Posamezna številka 1 K. Slev. 288. PoStnina plačana v gotovini. V HODIM v soboto, one 18, decembra 1920. Leio ML »SLOVENEC« velja p« poiU na ne strani Jugoslavije In t Ljubljani: (a oeto leto naprej, t 188'— sa pol leta „ .. ,, 9G-— sa četrt leta M . . „ 4V-sa en meeec „ .. „ 15«— la tnosemstvn eeloletno K 240- bb Sobotna izdaja: sa U oelo leto ..... K 30-— sa inozemstvo. . . . „ 35 — g i1; ?nserati: tia-aiaj* Knogtol?na patitvrata (59 mm stroka In 3 mm vlsokn ali n|a prostor) sa enkrat ... po K poslana itd. . . po R Pri večjem naročilu popnrt Hajmanjil oglas 5 8/U nun ii 15. Ishaja vssk dan Izvzemal ponedeljek tn dan po nra^nlko, ob 3. ari ijatraj. Uredništvo j« t Kopitarjevi nlloi štet. 6/m. Boaoplai se ae srečajo; neiranklrana pisma g« ne sprejemalo. Oredn. telet. it*. 50, upravn. Ihr. 388. Političen list za slovenski naroi Uprava je t Kopitarjevi ul. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske it. 630 ia naročnin® in št. 34u aa oglase, asstr. la češke 24.797, ojr. 23.511, bosn.-hero. 7563. Centralistična anarhiia. Ljubljana, dne 17. decembra. Centralistična uredba države se v centralistično mislečih političnih krogih smatia kot tista nevidna sila, ki ohranjuje državo ter jo ščiti pred razpadom. Centralna uprava ima moč, ki sega v vse panoge in v vse kraje celo države, uveljavlja povsod svojo moč in drži k tlom razkrajajoče elemente. Le tako se more utrditi in njen obstoj v vsakem slučaju osigurati. To naziranje je ukoreninjeno v centralistično misleči struji radikalne stranke in morda tudi v enem delu demokratov. Večina demokratov pa je centralističnega naziranja ne toliko iz državnih razlogov, marveč iz strankarskih razlogov. Centralistični idealizem je popolnoma pogrešen. Ako stoji kaka država na tako slabih nogah, da jo upajo državniki ohraniti samo s pomočjo centralizma, torej z nekako nasilno upravo, ki naj duši vse protidržavne pojave, potem je dotična država obsojena na smrt in zanjo ni nobenega leka, Nasilje rodi le še hujši odpor, zavzema širše kroge in se čisto naravno zruši; njegove posledice so tem hujše, čimdalje se je udejstvovalo in s čim brezobzirnejšimi sredstvi se jc vzdrževalo. To nas uči zgodovina Rusije. Nasprotno more decentralistično urejena država s široko legislativno avtonomijo tudi državi nasprotne elemente pomiriti in jih vzgojiti v dobre državljane. Vsi nezadovoljni sloji vidiio v centralizmu izvor vsega zla v državi, se čutijo tlačane in postanejo raditega podirajoči element v državi. Ako pa jim je v avtonomiji dana možnost, da se aktivno izzive, da morejo odstranjevati zlo, ki jih upravičeno tišči, spoznavajo tudi hkrati, kaj jc v določeni dobi in gotovih okoliščinah dosegljivo in kaj nedosegljivo. Avtonomija je v bolnem državnem organizmu pravo zdravilo. Nasprotno more centralizem, zlasti če še 6labo upravljan ali se zlorablja v strankarske ali plemenske svrhe, v zdravo državo zanesti kali bolezni in klico razpadanja. Večina demokratov teži za centralistično ureditvijo države predvsem ali zgolj iz strankarskih razlogov, da bi moda s centralnim nasiljem povsod uveljavljati svojo moč, tudi tam, kjer je kot stranka v razsulu. To je v nasprotju z demo-kratiztnom in ni nič drugega kakor goli absolutizem, ki ga sedanja doba ne prenese. Centralistični absolutizem jo dina-mit za državo in zato smatra duševno razvit človek zatrjevanje demokratske stranke, da je državotvoren element, za več ali tnanj slab dovtip. Dveletna skušnja v naši državi nas uči, da je nezadovoljnost in anarhija rastla v tistem razmerju, v katerem se je slabila in jemala avtonomistična kompctenca pokrajinskih vlad ter se je jačil centralistični absolutizem, ki je nekoliko poosebljen v ministru Svetozarju Pribičeviču, Radičev pokret in močna komunistična struja v naši državi nista samo rezultat socialnih odsev plemenskih odnošajev, ampak sta dobila zamah tudi vsled absolutistično-centralističnega režima demokratske stranke. Centralizem, uporabljen v strankarske svrhe, pa ni samo nasilen, ampak povzroča tudi anarhijo. Torej doseza ravno nasprotno temu, kar mu pripisujejo demokrati. Minister prosvete, Svetozar Pribičevič, poskuša na celi črti svojega delokroga in preko njega, preko svoje kom-petence uveljaviti svojo strankarsko moč in utrditi s centralističnimi ukrepi razpadajočo demokratsko stranko v Sloveniji. Od poverjenika za uk in bogočastje imenovane šolske nadzornike je kratkoinalo odstavil in imenoval druge samovlastno, firotizakonito, ker spada imenovanje judskošolskih nadzornikov v kompctenco pokrajinskega poverjeništva. Noben minister pred Pribičevičem si tudi ni prisvajal te kompctence, toda gospod Pribičevič si je prisvoji' ker so zahtevali to od njega slovenski demokratje. Poverjenik za uk in bogočastje dr. Verstovšek je avtonomistično in tudi zakonito stališče možato branil ter se ni udal. Gosp. Pribičevič je segal po novem absolutističnem sredstvu; s pomočjo svojega demokratskega tovariša v ministrstvu financ je dal ustaviti poverjeniku dr. Verstovšku — poverjeniško plačo. Tudi zoper okrajne ljudskošolske nadzornike, ki jih ni imenoval g. Pribičevič, jc uporabil sredstvo gmotnega pritiska. Pravi kuri-ozum! Človek z navadnim državnim razumom bi pričakoval, da bo minister v taki sporni zadevi, lu pa nc bi smela biti sporna, ker je jasna, iskal rešitve na drug, do-stojnejši način. Toda pri poverjeniku dr. Verstovšku ni imel uspeha, četudi ga je enkrat citiral na odgovor v Belgrad in je nato poslal v Ljubljano ministerialncgn uradnika, ki pa proti zakonitemu postopanju poverjenika ni mogel ničesar ukreniti. pač pa je priznal, da se v Srbiji niti uradništvo ne pokori odredbam ininister-stev, ako niso v skladu z obstoječimi zakoni. Tako imamo v Sloveniji dvojne vrste Ijudskošolskih nadzornikov, legalne, ki vršijo svoje funkcije, in cd ministra imenovane, ki ue vrše funkcije. Ko je odstopil dr. Verstovšek, jc takoj nato gospod minister brzojavno ukazal, da mora vodja poverjeništva —• od kompetentne oblasti imenovane — nadzornike razrešiti, v funkcijo pa naj stopijo »niinisterialni nadzorniki«. V pravnem in upravnem oziru je to prava anarhija, ki ji more napraviti konec enkrat za vselej samo pokrajinska samouprava. Jasno je, da brez predlogov od pokrajinske oblasti noben minister normalnim in zakonitim potom ne more glede imenovanj vobče ukreniti kaj paraetnegu, ker ne pozna razmer in oseb in ako kljub • temu samovoljno ukrepa, dela to na predlog svojih strank ar jev in njegove odredbe nosijo naravno strankarsko obiležje. Je to zdravo, je to pametno, je to koristno, jc lo pravično? d, resena , Iz učit, krogov, Med dnevnimi noticami poroča »Slov. Narod«, da ie bilo na sporedu zadnje seje mestu. šol. svela v Ljubljani tudi vprašanje možitve učiteljic. Ta stvar je nu dila žc dovolj prilike za ognjevite debate in raz-motrivanja po pedagoških in drugih listih. Izprcgovorili so v tej zadevi tehtne sodbe temeljiti možje in veljavnejše kapacitete, nego jih navaja »Slov. Narod«. V državah, kjer imajo pred cčtnl v prvi vrsti odgojo in napredek mladine, zahtevajo, da se učiteljica popolnoma posveti svojemu poklicu tn nc vpreže v zakonski jarem, ker drugače nI kos svoji uatogi. Priznavamo, d j s«- drugače dobre učiteljice, ki Imajo res poklic za šolo Jn sprejnio svoje zvanjc kol sveto nalogo, hvalevredno žrtvujejo za mladino in dosegajo uspehe, ki bi jih človek nc pričakoval; dostikrat cclo prekašajo v disciplini, v napredku zlasti pa v vzgajanju svoje moške kolege. Tega pa ne more in ne bo nihče pričakoval od omo-ženih učiteljic nc glede na to, da morajo neprestano prosili za dopuste. Pa pustimo to razmotrivanje. Naj govori zdravniški slrokovujak! Medicinski svetnik dr. Jožef Grassl (-Hochlatid - 1918-19 p, 5351 piša tako-lc: >Bili hkrati učiteljica in mati, to presega naravne moči ženske. Delo učiteljice smatram za p o k 1 i c. V tem izrazit umevam delovanje, ki zahteva več kot polovico duševnih in telesni!) moči človekovih. Zato pa ne more noben človek izvrševati dveh poklicev. Posameznik utegne biti sicer zaposlen v lažnih poklicih, ako je genijalno riadah-njeu; utegne sicer na t eč toriščih doseči kaj povoljnega, pripadati pa more samo enemu poklicu. Smatram pa tudi udejslvo-vanje kot matere, gospodinje in soproge kot poklic. Bogokleten in naravnost smešen napuh naših ženil je, če svojega poklica kot matere in gospodinje ne smatrajo za poklic. Poklica učiteljico in poklica matere hkrati izvrševati ne more nobena r.cna. Utegnil bi kdo ugovarjati, češ, saj je tudi mož hkrati v svojem poklicu in hkrati oče. Nato bi odgovoril; Oče biti — ni poklic, marveč opravilo, in če žrtvuje mož svoji lastnosti kot oče polovico svoje celotne delavnosti, bo trpel njegov poklic* Biti mati — pa ni opravilo, marveč pravi poklic žene... Torej: ali učiteljica aH mati, ne učite jic a in mati. To je po naravnem zakonu. Ako hoče učiteljica postati soproga, naj se odpove svojemu učiteljskemu poklicu, mož pa sprejme skrb za družino. Za to je mož usposobljen po naravi, torej tudi nrav-no primoran. Vsak pošten mož to tudi stori. Lc slabiči puste, da jih žene so-oskrbujejo ... Vprašanje: »Ali moreš družino oskrbovati?« je istovetno z vprašanjem: »Ali si mož?