke. Udeleženci so se pritoževali tud: zaradi grenkih šnargljev in so zvedeli, da so vsi šparglji grenki, če jim gnojimo spomladi ali pa sploh z gnojem iz stranišč ali pa z gnojnico, šparglje namreč gnojimo Ie z zrelim hlevskim gnojem, vsako drugo leto pa lahko tudi z umetnim gnojem in je v splošnem torej s šparglji mnogo manj dela in stroškov,  kakor so-
dijo nepoučeni ljudje. Pravilno kultivirani šparglji donašajo po najmanj pol kilograma na sadiko, če so pa prav dobro negovani, pa dobimo od posamezne sadike celo po 1 kg špargljev na leto. Odbornik društva ima v kotu svojega vrta v senci — saj šparglji tudi v senci prav dobro uspevajo in na kakršnikoli dosti pognojeni zemlji —. le 40 sadik in letos jih je družina 4 odraslih članov ie sita do grla! Z izredno malimi stroški pravilno napravljen nasad traja tudi 20 in 30 let, zato naj se a vsi mestni lastniki vrtov, zlasti pa metje lotijo prekoristnega pridelovanja špargljev, da jih nam ne bo treba več uvažati za drag denar celo iz tuje države, ko bi jih lahko sami izvažali po vsej Jugoslaviji in prodajali tudi tovarnam za konserviranje. Pomislimo samo, da nam 2000 kvadratnih metrov velika, s SpaTglji nasajena njiva donaša na leto gotovo 5000 Din čistega dobička že pri t.-ko Imenovani poljski kulturi, zato naj pa zlasti kmet preračuna in se končno že odloči za
to panoao. ki mu bo poleg sadjarstva najbolj pomagala iz krize.
Po predavanju, kjer so se vsi navzoči odločili, da gotovo napravijo špargljeve nasade, je imel podružnični odbor takoj sejo, ki jo je počastil tudi mestni župan g. dr. Dinko Puc, ki je s svojim obiskom snet dokazal, da je mestna občna ljubljanski podružnici SVD v resnici prava krušna mati. Brez naklonjenosti in podpor mestne občme bi podružnica SVD sploh ne mogla izvaiati svojega vsemu meščanstvu koristnega programa. Pri razpravah na seji. ki se jih je udeležil s prav laskavo pohvalo podružničinega delovanja in z najkoristnejšimi nasveti tudi g. župan, je bilo sproženih mnogo iniciativnih iJej. vsi prisotni so pa soglasno pohvalili pridelovanje špargljev kot izredno zdrave in donosne delikatese, zatj so pa tudi naprosili predsednika g Streklja. naj kot najbolj izkušeni strokovnjak napiše o pridelovanju špargljev brošuro, ki bi gotovo dobila dosti kupcev in bila tudi prav uspešna propaganda za razširjenje špargljevi' nasadov.
Tragična smrt Ivana Jerina
V nekem ljubljanskem hotelu se je obesil.
življenja.
Iz njegovega burnega
Ljubljana. 12. maja. V sredo popoldne je prišel v neki ljubljanski hotel mlajši človek in prosil za prenočišče. Sobarica mu je nakazala sobo v prvem nadstropju, nakr je tujec, ki se je vpisal za Ivana Jerina, dejal, naj ga pusti dolgo spati, češ, da je izmučen. Okrog 20. je legel spat in zaklenil .rata.
Tekmovalci odpotujejo 28. t. m. Slika nam kaže sokolsko vrsto pri orodni telovadbi. Res pridni in vztrajni eo ti sokolski borci. Žal jave so jim roke, saj zahteva trening mnogo naporov, fizične discipline in obvladanja telesa. Pa ne strašijo ee ne truda, ne znoja, z vedrim pogledom gledajo v bodočnost, kajti prepričani so, da bodo Številnim sokolskim zmagam na mednarodnih poprttčih  pridružih novo.
Iz Črnomlja
— štorkljo w> nas obiskale. Pred kratkim je preko našega ineeteca letela jata Štorkelj- V veliko veselje domačinov so se dtonki&e uetav&e na gradu, da ai malo odpocijejo. TajB&fl promet je torej tudn nradmo že otvorjeoi.
— ie o rltoUHek latinici« i. Dva m-etru dolgega soma, o katerem amo pred kratkim poroGaM, se naAm ribicam žal se ni posrečilo nje ti. Bo oVjeedamjih opazovanjih se stalno aa*Br#u}e pod občinsko hiso v Lahinji, kar ■eeoitaret Se ni nevarno, ker se kopeJma se®ana Se ni pričela. Nekateri trdijo, da eo ga videli v mesečini pred prostorom* k^er je nabit >Slovenec«. Ka-ie, da se ta uoena mro iti a ponoči izjpreha-ja pod ko*ta<n# im preži na »a/poanele vinske bratce. In taAoo en*o v»i v nevarnosti.
— Pospeševanje   živinoreje   v Bell
Krajkii. 4. t. m. se je vrSfllo v Črnomlja n na Vinici nekznadtno Mcenedranje plemenskih bikov in bikcev. Da raate zani-■nanje za napredno živfenorejo, nam dokazuje veliko Število prignanih bikov. Ocenjevalna komisija j« postopala zelo ri-corozno, tako da je bik* ugodno ocenjenih le 6 nlemenjatocrv, kar pa je Ie v korist tukajšnje živinoreje. V zadmjem času je bilo poleg tega v sreOT nabavljenih pet lepih mladih bikov iz rodovniških rsanizacij, a opažamo tudi splošno stremljenje, da ee izmenjajo Bploh vs; niki   brez rodovnika.  Dasi  je  Se savska
banovina doxteMa areou le&o število dragih bikov, dogon neocenjenih plemenja-kov iz viniske ofcčine ocenjevalne komisije m mogel zadovoljiti. Občine in živinorejci se ne smejo za.nasati z<golj na pomoč banske uprave temveč morajo tudi sam/i nekaj žrtvovati. V tem pogled« so pokazali največjo požrtvovalnost živinorejci iz eraomeljake okoliške oičine. V splošnem sedanje stanje živinoreje ne zadovoljuje, a ne more ee niti tfboljčati vse dotlej, dokler ne bo rečeno vprašanje na-pajallšč ln travnikov.
— Ustanovitev osrednje kmetijske zadruge In zgraditev zadružnega skladišča v Črnomlju. Za občni zbor te prekoristne gospodarske zadruge, ki se bo vršil v Črnomlju 17. t. m. vlada že sedaj v »rez« veliko zanimanje in se obeta velik obisk vseh razumnih gospodarjev. Zadruga bo vnovCevada kunetljske .p»rldelke le od svojih disnov^zadrugarjev. članarina, ki bo do&ocema na občnem zboru, bo zelo nizka, da bo ta-to omogočen pristop tu<M gospodarsko  SiHkejšim pose«t.niikom.
Iz Kranja
— Ljubljanska drama gostuje v torek dme 5. t. m. na odru Narodne čitalnice z iramo *Oo«:poda G-lembajevi«, v kateri nastopijo najodličnejši člani ljubljanske drame. Začetek predstave točno ob 20. uri.  Predfprodaja  vstopnic v Kranju.
yyt lil" »-*\
Naslednjega dne na praznik ga ni bilo na spregled. Proti večeru je sobarica Marija Florjančičeva potrkala na njegova J vrata, pa se ni odzval. Mislila je, da najbrž zopet spi in zato se ni več brigala zanj. Ko se pa včeraj zopet ni javil in ga tudi vse dopoldne ni bilo na spregled, je opoldne močneje potrkala na njegova vrata. Nobenega odgovora. To se ji je zelo čudno zdelo in stekla je na Marijin trg po stražnika. Prišel je stražnik Ivan Sire, ki je po lestvi splezal skozi okno v prvem nadstropju in našel Jerina mrtvega na po-I stelji. Na nočni omarici je stala stekleni-I čica, iz katere je dišalo po lizolu...
Stražniku je bilo takoj jasno, da se Je ! Jerin zastrupil in zato je obvestil policij-{ sko upravo. Prišla sta dežurni uradnik g. I Kette in zdravnik dr. Avramovič. Zdravnik je ugotovil, da je Jerin izvršil samomor in odredil prevoz njegovega trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Pokojni Ivan Jerin, ki je na tako trs-
Sičen način končal svoje pestro in precej urno življenje, je bil rojen 1. 1902. v Preski, pristojen pa na Vič. Že v rani mladosti je zašel na kriva pota in prišlo je celo tako daleč, da je ubil lastnega očeta. 12. marca 1. 1923. je prejel Jerinov oče, posestnik in upokojeni železniški čuvaj na Viču, pismo, ki mu ga je prinesel takratni Šolarček Ivan Vrhove. V pismu je bil poziv, naj se posetnik Jerin zglasi na viški stražnici. Ko je posestnik proti večeru odšel na viško stražnico, so lu tam povedali, da pisma niso poslali s policije, temveč ga je najbrže nekdo potegnil. Ozlovo-ljen se je oče vračal domov, spotoma je
pa srečal sina Ivana. Začela sta se pogovarjati in sin je očeta rotil, naj vendar lepše ravna z družino zlasti pa z materjo. Se sta se razgovarjala o izročitvi posestva sinu, ko je med njima nenadoma nastal prepir. Med prepirom je sin pograbil že popreje pripravljeno ročico in očeta tako močno oplazil po glavi, da mu je prebil obanjo in je bi takoj mrtev.
Ker očeta vso noč ni bilo domov, so bili domači drugo jutro zelo v skrbeh zanj in so ga šli iskat. Hčerka ga je našla mrtvega blizu domače hiše Zločina ie bil osumljen sin Ivan. ki je bil aretiran in je dejanje kmalu priznal.
Epilog tega zločina je bil 3. februarja 1924. pred ljubljansko poroto, kjer je bil Ivan obsojen na 12 let ječe in takoj nato prepeljan v laiiborsko kaznilnico, da tam presedi zasluženo kazen. V mariborski kaznilnici je sedel približno 3 leta, ko so ga zaradi dobrega vedenja začeli pod nadzorstvom pošiljati na delo v bližnjo okolico. Nekega dne sta bila skupaj s kaznen-cem Ivanom Urhom iz Ribnega pri Bledu na delu pri nekem kmetu pri Sv. Miklavžu, odkoder sta pobegnila kar v kaznilniških oblekah. Kmalu so pa Ivana orožniki izsledili v Poljčanah in ga aretirali, bil je znova prepeljan v mariborsko kaznilnico, odkoder je bil pa pred leti poslan na pogojni dopust.
Prišedši domov, se je Ivan kmalu oženil in dobil primerno službo. Zadnje čase Je bil brez dela in to mu je tako zagrenilo življenje, da se je v obupu zastrupil.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SISK1. — Telefon 33-87
MATA HARI
z  GRETO  G AR BO   in   R AMONOM
NOVARROM Predstave: v soboto ob %7. in *49., v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob H7. In H©-Dopolnilo nov zvočni tednik Pride! Pride! LJUBAV MIHAJLA PETROVA
Senzacija z volkom
Pol jč a ne, 11. maj«
Tako senzacijo so doživeli včeTej na praz* nik Makolčani in okoličani, ko so hodili ogledovat resničnega volka v tamošnjo posojilni ško dvorano, kjer je bila zver razstavljena, O volkovih v tamkajšnjih gozdovih doslej ni bilo slišati, tem manj še ob takem času, zato se je zdela vest o nenavadnem gostu prvotno vsem neverjetna, zlasti ker se pri nas v tem času, ko sadijo buče, ljudje radi vedno kaj posebnega z-mislijo. Prepričali pa so se na lastne :n tam je imel tudi vsak priliko slišati zgodbo o nenavadnem plenu:
Posestniku in staremu lovcu pri Sr. Ani nad Makolami se je čudno zdelo, ko je videl zadnje dni prihajati srnad tako plaho v dolino. Izpustil je v gozd svoia lovska psa, od katerih ie eden po daljšem času komaj
prisopihal domov, med tem ko drugega sploh ni bilo več. Sli so v gozd, da ugotove. kaj je. Našli so po daljšem iskanju prvega psa že napol pojedenega. Ostali Ros so zastrupili v domnevi, da bo prišla zver. v kateri še niso slutili volka še po drug. kos. In niso se zmotili, kajti nedaleč vstran so drugi dan našli poginulega volka. Dogodek je vzbudil splošno pozornost in razburjenj«, čoš; »Kaj pa če jdh je še več...?« Kraljestvo divjih svinj ie vsekakor eselo. da se je ime bilo nepoklicanega krvoločneža.
\
/
Kapetan bojnega broda Bernard Jeloenik, ki so ga včeraj popoldne pokopali
Slovenski javnosti
Ljubljana, 12. maja.
Štirinajst let je minulo, odkar amo Slovenci dobili prosvetno in kulturno središče, svoje vseučilišče. Po dolgoletnih bojih in trdih preizkušnjah nam je šele ujedinjena lastna država odprla akademska vrata, skozi katera lahko vstopi vsak, ki ima zrelejše, jasno usmerjeno hotenje in potrebne zmožnosti. Imenitni in trnoviti, preprosti in ubogi: vsi so poklicani, da si naberejo duhovnih zakladov in s temi stopijo v prve vrste naroda, vodeč ga v borbi za obstanek v boljšo bodočnost.
štirinajst let je minulo, toda akadem-kinje še nimamo svojega doma.
Življenjske razmere so postale trde in mnogo jih je med nami, ki se naravnost bore s pomanjkanjem, ki vene jo po nezdravih stanovanjih brez veselja in brez solnca.
To dobro vemo. saj se nam socialna beda odkriva dan na dan v vseh možnih oblikah, tako, da moramo marsikdaj za-tisniti oči in iti mimo vsega, saj vsem resnično ne moremo pomagati. In vendar se nam smilijo, kvišku stremeče sestre-aka-demkinje. Pomagajmo jim do veselejšega življenje, do solnčne sobe. dostojne hrane. Ustvarimo dom visokošolk! Rade žrtvujemo zanj vse one, ki nam življenje le še prizanaša, ki vendar še lahko delimo vsa) majhne dobrote. Zlagale bomo v lepi slogi male žrtve k žrtvam. Morda bomo s požrtvovalno, trdno voljo le uresničile svoj načrt.
Ustvarimo lasten dom akademkinj! Tako zelo je potrebno medsebojno zbližanje, strnitev enotne, zaupne, dobrohoteče akademske vrste. Saj so včasih lastna nesoglasja tako mučna in pekoča.
Treba je, da stopimo v stalne stike z bratskimi slovanskimi sestrami. V lastnem domu jim bomo nudile gostoljubno streho, da se medsebojno spoznamo in vzljubimo, da gradimo na skupni duhovni zgradbi vse-slovanstva, kakor se to vrši že na drugih slovanskih centrih.
Prav zato se obračamo z zaupanjem na vso slovensko javnost za dobrohotno ume-vanje navedenega in za pomoč Narod naj čuti s svojo akademsko mladino, s svojo lastno bodočo srečo in naj ne presliši naše prošn je.
Narod naj pomaga ustvariti dom slovenskim akademkinjam.
Odbor akcije za dom visokošolk.
Dva jubileja na Krki
Udje, 12. maja. V vasi Krki na dolenjski strani litijskega sreza bomo praznovali v nedeljo 27. maja dva lepa jubileja. Proslavili bomo 90-letni-co življenja Lubeta. menda sploh najstarejšega Še živečega učitelja v naši banovim. Jubilant je kljub visoki »tarosti še irredno čil in zdrav. Lubeta spoštuje ves okoliš, sej mu je bil dolga leta vodnik in vzgojitelj v najširšem pomenu beeede. Posebno se je udejstvovaf kot sadjar. Jubilanta bodo slovesno počastili. Zapeli mu bodo domači pevci, domača sadjarska podružnica pa mu bo izročila diplomo čaatnega člana. Čestitemu jubilantu pa bodo izrekli čestitke tudi predstavniki JuU. Istega dne bodo na Krki proslavili 1251ernico tamkajšnje šole. Krka se bo za ves dan odela v slavnostno obleko Program, ki ga bodo izvajali za oba jubileja, pa dokazuje visoko prosvetno stanje te ljubke dolenjske vasi. Društvo kmečkih fantov in deklet vprizori Finžgarjevo »Našo kri«, šolska mladina pa pripravlja akademijo, ve« kraj pa hoče čkn lepše proslaviti OOletnico svojega nekdanjega učitelja in 125 letnico obstoja domaće iole.
I
PRIDE
PRIDE! PRTDB! I        I PRIDE!
Jennie Gerhardt I I   Sjrlvia Sidney
DNEVNE VESTI
— Občinske volitve. Ker 00 bfle ustanovljene nove občine odnosno spremenjeno ozemlje občin, razpisuje baneka uprava občinske volitve v občini Nevlje srez kamniški v nedeljo 8. julija, v občini Ovšiče srez radovljiški na nedeljo 17. junija, v občini Podčetrtek erez šmarski na nedeljo 17. junija, v občini Preeerje erez ljubljanski na nedeljo 8. julija, v občini Ribno srez radovljiški na nedeljo 17. junija, v občini Sedlarjevo srez šmarski na nedeljo 17. junija, v občini Sv. Lovrenc na dravskem polju srez ptujski na nedeljo 17. junija, v občini St. Jernej srez krški, na nedeljo 1. julija, v občini Škocijan erez Krški ne nedeljo 1. julija in v občini Šmarje pri Jelsah-trg srez šmarski na nedeljo 24. junija.
— Plačevanje šolnine. Ker je bilo sproženo vprašanje, kako naj se pobira šolnina od onih učencev, ki so se vpisali pa niso plačal: šolnine v času. ko je veljal zakon z dne 20. februarja, pa jo plačujejo zdaj, ko veljajo odredbe tar. št. 318. a taksne tarife z dne 1. aprila 1914 je izdal finančni minister naslednje pojasnilo: Da se od 1. aprila 1934 neplačana šolnina plačuje po odredbah zakona, odnosno tar. št. 318 a taksne tarife, ki veljajo v trenutku plačevanja šolnine ne pa po zakonu, ki je veljal v času vpisovanja. Kolikor je šolnina pravilno plačana po prejšnjih zakonskih določbah, se ne bo zahtevalo naknadno plačilo zato, ker je po dosedanjih določbah večja, temveč se bo smatralo, da so šolnino pravilno plačali.
— Francoske štipendije. Francoska vlada razpis ije za leto 1934—1935 nekoliko štipendij za kandidate iz Jugoslavije. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do 24. maja na rektoratu ljubljanske univerze. Prošnje morajo biti Lastnoročno pisane in podpisane, priložiti je treba prepisa diplom v overjenem francoskem prevodu; sestaviti je treba na posebnem formularjru razne podatke (formularji se dobe na rektoratu univerze). Vsi kandidati morajo obvladati francoščino tako. da bodo zamogli poslušati predavanja v Franciji. Za kandidate lj ibljan-ske univerze daj* jezikovno kvalifikacijo lektor francoščine na univerzi kralja Aleksandra I.
— Ljubljanski tehniki v Zagrebu. V Za-
'jreb je prispela te dni skupina študentov telniške fakaltete v Ljubliani pod vodstvom asistenta Matanoviča. Dijaki so posetili zagrebško pivovarno, delavnice Sremensovega podjetja, tovrnico papirja. električno centralo, razne druce naprave in znamenitosti v Zagrebu. Zagrebški študenti so šli Ljubljančanom ljubeznivo na roko, v električni centrali jim ie bila pa prirejena zakuska.
— Promet izletniških vlakov v nedeljo 13. t. m Ob hpem vremenu bo voz'1 v nedeljo dne 13. maja na progi Ljubljana gl. kol. — Bistrica Bohinjsko jezero odnosno Rateče - Planica z zvezo v Kranju za Trži? in obroino ter na progi Ljubljana glav. kol. -- Kamnik mesto izletniški vlak s 50-odstoinim popjstom od normalnih voznih cen. Izletniški vlak proti Jesenicam odpelje iz Ljubljane gl. kol. ob 5. uri 10 min., prihod Krani 5.56, prihod Tržič 6.33, prihod Jesenice 7.07 prihod Bistrica Boh. jezero 8.14 in prihod Rateče — Planica 8.16. Povratak iz Bistrice Boh. iezero 19.23, iz Rateč - Planice 19.27. z Jesenic 20.22. ;z Tržiča 20.47 iz Kranja 21.27. prihod v Ljub liano gi. kol 22.09. Izletniški vlak proti Kamnikii odpeije h Ljubljane gl koi. »b 5.50. pT:bod v Kamnik mesto 6.48, povratek iz Kamnik« mesto ob 20.59. prihod v [/ubijano gl kol. 2151. — Zato izostane oa Dro?: Ljubljana Kamnik vlak, ki oohaja iz Lniblfane ob 6.07 in vlaka, ki odhajata • 7 v •min.-,'* m^sta '4"> 7.25 in 19.43
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti razdraženosti sezite takoj po staropre-izkušeni »Franz Josefovi« greneici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Jospfova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogreriiah in špecerijskih trgovin p h
— V olitve v novo upravo lekarniške zbornice. Po uredbi o lekarniški zbornici je kasacijski sodnik Kurtovič, ki vodi volitve v zbornico. sprejel kot pravilno za vso državo listo lekarnarja v Vel. Bečke-reku Mil ivo ja Moljca, ki jo je podpisalo 100 lekarnarjev iz vseh krajev države. Za dravsko banovino sta na listi lekarnar v Ljubljani dr. Stanko Krnet in lekarnar v Logatcu Janez Kristan.
— Za binkoštni izlet JS na morje se je priglasilo nad 350 udeležencev iz vseh krogov ljubljanskega prebivalstva, mnogo pa tudi z dežele   Izlet je torej zagotovljen in je tudi najvestnejše    pripravljen   do najmanjše podrobnosti, da nič ne bo motilo užitkov, ki nam jih bo nudil izlet v najbogatejši meri   Oni. ki še niso plačali polnega prispevka,    morajo    to storiti takoj, saj je vendar po pogojih že 10. t. m zapadel Hn«ow.ni nlačani del /šote v korist ,TS. razen tega je pa seveda popolnoma gotovo, da  se tisti,  ki niso še  plačali, izleta spi ob ne bodo mogli udeležiti, v najboljšem primeru se boco pa morali sami brigati za hrano in prenočišče.
— Drugi konflres slovanskih stenograiov. V juliju bo v Prag- II kongres slovanskih stenograf O v. Med kongresom od 4. do 8. juliia bodo obravnavali stenografi iz vseh slovanskih držav vprašanje stanografskih sistemov ki so v rabi pri poedinih slovanskih narodih Razpravljal bo rudi o pouku stenografije po šolah in metodah po katerih se da *tenograf;ia najprei izučiti. Iz naše države bodo na konresu štirje predavatelji. V zvezi s kongresom bo proslava 75 letnice Prvega Češkoslovaškega stenografskega društva.
— Iz s-SIužbenega lista«. »Službeni list kr banske uprave dravske banovine« štev. 38 z dne 12. maja objavlja razglas banske uprave v razpisu volitev občinskih odborov za občine Dobrova, Ig, Kostanjevica, Kropa. Log, Ložnica, Lukovica, Mislinja, Nevlje. Ov5:če. Podčetrtek. Preserje, Ribno, Sedlarjevo, Sv. Lovčenc, St. Jernej, Skoči jen in Šmarje.
— Naieadjlve bolezni v dravski banovini. Od 22. do 30. aprila je bilo v dravski banovini 3 primerov skrlatmke, 34 ošpic, 83 da-rice (smrtnih T), 19 sena, 35 vnetja priušes-ne slinovke, 5 otročične vročice, 3 tifuznih bolema, 3 krčevite odrevenelosti, 2 hripe ter po 1 nalezljivega vnetja možganov in vra-n-ičnega prisada.
— Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišč« v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Franc Smonkar iz ZavrŠ, občina St Vid nad Valdekom, ki je odšel v marcu 1915. na rusko bojišče, kjer je brez sledu izginil.
— Zamenjava bankovcev po 100 in 1000 Din. Poročali smo že, da bodo dinarsko kronski bankovca po 100 Din odnosno 400 kron in 1000 D m odnosno 4000 kron izvzeti iz prometa. —amenjari jih je treba najpozneje do 25. t* m. pri Narodni banki in njenih podružnicah. To je zadnji rok za zamenjavo. Bankovci, ki do tega roka ne bodo zamenjani, izgube vrednost.
r^; Sedaj na pomlad v
Rogaško Slatino
zdravilišče želodca, ćrev, žolčnega kamna itd.! Tu najdejo bolni svoje zdravje, zdravi pa prijeten oddih. 20-dnevna popolna penzija velja v času od 1. maja do 15. junija Din 1000.— in Din 1200.—. Prospekti in cenik: Zdravilišče in pisarne Putnika.
3068
— Nov vozni red. Potujoče občinstvo opozarjamo, da stopi o polnoči od 14. do 15. maja v veljavo nov vozni red, ki je razviden s stenskih voznih redov, nabitih na vseh postajah.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno stalno vreme. Včeraj so bile lokalne nevihte v Ljubljani, v Zagrebu, v Beogradu in Skonlju. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 28. v Sarajevu in Zagrebu 27, v Ljubljani 26.5. v Splitu 26. v Skopi ju 25, v Mariboru 24.6 Davi ie kazal barometer v Ljubljani 766.1. temperatura je 7naša!a 12.3.