« Čc bi bil jaz učitelj, bi se boril zoper omoženo koleginjo kakor zoper rakrano svojega stanu ,.. Bojim se, da jc možitev učiteljic začetek konca učiteljic sploh, kajti množila se bo nezmožnost za službovanje, moči se bedo prezgodaj izrabile; in poslcdica tega bo nebroj upokojenk, neznosna obremenitev šolo vzdržujočih občin in še mnogo drugih neprilik. Moja sodba; »Možitev učitcljic ni sreča in ne korist ne za učiteljice, ne za sploš-nost. Bojim sc pa obilne škode.c mi i Minule so volitve v ustavotvorno skupščino brez nas in preko nas. Pa zakaj! Boje se nas, naše podjetnosti, naše agiluosti in pravega razumevanja socialnih i potreb, ki jih ravno ženske občutimo in razumemo morda bolj nego moški, saj nam segajo ne samo do razuma, nego tudi do srca. Če je zmožna ženska, da opravlja delo samostojno, kakor ga opravlja moški, n. pr. vdova kmetica, učiteljica, uradnica, šivilja itd., imej ona (udi pravice enako mo-! škemu. Če se jc pa udinjala kakemu tno-! škemu samo za deklo in sužnjo, sužnjo j njegovega razpoloženja, navsezadnje ne misli niti na politično enakopravnost. Ona pa, ki je svojega moža vredna žena, gospodinja in verna mati njegovih otrok, sporazumela so bosta tudi v političnem oziru ter bo moževa volitev izraz njunega skupnega mišljenja. iv f- KuffurnS tem v Pariz, 40. aee. 1920. V Jugoslaviji so na delu tujue sile. Id pripravljajo kulturni boj in že komaj čakajo ugodnega trenutka, da vržejo svojo krvavo bakljo proti Cerkvi. Tem in tistim, ki jih morda v pričakovanju bodočih izkušenj prevzema malodušje, bodi v nauk zgodovina zadnjega kulturnega boja v Mehiki. Ta nesrečna dežel a. ki je neprestano plen vladohlepnih generalov in pustolovcev, jo v zadnjih letih polog krvavih političnih bojev prestala tudi eno najkrutejšlh preganjanj katoliške Cerkve. Sovraštvo prostozidarstva so je tu neovirano i/,divjalo in ni poznalo nobenih meja; najnaravuejše pravice vesti so se odpravile in vse, kar je svetega, se jo teptalo z nogami. Kar je prišla poleti 1919. nenadoma presenetljiva vest, da je preganjanje katoličanov v Mehiki popolnoma končano. Vsi pregnani duhovniki da se smejo vrniti, škofom se je vrnilo njihovo imetje, Cerkvi sovražne postave so se razveljavile. To sc je zgodilo že 5. februarja leta 1919. in jezuiti, proli katerim *e je tudi topot zopet obračal glavni srd sovražnikov katoltčaustvn, so sc smeli zopet v ivoje zavode vrniti in jih vzeti v posest. Zci-ftlilo je novo cerkveno in versko življenje in aamah 6fa se vrnil« mir i« red. Kaj sa je Ute gradilo? Notranji boji in pa preganjanja in pa razvoj svetovnopolitieiiega položaja so dovedli Carramio do jasnega spoznanja, du mora Mehika brezpogojno popolnoma propasti, ako no zapusti dosedanje poti. Koncem uecenibm lota 1918. je dal v uradnem listu znamenje za umik v cerkvenem boju. Proglasil jo kultur-nobojne členo cpioretarske ustave kot :<čusu neprimeren izraz fanatizma^ in priznal, da sc je delala krivica tudi >neclolžnoiTiii dolu duhov fino" iu so se toptalo >nedotakljlve pravice i. Končuo je predlagal, da se cerkveni in šolski zakoni odpravijo oziroma izpveinone. Seveda nezaupanje katoličanov ni čez noč izginilo in svoboda Cerkve niti od daleč ni zadovoljila vseh želja. Socialisti in protestanti, ki eo so v svojih stremljenjih vzajemno podpirali, šo niso položili orožja in maifikjo je politični boj divjal dalje. Inozemske sekti- delajo •/, ogromni imdonarnimi sredstvi, da si pridobe pristašev. Toda kljub vsemu uživa Cerkev vsaj tisto n n jneo bhodnojšo moro svobode, ki ji omogočuje uspešno obrambo. Katoliško življenje se je povsod zopet razcvetelo. Posebno dramatično sc jo izvršil preobrat r pokrajini in škofiji Guadalajara. Duhovščina iu ljudstvo sla bila obrnila proli vladi, ki je bila istovetna s prostozidarstvoni, moderno orožjo generalnegu štrajka. Celokupno javno življenje so je namuh ustavilo. Znamenje jo bilo dano, ko so zaprli škofa Orozcoz in zaplenili celokupno cerkveno premoženja 7. vseh hiš so plapolale črno zastavo, prebivul-stvo je bojkotiralo vse prodajalce i a razstavljavcu Cerkvi sovražnih listov, tnko da so v kratkem orooadli, Tako so vztrajali katoliča- ni celiti šest mesecev, ue d« bi bili le za las popustili. Duo> 1. februarja 1919 je bila zmaga dobljena in vlada prisiljena na umik. Kakor vsako preganjanje cerkve, lako je imelo ludi to svoje mnogoštevilna junake in mučenlke. izmed mnogih si uglejtno pobližo te enega; ms^r. Guizur pl. Valonria, sodanje-gu 3k»ftt v Veracruzu. Sin zelo bogate družine jo uporabljal vse svoje bogastvu samo /a cerkev, t/, latnih sredstev jo sezidal veliki sa-tuostRu iu zavod terezijank, nied katerimi je bila tudi ona njegovih sester. Veudar so mu sredstva potil«, prodno jo mogel uresniči^ vso svoje načrte; vse dohodku svojo službo je uporabljal za misijonske svrhe. Sam je ustanovil misijonsko družbo, ki šteje danes 50 misijonarjev, in ima lastno deško semenišče za mehikannke misijouo. Ko je zavihralo Carranzevo preganjanje, jo bita Ciuir.nrovn četica kmalu razpršena; vse njegovo premoženje, imetje misijonsko družbe in družine Guizar, ki jo predstavljalo vrednost mnogi ti milijonov pasov, je vluda zasegla, kakor hitro je p. Ouizar izjavil, da ni Carrnnzin pristaš. Guizarjevi bratje so si morali kot rokodelci služiti svoj kruh, dočitn so jc moral ou snin preoblečen skrivati prod biriči, ker jo bila ua njegovo glavo razpisana visoka nagrada. Pri lem jo pa Guizaro večkrat preprečil umor Carranzo. ki so ga bili sklenili zarotniki. Ker jo vlada razpolagala r časopisjem — nasprotno lisic jo enostavno prepovedut« — so uporabili proli katoličanom sredstvo obrekovanja. Ponoči so dali ua pokopališčih izkopati mrliče Ju jih pokopali po samostanih, ia k+iterih bili ze prej Izgnali t stanovalce. Potom so lepega dne sklicali ljudstvo iti pred njegovimi očmi Jodkrilte zakopana trupla. Plazovi obrekovanj o tajnih zlo-čini h v samostanih so so vsul i ua Cerkev. P. Kiti/. — to ime si je v pregnanstvu uadel p. Guizar — ki je preoblečen prisostvoval lemu prizoru, so m mogel dalje premagovati — dvignil je sredi množico svoj glas in odkril nesramno aleparslvo. Besni so ptauili vladni gonjači proti njemu, toda mož jitu je kakor po čudežu ušel. Takih slučajev je doživel p. Huiz ua stotino iti vselej se jc v suirtui nevarnosti srečno otol. Nekoč so mislili preganjalci, da imajo gorečega duhovnika že v rokah; že je dvignil eden izmed ujih revolver, da ga ustreli. Tedaj se vrže p. Kuiz na svojega nasprotnika, niu izvije revolver in na splošno presenečenje uide. Toda lo divje beganje je sčasoma lo poslalo neznosno. P. Guizur jo prodal revolver, ki gu je bil za spomin na oni dogodek nosil prt sebi ter preko Veracruza odpotoval na Čutni, kamor jo že pred njim pribežalo večje število mehikanskih škofov in duhovnikov. Z odprtimi rokami ga je »prejla tam kubansku duhovščina. V begunstvu p. Guizar nili za tre-notek ni počival. Takoj jo začel voditi ljudske misijone, sam in brez sredstev. Tako je deloval dve loli iu na tisočo duš dovedol nazaj v Cerkov. Bili so kraji, kjer ni ostal trdovraten niti en sovražnik Cerkve ter so so vsi brez izjeme vrnili v njegovo naročje. Prostozidar-stvo jo Itesnelo in mu tudi tu streslo po življenju. Svoj zadnji misljon je imel na liuvuni, tekom evhariotlčnega kongresa. Tu ga jo do letela vesk dn ie Uneonvnn z« škofa v Ver«- Skratka; samostojni ženski se godi največja krivica; ona opravlja delo, kakršno opravlja moški, a politično se njuno delo ne prizna, nima pravic, kakršnih ima vsak 21 letni moški, tudi če je postopač. Do sedaj so bile proti ženski volivni pravici vse stranke razen Ljudske; da, celo stranke, ki govore o najširši svobodi in enakopravnosti. Vdova kmetica, mati, ki se trudi noč in dan ter vrlo deluje na svojem stališču, ali se ni čutila zapostavljene v tej splošni borbi, ko je odšel na volišče njen hlapec, ona, neutrudljiva in previdna pa ni smela uveljaviti svojega glasu? Učiteljica, ki samostojno vodi ljudsko šolo ter poučuje čez sto otrok, je morala ostati doma, njeni nekdanji učenci pa so prešerno stopali na volišče. Ali imamo ženske res tako malo upo-glcda v svet in njegovo politiko, da ne bi mogle voliti med dvema strujama, med dvema, poudarjam, glavnima strujama, med zmernim socializmom v okviru države in med komunističnim Socializmom, ki ne priznava ne države, ne narodnosti, ne verskih — nočem reči katoliških, da se kdo ne izpodtakne — načel, in je tedaj po mojem mnenju in razumevanju sploh zanikanje vsega našega dosedanjega napredka, kulture. S tega vidika presojam sedanje politične stranke v Sloveniji po teh - le smernicah: Razvojni socializem z upoštevanjem narodnosti (Narodni socialci), z naglaša-ajem poleg narodnosti tudi verska kot temelj zdravi in pošteni politiki in pravične avtonomije (Krščanski socialci), potem so centralistični demokratje in Jugoslov. soc, demokratična stranka, ki naglaša tudi ju-goslovanstvo, kar se v našem slučaju lahko krije z narodnostjo; tudi SKS ne zanika niti narodnosti niti — poglejmo malo skozi prste — verskih načel; vse te stranke smatram državotvornim, na drugo stran pa stavim komunizem. Tako bi jih razvrstila z ozirom na obstoj države, ter smatram potrebo zveze zmernih in razvojno-socialističnih strank proti komunizmu. Me ženske tega ne razumemo, pravite. Priznam, jaz ne razumem. Ne razumem pa tega, kako se morejo hipercen-tralistični demokrati bratiti s komunisti, ko sta to z ozirom na zaželjeni obstoj države vendar dve skrajni skrajnosti. Pa ti pravi demokrat, če je prav že več komunistov, samo da dobe klerikalci manj mandatov; torej, če ne more obveljati hiper-centralizem, pa — naj vse h .., č vzame, saj je Avstrijo tudi. Da, za mačeho Avstrijo nismo jokali, ali Jugoslavija je dete naših sanj, kri naše krvi. V spomin mi sili berilo iz mojih