— Vpričo neveste in njenih staršev se je ustrelil. Včeraj se je ustrelil v Beogradu vpričo svoje neveste Julijane Radovanovi-čeve in njenih staršev Dimitrije Zapletič. Življenja si ni končal zaradi nesrečne ljubezni, temveč zato, ker je bil že dolgo brez dela.
— Samomor mlade služkinje. V Vlaški ulici v Zagrebu se je včeraj s plinom za strupila 281etna služkinja Anka Povrženič doma iz Prekrižim Anka <c bila zelo s;mna" tično. mirno, ljubeznivo in pridno dekle Pred dnevi je svoji prijateljici M:cik- Han" žič pripovedovale, da je njen fant ne »razume« in da jo je užalil in da zaradi tega zelo trpi. Mladenka je zapustila več pisem, eno ni«lovljeno na mater, kateri zapušča vse imetje in denar, drur?o prijateljici, tretje pa svojemu nezvestemu fantu.
— Krvoločen oče. Pred sodiščem v Bihaću se je p-;*',1i reznrava proti Fejru Ha-sanbašiču iz Todorova, ki je 1eta 1931. svojo 151 etno hčerko Ratidžo z nožem sunil med rebra, da je nasledniega dne podlegla poškodbam. Hčerko so domači kar na skrivnem pokopali. Nedavno je pa zverinski oče pograbil tudi svojo dveletno hčerkico, ki je plakala v zibelki in jo treščil skozi okno na dvorišče. Deklica si ie zlomila obe nogi in je umrla Krvoločni oče bo odgovarjal z;1 oba zločina.
— Katiea Dejanovič obsojena na pet le» ječe. Včeraj zjutraj je bil v Novem Sadu za ključen procent proti Katici DejanoviČevi bivši železniški blaeajničarki. o kateri sme poročali, da je prodajala ponarejene vozn-listke. Obsojana je bila na pet let ječe in petletno izeubo častnih oravic. Soobtoženu Defrančeški in Mamim Galambos sta b;la oproščena.
— Vročina in žeja hodita roko v rok^ Proti prvi ni pomoči, žeje pa se zlahk? odkrižate. če popijete kozarec rogaške slatine Rogaška slatina je užitek \v T^rnvilo obenem.
Sz f JttiMlane
—lj Ceskl poklicni fotografi In Hrvatje na mednarodni  fotografski  razstavi. Ka
kor smo že pisali,   se udeleže češki poklicni fotografi, ki so člani >Společenstva fotografu,«:, ljubljanske svetovne fotografske  raastave v največjem številu, ko se pripeljejo o binkoštih najbrž s posebnim vlakom    v    LJubljano.     Njihovo glasilo Vestnik  Společenstev fotografu« namreč piše. da se odpeljejo v soboto 19. t. m. pro ti Ljubljani, nimamo pa Se točnih podatkov, kdaj bomo drage češke goste lahko pozdravi1! med nami. Češki poklicni fotografi smatrajo torej ljubljansko fotogTaf sko razstavo za najviSjo sok), kjer lahke spoznajo dela največjih mojstrov sveta in 3e od njih lahko tudi več nauče, kakor od kateregakoli    strokovnega   učitelja. Tud: sami imajo na raastavi   mnogo prav izvrstnih del, razen tega je pa razstavljenih tudi več del poklicnih fotografov drugit držav  ,edino slik slovenskih poklicnih fotografov nI na razstavi zaradi popolnoma neutemeljenih    in   zastarelih nasprotstev nekaterih naših poklicnih fotografov prot amaterjem. Že Jutri ob 9.30 se pa pripelje Jo v Ljubljano na razstavo korporativne člani zagrebškega Fotokluba, ki je na razstavi zastopan z najDoljšimi in večkrat že v inozemstvu z največjimi nagradami od ! i kovanimi mo jetri. S ponosom se bodo vr nili v Zagreb   saj bodo videli, da imajo svojih vrstah tudi prvaka Jugoslavije.
—lj Zdaj romajo v Ljubljano ob petiki"
cele družine in ne le posamezni berač: Včeraj je beračilo po mestu več druzif z dežele, ki so prispele v mesto korpo rativno, od najmanjšega do najstarejše ga. Bna družina je štela celo 9 članov Za starši so korakali otroci v gosjem re iti. Beraštvo je na mogočnem pohodu
—lj Frančiškanska ulica je končno zopet tlakovana; prekopana je bila več mesecev Najbrž bodo popravljali še dolgo ceste, ki so Jih prekopali lani in pozinr pri kanalizacijskih delih in gradnji tram vaja; tlakovanje Poljanske ceste je šele začetek in še čaka na tlakovanje cela vrsta cest, ker so zaposleni le mestni delavci.
2~tj Opoaarjaano na današnjo proslavo
dne Kola jugoslavenskih ster, ki bo ob 20. uri v veliki unionaki dvorani Spored akademije izvajajo: sopra-ndatka gospa Marčec-Olup Mara, operni tenor gospod Štefan Marcec, Slovenski vokalni kvintet, ženski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja. g. Mirka Polica. Dalje otroci iz ritmične šole ge. De-lakove in šolski orkester Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom prof. g. Karla Jeraja. Deklamatorica je Pirkmarfer Marjetica; za proslavo pomemben govor ima gospa Marija Vera. Ker Je namen prireditve dobrodelen, spored pa zanimiv in bo tudi njegovo izvajanje na visoki stopnji, priporočamo obisk najtopleje. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Klavirski večer ruske glasbe bo v ponedeljek, dne 14. t Jn. Spored izvajajo gojenci nAnton Ravnikove klai^rske šole na drž. konzervatoriju v Ljubljani. Večer se vrši v Filharmonični dvorani, začetek točno ob pol 7. uri zvečer. Vstop proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din.
—lj Umrli »o v Ljubljani od 4. do 14). t. m. Terpin Karolina, 67 let, vd. Lavrič, roj. Stoleker, vdova strojevodje drž. žel., žitnikova ud. 20: Slajpah Alojzij. 77 let. zasebnik, Dalmatinova ufl- 5; Jakopin Jakob, 67 let, Galjevica 68: Jalen Terezija, 87 let, bivša kuharica, Vidovdanska c. 9: Jeločnik Bernard, 55 let, kapetan bojnega broda v pokoju, Marmontova ulica 23. — V ljubljanski bolnici so umrli; štrukelj Jožef, 41 let, dninar, Vidovdanska c. 9; dr. Andrijanov Mihajlo, 46 let, zdravnik 40. p. p., Domobranska c. 5; Bradeško Stanko, 1 leto. sin dninarja, Ločnica 25 pri Medvodah: Gašperšič Katarina, 51 let. zasebnica, Škofja Loka 20; Ravš Uršula. 80 let. pom. delavka, Prevalje; Skočir Marjeta, 51 let, postrežnica. Križevniška ul. 2; Hribar Frančiška, 35 let, delavka, Kamnik-žale 2; Vrhovnik Julijana, 26 let, delavka. Kamnik, Mekinje 36; Pire Stanislava, 33 let, delavka, Kamnik, Novi trg 24; Lavtižar Marija, 33 let, delavka. Mekinje pri Kamniku; Brešič Marija, 74 let, služkinja. Gor. vas pri Stari Loki; Merhar Heliodor, 23 let, akademik. Kongresni trg 2; Peterka Filip, 1 leto. sin služkinje. Vrh 116 pri Litiji; špeletič Matija, 51 let, posestnik Dol. Briga 19. obč. Kočevska Reka; Pajer Ana. 28 let. delavka. Celovška c. 80; Žagar Antonija. 65 let, vdova pekov, mojstra, Moste. Predovičeva ul. 15; Zelj Peter, 22 let, hlapec. Klane 2. obč. Pred osi je pri Kranju; Juvan Ivan, 61 let, delavec. Stranje 7 pri Kamniku; Kotnik Terezija. 22 let, delavka. Kamnik, Košiše 8: Kregar Marija. 33 let. Sp. Stranje 20 pri Kamniku: Ogrin Angela. 43 let. delavka. Kamnik. Ravne 22.
Danes kriminalni film naših dni
IŠČEJO SE PLESALKE ZA AMER2KO
Xajnapetejše   . 1 >  sedanjosti. Film senzacijonalne vsebine.
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene Dir. 4.50, 6.50.
_1, Včerajšnji izlet Obrtniškega društva
v klavnico je prav dobro u^pel, sa.i se «za j1? udeležilo pod vodstvom društvenega blagajnika, občinskega svetnika g. Miroelava Urbasa blizu 70 članov, ki e^mo med njimi ->pazili tudi predsednika Okrožnega odbora 2. Filipa Prislova s eoproizo in tajnikom p. £ubicjin Mod obiskovalci ie bilo seveda ludi več «lam. a vsi so se nadvse pohvalno iz razili o vzornem redu in najlepši sna^i po veeh velikih nro<-torih klavnice, da je lahke vsak Ljubljančan preverjen, da iz klavnic dobivamo le popolnoma zdravo, snažno me so. Goste je sprejel ravnatelj <_'. Ivan Pe stotnik, ki jih ie tudi vodil po vseh prosto rili s avoiim namestnikom u dr. Kuncem Oba strokovnjaka sta udeležencem pod rob no razložila vee najmodernejše naredbe priprave in postopke nase velike klavnic*.-ia sta si v reeniri zaslužila zahvalo, ki h ;ima je v lepem sovor i izrekel 2. Urbae
—lj Smrad ii Ljubljanice   smo že lan nadvse svečano in tudi oficijelno za večno i>okopali. a ta smrdljiva pošast je s pomlad jo spet vstala od mrtvih in je legla na Ljub liano doli od Poljanskega mostu pa do združitve z Gruberjevim kanalom  tudi tja čez Kodeljevo. S?lo in Moste. Čc.z most na Ko ieljevem omedlevajo,  čeprav si  tiše noso ve. zato se pa bojimo, da se v nase zdravo m-sto ne naselijo nevarne epidemije. NV ^tane. kolikor hoče, vendar morajo oblasti ►re-prečiti katastrofo, ki preti zdravi Ljub iani, da ne bomo zvonili po 'oči.
^lj Zadnji dre predstavi burke-satire Vraiji RudU v Šentjakobskem gtedaliS&i Drevi in Mr; se igra zadnjič v sezoni izvrstna burkfi Vražji Rudi< ali bolje redeno Aomedija o uradniškem avanzmaju. ki ie 'mela vsled >voj? silno humorne vsebine -ijajen uspe). Res |e tale doživljaj davčne za revidenb Rudolfa Pimpfingerj« aktualen ie danes. Kot v prejšnjih časih, vlada tud: sedaj le orote! ja, brez katere se nikamor ne pride. To in še mnosio drueesa tvor vsebino t? ve1 'vne birke-satir^. Oelej-te si ti dve 1 (:ivi. Polea smeha boste nasdi v nii mi unoso resnice. — Vstopnice se dobe do 12. in od 15. do 17 pri blagajni \ adstropju Mestnega dona.
—lj Predavanje  0  Radionu. Gotovo V6e I   rospodinje  so že čule  o  Radionu, nuno-e ga štabno rabijo, a le malo jih je, k: opotaoma poemajo    vse    njegove odflike .'a predavanjih, ki se vrse te dni v kini: ieai,  se  nudi  veem   cen j. gospodinjam rilfka, da se na ugoden in zanimiv na dn seznanijo s tem 8 am ode l u joči ni pral ;   iim   sredstvom.  Na teh  predavanjih se -<>l«ma«, kaj je Radflon in kako se z n)irn !   >ravikno   pere.   Demonstriralo  se  bo po-I   -kusno pranje z Radionom, za zabavo bo-;   to skrbeli raami filmi kulturne in Šaljive i   vsebine. Vabimo vse cenj. gospodinje, da se blagovolijo  udeležiti  tega zanimivega predavanja.  Vstop je  prost.   Prostori se na željo rezervirajo dopoldne pri blagaj ni. Začetek   predavanj   popoldne ob 14. zvečer točno ob 20. url.
—lj Sreska organizacija JNS za mesto Ljubljana sklicuje drevi ob pol 19. uri sestanek vaeh opornikov ljubljanskih okrajnih organizacij JNS v veliki dvorani Kazine. Poročal bo ljubljanski posla nec g. minister tir. Albert Kramer o aktualnih polit'čnih vprasanj'h DdeleJba za vse odbornike obvezna Sreski odtbor JNS
—lj Izletniki »Kr*e« v Županovo jamo pozor! Olhod vlaka ob 7 26 in ne ob 9.26.  kakor  včeraj pomotoma objavljeno
DO PETKA
■v«6er oddane obleke v kemično čtdcenje, pttelranje, barvanje, pranje in svetloilkanje perila izgotovi signrno do binkostl
tovarna JOS. REICH
—lj >«aFjeT valček« je vesela opereta, k. jo predvaja danes ob pol 3. ZKD v Elit-nam kinu Matici. Opereta je polna v=eel'h dovtipov, vesele codbe in petja. Martha E«-ger*h poje v !em filmu par lahkih popevk medtem ko s^vni komik Szoke Szakall skrbi, da pjblika ne pride iz smeha. Tudi iaul Borbioer nam pokaže,   kako zna za-
bavati gleda ce Vstopnina 2*60, 4 50 fi rM Din. Komor je do par ur smeha, naj ne u mudi tega f'lma.
—ll >Kresni vefter na ljubljanskem Ura
du.  Veseli^na  prireditev   »Rdečega križu na   korist podpore potrebnim Na gfajikeni dvonScu In pred gradom nad Kongresnim tr^om. Sobota 23. junija. Od ?tirih pop>Hm do pclnoČi.
—lj Občni ibor Društva državnih vp« kojencev(enk) v Ljubljani se vrši v n^dei dne 13. t. m. ob 9. Mri zjutraj ne v .ivom ni Delavske zbornice. Miklošičeva cesta 22. kakor je bilo prvotno določeno in v >Naftein Olasu< že objavljeno, teniv*č v dvorani Okrofcnejra urada za zavarovanje tlelaveai ((»UZD). Miklošičeva cesta 20.
—lj V spomin na blagopokojne^a Bert-la Juga je lice>s&i učiteljski zbor poklonil mestnem-i načelstrvu Din 365 za brezposelne.
—IJ Obleke kemično čisti Šimenc. Ko-kafrponfka 8.
Veliko gasilsko slavje v Kranju
Slovesna blagoslovitev Maginis lestve z novo motorno brizgamo
Kranj, 11. maja.
Včeraj je bil Kranj zopet pozorišče lepe in pomembne gasilske slavnosti. Domača prostovoljna gasilska četa je s slovesno blagoslovitvijo uvedla pred dnevi nabavljeno najmoderneje opremljeno Ma^irus avtu-lestvo za visoke zgradbe obenem z novo motorno brizgalno. Kranj se je odel v praznično oblačilo in raz vseh poslopij vihrajoče trobojnice so dokazovale, kako je pri meščanstvu priljubljeno naSe gasilstvo. Krasno vreme pa je praznično razpoloženje še dvignilo. Že ves dopoldan so prihajale v mesto močne delegacije gasilcev iz vse Gorenjske. Kmalu po 14. uri so se pričele v prostornem parku prestolonaslednika Petra pred Narodnim domom zbirati množice sveta in ogledovati novo avto-lestvo. Vedno več gasilcev je prihajalo, da se tu zbero in formirajo. Medtem pa so se v stebrišču mestne hiše na Glavnem trgu. kjer so se vršile glavne svečanosti, zbrali mestni odlič-niki in dame s sreskim načelnikom dr. Ogri-nom in predsednikom mestne občine g. Sircem na čelu. Počasi se je napolnil Glavni trg zavednega občinstva.
Točno ob 15. uri so prikorakale na trg s kranjsko godbo na čelu strumne čete gasilcev. Starešina GZK.T g. Josip Turk je po~ zdravil okrog 700 zbranih gasilcev. Par mi" nut po 15. se je pripeljal stolni kanonik dr. Mihael Opeka v zastopstvu škofa dr. Rozmana, kmalu za niim na pokrovitelj slavia han dravske banovine dr. Marušič. G. banu je po pozdravu z odličniki ;zrekel prisrčno dobrodošlico ljubki fantek Razpotni-kov Tonček in mu izročil spominski album s kito cvetja. V tem se je pripeljala tudi kumica ga. A. Andrašičeva. Slavje je otvo-ril neumonr in gotovo za to dragoceno pridobitev naiboli r. dužn ■■• hvV domače *^ete g. Mavr Rici. ki je na kratko označil velik pomen Gasilskega slavja, ko domača četa zamenjuje nad 40 let rabljeno lestvo z naimodernei.šo avto-lestvo. Vato je no-zdravil pokrovitelja g bana. g stolnega kanonika, kumico go. Angelo Andrašičevo, prečital oprostOnn brzojavko g. ministra dr.
Nedelja. 13. maja 8.15: Poročila 830: Telovadba (Pusti-šek Ivko) 9.00. Verske nredavanje (dr. Guid<: Rant) 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč cerkve. 9 45: Plošče. 10.00: Trbovlje (L. Mrzel) 1030: Vokalni solistični koncert Julija Betetta s spremljevanjem Radiiskega orkestra. 11.15: Slovanska glasba. Radijski orkester 12.00 Čas. odlomki Smetano\e opere »Prodana nevesta« v reproduc. izvedbi članov NTar. divadla iz Prage. 16.00: O govedoreji Cinž. \Venko Boris). 16.30: Ljudska igra: v.Reka* (Hal-be), dramatski odsek »Sloge« 17.30: Ju-denburg II (Kavljen Davorin). 20.00: Koncert pevskega društva »Tabor«. 20.45: Radijski orkester 2200: Čas. poročila 22.20: Reproduc  plesna glasba.
Ponedeljek. 14. maja 12.15: Reproduc. bolgarska glasba. 12 45: Poročila. 1?00: Čas. pesmi iz daljne Španije (plošče) 18.00: Gospod:njska ura: Garderoba praktične gospodinje (ga. Skalickv) 18.30: Rudniške katastrofe (Rudolf Kresal). 19.00: Radijski orkester. 19.30: Zdravniška ura (dr Bogomir Ma-'jajna) 20.00: Prenos opere iz Zagreba. Torek, 15. maja 11.00: Solskn ura: O aeroplanih in zračnem prometu (Svetozar Hribar). 12.15: Orkester balalajk in mandolin v reproduc. "lasbi 12.45: Poročila 13 00: Cas. Slovenske narodne v reproduc glasbi 18.00: Otroški kotiček (Manca Komanova). 18.30: Predavanje odbora za zaščito mesta pred nevarnostjo napadov iz zraka 19.00: Vodilni možje čehoslov Sokola (Poharc Janez) 19.30: Naša ameriška emigracija (Tone Seliškar). 20.00: Glasbeno predavanje: Stališče skladatelja Smetane (prof. Marjan Lipovšek). 30.30: Češka glasba: 1 Radijski orkester. 2. Vokalni solo gdč. Vide Rudolf. 22.10: Čas. poročila 2230: Angeske plošče.
Sreda, 16. maja 12.15: Slavni operni pevci v reproduc. glasbi. 12.45: Poročila. 1300: Čas. reproduc. glasbene slike. 18.00: Predavanje odbora za zaščito mesta pred nevarnostjo napadov ix zraka. 18.30: O verstvih (France Terseglav). 19.00: Radijski orkester. 19.30: Hrvatska književnost (g. Podbev-šek). 20.00: Prenos iz ljubljanske onere v odmoru čas. poročila.
Četrtek, 17. maja 12.15: Reproduc. odlomki iz /v h filmov. 12.45: Poročila. 13.00: Čas. Beethovnove kompozicije (plošče). 18.00: O človeku (dr. Božo Skerlj). 18.30: Srbohrvaščina (dr. Rupel Mirko). 19.00: Plošče po željah. 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) 20.00: Prenos iz Beograda 22.00: Čas, poročila. 22.20: Harmonika in citre v reproduc. glasbi.
Petek. 18. maja 11.00: Šolska ura: Naši narodni pregovori   (Vojko  Jagodic).    12 15: _ Reproduc jugoslov.   narodna  glasba    12.45: Poročila 13.00: Č s. Potisk' komponisti v reproduc glasbi   18.00:  Radijski  orkester   18 30: Izleti    za    nedeljo   (Viktor Pirnat)     19 00: Francoščina  (nrof   Prezelj).  P.30- N'arod-na odbrana. 20.00  Koncert avstrii=:kih modernih    skladateljev,    izvajata    tir 5v?"a fklavir)   in    g   Janko (bartonisO 21.00: Radijski orkester    vmes   harmonika solo.
Novaka, pozdravil poslanca kranjskega sreza Lončarja, g. sreskega načelnika drTOtfri-na predsednika občine g. Pirea. g. kapetana .Mduttnovac^g Berjaka in g. Sirca kot za" nS??" TZT^I končno pa še staresmo g. Josipa Turka. T. podstarešino GZ drav. banovine g. J. Vengusta. tajnika " Pristovška, inšpektorja mg.' Franca Dolenci m £upna načelnika g. Kriznarui in g R,fN iz Radovljice.
G. stolni kanonik dr. Opeka ie nato v svečani  rišmj opravil obredne molitve in blagoslovil novo avto-lestvo, nakar je zbra mm izpregovoril klasično lepe m bodriln, besede izvajajoč svoj govor Iz dveh gesel Gasite ogenj! in Podžigajte ogenj! Besedi g. stolnega kanonika bodo vsem ostale v neizbrisnem spominu. Tudi njemu je mlad samaritan Ekarjev Milan z ljubkim nago vorom izročil spominski album s kito cvetja Nato je spregovoril g. ban dT. Marušič. k je poudaril, da so gasilske čete naše naj-jačje obrambne čete, najbolj prežete državljanske vrline, saj so se one prve in najbolj oklenile vladarjevih besed, ker v izvajanju svojega vzvišenega načela ne poznajo nobenih strankarskih razprtij in v medsebojn5 ljubezni hite vsakomur na pomoč, ki je pomoči potreben. Enako prisrčno sta čestitala k veliki pridobitvi v imenu mestne občine njen predsednik g. Pire ;n vrhovni starešina GZKJ g. Josip Turk. Kot zadnji je čestital jiačelrrik kranjske župe g. Kriznar in njegovemu pozivu so sledile spontane ovacije udanosti Nj. Vel. kralju, nakar je god Ha zaigrala našo državno himno.
V tem so gasilci odkorakali, da se raz-vrste v mogočno povorko ki je defilirala mimo častnih gostov in odlični kov. V povorki je defiliralo 660 gasilcev z osmimi prapori na čelu in so povorko tvorile poleg vseh čet kranjske župe še močne delega cije iz Celja. Jesenic. Radovljice in Zg. S;-ške. Po deffleju se je vršil pred Narodnim domom ogled impozantne avro-lestve, nakar se je odličnikom servirala zakuska, v vseh prostorih Nar doma se je na razvila praTa narodna zabava.
g. Stanko. 22.00: Ca«, poročila, lahka glasba.
Sobota, 19. maja 12.15: Pesmi raznih narodov (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Čas, glasba iz raznih dežel (plošče). 18.00: Dobre volje biti to nas veseli (reproduc. koncert). 18.30: Vesele in strupene (Janko Kač). 19.00: Koroška ura. 19.30: Znnanji politični pregled (dr. Jug). 30.00: Ruska glasba: 1. Radijski orkester. 2. Vokalni dueti ge. Frankovake-Vuk in g. De Make. 21.30: Klavirska harmonika, izvaja g. Breznik. 22.00: Čas, poročila. 22.20: Valčkova ura, izvaja Radijski orkester.
Gospodinjska šol*
Domžale, 11. maja. Letos je n&Sa gospodinjsko nadaljevalna šola zaključila a popolnim in vsestransko zadovoljivim uspehom. Pouk s? ie vršil tedensko dvakrat, teoretično in praktično. Vpisalo se pe 14 gojenk, ki 00 ob večernih urah zolo redno obiskovale šolo in % velikim zo-nimanjem s*?dile pouku, dasi so nekatpre ves dan zaposlene v tovarni.
Izdatki sa šolo 00 pov^e&no 120 Din za neenko. Občina je akrbela za kurjavo in razsvetljavo m >e poklonil« B00 Din podpore. Kuhinjo rn obednico je nudilo gojm-kam tukajšnje sokolsko društvo.
Glavni namen te šole ni vzgojiti kuharice. Namen je vr-rji. namreč vzgojiti dobre, skrbne, varčna, zavedne gospodinje in matere in prave Jugoslovenke v njihovem poznejšem delokrogu. Takih gospodinj potrebuje naša domovina, ona hoče ž?n, ki bodo vzgojile krepak. ČVret rod, vdan z dušo in telesom drfavi in ljubljenemu kralju.
Vodila je šolo gdč. Olga Plevel jeva, nW-teljica tukajenj? osnovne šole. l>riznana in preizkušena }e privedla ta pouk na v in vsestransko priznanje«. Ročna dela i*1 poučevala ga. M. Svoljšakova.