ljud« skošolskih let. Puščavnik je imel udoma-čecega medveda, in kadar je v poletni vročini spal, ga je medved branil muh. Nekoč je bila ena silne nadležna, tedaj se ujezi medved, odtrga kos skale in jo vrže na muho; res jo je ubil, ubil pa je z njo vred tudi puščavnika Komobnisti pravijo, da hočejo uničiti samo muhe, — ki bi jih tudi mi tako radi j?Jrebili — bojim se pa, da bi zadeli malo muh, ubili pa državo. Sigurno! Če pride med možem in ženo kaj na-vskriž — v kateri rodbini pa sije vedno solnce —, ali bomo me žene zahtevale koj ločitev zakona, ali nas ne veže tisoč lepih spominov in trenutkov ter otroci in drugo na moža, ki smo se odločile zanj s srcem in razumom. Da, srce in razum je poklicalo Jugoslavijo k življenju, in sedaj mečejo nanjo skale. Avtonomija, pravijo, bi jo uničila, komunizmu pa dajejo prednost pred našo stranko; moder mora biti člo-j vek, da razume to, — jas nc. Morda zato ne, ker sem samo ženska, in brez volivne pravice? Zalka Daričeva. Komunistični poSom na eruzu. Vodil je še duhovne vaje za semenišč-nike na Havani, ko je zadnji dan smrtno nevarno obolel in bil previden. Vsa javnost je sočuvstvovala z gorečim apostolom in mu želela ozdravljenja. Listi so v posebnih izdajah poročali o jegovem stanju, ljudstvo je opravljalo zanj javne pobožnosti. P. Guizar je ozdravil in bil na praznik sv. Andreja posvečen v škola. V tem se je v Mehiki izvršil preobrat. P. Guizar je pisal Carranzi, da bi se smel vrniti. Carranza je sam podpisal zaprošeno dovoljenje. Dan po potresu, ki je porušil Veracruz, je škof Guizar stopil zopet na tla svoje domovine. Tako je začel svoje škofovsko delovanje na razvalinah. Njegova škofijska prestolnica Jalapa je bila vsa porušena. Takoj je organiziral pomoč in se brzojavno obrnil na svoje prijatelje v Havani, ki ga tudi niso pustili na cedilu. Vse, kar je imel ,ludi svoj pektorale in prstan je prodal, da je mogel omiliti bedo. Potresu je sledila žolta mrzlica, potem kuga in nazadnje novi Obregonov ustanek. Carran-zeva moč se je sesula in smrt za petami je bežal še prod kratkim vsemogočni mož — bezal k škofu Guizarju, da bi pri njem našel varstvo. Toda ta mu ni mogel nuditi nikake varnosti. Carranza je moral bežati dalje in je kmalu nato padel kot žrtev morilnega orožja 6vojih političnih nasprotnikov. Tako se vedno znova ponavlja zgodovina preganjanj Cerkve: njeni sovražniki padajo v nepovrnt, ona pa vstaja k novemu življenju in novi slavi. Pa bi se katoličani v Jugoslaviji bali? i ffli LDU Brno, 17. dec. (ČTU) Policijsko ravnateljstvo je odpravilo Ln ukinilo policijske naredbe in omejitve. Vendar pa ostane naredba o prekem sodu do nadaljnega še v veljavi. LDU Bratislava, 16. dec. (DunKU) Na podlagi sk'cpa zaupnikov nemško-mažar-ske levice bi se morala danes popoldne Eričeti tukaj v vseh obratih splošna stav-a v znak simpatij za komunistično gibanje n ačeškem. Vendar pa je bila večina bratislavskega delavstva proti stavki. Lastniki obratov so izjavili, da bodo odpustili vse ono delavstvo, ki bi brez povoda odklonilo delo. LDU Moravska Ostrova, 16. decemb. (ČTU) Tukaj je popoln mir. Delavci so zopet pričeli delati. lulna lelezfiica. LDU Dunaj, 17. decembra. (DKU) Na včerajšnji seji upravnega sveta južne železnice je izjavil generalni ravnatelj dr. Fall, da sta po oficielni obvestitvi »Asso-ciation nationale« v Parizu odobrili tako jugoslovenska kakor tudi italijanska vlada provizorni režim. Ker sta pritrdili že tudi Avstrija in Madžarska, jc upati, da se provizorni režim uvede že od 1. januarja dalje. Vprašanja, ki so s tem v zvezi, se bodo obravnavala na konferenci meseca januarja na Dunaju. Te konference se bodo udeležili zastopniki prizadetih držav, pa tudi zastopniki »Association nationale«. Glede italijanskih anuitet se bo po'nameri italijanske vlade posebej obravnavalo z zastopniki južne železnice in »Association nationale«. Naposled je naznanil glavni ravnatelj, da je italijanska vlada iz naslova »Uporaba proge južne železnice na italijanskem ozemlju« plačala južni železnici na račun 100 milijonov kron, BruseBIska konferenca. LDU Bruselj, 16. dec. fWolff.) Prva seja bruseljske finančne konference je bila posvečena, kakor poroča posebni poročevalec Agence Havas, skoro izključno samo ekspozeju, ki ga je podal državni tajnik Schroeder in ki se je pečal s finančnim položajem Nemčije. Razen obeh glavnih delegatov, Bergmanna in Lavensteina sta se udeležila sestanka tudi še dva nemška izvedenca. Po otvoritvi seje je opozoril predsednik Delacroix na to, da je namen sestanka, da se dožene praktičen način, kako izvesti klavzule versailleske pogodbe, ki se tičejo reparacij, kakor je to predsednik že včeraj omenil v zasebnem razgovoru z Bergmannom. Nato je izvajal državni tajnik Bergmann, da je izvedba in rešitev reparacijskega problema odvisna od finančnega položaja Nemčije in je predložil celo vrsto dokumentov, ki dokazujejo nujnost njegove trditve. Nato je povzel besedo državni tajnik Schroeder in govoril o spomenicah, ki so bile predložene nemškim delegatom. Popoldne je govoril Lavenstein o vprašanju meničnih tečajev in cirkulacije bankovcev, LDU Berlin, 17. dec. (DunKU) »Ber-ltner Tageblatt« javlja iz Bruslja: izvajanja državnega tajnika Schrocderja, ki so jih ententni delegati tuintam prekinili z raznimi vprašanji, so dosegla svoj višek takrat, ko je govoril o tem, da tiči glavna zapreka za plačanje reparacij v nemškem finačnem položaju in v produktivnih izdatkih ki so znašali v proračunu 41 milijard. -j- Sestavljanje vlade. Nikola Pašič je dobil nalog, da preišče pri posameznih klubih razpoloženje za sestavo vlade in tako razjasni položaj. Ta ugledni in sposobni srbski politik je v to svrho gotovo kakor nalašč poklican, toda vprašanje je, ali niso razmere močnejše nego dobra volja. Priznavamo, da bi bilo najnaravneje, da stvorita vladni blok dve najmočnejši stranki v konstituanti, radikali in demokrati s pomočjo najbliže stoječih jim skupin, toda del radikalcev, ki jim tudi sedanji težavni' položaj ni zastrl dalckovidne-ga pogleda, so si na jasnem, da bi tako stvorjen vladni blok imel vendarle zelo nesrečne posledice, ker bi usilil večini Hrvatov in Slovencev centralistično ustavo proti njihovi volji. Zdi se, da jc kljubtemu večina radikalov pod vplivom demokratskih fraz in bo prišlo do omenjene rešitve težavnega položaja. Jugoslovanski klub stoji takorekoč s puško ob rami in mimo čaka bodočnosti. Njegovo stališče je v vsakem slučaju dano in to je brez ozira na taktične poteze ostalih skupin odločno vztraieti t>a svoieai programnem, avtono- ! mističnem stališču. Njegove zahteve glede poslovnika in prisege niso samo stvaroo pravilne in potrebno z načelnega stališča, ampak tudi z državnega stališča pametne, ker tvorijo Radičevi stranki zlat most, da more v konstituanto in tam sodelovati, ne da bi ta njen korak izgledal kot pot v Ka-noso. 4- Radikalci in ustava. LDU Belgrad, 17, decembra. Gosp. Pašič je odboru radikalne stranke poročal o svojem sprejemu na dvoru. Nato so se vršila v odboru radikalne stranke posvetovanja glede načrta nove ustave in poslovnika. Večina članov je v glavnem pristala na načrt ustave dr. Laze Markoviča. Kar se tiče poslovnika menijo radikalci, da je treba pospešiti delo v lconštituanti in preprečiti tehnično obstrukcijo. V radikalnem klubu se še danes prične debata o novi ustavi in poslovniku. Ugotovil se bo program dela skupne vlade, ako pride do sporazuma z demokrati in zemljoradničko stranko. -f Govorice o razpustu konŠtituante. LDU Belgrad, 17. decembra. »Politika« javlja: Zanimivo je, da se je snoči v parlamentarnih krogih govorilo o možnosti, da bi bda konštituanta razpuščena in da se z ukazom vpostavi ustava od leta 1903, če bi se pokazalo, da konštituanta ni zmožna delati in če ne bi prišlo do sporazuma med strankami. + Demokratski klub. LDU Belgrad, 17. decembra. V demokratskem klubu so razpravljali o novem načrtu ustave. Dr. Edo Lukinič in dr. Ribar sta poročala v klubu. Tudi ostali klubi se bavijo v glavnem z razpravljanjem o no-^em poslovniku. Zdi se, da bodo klubi po večini danes končnoveljavno sklepali o poslovniku in da bodo zahtevali izpremembe prisege in kvalificirane večine. + Pogoji Radičevih delegatov. LDU Belgrad, 17. decembra. V parlamentarnih krogih se govori, da so Radičevi delegati stavili svoje pogoje za vstop v konštitu-anto. Radič zahteva, da se poslovnik tako izpremeni, da bo konštituanti zajamčena popolna suverenost. Konštituanta ne more biti razpuščena, niti po kroni niti po vladi, ampak se more razpustiti sama. Kar se tiče nove ustave, stoji na republikanskem stališču in zahteva, da se vprašanje ustave reši sporazumno. Radičevi delegati bodo danes pričeli pogajanja z ostalimi strankami. Ne ve se še gotovo, ali se bodo pogajali tudi z demokrati. -i- Zemljoradnički klub. LDU Belgrad, 16. decembra. Danes je imel zemljoradnički klub svojo sejo, na kateri se je razpravljalo o izpremembi poslovnika. Izvoljen je bil odbor petih oseb, ki morajo v treh dneh sestaviti načrt novega poslovnika. Predsednik kluba je javil Pašiču, da bo govoril z njim o izpremembah, ki naj se izvršijo v posovniku. Nato se je konstituira lklubov odbor. Za predsednika je bil izvoljen Vojislav Lazič (valjevsko okrožje), za podpredsednika Pucelj fljubljansko okrožje, ter Franič (splitsko okrožje), za tajnika Štefan Benina (Bečkerek) in dr. Stajič (vranjsko okrožje). Za kvestorja sta izvoljena Djokič (sarajevsko okrožje) in Urek (mariborsko okrožje). Na današnji seji kluba je bi! izvoljen odsek, ki se bo pečal s proučevanjem ustave, ki bo sestavljen iz 10 poslancev pod predsedstvom Mihaela Avramoviča. -f Veriiikacijski odbor. LDU Belgrad, 16. decembra. Danes ie bila seja verifika-cijskega odbora, ki je trajala do 19. ure. Na tej seji so bile odbite pritožbe za volivno okrožje Račko-Svečansko, Mandati imenovanega okrožja so bili verificirani, kakor tudi mandati za valjevško okrožje, mandati za zagrebško županijo, ter za ohridsko in bikveško okrožje. Razpravljalo se je še o mandatih za prizrerasko okrožje, ker se zdi, da so se tam vršile nepravilnosti pri volitvah. Na današnji seji verifikacijskega odbora se je razpravljalo o pritožbi socialističnega kluba^ in ki se tiče volitve v subotiškem okrožju. Z čarom na novo veliko podraženje papirja in vseh drugih potrebščin so se morale z novim letom dvigniti cene vsem časopisom. Počenši z novim letom 1921 bo torej znašala naročnina na »Slovenca«: za en mesec.....25 K za četrt leta.....75 « za pol leta.....150 « za celo leto . . , . . 300 « V Ljubljani v upravi prejemali bo veljal »Slovenec« mesečno 20 K. Za inozemstvo (Italija, Švica, Nemčija, Francija, Amerika itd.) velja »Slovenec« dnevnik 45 kron na mesec. Sobotna izdaja bo veljala celoletno 40 K. upam ' — Kmetijska dražba za Slovenijo ima svoj občni zbor v sredo, dne 29. decembra ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona« v Ljubliani. — K sodniškim imenovanjem se nam poroča iz Celja: Tukaj vlada glede zadnjih imenovanj — posebno v pravniških krogih — upravičeno ogorčenje. Splošno se obsoja, da sc justična uprava ne drži temeljnega načela, da ima vsak uradnik, ki vrši vestno svojo dolžnost, pravico do napredovanja. Zavladala je neka zahrbna korupcija, neki krivični, ugledu justice in uradnikov škodljivi protencionizem; skrivna kvalifikacija je zadobila zopet svojo, le na krivičnem mnenju kakšnjega osebnega sovražnika slonečo moč. Rezke besede, toda pretirane niso, ako pomislimo, da še živijo ljudje, ki so zmožni povzročiti take krivičnosti, kakor so se sedaj zgodile. Imamo pred očmi, pred vsem, da sta se pri zadnjih imenovanjih molče preskočila dva celjska sodna svetnika, glede katerih se je pozhavajoč — ne da ju hvalimo — njiju vrline z gotovostjo in upravičeno pričakovalo, da morata biti imenovana višjim d. s. svetnikom in so ju splošno, ker se je vedlo, da jima to pritiče, tudi tako na-slovljali. Opomnimo le mimogrede, ker se nočemo spuščati v osebnosti, da st&rejši od prizadetih dveh gospodov izvršuje že dve leti posle prejšnjih višesodnih svetnikov, ki so se po preobratu vsaj trikrat pomnožili. Toda glej, vse to se je ignoriralo in takrat staro pravilo: »Ljudski glas, božji glas« ni obveljalo, kajti roka še neznanega intriganta je preprečila pričakovano imenovanje. Opuščamo za danes posameznosti, ki nam silijo v pero, da bi utemeljili v govoru stoječo krivico in da bi pokazali sled za krivcem, ker smo prepričani, da poučenim krogom že zadostuje ugotovitev, da se jc zgodia vnebovpijoča krivica. Opozarjamo na ta kričeči čin mero da jne kroge, kajti njihova dolžnost je, da se krivica popravi in se slične demo-ralizujoče in veselje do dela uničujoče krivice za bodočnost preprečijo. — PosSnja Žlebič na progi Ljubljana —Kočevje, je vprašanje, ki se vleče že celo vrsto let. Koliko jc bilo komisij in raznih razprav že od dunajske vlade! Ob razsulu Avstrije so pa demokrati vso zadevo vzeli v roke in se silno hudovali, če je kdo drugi posegal v to vprašanje. S kako jezo se jc zagnal »Slov. Narod« v poslanca Škulja, ko' je tozadevno interveniral glede postajališča. Pri vsem tem pa v Žlebiču še danes ni najprirtiitevnejše lope, kamor bi sc ljudje zatekali vsaj ob vihri in ob sneženju, — kaj še le čakalnica, zaprta in zakurjena. Na to postajališče se shaja več ljudi kot na vsako postajo od Ribnice do Grosuplja, izvzemši Dobrepolje. Ker od nikoder ni nobenega glasu — demokrati so utihnili, sc je za zadevo čakaLnice zavzel poslanec Škulj pri ministrstvu saobračaja, ki je takoj povzelo potrebne korake, da se Vsaj za silo napravi čakalnica, dokler se ne uredi postaja, kar bo treba tudi kmalu rešiti. — Kat, izobraževalno in podporno društvo v Domžalah vabi k predstavi v nedeljo, dne 19. decembra 1920 ob 3. uri pop. v Društvenem domu. Spored: 1. A, Foerster: »Domovina«, mešani zbor s tenor - solo. 2. J. Laharnar: »Mladosti ni«, mešani zbor. 3. »Na straži«, moški zbor z bariton-solo. 4. F. Gerbič: »Buče-lar«, mešani zbor. 5. Govor. 6. »Materin blagoslov« ali »Nova šonšon«. Igra s petjem v 5 dejanjih. Vstopnina: Sedeži I, vrste in na balkonu 5 K, li. vrste 4 K, stojišče 3 K. IC obilni udeležbi vabi odbor. — Iz Kamnika. Ni dolgo temu, kar se je pisalo o krivičnem odmerjenju osebne dohodnine Francetu Reberniku iz Grabna, ki ima malo kolarstvo in plačuje 452 K osebne dohodnine, med tem, ko se je dr. Rikardu Karbi, prvemu bogatašu in vel-možu, kateri ima v lekarni nadvse visoke dohodke, istotako odmerila osebna dohodnina na 452 K. To da misliti! Finančna ob-lasf še ni pojasnila te zadeve, zato jo zahtevamo od davčne okrajne oblasti v Kamniku, Le na dan, g. Vrabl, kako ste to napravili. Preje ne nehamo, da dosežemo do konca, kdo in kako ter na podlagi katerih podatkov je prišla oblast do takega rezultata. — Finančna delegacija javlja uradno: Za plačilo davka na vojne dobičke se sprejemajo ne samo dinarski, ampak tuji kronski boni 6%nega drž. posojila iz leta 1919. — Umrl je v ljubljanski bolnici g. Ludo« vik W a c h t e i, dolgoletni uradnik predilnice v Tržiču. Njegovo truplo so prepeljali v Tržič in tam pokopali. Nnj počiva v miru I — »Slovenska dijaška zadruga v Pragi« podaja nekoliko podatkov, da uvidi javnost v koliko je upravičena, obrniti sc na njeno pomoč. Pri sestavi mesečnih izdatkov so vzete v poštev najnižje in srednje postavke, koje so člani navedli in ti so: stanovanje 180 do 200 K č.( razsvetljava 45 do 50 K č., kurjava 50 do 70 K č., eventualni zajutrek 30 do 35 K č., hrana v menrt 34U K 6., neobhodno ootrebni ori- boljšck k tej hrani 60 K č., perilo 40 do 50 kron č., poprava obleke in obutve 35 do 50 K č., tekoče šolske potrebščine, taksa, knjige, kursi, poučne ckskusije 80 do 150 kron č., tramvajski listek (večina stanuje v prcdmsetih) 36 K č., skupaj 7% do 941 kron čeških, to je po ugodnem kursu 160 1273.6—1505.6 K jugoslovanskih. Takih vsot slovenski dijak ne zmore. Vladne podpore, ki znašajo po 860, 760, 660 K j., oziroma 950, 760, 570 K j. pri tehnikih, prejemki od svojcev in skromne podpore zadruge te mesečne vsote ne dosegajo. Naj sc tedaj dijak zadolži in prevzame težke moralne posledice? Pač boljše, da zove javnost na pomoč. — Pokopana je bila 16. t. m. ustniljeeka s. Frančiška Baraga, učiteljica v Kočevju, stara 23 let. Zrelostni izpit je naplavila na drž. učiteljišču v Ljubljani 1. 1916. Pred vstopom v red usiniljenk je uspešno delovala na prvi mestni deški šoli v Ljubljani. — Ostavka v zunanjem ministrstvu. Službi v zunanjem ministrstvu so se odpovedali sledeči gospodje: Dr. lloman Kavni bar, tajnik v zunanjem ministrstvu, dr. Anton Novačan, ataše naše delegacijo v Trstu in Vladimir Kavčnik, ataše našega diplomatskega zastopstva v Kairi. — Brežice. Ljubljanska kreditna ban-lea je ustanovila v Brežicah lastno podružnico, ki je pričela dne 16. t, m. z rednim poslovanjem. Bančni lokali se nahajajo v prenovljenih prostorih, v hiši g, Vidmarja. — V vednost sotovarišem trgovskim nastavljencem. Pri »osrednji čipkarski zadrugi« je prosto mesto trgovskega poslovodje. Prosilec mora biti trgovsko izvež-ban in imeti predpogoje, da zamore v označeni stroki vršiti trgovske posle. — Obrniti se mu je osebno ali pismeno na »Zvesto trgovskih nastavljencev« v njihovi pisarni v Ljubljani, Stari trg 2, I. nadstr. Za osebne obiske je tajnik nazuačene zveze na razpolago od 12. do 1. ure in od 6, do 7. ure rvečer. — Zveza trgovskih in priv, nameščencev v Ljubljani, — V odbor službujočih farmacevtov ta okoliš Slovenskega lekarniškega gre-mija so bili izvoljeni za odbornike mag. pharm, Kmet Stanko, Mauer Ciril, Oražcn Nežika in ŠlajpahFranc, vsi v Ljubljani; za namestnika pa Bizovičar Franc v Ljubljani in Hočevar Stanko na Vrhniki. Pri konstituiranju, ki se je dne 14. t. m. izvršilo v Zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro je bil izvoljen mag. pharm, Franc Šlajpah za načelnika, mag. pharm. Stanko Kmet pa za načelnikovega namestnika. — Pokrajinski zdravstvani svet. Minister narodnega zdravja je na predlog zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro imenoval z rešen.jem od 23. sept. 1920, št. 22.923, sledeče kandidate sSlov. zdravniškega društva v Ljubljani« za. redne člane »Pokrajinskega zdravstvenega sveta za Soventjo in Istro*: Dr. Černič Mirko, vodja obče javne bolnice v Mariboru ; dr. Gre-gorič Vinko, primarij obče javne bolnišnice v Ljubljani; dr. Demšar Jernej, mestni zdravnik v Ljubljani; dr. Dereaj>i Ernest, praktični zdravnik v Ljubljani; dr. Hornau Alojzij, okrožni zdravnik v Radečah; dr. Lapajne Živko, višji okrajni zdravnik v Ljubljani; dr. Plečnik Ivan, vseučiliški profesor ; dr. Robič Hugo, primarij obče javne bolnice v Mariboru; dr. Šerko Alfred, vseučiliški profesor; dr, Zalokar Alojzij, primarij in profesor. Za izredne člane jc minister imenoval sledeče gospode: inž. Turk Jakob, ravnatelj kmet. kemičnega zavoda; . mag. pharm. Sušnik Ribard, lekarnar; vlad. svetnik Pavlin Alojzij, predstojnik drž. veterinarskega urada; inž. Ha miš Jarotnir, stavbni