Preteklo sredo 2. t. m. je gdč. voditeljica z gojenkami priredila intimno pokusno večerjo v sokolski ob?dnici in ao &e vabilu odzvali vsi povabljeni gostje. Stregle so go-jenk*. Razvilo se je prav prisrčno razpoloženje, kateremu je mnogo pripomogel sekstet tukajšnjeca pevskega društva, čvrsti nacionalni fantje domžalski. Tako jJ k* P1"**-hitro prišla jrn ločitve. Naj bo na tem m^ stu izrečena srčna zahvala srde. PW.>!,'.\ za ves trud in viden uspeh!
Iz Hrastnika
—   Proslava    materinskega    dne B<
kolsko drnStvo priredi v nedeljo 13. t. m. ob 11. uri dopoldne v SU>kolskem domu mlaiinsKo uro v proslavo materin skesa dne. Na srporedu je predva jpnjt kulturnega in zabavnega filma, recitacij* Ln deklamacije malčkov ter enodejanka, ki jo je naštudirala s sokolsko 'teco s. Paternostrova Tako hoče hrastnifckt > kol dostojno proslaviti materinski dan ter vabi vse prebivalstvo, zlasti po ma tere. da se udeleže prireditve v čim v<«" jem številu.
A*i si že član m Vodnikove družbe
♦SfcOVKrfSlCT NAHOD«. «n> 19. meja 1984
Japoncem
je domovina pretesna
Kar poje Človek pri nas v enem dnevu, M zadostovalo Japoncu najmanj za teden dni
Kamorkoli greš na obali Tihega oceana, povsod najdeš Japonce. Visoko na severu na otoku Sahalinu spuščajo japonski ribiči svoje mreže v morje. V Mandžuriji so posekali že ogromne gozdove in uredili sojne plantaže. O Koreji sploh ni treba govoriti. Japonci so tudi na Kitajskem, daleč tja proti zapadu, koncesije imajo v vseh velikih kitajskih mestih. So v holandskem Ma-cau, v holandski, francoski in angleški Indiji, na Sumatri, Javi, Borneu ter drugih otokih Polinezije in Melanezije. Xa Japonce naletimo v Avstraliji, na Filipinih ter v anglosaški in latinski Ameriki. Japonska emigracija šteje več milijonov pripadnikov.
Čisto na vzhodu Azije je v oceanu blizu obale nekaj večjih in mnogo manjših otokov. To je Japonska, Dai Nippon kakor pravijo sami Japonci. Japonski Dai Nippon, kakor kitajski Cipenkuo, pomeni zemljo, kjer vzhaja solnce. Podnebje otokov je zelo zdravo, zemlja rodovitna, morje in reke polne rib. Gore so bogate na rudah, toda na teh otokih živi zdaj nad 70,000.000 ljudi. Niti zemlja, niti to, kar nudi poleg nje prehrano, Japoncem ne zadostuje.
Japonci izvirajo iz dveh vej mongolskega plemena,   iz burjatske   in man-džurske. To je nekaj čudnega, kajti na azijskem  kontinentu   se  Mandžurci z redkimi izjemami ne mešajo z ostalimi Mongoli. Na japonskih otokih je pa nastal s tem mešanjem eden najbolj žilavih narodov sveta. Na svojih otokih je živelo to mongolsko pleme brez stikov z zunanjim svetom   in  z notranjostjo Azije do začetka 19. stoletja. Šele leta 1868 je odprl mikado Mutsuhito japonska pristanišča tujcem.   V začetku 20. stoletja so bili otoki Japoncem že pretesni.   Takrat  je  bilo  Japoncev nad 40,000.000 in vsako leto se je pomnožilo njih število za 600.000. Zasedli so Korejo in takrat se je začelo tudi njihovo izseljevanje.   Svetovna vojna jim je prinesla nemške mandate: Kiaučau na Kitajskem ter otoka Marianne in Pe-le\v.   Takrat  so zaman  špekulirali na Vladivostok, iz katerega jih je po nagli organizaciji  vzhodne  rdeče armade izrinil Bliicher. Leta 1927 je bilo Japoncev že v sami Japonski 59,000.000. Začeli so novo vojno s Kitajsko in zasedli so Mandžurijo. Kakor si niso takoj prisvojili Koreje,   tako so se tudi v Man-
džuriji začasno zadovoljili s tem, da so ji priborili >samostojnost«. Do tu jih je gnala preobljudenoat. Kar je sledilo, je pa že fašistični imperijalizem. Mandžurija bi namreč lahko sprejemala skozi 20 let vse Japonce, kar jih je doma preveč. Fašisti okrog generala Arakija so krivi, da je japonska armada zasedla tudi Džehol, Lvan in Sahar.
Na kongresu komunistične stranke v Moskvi je jasno spregovoril o ekspan-zivnosti Japoncev Kaganovič. Dejal je, da je Japonska prva in zaenkrat edina država, ki je poskusila odpraviti gospodarsko krizo z vojno. Ta razlaga velja pa samo deloma. O preobljudenosti Japonske smo že govorili. Prvotno je bila to poljedelska država. Japonsko poljedelstvo je na visoki stopnji. Neki angleški novinar je napisal, da moramo govoriti o vojni mesa proti rižu, če govorimo o Japoncih. S tem je hotel naglasiti nizek življenjski standard na Japonskem. Nikjer na svetu razen Kitajske ne žive ljudje tako slabo, kakor na Japonskem. Kar poje pri nas človek v enem dnevu, bi zadostovalo Japoncu najmanj za teden dni. Japonski poljedelci tudi nimajo gruntov v našem pomenu besede. Zemljiška posest se je tam povsem razdrobila. Živinoreja se ne izplača, ker ni mogoče spraviti v denar mesa po primernih cenah, kajti ljudje raje jedo ribe, ki so mnogo cenejše.
Zelo hitro se je razvila na Japonskem industrija, zlasti svilarstvo. Japonski izvoz svile pomeni vedno večjo nevarnost za industrijo svile v Franciji, Italiji, Ameriki in na Kitajskem. Japonska industrija vseh panog je postala strašen nasprotnik industrij vseh držav. Njeno konkurenco čutimo tudi že pri nas. Cene japonskih izdelkov so neverjetno nizke že pri proizvodnji. Dnevna mezda japonskega delavca znaša pri 14 do 18 urah dela 5—6 Din po kupni moči. Če se plača japonsko blago s tujo valuto, se poceni zaradi nizkega tečaja jene. Kam gre ogromen dobiček? Leta 1927 je požrla četrtino dohodkov v državnem proračunu armada. Letos bo pa požrla armada skoraj polovico vseh državnih dohodkov. Takega militarizma svet menda še ni videl, vsaj v novejšem času ne.
O japonski armadi in duhu. ki vlada v nji, pa prihodnjič.
Francoski general Petin,
ki )r bil določen, da naveže stike s predstavniki poljske armade
Berač morilec
V Kerbennecu blizu Lorineta v Franciji, kjer ima 23-letni M. Henriot farmo za srebrne lisice, je bil odkrit v sredo grozen umor. Henriot se je vrnil z lova in našel doma svojo 19-letno ženo smrtno ranjeno. Imela je pet ran, dve na glavi, tri pa na telesu. Krogle so bile izstreljene iz karabinke in morilec je bil berač ali postopač, ki ga je mlada žena odklonila. Ranjenka je umrla, še predno je prispel telefondčno poklicani zdravnik. Mož je hotel telefonirati po zdravnika in obvestiti policijo, pa je bil telefon pokvarjen in zato je odšel v sosedno hišo, od koder je obvestil o zločinu policijo. O morilcu pa ni bilo duha ne sluha.
Mlada zakonca sta živela v Kerbennecu šele 14 dni. Henriot je sin državnega tožilca v Lorinetu, njegova žena je bila pa sestrična poslanca Henriota, ki je igral v parlamentu vidno vlogo pri odkritju škandala Staviakega.
Šunka za vzorno zakonsko življenje
Lep star običaj se je ohranil v Angliji, kjer vzpodbujajo zakonce, da žive složno, da se ne prepirajo, da se medsebojno ne sumničijo, zlasti pa, da se ne pretepajo. Ceremonija pod imenom ->drumow fliteh« je prastara navada iz časov, ko še ni bilo ločitev, ko neveste in ženinj še niso govorili, da se vzamejo, obenem pa že odpirali vrat k ločitvi, če bi bil zakon nesrečen. Ta angleški običaj je združen z ustanovitvijo slavnostnega sodnega dvora, pred katerega morajo stopiti zakonci, ki hočejo biti nagrajeni za vzorno zakonsko življenje s šunko. Ppdvreči se morajo strogemu zaslišanju. Priznati morajo, da jim ni žal, da so stopili v zakonski jarem, in iokazati, da so živeli celo leto složno, 'a ni bilo med njimi niti najmanjšega ~epira.
Ce je vse v redu, jim izroči predsed-
nik sodnega dvora s pisanimi trakovi prevezano šunko in vse mesto slavi srečne zakonce. Žal se je pa ta običaj v mnogih mestih že opustil, ker je prihajalo premalo zakoncev pred sodišče po nagrado za vzorno zakonsko življenje. Mislili bi o nas, so govorili zakonci, da smo taki reveži, da brez njihove šunke ne moremo živeti. Neka prepirljiva žena je dejala možu: — Saj lahko sama kupiva šunko, mar ne? — Da, toda ti kupuješ marsikaj, česar ne potrebuješ, — je odgovoril mož in že sta si bila v laseh. Tako sta se morala za šunko obrisati pod nosom.
Razdelitev časa
Naša razdelitev časa izvira iz časov starih Babiloncev. In priznati je treba, da je zelo dobra, sicer bi jo bili že davno nadomestili z novo. Matematični razlogi so dali starim Babiloncem povod, da so se odločili za dvanajstico. 12 se da deliti z 2, 3, 4 in 6. Dvanajstica, ki se je tako dobro obnesla pri razdelitvi časa, je bila sprejeta tudi pri meri in vagi. Angleži še vedno merijo na palce in čevlje, tehtajo na unče in funte, pa tudi denar štejejo na pence in funte. Sicer so vsi narodi že davno uvedli metrič-no mero in vago, za razdelitev časa, pa naj gre za ure ali mesece, pa še niso našli manj metričnega izraza in ga najbrž še ne bodo tako kmalu našli.
O genijalnosti starih Babiloncev priča končno tudi to, da imamo od njih tudi naš denarni sistem. D oči m pa razdelitev časa zaenkrat še popolnoma ustreza našim zahtevam in bomo še dolgo zadovoljni z njo, se o izpremembi finančnega sistema že zdaj resno razmišlja, kakor se je nekoč o izpremembi mere in vage. Upajmo, da se bo sedanji denarni sistem v doglednem času umaknil boljšemu. Potrebo po tej izpremembi čutimo od dne do dne bolj in gotovo bi jo že imeli, če bi ne bil človek po svoii naravi tako konservativen.
Svoje ljubčke je hnjskala
čuden sport je gojila 24-letna Američanka Maud Diverjeva. Imela je vedno po dva oboževalca in čez nekaj časa ju je tako nahujskala, da sta si pošteno skočila v lase. Prvi primer, o katerem je bila obveščena policija, je bil oni trgovca Taksteta in nekega farmarja. V dvoboju ali spopadu sta streljala drug na drugega in oba sta obležala mrtva V trgovčevem žepu je našla policija pismo s podpisom neke gospe Patorelli. Zaman je policija iskala gospo s tem imenom. Kmalu je pa policija zvedela za drug tak primer. Vratar nekega hotela in neki trgovski uslužbenec sta se srečala v nočnem lokalu v Chicagu in že sta počila dva strela. K sreči sta bila oba samo ranjena in ko so ju v bolnici zaslišali, sta izpovedala, da ie oba
nahujskala neka gospa Patorelli Podrobnosti jima niso bile znane, vedela nista niti, kje stanuje, pač sta jo pa točno opisala.
Policija je objavila opis neznane dame in tedaj se je priglasil neki zdravnik, češ, da je v njegovem sanatoriju zaposlena strežnica, ki bo nemara prava. Policisti so prišli v sanatorij in čim jih je strežnica zagledala, je začela besneti. Ko se je pomirila, je priznala, da ni nahujskala samo omenjenih štirih oboževalcev, temveč da ima na vesti še šest drugih svojih kavalirjev. Štirje so obležali takoj mrtvi, dva sta se pa zastrupila. Maud Diverjeva je duševno bolna, pa je vendar imela tako velik vpliv na moške, da so se zaradi nje streljali.
Ibn Saudova zmaga
Vojna v Arabiji še ni končana. Fej-salova armada ni počakala Fejsalovega prihoda v Hodeido, temveč se je umaknila proti Sani. 10.000 pripadnikov raznih plemen je prišlo v Mekko in se pridružilo Ibn Saudovi armadi. Neždanska plemena podpirajo Ibn Sauda in del njegove vojske je skoraj izključno sestavljen iz neždanskih čet, s Fejsalom pa gredo pripadniki plemen Hedžasa, Tehami in Asircev.
m
Kralj Ibn Saud
Napad Ibn Saudovih čet pod vodstvom emira Fejsala na utrjeno mesto Dže-balharaz je v polnem razmahu. Jemen-ci so se utrdili v gorah k obupnemu odporu. Džebalharaz je približno sredi poti med mestoma Menaka in Sana. Ibn Saudove čete poročajo, da se jim je posrečilo znova zavzeti mesto Lohaje, ki so ga morali po napadu Jemencev izprazniti. V sredo je prišlo blizu Džeda-ha do krvave bitke, v kateri je padlo 2000 vojakov. Ibn Saudove čete so napadle bežeče Jemence, ki so se jim postavili v bran, pa so bili v krvavi bitki poraženi. Prestolonaslednik Saudove države Fejsal vodi svoje čete h glavnemu mestu Sana in upa, da ga bo kmalu zasedel. Jemenski imam je izjavil, da se odpove prestolu.
Rumunski polkovnik Precup,
pilot letala, ki je prepeljalo rumunskega kralja Karola od meje do BukarHste, je bil degradiran in obsojen na 10 let ječe, ker je zasnoval zaroto proti U ral ju in državi
200 neznanih otokov
V New Yorku so sestavili s podpo! Hvdrografic Office   zanimivo znanstve no ekspedicijo, ki ima na razpolago mo demo opremljene ladje in letala, določena za iskanje neznanih otokov v Tihem oceanu. Zadnjič so Tihi ocean temeljito preiskali pred 50 leti, ko je fi nanciral ekspedicijo monaški princ. Ta krat so odkrili že nekaj novih otokov in v znanstvenih krogih je začelo prevladovati prepričanje,    da je v morjih še okrog 200 otokov, za katere civilizirani svet še ne ve. Do tega prepričanja so prišli raziskovalci zato, ker vozijo moderni parniki   samo po določenih progah, ogromni deli morij pa nimajo nobenega prometa.
V prejšnjih časih so plule po morju samo jadrnice, ki so po viharnih tednih ali pa po tednih brez vetra dosegle svoj cilj šele po dolgih ovinkih. Morje jih je cesto zaneslo v neznane kraje, k neznanim otokom, ne da bi mogli kapitani točno zabeležiti njihovo lego. Zato pričakuje ameriška ekspedicija mnogo od temeljitega raziskovanja Tihega oceana. Američani so prepričani, da bodo odkrili nove otoke s prebivalstvom, ki np n; prišlo v stik s civilizacijo.
Pri vojakih.
častnik v jahalnici: — Ti se ne boš nikoli naučil jahati. Stopi s konja in poglej, kako nerodno sediš na njem.
Vse motri Vaše zobe. Samo negovani zobje izpopolnijo Vašo zunanjost. Odol je zaradi tega važno kozmetično sredstvo. Z njim se pridobi, če se stalno uporablja, lepo in zdravo zobovje. Odol pa premore še več: Učinkuje antiseptično.
(£>ID(D&
ne neguje samo, marveč tudi varuje Vaše zobe. — Odol se da uporabljati zelo varčno.
Sadovi dela žuljavih rok
Kako marljivi in podjetni delavci kultivirajo zemljo in odpravljajo
stanovanjsko krizo.
Jesenice,  11. maja.
S komasacijo občin je bilo jeseni priključeno jeseniški občini naselje Podmežaklja, ki jo loči od ostalega dela občine ravno reka Sava, ki pa je bilo poprej v sestavu občine Gorje, kamor je dve uri hoda. Po tipično delavsko naselje ki je zraslo v zadnjih letih, še danes nima primernega imena in ga nazivljejo na vse mogoče načine kot Pod Mežaklja, Podmožakljo, deloma pa tudi Trpinska vas, Žuljeva vas. nekateri pa celo Sibirija. Skozi to dolgo naselje vodi zasavska cesta, ki jo je občina imenovala Jadranska cesta in bi se sedaj lahko imenovalo Jesenice Jadranska cesta. Zal pa še danes nihče ne ve, ali je ta dolaa vas sestavni del jeseniškega mesta ali samo jeseniške občine. Naj bo že tako ali tako, najbolj primerno ime za ta kraj bi bilo Zasavje, ki je najbolj enostavno in za okoliš najbolj primerno.
Tu v tem delu industrijskega revirja, je bila pred leti dolga gmajna, kamor je redko kdo zašel. Tu so imeli kmetje z Dobrove svoje gozdne parcele, ki so jih prodali, kupci so gozdove izsekali in nastala je pustinja, polna skal. štorov in korenin. Pred 7 aLi 8 leti, ko je gospodarila v revirju huda stanovanjska kriza, je ob tej hosti prvi postavil malo hišico tovarniški delavec Bare-nik Anton. Marsikdo je mislil, da mož nori. ko si je v tej divji samoti postavil streho nad glavo in marsikatera žena jc rekb, Ja hi si tu ne upala stanovati, četuti bi ji kdo dobro plačal za to. Pa minula so hitro tista leta, ko je pritiskala stanovanjska kriza, ki
so ji delavci s svojo marljivostjo in podjetnostjo zavili vrat.
To ozemlje, ki je bilo skalovito mordu še bolj kot je v Hercegovini in Liki, jc danes po večini lepo obdelano in posejano z lepimi, belimi stanovanjskimi hišicami, v katerih so svetla, zdrava in prostorna stanovanja. Teh hišic je sedaj okoli 30, pa ra-sto iz tal še vedno nove, ali pa sc za nekatere že pripravlja stavbni prostor m dovaža stavbni materijal.
V zadnjih tednih pa je v gozdovih, kar jih je v ravnini za Savo še ostalo — zopet zapela sekira. Posekal se je zopet lep smrekov in bukov gozd, na katerega ozemlju bo v doglednem času »rasla cela vas. Svet se bo razdelil na 30 do 35 stavbiše, ki jih bodo pokupili za primerno ceno tovarnišk delavci, ki bodo gradili na njem hiše. Tud: to zemljišče ima polno skal, korenin, štorov, kotanj in izboklin, toda tudi tu bodo v nekaj letih lepo obdelani vrtovi, zgrajeni lep; delavski domovi, urejena dobra pota, napeljan vodovod in elektrika. Kjer pa biva ve liko število delavstva, tja se priseli navadna tudi kmalu trgovina in obrt, ki v takem odročnem kraju več ali manj uspeva. Tu po sluje že trgovina, nekaj krojačev m Šivilj, v kratkem pa se bo odpTla že tudi gostilnti. Nujno potrebna pa je tu razširitev ceste, k je tako ozka, da se dva vozova pri srečanju ;e težko prerineta naprej. Razširitev ceste in naprav prepotrebnega mostu, ki bi na spodnjem koncu naselja spajal oba bregova, bi bila za bodočo vePko zasavsko vas velikega pomena.
Iz Novega mesta
— Prvi nastop sokolske čete v Kartalje-vem, ki se je vršil na praznik, je doživel prav lep uspeh Prvega nastopa se je udeležilo tudi novomeško društvo z brati :n sestrami ter deco. ki je s svojim nastopom dala nekaj vzgledov in novega -Mana kar-taljevskim bratom in sestram. Ali tudi domačini so pokazali krasen uspeh neumornega delovanja. Predvsem ic pohvaliti deco, ki je svoje vaic ob spremi jc van ju petja brezhibno izvedla. Poudariti pa je t.eba tudi njihovo veliko navdušenost, k1, -e je pokazala ob vsakem gibu. Izleta v Kartelje-vo pa se je udeležilo tudi naše mnogobrojno sokolsko občinstvo, ki je napolnilo vse prostore pri g. Žagarju, kjer <;c ic vrš!l tudi nastop. TelovadiŠče samo je bilo seveda na hitro roko izbrano, zato se je poznalo p-i nekaterih vajah, da ovira neraven in valovit teren pravilno izvajanje vaj. Po telovadbi je imel društveni starosta M. Marin* Jek krasen nagovor na zbrano sokolstvo, v katerem je poudarjal, da bo novomeška Župa gledala kot mati na svoje čete, ki se vedno bolj množe V imenu karteljske čete na se je toplo zahvalil za pozdrav hr. Žagar. \\ladi sokolski četi. ki je v začetku pokadila toliko uspeha, je le čestitati.
— Nastop novomeških Škrjančkov, k: se ic vršil v sredo zvečer in v četrtek popoi-Ine. je bil slabo obiskan, kar priča, koliko da naše meščanstvo na delo, k: tako rekoč nrezentira in budi k življenju ostale podeželske mladinske zbore. Zelo dabo je b;!a obiskana prireditev sokolske čete ;z Preč* ne v torek zvečer v Sokolskem domu.
_ Čudno sočuvstvovanje. Te dni ie ho-
Jila po mestu žen-».<*, ki je pedala s seboj voziček, na njem pa vse svoje premoženje — nekaj odej. neKaj ohleke in culo. v kateri je bilo nekaj suhega kruha. Na V©siČku so žalostno gledali v svet trije otročički, mati pa je prosjačila od hiše do hiše. A'i hodila je in prosila — a večinoma so jo odslovili in to celo taki. ki žrtvujejo ob ponoćnih krokaniih toliko, da bi se taka družinica lahko preživljala ves teden. Kadar pa pridejo v mesto ogrski cigani s svo-
jimi medvedi, ki jih neusmiljeno mučno, pri tem pa služijo na nezaslužen način denar ter lenuharijo po svetu, tem pa mečejo ljudje skozi okna dinarje. Kes čudno pojmovanje socijalnosti.
Iz Trebnjega
— Otvoritev  nove ceste.   Sosedina u-
likolo.šrka občina je pod predsedstvoan Alojzija Saje dogradila te dni v idiličnem ča težkem kotičku novo cesto, odnosno je že na obstoječi cesti Mala Loka-ratež preložila velik klanec in pa v lopi črti izpeljala do pod Čateža. Svečana otvoritev te ceste bo ob navzočnosti bana dravske banovine g. dn\ Marušiča v torek 15. t. m_ ob 15. uri. Po otvoritvi odidejo gostje « banom na čelu na Čatež na našo najlepšo dolenjsko izletniško točko.
— Občni zbor »Krke«. Jutri M občni abor tukajšnjega krajevnega odbora, kateremu bodo prisostvovali tnd: delegati centralnega odibora in pozivamo članstvo, da se občnega zbora zanesljivo udeleži. Na dnevnem redu bodo važna poročila in sklepanje o nadaljnjem dtrnftrtvp-nem delovanju.
— Za 10 let j« odstopila va« Trebnje proti letini priznalmini 1 Din krajevnemu odboru »Krket svojo parcelo ob Temenici, kjer bo stalo naše bodoče kopališče. Za primer, da »Krka* Iz kakršnegakoli razloga likvidira, pripadejo vse naiprave, zgrajene na tem prostoru tekom 10 let vasi Trebnje.
— Cepljenje koz bo za Šolski okoliš Dol. Nemška vas dine 18. t. m, ob 14. uri v šoli v Dol. Nemški vasi. Tega dne je
prinesti k cepljenju vso deco, ki mora biti v letošnjem letu cepljena.
— Velika gasilska prireditev. 10. junija bo v Trebnjem delni pobalinski zJet gasilskih edJinlc pod pokroviteljstvo™ staroste Josipa Turka Iz Ljubljane. To br največja gasilska prireditev, odnosu i svečanost v letošnjem letu na Dolerr skem.
Ponson du Ter rali:
Lepa Židovka
Roman.
— Hiša je obkoljena.
— Kdo jo je pa obkolil?
— Oboroženi neznanci.
Filip de Blossac ie zamolklo kriknil in potegnil meč iz nožnic.
Raoul je storil isto in stopil za bratrancem.
XI.
STARI ZNANCI SE SNIDEJO.
— Tristo vragov! Ti tam gori se menda dobro zabavajo, — je zarenra-čil mož, zavit v plašč in izprehajajoč se nesirpno okrog vrai Chateau-Trom-pette, odkoder se je še vedno razlegala godba. — So na svetu ljudje, ki imajo srečo, zopet drugi pa samo smolo. Grof de Coarasse je dobil povabilo, nai se zabava, jaz. chevalier Clo-<Lon de Main-Iiardve, pa moram čepeti pri vratih.
— Torej deliva enako usodo, prijatelj, — se je začul za njim znan glas.
Chevalier se je obrnil.
— To ste vi? Chevalier de Caste-rac?
— V svoji lastni koži.
— In tudi vi niste bili povabljeni?
— Mislil sem. da si bom preskrbel vabilo, in zato sem prinesel s seboj praznično obleko, pa mi je naključje prekrižalo vse račune.
— Kaj se je pa zgodilo?