nadsvetnik; dr, Stcska Henrik, okr. glavar. Sli! jemo mesečno naročnico na 20 K, ker odpadejo stroški poštnine oziroma doslav-ninc. Ta dva načina bi upravo zelo razbremenila. in odpravila 90 odstotkov pritožb. Kdor se torej odloči za en izmed na-svetovanih načinov dostave, naj nam izvoli sporočiti najkasneje do 28. decembra, da moremo urediti, kar bo potrebno. Uprava »Slovenca«. , V zadnjih mesecih so se naši p. n. ljubljanski naročniki opetovano opravičeno pritoževali, da se jim neredno dostavlja dnevnik »Slovenec«, Vzroki tem pritožbam so mnogovrstni, ki sc pa pri najboljši volji ne dajo vot odpravili. Mnogo hiš, trgovin in pisarn je med 6. in 7, uro še zaprtih, da se list ne more dostaviti na določeno mesto. Vsled tega se odloži časopis na napačnem kraju ali pa sploh izgine. Pozneje pa donašalci ue smejo pričenjali z dostavo, ker siccr pridejo prepozno do onih naročnikov, ki zahtevajo list pred polosmo uro. Zgodi sc, da ob sflabem vremenu in mokri poti donašalka nenadoma zboli ali vsled slabosti obnemore. Pa tudi z nagajivci in nerodneži je imela uprava že večkrat opraviti. Vse te in dru,ge okol-nosti so pogosto povod nevolji naših ccnj. naročnikov. Da sc temu deloma odpomore, svetujemo onim p. n. naročnikom, ki jim ni mnogo do tega, da očitujo časopise pred osmo uro. noj bi sc zadovoljili a pošiljanjem Slovenca« po po*iti. Cena ostane seveda ista (25 kron). Prejeli ga bodo le malo ur pozneje, toda točno, kot vse druge poštne pošiljatve. Posebno bi nam bilo astreženo, če bi sc za ta način dostavljanja izjavili p. n. naročniki ob periferiji meda. Za one naiočnike pa, ki bi sc odločili ra prejemanje čns<*pisa v upravi določu- lj Z licejske knjižnice, Poverjeništvo za uk in bogočastje je imenovalo za knjižničarja dr. Josipa P u n t a r j a , namestne-ga učitelja na državni realni gimnaziji v Ljubljani, in dr. Avgusta P i r j e v c a , na-meslnega učilelja na državni realki v Ljubljani; za asistenta dr. Milka Kosa, znanstvenega sotrudnika na licejski knjižnici; za praktikantinjo dr. Melito P i v -č e v o , abs. stud. phil.; za knjižničnega pomočnika Ludovika P i e v 1 j a, lj Na današnjo božičdco mladinske S, O. jugosl. kat. dijaštva opozarjamo in vabimo zadnjič vse ljubitelje resnega in delavnega dijaštva. Obilen spored zagotavlja vsem pomlajenje in mnogo užitka. Bodite točni! lj Družabni klub ima danes zvečer ob 8. uri v srebrni dvorani hotela »Union« (I, nadstropje) svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Prt ncoficielnem delu bo predaval g. prof. dr. J. Debevec: Pogled v rimsko družbo v Kristusovem času. Prijatelji kluba ter njihove rodbine kot gostje dobrodošli! lj »Učenjak«. V proslavo sedemdesetletnice g. Fr, Detele vprizori jugoslovansko katoliško dijaštvo (ljubij. SO) v nedeljo 19. dec, ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu njegovo veseloigro v treh dejanjih »Učenja k«. Med odmori klavirske točke. —- Vstopnice sc dobijo v prodajalni Kat. tisk. društva (Ničman) v Kopitarjevi ulici. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Vse prijatelje jugosflovenskega katoliškega dijaštva opozarjamo in vabimo k tej prireditvi! lj SredujeŠolsik katehcljo bodo imeli dne 30. decembra sejo ob 2. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni. Vabijo so tovariši iz vse Slovenije. 'j Krekova prosveta. V nedeljo dne 19. tlcc. ob pol 6. uri zvečer bo zanimivo predavanje. Udeležite sc polnoštevilno. lj Sentpctoraki družabni klub. Danes ob 20. uri običajen prijateljski sestanek na verandi 3 Hotel Uniona':. Udeleže se naj ga vse članice in Člani! lj Orkestralno društvo »Glasbene Matice« ima v nedeljo, 19. t. nt. ob 10. uri dopoldne v mali dvorane filharinoničnega društva »Tonhalle« svojo skupno vajo. Prosimo polnoštevihic vdeležbe. — Odbor. lj (jlromij trgovcev r Ljubljani naznanja svojim članom ,da smejo biti v »odoljo pred Božičem, to je 10. t. m. trgovino odprto od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne ter od 3. ure do 0. zvečer. — N a č e 1 n i k. lj Trgovsko bolniSko in podporno društvo r Ljubljani naznanja, da s? vrši v nedeljo. dne 19. decembra ob 10. uri dopoldne v ;kape!icl ' Lcoui^Ča-: po pravilih določena sv. u;-)Sa za umrlo Člono iu dobrotnike društva. Gg. čkne prosimo, da sc sv. mašo mnogoštevilno udeleže. ij Neumestna ussniljeuost. Policijski nadslražuik Leopold Valentinčič jo peljal aretiranega Antona Cosola po Bleiweisovi ccsti na policijsko ravnateljstvo. Srečal je Janeza Šinkovca in Valentina Dolinarjo, ki sia peljala voz naložen z opeko, Ko sta zagledala nadstražnika, sta skočila z voza in zahtevala od nadstr a žnika, naj areto-vanca izpusti in vpila: .Ali je to pravica?* Oba sta bila nato aretirana, Dolinar je rekel, da sta zato zahtevala, naj sc izpusti aretovanec, češ da se jima smili, ker jc Cosola jadikoval in tožil, da ga zebe. lj Napad. Jožef Žagar iu Franc Božič .ma brez vsakega vzroka napadla hlapca Ivana Hoferja, ga pretepla in mu strgala suknjič ter mu povzročila 000 K škode. lj Našel se jc 1 par otroških galoŠ, —1 Dne 10. t. m, je bil uajden pri Narodnem domu bel otroški muf, Oboje sc dobi v Kolizejski ulici šl. 10, soba 83, od 12. do 14. ure. lj ljubljen jo bil zavitek ua poti od >Fi-govca< do Št. Vida nad Ljubljano, z vsebino gumbov in drobnine. Pošten najditelj naj gu odda proti nagradi v trgovini Igu. Zargi. ij Majhnega ernogo psička z rjavimi lisami je nekdo v četrtek zvečer gdvedel s seboj Stanku Kojec iz Streliške ulice štev. 5. Prosi se, naj se psička takoj vrne! ZADUŠNICA ZA t ŠKOFA DR. MAHNICA Belgrad, 17. dec. (Izvirno) Jutri zjutraj se bo služila v tukajšnji katoliški ccr-kvi sv. maša zadušnica za pokojnega škofa dr. Mahniča. Zadušnici bodo prisostvovali vsi posianci Jugoslovanskega kluba, ki so v Belgradu, en del kluba pa sc je odpeljal na pogreb v Zagreb. VAŽEN RAZGOVOR PAŠIČA Z Dr, KOROŠCEM, Belgrad, 17. dec. (Izv.) Danes popoldne je povabil Nikola Pašič k sebi načelnika Jugoslov, kluba, cla se razgovarja ž njim o sestavi vlade. Pašič želi, da gredo v novi kabinet Hrvati in Slovenci, ki ao člani Jugoslovanskega kluba. Dr. Korošec je izjavil Pašiču, da bi Jugoslovanski klub mogel stopiti samo v tako vlado, ki bi imela v programu izpremembo poslovnika in v ustavnem načrtu avtonomijo, kakor jo' zastopa Jugoslovanski klub. Dr. Korošec je izrazil svoje prepričanje, da bi centralizem, kakor ga je zastopala odstooiv-ša vlada, mora! v teku časa pasti in že v času prvega leta bi prinesel v narodu večjo nezadovoljnost m nered, kakor ju vidimo danes. Belgrad nima niti potrebnih zgradb niti potrebnega uradništva, ki bi mogli izvesti centralizem, a še manje ima predpogojev, da bi mogel ta centralizem funkcionirati. Vsak, ki jc za to državo in jo ljubi, mora vsaj za sedaj biti dcccntra-list in razdelitev države sc mora izvesti v avtonomne pokrajine z ozirom na kulturne in ekonomske r?z'ike, ki niso od danes, ampak jih jc stverila zgodovina. Pašič jc vzel izjavo dr. Korošca na zuanjc iu dejal, da ga bo nanrosil za nov sestanek, kadar pride za to čas. VČERAJ NA DVORU NI BILO POGAJANJ. Belgrad, 17. decembra. (Izvirno) Danes ni bilo radi proslave regentovega rojstnega dneva nobenih pogajanj na dvoru in tudi ni bil noben politik sprejet na dvoru. RA.DIČEVCI ŽELE RAZGOVOR Z JUGOSLOVANSKIM KLUBOM. Belgiad, 17. dec. (Izv.) Radičevi odposlanci so javili danes Jugoslovanskemu klubu, da bi želeM razgovariali se o političnem položaju. Ti razgovori se bodo vršili jutri. Danes so odposlanci Radičeve stranke obiskali Jugoslov. muslimansko crganizacijo. RADIČEVCI IZKLJUČUJEJO SAMOSTOJNE. Belgrad, 17. dec. (Izvirno) Ker je očito, da Zemljoradnička stranka zasleduje v sporazumu z demokrati centralistično politiko in v vseh zadevah gre z demokrati ter jc radi tega sporazum med njimi in ra-dičcvci izključen, radičevci niso Zemljo-radničkega kluba posetili in sc zdi, da ga tudi nc bodo. DEMORKATSKO-S AMOSTOJNI BLOK. Belgrad, 17. dec, (Izv.) V verifikacij-skem odbora nastopajo vsi člani samostojne stranke v vseh vprašanjih v popolnem sporazumu z demokrati. GOSPODARSKO DELO JUGOSLOV. KLUBA. Belgrad, 17. dec. (Izvirno) Jugoslovanski klub je začel razpravljati o gospodarskih vprašanjih, da pripravi matcrijal za gospodarska vprašanja v konstituanti. Za prvi mah bo interveniral pri vseh kompe-icntr.ih ministrstvih v najvažnejših vprašanjih pokrajin, ki so zastopane v klubu. NAŠI POSLANCI ZA POGORELCE. Belgrad, 17. c}eceuibra. (Izvirno) Poslanec Sušnik in Nemanič sta danes intervenirala pri prehranejvalnemu ministru za podporo pogorelcem v Osojneku. Minister jo obljubil najizdatnejšo pomoč. STALIŠČE MUSLIMANOV. LDU Zagreb, 17. dec, (ZNU) »Jutarnji list« poroča iz Belgrada o jugoslovansko-muslimanski organizaciji v Belgradu, da je imel njen zastopnik dr. Hrasnica daljše posvetovanje z vodjo radikalne stranice Ni-kolo P&šičem. Dr. Hrasnica je zahteval kot pogoj, da gre njegov klub v novo vlado, da sc agrarno vprašanje v Sosni in Flerce-govini reši ravno tako, kakor v drugih delih države iu nc, da sc agrarni problem rešuje, kakor do sedaj po raznih pokrajinah različno. Med drugim jc tudi zahteval, da se mora ustavno vprsšanjc rešili v konstituanti z dvetretjinsko večino glasov. Nikola Pašič je izjavil, da ima njegova vlada predvsem nalogo, izvesti ustavo in tako potom volilev pridobiti narodu reden parlament, Zdi sc, da je v tem pogledu došlo c!o gotovega sporazuma. RADIČEVI DELEGATI V BELGRADU. LDU Zagreb, 17, decembra. (ZNU) > Hrvat« poroča iz Belgrada: Odposlanci Radičeve seljačke stranke, pet po številu, so došli v Belgrad ter se nastanili v hotelu »Central«', kjer so jili poselili poslanci Narodnega kluba, s katerimi so se razgovar-jali o političnem položaju. Včeraj popoldne so prišli v poslopje ustavotvornc skupščine, da vrnejo predvsem poset članov Narodnega kluba. Potem so delegati Radičeve seljačke stranke odšli v stano-v anje Stojana Proliča, kjer so dalje časa konferirali z njim, Prihod zastopnikov Radičeve stranke v Belgrad je izzval v parlamentarnih krogih živahno zanimanje ter sc spravlja v zvezo s pričetkom pogajanj za sestavo nove vlade. Zdi se, da se je po-lpiaj y tem izpreuienil. Delegati Radičeve seljačke stranke siccr nimajo mandata, da sklenejo kak sporazum, pač pa imajo nalogo, da se pouče o vseh razmerah, ki se tičejo nove ustave in da o tem poročajo v Zagrebu sveji stranki. Šele. potem bi imela slediti pogajanja nn podlagi katerih bi sodelovala Radičcva seljačka stranka v konšutuanti. Lc od teh pogajanj je odvisno, ali bo hotela Radi-čeva seljačka stranka sodelovati v konstituanti, ali ne. VLADO SESTAVI PROTIČ? LDU Zagreb, 17. decembra. (ZNU) »Hrvat« poroča iz Belgrada, da sc v poli-tečnih krogih širijo glasovi, da bo Stojan Protič elebil mandat za sestavo nove vlado. Od pogajanj z Radičevo stranko jc odvisna sestava bodoče vlade. Kakor sedaj stoje stvari, niso niti večje skupine parlamentarno zajednice niti demokratske stranke tako močne, da bi mogle same od sebe. sestaviti vlado, vsled česar bo najbrže moglo priti do koalicijskega kcbl-neta. Dela se na to, da bj v opoziciji ostali samo socialisti in komunisti. DR. MACDIč ODSTAVLJEN. LDU Zagreb, 17. dec. (ZNU) Današnji uradni lis?, prinaša ukaz, da jc dr. Ma^dič razrešen dolžnosti kot varaždinski veliki župan in poverjenik za Mcdjimurje. ITALIJA PR7ZN.M.A KRALJA KONSTANTINA. LDU Was!un<;ton, 17. dec. (Brezžično) »Clucago Tribuno« doznava, da je Italija že priznala kralja Konstantina na Grškem. Grška vlada jc grškemu patriarhu ustavila vse pod; ore, ker jc nastopal zoper sedanjo vlado. STAVKA. POŠTNIH VOZNIKOV NA DUNAJU. LDU Dunaj, 16. decembra. (DKU) Zarodi stavke poštnih voznikov in šoferjev je popolnoma ustavljen takoimenvani ccst-ni postni promet, to se pravi, ustavljeno je dostavljanje vsake pošte na poštne urade, kakor tudi dostavljanje pošte na kolodvore- Zošta za zunanjo kraje se mora oddati le na kolodvorih. Pošiljatve, ki dospejo na kolodvore, ostajajo tam. POGAJANJA V RIGI. LDU Moskva, 17. dec. (Brezžično") Predsednik poljske mirovne delegacije v Rigi jc v imenu svoje vlade podal izjavo, da Poljska na svojem ozemlju na bo trpela nikakega pokreta, ki bi bil naperjen proti sovjetski Rusiji. Predsednik ruske delegacije jc protestiral proti podpiranju Balanoviča in Želigovskega. BORZA. LDU Zagreb, 17. deccmbra. (ZNU) Deviz: (vezano): Berlin 212—214, Italija izplačilo 539—541, ček 530—535, London 520—540, New York, kabel 153—156, ček 152—154, Pariz 925—0, Praga 180—182, Švica 2400.30—2500.50, Dunaj 24—24.20. Valute: Dolarji 149—150, avstrijske krone 25'—27, carski rublji 70—0, francoski franki 830—900, napoleondori 498—500, nemške marke 200—202, rumunski leji 200—203, italijanske lire 520—523, češkoslovaške krone 170—0. Cerkveni vssfsitft« c »Glasnik najsv. Src«. V tiskarni tr. Cirila v Mariboru izhaja nabožni mesečni njesečni list, ki si prizadeva med slovenskim ljudstvom širili verskonravni pokret s pomočjo vsestranskega, češčenja Srca Jezusovega in Marijinega. Posvetitev družin, družinska sreča, socialna sprava na podlagi krščanske ljubezni, vzorna vzgn-ia, nedolžnost mladine, vzajemnost vseh s!a-nov itd.: to so nekatero glavne točke v programu tega lista. Na mesečnih 16 straneh je marsikatero zlato zrncc; zanimive misli o naši javnosti, naivno-intimni nasveti, bodrila k vsemu dobremu. List se imenuje Glasnik najsvetejših Src«, otar.-: samo dva dinarja (8 K). Naj se že kdo z vsebino in slogom in pravopisjem strinja ali ne, bere naj ga vsak naš pristaš. Tudi socialistom, naprednjakom, samostojnim bi nič ne škodilo, če bi se neknliko pozanimali za mariborski »Glasnik«. Majhen, skromen in neznaten jc, pa ravno zato pristno slovenskega značaja! Če ima '?, kdorkoli si, osem kronic, kar pošlji jih upravi »Glasnika«, Maribor, Koroška cesta.5, pa preberi vsakokrat (o čudno stvar, , ki hoče biti nekak apestel živonraktič-nega krščanstva med Slovenci. Odkrito povedano: nc bo ti žal! c Nrjvečja socialna nevarnost, častitljivi kordiual Gibbons, nadškoi v BaH.i-more, je povedal nedavno v pogovoru z dopisnikom lista - Ballimorc Sun svo o sodbo o stanju Združenih držav, pri te n je pa osvetlil tudi notranje razmere v Ameriki. Z veliko bolestjo je konstaiiral žalostno dejstvo, da sc množi število zn-konskili, ki so razrušili .zakonsko vez. Lc-čitev zakona, ki jc po sedanjih postavah tako ol.iji.ina, opustoša v čedal:e večjem obsegu družinsko in soc'a!no življenje, k"r opazujejo ?. nemalo skrbjo in žVostjo tr ii dni^crverd. r,Sodim« tako se n« izrari" kardinal — »da znači ločitev zakona največjo družinsko in socialno nevarnost, da je rak-rr.na, ki uničuje vse življenske moči tukajšnjega naroda in sveta sploh.« Zoper to rak-rano nasvetuje kardinal dvojni po-moček; predvsem verstveno prenovitev, poudarek družinskih dolžnosti in postavo-dajalna sredstva. Po najnovejši statistiki so v številu zakonskih ločitev Združene države žc celo prekosile Japonsko. V tej poganski državi pride na 150.000 oseb 109 ločitev, v Združenih državah pa 112 na isto množino. c Rs^sodba. Deželni zakoni na Saškem, v Bremenu in Hamburgu so pod poveljstvom prekucije odpravili veronauk iz ljudskih sol. Državno sodišče jc pa odločilo, da je odredba saškega šolskega zakona za prehodno dobo —- v nasorotju z določili državne ustave, oravtako tudi nre povedi verstvenega pouka ki so iih izdali delavski in vojaški sveti v Bremenu in Hamburgu. Po določilu čl. 149 državne ustave se mora poučevanje krščanskega nauka, kjer je bilo ukuveno, zopet uvesti in sicer kot obvezni predmet. Orlovski vestnik. Orel ■— Ljubljana M. O. Poživljam Srate telovadce, ki nastopijo pri akademiji, da se udeleže gotovo prve telovadne are v ponedeljek ob pol 8. uri zvečer na učiteljišču. Telovarba se vrši od sedaj na- Kj redno ob ponedeljkih, sredah in pet-. Bog živi! — Načelnik. Turisfška in spost. Iz Tržiča nam poročajo, da se je tam osnoval Športni klub. Vsakdo, ki pozna krasna sankaiišča (Ljubelj, Sv. Katarino, Sv. Nežo) in lepe, lahke in težke gorske partije za smučarje v tej okolici (Dobrča, Košuta, Javornik, Sv. Ano, Zelenico itd.), ao to vzel z radostjo naznanje, posebno ob teh ugodnih železniških zvezah. Športna iruštva naj stopijo v stik z omenjenim klubom glede informacij o zimskem športu. Dopise sprejema g. Anton ,eienc, t. č. aredsednik S. K. Tržič. Smučarski tečaj v Ljubl'ani. V svrho feoret. in praktičnega izvežbanja novega imuškega naraščaja priredi Smučarski klub Ljubljana-NA redni, brezplačni smučarski tečaj za člane smučarskega in drugih športnih klubov, lci bo trajal ob ugodnih popoldnevih približno do novega leta. Interesente vabimo na kratek sestanek v soboto dne 18. t. m. ob 15. uri na dvorišču pri »Novem svetu«, Gosposvetska cesta [tvrdka Goreč), kjer bodo izvedeli vse tozadevne insormacije podrobneje od voditelja tečaja. — Istočasno se bodo razdelile smuči, v kolikor jih je na razpolago, med vže priglašene udeležnike tečaja, ki si jih ae morejo nabaviti iz lastnih sredstev. Re-flektanti morajo prinesti s seboj poveril-nice od športnih klubov, ki posamezne udeležence priporočajo in garantirajo, da bo udeleženec izposojene smuči na svo*'e-časni poziv vrnil. — Nekaj parov smuči bo tudi naprodaj. Prosveta. pr Iz gledališke pisarne. Zaradi nepričakovanih ovir se večer Čehova preloži na poznejši čas. — Jutri, v soboto zvečer se vrši mesto tega predstava ^ Pohujšanje v dolini Šentflorjanski-r izven abonnementa. pr I. umetnostna razstava v Mariboru. Maribor postaja ne le drugo središče političnega in narodno - gospodarskega življenja več ko polovice že ujedinjenih Slovencev, temveč tudi drugo duševno ognjišče, jaka prosvetna postojanka. Znanost in slovstvencst sploh sta že za časa bivše Avstrije pustila nemškega daleč zadaj na cedilu, dočim se je slovenski Maribor kljub skrajno neugodnim razmeram razvijal in boljšal venomer. Takoj ob vstopu v narodno državo se je pridružila glasbena umetnost z Glasbeno Matico na čelu. Skromni početki Dramatičnega društva so bili glavni soustanovitelji slovenskega gledališča, ki je pokazalo dramatske in igralske umetnosti. Po dveh letih pa sta dopolnila vrsto se slika in kip. — I. umetnostna razstava v Mariboru je dogodek, ki se tiče kulturnega življenja vseh Slovencev. Obiležuje se sicer s pojavom krajevnosti, a z isto krivico, kakor če bi govorili enako o umetnostni razstavi v Jakopičevem pavi-lijonu v Ljubljani. — Otvoritev razstave je bila res svečana in zdela se mi je kakor nekakšno vzvišenejše dejanje. Dne 8. dec. 1920 ob 10. dop. so se bili zbrali v slavnostni dvorani bivše kazine, kjer so tudi prirejeni v treh dvoranicah razstavni prostori, maloda ne vsi mariborski kulturni, civilni, cerkveni in vojaški krogi, da prisostvujejo otvoritvi, V stranskih prostorih je igrala vojaška godba, zunaj na poslopju so plapolale narodne zastave. Uvodni pozdrav in predavanje je imel g. general R, Maister, predsednik odbora umetnostne razstave. Njegov,pesniški zasnovan govor je bil kakor spremljevalna ouvertura k razstavi. Primeren in kratek, z marsikatero pou.larjeno