— Sem drugi bratranec barona de Borie, enega izmed občinskih svetnikov, in čim sem prispel v Bordeaux, sem hitel v palačo, da bi se mu poklonil, potem pa ...
— Potem bi ga pa prosili, nai vam preskrbi vabilo?
— Da. Toda mislite si mojo smolo. Barona ni v Bordeauxu, odpeljal se je v svoje vinograde na trgatev.
— Hm, hm, — je skomignil z rameni chevalier Clodion de Main-Hardve.
— Ali pa veste, da je tisti bearnski plemič, ki sva se včeraj seznanila z njim, grof de Coarasse?
— Kaj je z njim?
— On je bil povabljen.
— Kaj poveste!
— Da. pred pičlo uro je odšel v palačo.
— Kdo ga je pa povabil?
— Tisti mladi Oaskonec, ki bi ga bili včeraj kmalu ubili.
— Ah! Bratranec  grofa Filipa de Blossac?
— Da in isti, ki je davi z mojstrskim udarcem ubil nekega mornariškega častnika.
— Bolje bi se bila morala seznaniti z njim. — je dejal Galaor. — Grof de
Coara^c it bii mnogo pametnejši od naju.
— Kaj nočeva? — je odgovoril chevalier Clodion de Main-Hardve. — Kdo je mogel to vedeti? Morda se pa na plesu ne zabavajo tako imenitno, kakor misliva.
— Tudi to utegne biti res.
— Sicer nam bo pa grof Coarasse točno povedal, kako je bilo.
— In najin prijatelj guvernerjev nečak tudi.
— Kai mislite, da je on tudi na plesu?
— Saj je guvernerjev nečak.
— Kaj mislite, da je res?
— Kako bi ne biio res, saj mu le vendar ime Camus.
— To še ne more biti dokaz. Ga-skonska ima vse polno Camusov in vsak se izdaja bodisi za nečaka ali pa za drugačnega guvernerjevega sorodnika.
— Dober večer, prijatelja, — se je začul tisti hip rezek glas od strani.
Oba sta se hkrati ozrla.
— Tristo vragov! — je vzkliknil chevalier Clodion de Main Hardye. — Prav pravi pregovor, da če govoriš o volku, pa ti volk pride.
— Kaj je tu?
In pri tem je guvernerjev nečak, ki je bil prišel v Bordeaux. da bi se ože-nih z bogato in lepo dedinjo, navdušeno pozdravil Gaskonca ter jima segel v roko.
— Gotovo prihajate s plesa? — je vprašal Clodion.
— Žalibog ne.
— Kaj ... Vi... Nečak tukajšnjega guvernerja?
— Ah. draga prijatelja, — je odgovoril Agenanec otožno, — če bi vidva vedela, kaj se mi je pripetilo, bi gotovo razumela, da mi ni do plesa.
— Kaj se vam je pa pripetilo?
— Moja nevesta je v smrtni nevarnosti.
— Kaj je mogoče?
— Pljučnico ima. Bolezen je prišla nenadoma. Davi so bili že tudi najboljši zdravniki obupali.
— Kaj pa zvečer?
— Hvala bogu. proti večeru se ji je obrnilo na bolje, tako, da zdaj zopet upamo, da bo bolezen srečno prestala.
— Hvala bogu!
— Samo ob sebi se razume. — je nadaljeval po kratkem molku agenski plemič mirno. — da sem se svojemu stricu guvernerju opravičil. Pripomniti moram, da je malo manjkalo, da nisem zavoljo tega današnjega plesa odpovedal. K sreči je bilo že prepozno. Vsa vabila so bila že razposlana.
Galaor de Casterac in Clodion de Main-Hardye sta ?a poslušala brez najmanjšega znaka smeha ali nezaupanja.
— Če pa ne greste na ples. — je de-
jal prvi, — nam vsaj povejte, kaj je vas privedlo sem?
— Isto, kar ie privedlo vaju, da se namreč nekoliko osvežim na svežem zraku in si preženem iz glave mračne misli.
— Ne bom tajil, — je dejal Clodion. — da sva se nekoliko zanašala na vas.
— V čem pa?
— Da bova povabljena na ples.
— Zakaj mi pa tega preje nista povedala, draga prijatelja? Se davi bi se bilo dalo to prav lahko storiti. Zadostovalo bi bilo, da bi napisal svojemu stricu guvernerju dve, tri besedice.
— £koda, — je odgovoril Galaor. — Ves dan sva vas zaman iskala po mestu.
— Bil sem pri svoji ubogi, bolni nevesti.
— Zvedela sva samo. da ste zaitr-kovali s Coarassom v krčmi »Pri nosorogu«.
— To je res.
— In v družbi Raoula de Blossac.
— Tudi to je res. In Coarasse je bil priča Raouiu de Blossac v dvoboju. Ta mladi plemič se je boril hrabro kakor razkačen tiger.
— Zakaj se je pa dvobojeval?
— Tega sam ne vem.
— Jaz tudi ne. — je pripomnil Galaor. — Morda nama pove to Coarasse.
— Toda prijatelja, upam. da ne nameravata ostati tu čez noč.
— Kaj pa mislite, — se je zasme>al Clodion. — Mene na moč mika pogledati malo v vrč.
— Tudi jaz bi ne imel nič proti, — je pripomnil guvernerjev nečak, — toda v mojem položaju, saj razumete. Će bi nas kdo videl skupaj v krčmi...
— Gromska strela! — je zarohnel Galaor de Casterac. Kakšne lumparije pa delajo v Bordeauxu s plemičem!
— Kaj se vam je pa pripetilo? — je vprašal Clodion.
— Mošnje z denarjem nimam več.
— Kaj poveste!
— Ukradli so mi jo... To je vsaj dober nauk. Malo prej sem se pomešal med množico, da bi si bolje ogledal iz kočij izstopajoče dame. Bolje bi bilo, če b: bil stal ob strani. K --reči v ni »<-nji nisem imel mnogo denarja .,. Prav malo ga je bilo, nekaj nad dvajset pištol.
— Torej sem bil jaz srečnejši. — se je veselil Clodion. — Držal sem roko na žepu in samo tako sem obvaroval svoje tri dolarje, ki so vam odslei na razpolago.
— E! — je vzkliknil naglo guvernerjev nečak. — S tem. da ie moja nevesta bolna, še ni rečeno, da moram jaz trpeti žejo. Vrag vzemi vse žeparje, raje pojdem z vami. kakor da bi hodil na ples.
MALI OGLASI
V vseh malih oglasit >relja beseda 50 para. davek Din 2.— Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek DiD 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko   -   Popustov za male oglase ne priznamo
VRTNA KUBNIOA velika, po ugodni ceni naprodaj.   —  Poizve   se: Mišičeva cesta št. 6. 1796
ZELO POCENI
se oblećete pri
PKESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra neata       14 6fT
250.— DEN MESEČNO
2 sobi, kuhinja s pritiklinami. — Gledališka 8, hišnik. 1784
DVOSOBNO STANOVANJE oddam z junijem. — Cerkvena ulica 19. 1805
STANOVANJE eno- ali  dvosobno oddam. — Naslov v upravi »81. Naroda«.
1797
POSOJILA
in bančne vloge posreduje Au-gnstin, agentura bančnih poslov. Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. 1807
Tudi Vaša obleka bo kakor nova.
ko jo pustite Kemično cistn in  barvati  v tovarni
JOS. REICB
LJUBLJANA, poljanski nasip štev. *-fc Pralnica — svetlolikalnica
Mlad ločenec
Dama, ki mi je na to šifro napovedala sestanek pred Evropo«, naj sporoči čas sestanka med velesejmom, ker sem bil zadnjič prepozno obveščen. Dopisovanje zaželjeno. — Ponudbe na podružnico * Slovenskega Naroda« v Mariboru. 1802
KLAVIRJE, PLANINE
prvovrstnih inozemskih znamk., ugodne cene; tudi na obroke m hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje — MUZIKA, Sv. Petra cesta 40. 8/T
V KOMISUO
sprejmem klavirje in pianine (rabljene) od privatnikov. — Cenj. pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro ^ Klavir 1790«.
4»
VELIKA IZBERA
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo
t*0 50 PAKA fciN li.AN.Jfc. izdelovalnica perila, vezenje za ves,     monogramov, ažurja gumbnic    itd.    —    »J uljana« Ljubljana,  Gosposvetska cesta št. 12 < poleg Slamičaj. Vošnja kova št 2. 25/1 Za glasbeno šolo »Sloge« uglasi ie.   popravlja   in prenavlja
r V KUKA J. BAJOL.
.^totam se sprejemajo naročila. Delo točno in solidno! — Cene lizke! — Ljubljana, Pražako-
a ulica 19.  — Telefon 31-39
33/T
ZAVESE
vam najlepše napravi po izbiri olaga specijalni oddelek za zavese — KUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor kupi blago pri meni, mu jih iz-gotovim brezplačno! 36/T
DRAGI JAKA
kam jo mahaš? Na otvoritev vrta v restavracijo POD SKAL-CO, dragi Fric! Tam imam rusko kegljišče, ping-pong tam igram, poslušam klavirski koncert — in še nekaj: tam se dobi dobro vino, dobro pivo in tudi prigrizek je imeniten! — Se priporoča za obisk restavra-ter Ciglič, Ljubljana, Mestni trg št. 11. 1806
Botri in botrlce!
Birmske ure od Din   40 naprej zapestne  *   »    t     80 » srebrne   >   »   »   130 » 14k.zlate »   »    »   250 » dobite samo pri ANT. KFFFMANN, Maribor, .Aleksandrova štev. 11 nasproti gostilne 2 Pri grozdu i * 180.-
POZOR!
Kam pa v nedeljo? Pojdimo vsi v kopališče k Štirnu na Jezico, kjer bo slavnostna otvo ritev kopališča. Istotam se dobi dobra pijača in jedača in vse druge ugodnosti. Vstopnina je samo Din 1.— za ves dan. — Vabi vas Anton štirn, kopališče Jezica. 1801
IZROČITE
vaše rabljene predmete, katerih se želite iznebiti, tvrdki »PROMET« v prodajo! Pogoji zelo ugodni: Istotam naprodaj: različni stroji, kolesa, otroški vozički, foto-in radioaparati, gramofoni, glasbila, različni inštrumenti, preproge, ogledala, pohištvo in še več raznovrstnih drugih predmetov. 179S
Restavracija
„FRANKOPANSKI DVOR
vabi na vrtno veselico, kjer se boste ob prijetni glasbi s plesom zabavali brez vstopnine. — Izvrstna kuhinja in pristna
vina zajamčena. — Se priporoča — Ukmar. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Bki
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo orroškin in igr*^*. vozičkov, stolic, hoienderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivaj aih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarr
»TRIBUNA« F. BATJEU LJUBLJANA, KARLOVAKA Ui
STA ST 4. —  Mainižie cene1 Ceniki franko!
..'LISE za volane i različnih gubah. SPECIELN1 ENTEL oblek, volan, šalov i. t. d. AŽURIRANJE, enteJ vložkov in čipk. PREDTTSKANJE, VEZENJE MO NOG RAMO V, zaves perila.
Hitro, fino In poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljarr
poleg hotela Strakel]
Frotituberkulozna
razstava govori
Razstava o organizaciji borbe proti jetiki ima te dni v zvezi s protituberkuloznim kongresom še poseben
pomen
Ljubljana, 12. maja Izm*vl ne?t>tjh raz«*tav, ki jih imamo priliko videt: v Ljubljani, so pač najpotrebnejše zdravstvene, zlasti odkar ie posoreki stalna hi^ijen^ka razstava. Razstava o organizaciji borbe proti jetiki. odprta v paviljonu K na rHesegmu, ima pa te dni še poseben pomen, ob protituberkuloznem kongresu. Sicer bi si jo moral ogledati vsak. ki se dvomi, da so takšn? razstave potrebni, in dobro bi se prepričal o nieni aktualnosti.
Materijal je razvrščen lepo in smotre-no. v splošnem je razstava nazorna, a zahWa vendar od preprostega obiskovalca, da se vživi v njo. Zato j* t idi gradivo razstavljeno tako, da si sa moraš začeti ogledovati desno od vrat. a napisi se ritajo od leve pro'i desni, kar zadrži obiskovalca pred kartami in slikami, da se m<"»ra p^el^biti v številke, diagram^ in kart*3.
Takoj pri vhodu ritamo, da so pogoji uspone borbe proti jetiki: dobro zdravilstvo in socialna zakonodaia: zadostno Število proti tuberkuloznih dispanzerjev, ljudskih zdravilišč, higij^skih in socialnih ustanov: splošen dvig higijenskih in socialnih prilik. Že iz tega sprevidimo. da ie jettka socialna bolezen ter da se lahko proti nji borimo uspešno le. ako so socialna razmere na primerni višini. Preko tega ne more iti tudi takšna razstava, ki je sicer spjcijalno zdravstvena. Borba proti sami jetiki ne more biti uspešna, napovedati bo treba tudi boj bedi.