mislijo. Predočil nam je Maribsr v kulturni tomsiabnosil aa Slo- vence in Jugoslovane. Na lo ic sledil ogle^ razstave za povabljene gosle, med katerimi je bil tudi g. lavantinski knezoškof dr. Mihael Napotnik. — O razstavljenih delih in njih avtorjih naj govore poklicani strokovnjaki. Vendar žc navadno laiško oko čuti, da gleda pred seboj doberšen kos lepote obrazovalne umetnosti. So nekatera dela, ki človeka naravnost vlečejo k sebi in ga silijo, da jih prične doživljati i sam. Način slikarske tehnike je pri 28, avtorjih, ki so razstavili skupno — po katalogu — 184 del, je prav različen, vidnih je več struj, dobrih in posrečenih, pa tudi slabših. Skrbnost izdelave in pojmovanje predmeta pa se pri tem ne more odrekati nobenemu, niti najzadnjemu samouku ne. Pa o tem naj govore umetniško izšolani ljudje. — Zamisel in oživotvorjenje predstavi je dal g. Viktor Cotič, akademični slikar in profesor risanja na državni gimnaziji v Mariboru. Trud, ki ga je imel, mu plačuje zavest, da je realiziral veliko kulturno dobro, ki se bo kakor zdravo seme večalo samo v sebi. — Obisk razstave ie preceišen, zanimanje za njo ne ravno hladno. Odprta je ob delavnikih od 9. do 14., ob nedeljah od 9. do 12. in od 13. do 15., in sicer do 27. decembra 1920. Kdor se bo mudil v Mariboru, naj ne pohabi ogledati si je. Jožo Josta. pr Glasbena Matica javlja, da dojde'o te dni iz tiskarne ponatisi sledečih zelo priljubljenih zbirk narodnih pesmi in sicer: 1. Zdravko Švikaršič: Koroške narodne pesmi, I. in II. zvezek; 2 Marko Bn'uk: Slovenske narodne pesmi, II. zvezek in 3. Oskar Dev: Slovenske narodne pesmi iz Koroške. Te pesmi so več 'et razprodane, povpraševanj po mih pa ie bilo zelo živahno. Glasbena Matica iih je claia se-'aj na novo natisniti. Nadalje ima Gl^bena Matica v zalogi Pavčičev klavirski album slovenskih narodnih pesmi in Prem'ove 3 skladbe za klavir. Vse te skk-Hbe so zelo primerne za božični dar mladini, pa tudi odrasle opozarjamo nanje. Naročajo se v pisarni Glasbene Matice. pr Zadnja (10—1?) štev. »Vrfc.?« in r,-» Angelčka« ima, kot vse prejšnje, zanimivo vsebino. Meško je dokončal svojo »Legendo«-pesnik Lovrenčič se je oglasil tudi v tej šte vilki; uporabni bosta igrici »Teta iz Amerike* in »Troperesna deklica*. — V noveni letu bo stal »Vrtec« s prilogo 26 kron, »Angelček« sam pa 10 kron. — Prijateljem mlndine lis'n toplo priporočamo; škoda bi bilo, ako bi lista v teh za mladino tako nevarmh časih morala prenehati. — Dobi se še ves letnik »Vrtca« 1.1920 (nevezan 12 kron), »Angelček« 1.1920 (6 kron), »Angelček« 1.1919 (5 kron). — Uprava »Vrtca« je v Ljubljani, Sv. Petra c. štev. 80. Gaspis (testu©. §€m*f — politični iiniteSg u drŽavi. Eden izmed najvažnejših pojavov v rodnogospodarskem življenju je sledeči: Ako naglo pade vrednost novca, trpe škodo oni, ki so navezani na stalni dohodek v novcu (uradniki, delavci itd,), a okoristijo se producenti, poljedelci, obrtniki in trgovci, ki v takem slučaju pri predaji produktov in robe zahtevajo višjo ceno. Posledica pada (deprecijacije) valute, ki ga je povzročila vojna, moremo opažati še danes. Draginja se je pričela 1. 1914., traja vzdržema do danes in zdi sc, da še ni dosegla svojega viška. Ali dejstvo je, da so nenormalne razmere kmeta v mnogih ozi-rih osamosvojila. Kmet se jc bil vsaj začasno rešil dolgov in hipotek, rešil se je tujega kapitala, se osvobodil in postal na svoji zemlji svoj gospod. Ako je toliko zavesten, da svojo važnost na glas poudari tudi v političnem življenju in da jo uveljavi v njih odnošajih do države, oblasti in do ostalih slojev človeške družbe, potem je on postal človek in državljan, ki je v gospodarskem in socialnem oziru vsega zavidanja vreden. V Jugoslaviji odpada na kmetsko prebivalstvo preko 80 odstotkov. In značilno jc, da so pri volitvah za konstituanto nastopile stranke z več ali manj izrazitem agrarnim značajem. Posebno mora pasti v oči, da so v Banovini (Hrvatski in Slavoniji) izvojevali Radičevi pristaši s programom, ki se ozira v prvi vrsti na hrvaškega kmeta, polovico mandatov. Preživljamo čas agrarne revolucije, ki se je bila po nekaterih krajih prav ostro pojavila. Ne da se tajiti, da so takšno agrarno rcvolucijo izzvali in netili mnogi zapeljivci in demagogi ter tako znatno zmanjšali produkcijo agrarnih proizvodov, Toda podčrtati moramo dejstvo, ki ga opažamo: da se namreč vsepovsod pojavlja agrarizem, t. j, prizadevanje poljedelcev, da zaščitijo svoje interese. Pri nas se mnogo govori o delavstvu, o socialistih, a trikrat manj se je doslej čulo o poljedelstvu in o poljedelski politiki. In dobro jc znamenje, da kmet dviga glavo. V prvi vrsti je zvana država, da pri svojem zakonodavstvu jemlje v račun gospodarska in socialna vprašanja, ki se tičejo kmetijstva, in da s svojimi uredbami ustvarja povoiino oogoie za ftovzditfo tega odličnega dela v narodnem gospodarstvu. To prizadevanje in skrb in rentabiliteto poljedelstva in kmetijstva kaže država v svoji t, zvani agrarni politiki. Ne bom na tem mestu razpravljal o številnih nalogah agrarne politike. Hočem pa povdariti par stvari, ki so važne tako, da bi moral vedeti zanje ves naš narod in šc posebej vsak kmet. Država ima dolžnost in pravico, da interese poedinca podredi interesom splo-šnesti in da prepreči škodo, ki bi nastala za splošni blagor vsled kratkovidne sebičnosti poedinca. Država, ki predstavlja organizirano voljo vseh državljanov, mora vplivati, da se proizvodna moč zemlje v popolni meri izkorišča in da se dohodki narodne ekonomije ne zrnanišajo. Istotakr mora država skrbeti za zdravje in moč narodovo. (Žalostno je n. pr. destvo, da imamo Jugoslovani največji odstotek je-tike. Če stopiš v bajto hrvatskega seljaka boš kmalu spoznal, kje tiči vzrok tei strahotni prikazni. Ta bajta je vse prej negr primerno stanovanje za desetorico č'ove ških bitij: nizek, tesnoben, smrdljiv pro stor z nezadostn;m zračenjem, za pod služi nagažena zemlja, ki se nikoli ne očisti kjer gnijejo odpadki in se nabira topla vlaga — pravo izvrstno kotišče za bacile sušice ...!) Država ima skrbeti za duševni in materialni napredek svojega ljud stva, za njegovo kulturo, vzpodbujati ga na vestno, mar jivo delo in varčevanje Predvsem velja to za kmetsko prebiva1-stvo, ki je svrž in moč Vsakega, a posebno še našega naroda. Ne morda po inteligenci industrijskem delavstvu in meščanstvu, nego po kmetskem življu dobiva vsak narod svoje pravo, specifično ob'1'ežje, svo-ie posebno lice in obraz. Iz kmetskrga ljudstva, iz sela se poniVa m čini žive •' od tam se rek utirajo naijnčji duševni in telesni borci, od ondod se regenerirajo in črpa;o svoj napoj vre produktivne s;!e Ia vsa inteligenca mora imeti svoj* korenine v tej blagoflc\ l eni domači zemlji. Kom.tr se iz-odrežejo ta koren;nc ta izgubi vezo z lastnim narodom, postane tujec met do mačini, ki ne pozna svojega rodu in ne razuma svojih bratov. Iz se'a izvira gospodarska moč in spi-sobnost naroda. Tu je se e produkcije, tu so najštevilnejši konzumrn-ti, ki jim naposled slnžijo vse obrti in industrije. Kmetsko prebivalstvo predstavlja tudi glavno obramb eno moč države. In tako postane kmečka vas najvažnejši politični činitelj v državi. Agrarna polit.ka nam ima rešiti in reševati težke naloge, ki jih na tem mestu ne bom podrobnejše razpravljal. Ona ima skrbeti za najkoristnejšo razdelitev zemljiških posestev med prebivalstvom, zi komasacijo razkosanih parcel, za melioracije, a osobito je važno za naše narodne gospodarstvo, da se poljedelski produkciji osigura rentabiliteta, t. j. da se cene agrarnih produktov vzdrže na primerni višini. Pri reševanju zadnje na'oge mora biti država najbolj previdna; najti mora neko srednjo pot, da s prekomernim podpiranjem poljedelstva ne zatira konzu-mentov, posebno obrti in industrije. Poleg vsega drugega ima agrarna politika skrbeti za strokovno kmefijsko-go-spodarsko izobrazbo ter tako omogočiti, da se narod posluži modernih pridobitev gospodarske tehnike. V ta namen snuje država kmetijske šole, namešča t. zv. potovalne učitelje, pospešuje zadrugarstvo itd. Kmet vedno bolj potrebuje znanja, kako bi povečal produkcijo in rentabiliteto svojega gospodarstva. Napredno kmetijsko gosopdarstvo bo ojačalo narod kot tak, povečalo njegovo državotvorno moč. Bolj ko kdaj prej se moramo zavedati v teh usodnih časih: bogastvo naroda ne leži v množici denarja ia državnih papirjev, ki jih tiskajo tiskarne, nego bogat je tisti narod, ki mnogo produ-c i r a. Zavedaj sc, jugoslovanski kmet, da šc ne produciraš toliko, kolikor bi mogel, da žilo, ki ga ti seješ, rodi premajhno žetev, da se preveč trudiš in premalo narediš, da tvoj kapital in gospodarstvo nosi premalo procentov, in da le od tvoje volje zavisi tvoje bogastvo! Če vzamemo, da vnaši državi odpada na kmetsko ljudstvo, kakor sem že omenil 80%, a na ostalo, predvsem industri-jalno delavstvo 10%, to ostane od celokupnega prebivalstva še 10 odstotkov, ki večjidel najbolj čutijo težka bremena sedanjih neurejenih razmer in gospodarske krize. Najobčutnejše pomanjkanje in ne-sigurnost zadeva baš te poslednje, našo inteligenco, um našega naroda, ki služi onim ostalim 90 odstotkom kot učitelji, upravitelji, uradniki, pošteni trgovci, kulturni delavci itd. Industrijalni delavec si s pomočjo organizacije in štrajka povišuje plačo. Ali med onimi zadnjimi so mnogi, ki nc morejo štrajkati in tako vzpostavljati ravnotežje med svojimi dohodki in stroški. In ti sam, kmet, veš, kolikokrat se je že k tebi zatekel kak lačen in