Po večini je razstava vzgojnega, poučnega značaja, zlasti prvi oddelki, n. pr. »kako se okjžimo z jetiko«, >znaki ietike^, »obramba pred ietiko«: itd. Tako dobi t-idi popoln lajik glavne pojme o najstrašnejši socialni bolezni. Med slikami, ki zelo nazorno uče. so tu in tam veliki napisi, ki so pravi memento za boj proti ie-tiki in niso zgoli propagandnega značaja. Tako Čitamo pri prvem oddelku, da v naši državi umre na leto 50.000 liudi za ietiko to |3 sti.
V prvem oddelku nam pade zlasti v oči karta, ki nam kaže. da se okužiio z bacilom ietike v velikem številu že otroci, v 14. letu jih fi okuženih celo 9f) Iz tega lahko sklepamo, da so stare šole rva ve ok lie-valnice in da so otroci preslabo hranjeni. Tu tudi čitamo, da v naši banovini umre vsako leto 2000 ljudi v cvetu mladosti Mladi, mnogo obetajoči ljudie umirajo vprav na debelo, preden so mogli koristiti sploš-nosti in preden dosežejo svoj življeniski cilj. Koliko ie pri tem izgubljenih ^nergii. ne moremo izraziti v številkah, čeprav čitamo, da nas strine toliko izgubljenih življenj 20o.OOo.O^O Din na leto.
Naslednji oddelek. »Znaki jetik-r. je z^lo ilustrativen. Razen slik plin? z odprto tuberkulozo so razstavljeni še voščeni modeli, ki kažejo kožno jetiko. Pozornost zbudi ta-pis. ki pravi, da ie v naši banovini 10.000 ptičnikov z odprto tuberkulozo Pour:mo se tjdi, da pri nas umre vsak ^- človek za jetiko. povedali smo pa ie. da v vsej državi umre vsak 6. človek za jetiko. V na*i banovini ie torej v t^m pooiedi] oefcolUM boliše. vendar moramo prištevati ietiko med najstrašnejše bolezni, morilke.
V oddelki ^Oknžit^v z ietiko^ se poučimo, kako nevarna, nalezljiva bolezen je je-tika in ds bi zato morali ieticneea bolnika izolirati v stanovanm. tu je tudi propaganda za stanovanjsko higijeno, opomin, da i«1-tičniki m snadajo med kuharja in ne med prodajalce živil. Pri vsem tem seveda naletimo na socialne probleme, kajti s samimi navodili, češ. lako bi moralo biti in ne drugače, bolnik bi moral im?ti svojo sobo. ne sm^l bi delati itd., ne moremo ničesar spremeniti, ker ne spremenimo socialnih razmer. Vendar ie v tem pozitivno vsa i to, da nam pokaže jetiko kot socialno bolezen. Prezreti ne smemo karte, ki pravi, da ie v Združenih državah umrlo za ptiko pred -0 leti na 10.000 prebivalcev 20 ljudi, dočim jih zdaj samo 7. v naši državi pa še vedno 23 (lani). Tu bo tudi neprijetno dimilo, prijatelje alkoholnih oijač, da 'imre izredno mnogo ljudi za jetiko. ki so zaposleni v žganjekuhih. pivovarnih. gostilnah itd., ker alkohol zmanišuje telesno odporno silo proti jetiki.
V oddrlku »Obramba proti jetiki« je posrečena propaganda za šole na prostem, gozdne šole. ki na nje pri nas skoro ne mislimo. Slike govore, da se najlažja obraniš jetike z utrjevanjem, gibanjem na prostem, z izleti v naravo itd.
Sledi odd-lek. ki nam prikaže organizacijo borbe proti jetiki. Baš tu se najbolje kažejo velike naloge, ki jih zahteva zatiranja jetike. V borbo proti jetiki je treba postaviti: šolske poliklinike, proti tuberkulozne dispanzerje, urade za socialno skrbstvo, šole na prostem, izolaciie bolnikov na domu. zavetišča, bolnice, okrevališča in zdravilišča. Za vse to so pa potrebna sredstva, ki se zbirajo iz prispevkov države, banovine, občin, jradov socialnega zavarovanja in nrotituberkuloznih lig. Zemljevid nam kaž*. da imamo izmed protituberkuloznih ustanov v dravski banovini te najvažnejše: 3 zdravilišča (Golnik Topolsčica. Vurberk); samo dva oddelka za ietičnf, in sioer v ljubljanski in mariborski bolnici; okrevališče je 'e eno. v Rakitni:  zdravstvenih domov je pa
9 (Cerklje na Dolenjskem, Medvode. Tržič, Lukovica, Celje Rogatec, Maribor, Murska Sobota. Lendava).
Jetika je ozdravljiva, no« Ime oddelek, kjer izvemo, kako zdrave jeticnike na moderne načine, operativno, s polnjenjem pljuč z zrakom, parafinovimi plombami, z zože-njenjem prsnega koša itd. Zdaj je r?s jetika ozdravljiva, medicinska znanost je ogromno napredovala; prejšnje čase ie imr-
10 od 100 bolnikov z odprto tuberkulozo v petih letih 99, dočim jih zdaj ozdravi ob pravočasnem zdravljenju 90! Zdai je jetika neozdravljiva le, ko že nastopi obojestranski kavernozni proces, ko sta že povsem razjedeni obe polovici pljuč. — Oddelek >Prosveta< je majhen; razstavljene so knji-sr*, brošure in propagandni materijal. To je ilustracija naše propagande za borbo proti ietiki in pregled literahire, ki je tehtna, čeprav je ni mnogo.
S t mi smo končali    razstavo,   ki  je v glavnem   dela   našega   Iligi jonskpga zavoda Naš OUZO se kosa s svojim razstavnim materijalom  z ostalo  razstavo     Zbranega ie mnogo zelo tehtn ga  ter važnega gradiva, kart. diagramov, statističnih  podalkov. Priključenega     je     tudi    precej materijala CRZORa. Po karti, ki kaže umrljivost ziva-rovanoev OUZD v letih od 1^22 do 193^, po snemamo, da jih je najmanj   mirio v vabo 1-nem delu Slov. LToric od Ptuja do Radaone in  na Notranjskem  in  južnem Dolenjskem 0—1 °/oo, največ pa v okrajih Slovenjgradeo. Celje, Krško in  Murska  Sobota.    Jetika je najvecie   brem*1  socialnega   zavarovania; \ let-h 19-22—10a^ *o izdali zaradi np «2 mi lijonov. 20 0 n vseh  izdatkov. Najbolj podi-* ga jetiki  delavstvo    v   tekstilni industr'ji (kjer je delavstvo  tudi sramotno plačano^ Že po |em vidimo,    da i«* razmah tekatilne industrije pri nas prei  prokletstvo kot bla goslov. Naivef jetičnik""»\  umre v marcu m septembru. Verjetno>; obolenja za ietiko i • največja v starosti  30 let. L j ibljančane bo zanimal zelo zanimiv diagram o umrljivost za jetiko v Ljubljani, ki kaž^, da se zdrav stvene razmere neprestano boljšajo ter da • ietika  prejšnje    oase    kosila n>p^im••,^•, boli.
Na koncu ie revija uspehov naših idra vilišč. razstavljenega je mnogo podrobna statističnega materijala, izvršene so slik res higijensko na višku urejenih zavodo' a najbolj so razveseljive številke o uspehi I' o ozdravljenjih.
In tako zapuščamo razstavo kljub wa*m i z optimizmom, z vero v leipso bodočnost, ko bomo zmagali nad strašno sovražnico človeštva in ko bo izkoreninjen vzrok zla in n. le odpravljene njegove posledice.
Iz Celja
—c Pevske slavnoati. V vrsti pr tev ob 401etnici Celjskega pevskega diru štva. bo danes ob 20.30 slavnostni končen CPD v veliki dvorani Celjskega doma, na katerem bo nastopilo 90 pevcev in pevk V nedeljo 13. t. m. zjutraj se odpeljeta Celjsko    pevsko  društvo  in  pevsko dim štv0  »Oljka«  v  &t.  Jurij  ob juž   žel. k odikritju   spominske   plošče   bratom Lpav cem, kjer bodo peli združeni moški pev ski zbori Ipavčeve župe JPS. Ob lUH I vrnejo  pevci   in ostalo  občinstvo  z  vi a kom  v Celje.  Ob  pol  12. bo slavnostne zborovanje CPD  v  Narodmem  domu. Ob
16. se  prične v veliki dvorani Celjskega doma župni koncert 'Ipavčeve pevske žu pe, na  katerem bo sodelovalo okrog 500 pevcev   in  pevk.   Ob   20.   bo   v Celjskem domu   družabni   večer   na   čast udeležen cem  pevskih  slavnosti   Ministra prosvo te g.  dr.  šumenkoviča   bo   zastopal pr pevskih slavnostih g. Fran Mravljak rektor drž. realne  gimnazije v Celju
—c Evidenčne tablico s št M 1.141 je te <imi nekdo ukradel nekemu pos» etniku s kolesa pred nek-n hišo na Mar borski cesti
—c Nočno lekarniško službo ima o1 vštetega petka 18. t. m. lekaj-na Pr; M a riji  pomagaj*  na  G-lavnem trgu
Iz Trbovelj
— Nogomet  v Trbovljah.  Na pra-dne 10.  t. m- je gostoval v  Trbovljah pi vak I. h razreda in kandidat podsavezn lige SK Reka, ki je podlegel z ranita tom 3:2 (2:1) v korist domačemu SK Ti bo vije.   Gosti   so   pre-ivedJi   lepo   in fan igro, vendar so pa bili pred golom neod ločni.  Napad  je  igral  ze'o  raztrgano in je bilo vse preveč »diriblanjac.  Boljši sn bili krilci, ki so dobro zalagali napad s koristnimi predloiki, so pa ostali neizrabljeni.   Ožja  obramba   je  bila  dobra   M o štvo SK Trbovlje nas je kljub oslabljen: postavi  tudi  tokrat  iznenadilo.  Igrali so zelo požrtvovalno ter na hitre prodore in uspeh je bil tu. .Posebno se je odlikoval Artnak — desno  krilo  —,  ki je  vse tri gole zabil.  Najboljši mož na polju pa je bil nedvomno branilec  Stane.  Tekma je potekla   mirno   in  v  najlboljšem prijateljskem razpoloženju. Enakih tekem -
mo še več in Trbovlje bo dobilo drugo mnenje o nogometu, kakor pa ga ima sedaj; samo žal, da je bil obisk tako slab Sodil je g. Lunder dobro. V predtekmi s*3 igrala rezervi Trbovlje ; Hrastnik, ki Je končala s  5:1 (1:1).
— »Boj proti jetiki« bo predavanje, ki ga bo imel danes oh 18. tukajsnr zid/ravnik z dr. Jenšterle na vodenski sr-11. Nasledinje predavanje bo pa v četrt«
17. L m. oh 6. uri istotam o temi »Pravilna prehrana-, o čemer bo predaval istotako g. dr. Jenšterle. Nihče naj ne zamud* teh važnih predavanj
Iz Litije
— Lep  uspeh  jadranskega  tedna. Na
ša marljiva podružnica JS je tudi sodelo vala v jadranskem tedmu za povzdfigo jadranske zavesti. Razprodajala je s pomočjo PJS koleke, za zaključek pa je prire dila v oSkolskem domu dobro uspel dru žatrai večer. Naše narodne dame so na birale pri prijateljih Jadranske straže prostovoljne prispevke, ki so precej obo gateli socijalni sklad nase JS. S tem bo omogočeno, da tudi nekaj mladih Liti-janov pohiti pod zdravilne žarke našega Jadrana. Odbor naše JS pa bo v jesenski sezoni priredil več predavanj, da seznani naše člane z Jadranom, ki je naše največje narodno bogastvo in naša širo ka vrata v žimi svet.
— 200 let stara trta. V prejšnjih de setletjih je bilo viničarstvo okrog Prim skovega bolj razvito, kakor je zdaj. Pr Mrzelovih v Zagriču imajo trto, o kati ri pravijo, da je stara že 200 let. Pomn jo tudi, da je dala v dobrih letina okrog 100  litrov vina.
— Ljubljanska foto razstava. Ob pt
ki otvoritve mednarodne foto razstav, prireditelju   brzojavno čestitali tud' ni  litijskega  Foto kluba.
Čuvamio nas Jadr*
Urejuje: Josip Zupančič. —
Za >.Narodno tiskarno«: Fran Jezeriek.
— Za upravo In inaeratni del lista: Oton Christoi. —
Val v Ljubljani.