pomilovanja vreden »gospod«. Seveda je med »gospodo« par odstotkov mogočnjakov, ki razkošno žive na račun gladujočih; to so nepošteni trgovci, špekulantj(?i demagogi, nekrSieni in krždeDi židie in vsi thti, ki zavoljo njih trpe tisoči in tisoči našs^a naroda. Iz vsega tega vidimo; agrarni pokret je, kakor hr,di delavsko gibanje, izzvala resnična potreba. To gibanje ni nič manj važno in ne zaostaja za delavskim gibanjem, nego ga po svoji stvarnosti šc presega. Ono je, rekel bi, še bolj prvotno in odločilnejše od vseh drugih podobnih vprašanj. Ali nikdar ne smemo pozabiti: nc puhla, kratkovidno sebična fraza, da je kmet steber države, ne kričavo samopo-vzdigovanje, ne demagoško podpihovale strasti, marveč edino smiselno delo za po-vzdigo kulture in blagostania ra kmetih ter pospeševanje produktivnosti bo prineslo kmetu tisto pravico in čast, ki mu pripada: da bomo vsi spoštovali njega, «i e up, zdravje in moč naše države. Povd.arjam oonovno: dokler naš kmet ne začuti notrebe za izobrazbo, dotlei ne bo dosegel trajnega blagostanja. Ne bodo 'e osrečili demagogi. Iri kričavo oovcliču-eio tvo'e i™«, pod firmo tvojega imena Vaio dobiček zase in piieio na fvo'e •dravje, nego ti sam, kmet, si svoje sreče kovač: zahtevaj izobrazbe, jačaj produkcijo in povišuj ren-'abiPteto svo'eučem. i .vaj jc vedno iskal siužbe, a io ni dobil, ker je vladala med pekovskimi pomočniki velika brezposelnost. »Lepo sva se razumela prej, odkar se je pa seznanil z Gorkičcm, ni več iskal službe. Odkar se je udeležil ropa, se je mož spremenil. Poprodala zim veliko, da bi odšla na Češko, da bi zopet posta! po- : Sten; načrt je preprečila aretacija mojega moža.* Policijski okoliški nadzornk Močan je spoznal obtoženca Hermana pri »Deteljici«. »Vzel sem jfa za svojega zaupnika. Marsikaj mi je povečal. Zadnjih 14 dni pred aretacijo mi ni veliko povedal. Ker je bil inteligenten, sem delal na to, da bi dobil službo detektiva, toda to ni biio mogoče, ker je prišlo policiji na ušesa, da je imel neko zasebno afero. Herman mi je povedal, da je prišel v Ljubljano Dell-trepo, o katerem sem vedel, da je nevaren tujemu imetju in da je verižil; po Hermanu sem tudi izvedel, da Lo prišel v Ljubljano iz irsta človek, kateremu ne bo nobena blagajna dovolj trdna « Obtožba je obdolžila Elo Perčevo, da je nameravala ogoljuiati Franceta Lunarja za dva lonca masti, katera naj bi bil zasegel Dell-trepo, ki ie nameraval nastopiti kot detektiv, toda ker Lunar tisti večer ni prišel in ie prinesel dva lonca masti Perčevi šele drugi večer, je Perčeva kupila brez vsakega pridržka mast od Lunarja. Perčeva je rekla, da se je po Delltrepu hotela le prepričati, če ni bila mast ukradena; Lunar zaslišan kot priča, je pa povedal, da ga Perčeva ni vprašala, če je mast ukradena. Veliko veselost je povzročilo, ko so je bralo pooblastilo, katero so si napravili Gor-kičevj z namenom, da bi zaplenili Francu Pe-terlinu v Škocijanu sedem milijonov denarja, češ da je denar ponarejen in ponaredili na pooblastilu podpis g. delegata Šavnika in si že tudi pripravili uniforme. Popoldne ob 3. se le nadaljevala glavna razprava. Porotni senat je stavil porotnikov 34 vprašnj. Gospod dvorni svetnik T r e n z je v svojem govoru poudarjal, da so si porotniki že gotovo ustvarili svojo sodbo, ker so pazljivo sledili razpravi in da so se gotovo prepričali, da je popolno resnično, kar je trdila obtožba, da so hoteli obtoženci priti hitro do denarja. V nadaljnjem govoru je poudarjal, da sta Gor-kičeva rrorala govoriti resnico, ker si nista nasprotovala. Opozarjal je na protislovja, v katera se je zapletel Herman. Ela Pere je bila tista, ki jc povzročila tatvino pri Osolinu. Glede na vlom v cerkev v Rudniku je govornik posebae opozarjal na grdobijo, ker so zločinci vlomili v tabernakelj in metali sv, hostije sem in tja. Nato se je podrobno pečal z vsebino posameznih vprašanj. Ostro je navalil na Čiča, kaieremu ne verjame, da bi se poboljšal, ker je bil prav povsod zraven. Končal je, da se morajo taki ljudje, ki hočejo živeti brez dela z ropi, ukrotiti in s kaznijo privesti zopet k delj Zagovornik Gorkičevih dr. Wurzbach je opozarjal, da sta živela Gorkičeva v revščini in da je Perčeva Gorkičeva zapeljala. Hermanov zagovornik dr. Jelene je rekel, da ie bil Delltrepo rc-s velik gavnar, toda pri teh ljudeh, ki sede danes na obtoženi klopi, je pač več veriuništva, kakor tatvin. Opozarjal je, da je bil Herman le malo udeležen pri tatvinah in da je v petih slučajih Herman povzročil, da je policija prijela tatove. Čičev zagovornik dr. Lavrenčič ic naglašal da glede na vlome v vojaški cblačilnici proti Čiču ni dokazov. Miškov zagovornik dr. Stibic je izvajal, da sla bila Gorkičeva kriva, da jc MiSek zašel v to družbo. Kar tiče razmetavanja sv. hostij, je rekel g. zagovornik, da v temi niso vedeli, da so sv. hostije v monštranci ali v ciboriju. Zagovornik Perčeve dr. Fettich je poudarjal, da je bila nesreča Pcrčeve, ker sc je seznanila z nekaterimi ljudmi, ki sede danes na zatoženi klopi: z Gorkičema. Kraljev zagovornik dr. Sajovi;;. je poudarjaj da Kralj ni bil član te družbe, marveč je bil lc 18 dni v stiku s posameznimi člani družbe in ni bil udoležen pri velikih pod jetjih družbe. Ob čert na sedem zvečer je predsednik g. Svetnik Pernuš prekinil razpravo in odrodil, da se bo rMBiAVO aadtdievala SLOVENT;C< dna 18 'decembra i'9'20". Tomaža Kerapčana »Hoja za Kristu-;om« — v novem natisu — prevedel pre-at Andrej Kalan. Založila Jugoslovanska snjigarna v Ljubljani. Kdor knjigo takoj aaroči, jo dobi za praznike v lični žepni obliki vezano z rdečo obrezo za ceno 26 kron. — Z naročilom pa naj nihče nc ocl-laža, ker te cene trajno nc bo mogoče vzdržati. Za priporočilo samo nekaj posameznih stavkov Iz predgovora: »Knjiga Hoja za Kristusom« — pravi Fontenelle — »je najlepša knjiga, kar jih je prišlo iz rok človeških, zakaj sv. pismo je prišlo iz božjih rok.« — Ta zlata knjiga je že stara, a še vedno nova. Prvič je zagledala beli dan 1. 1441., torej pred skoro 500 leti. A dasi je ta knjiga žc stara, je tudi še vedno nova. Zakaj od takrat do danes so jo izdali že tisoč in tiročkrat malone v vseh jezikih sveta. Tudi Slovcncem jc ta kajiga že davno zaana. Ko so bile knjige na Slovenskem šo redke, kakor zlo to, že takrat so naši predniki pridno prebirali knjigo »Hoja za Kristusom, — Tej izdaji je sledilo mnogo drugih izdaj v slovenskem jeziku. Predzadnja izdaja sc jc razprodala že pred nekaj leti. Šele sedaj jc bilo mogoče oskrbeti novo popravljeno i?dajo v zalo lični obliki. Gotovo ni bila knjiga nikdar tako potrebna in tako na mestu, kakor v današnjem času polnem prevar in človežke slepote. Istočasno bo izšla šc druga knjižica tega pisatelja pod naslovom: »Iz duhovne zakladnice Tomaža Kenipčana-«, Izbral in posloveni! dr. Fr. Ks, Lukman. čitaj po- goslo tudi to Tomaževo knjižico o spoznanju lastne slabosti, o ponižnosti, lepem min:em življenju itd.; to so poglavja polna duševnega bogastva, ki se kaže samo v Tomaž Kempianovih spisih. Ta knjižica velja vezana z rdečo obrezo 18 kron in se ciobi tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. V trgovini 0. ISernctfotnc LJubljana, Mestni trg 5. (a največja zaloga moških in Ženskih oblek po najuižjih cenah. vivillil isfe soblco> Ce niogoCe s štedil-dlllijU nikom. Cenj. odgovor na uprav- ništvo lista pod »šivilja«, 5035 NovoslsJluliplers^K. matiCno do 1,000000 in vefi. Potreben v pisarn-ih, trgovinah, šolati itd. Žepna oblika. Cena na povzetje 10 K. Na predplačilo 8 K. Trgovci velik popust. PoSdja: B. CotiC, Vrhnika. 5045 proda il. Pdlovžnik, sedlar, Lesce. Sani s sireni) popolnoma izvežbana, prektiCna z večiet.io prakso se isfe 23 novo trgovino (podružnico) z meSanir.i blagom v SenCiirjU pri Kranju. Gosp.ce, katere so že službovale v Kranju in znajo kuhati, imajo prednost Franc Dolenc, Kranj. Pisalni HjfnnatTil proda ceno tvrdka stroj nov illUilUlll! fll. Ličen, Kolodvorska ulica 11 I, Ljubljana. 5036 0rp v sredini mesta hiša z nekaj JC vrta. Naslov pove upravništvo .Slovenca* doJ St. B024. Enouadslropna 3 velika stanovan a, vrt, sadovnjak, elektr. razsvetljava, vodovod, se produ v na -lepšem delu zagreb. okolice, 5 min. od tramvaja. V stanovanje (5 sob) se more takoj vseliti. Zagreb, Segedi, jurjevska 59. Sfe prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam jc Fellerjev Elza fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K, Državna trošarina posebej. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 K. Slaba hrana Vam je pokvarila želodec? Fellerjeve prave Elza-krogljicc ga v v e spravijo v red! 6 škatljic 18 K. Omot !n poštnina posebej, a najceueje. E u g e n V. Feller, S t u b i c a donja, Elsa trg š t. 134, Hrvatska. B Mefeorologično poročilo. Ljubljana 300 m n. m. viš. Ona opiuso-vama Haro-metoi v rnin 1'uruio-mutoi v O Couruui .tiluruncn T 0 Noho, vet PO v fu.iavmo v mm 10./12. 21 h 735'2 -2-3 — sneg 17./12. 7 h 735 7 — 1 — v. 11-5 17., 12. 14 h 736-9 K3E33SM 0-8 HBSM3E ■n j~v. Itfl II apgrntl, ploSžo, papirji, kemikalije, naj- i J večja izbora in vedno evože blago )_j - ASelJe Hurnik, StovcssUa nsiča ts, [ Maribor. (Rodel) se dobijo po zelo zmerni ceni v tovarni vozov P. KerSič del, družba Spodnja Šiška Hitite dokler traja zaloga! Drago lieseljal^ Cjubljarta (£an^arjet>o itctbr. o dobavlja vso kreditno in privatne informacije vtu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne. 6135 Obl. l^onces. informačni zctvočl na novo renoviratvi, zglodajo kakor novo i. s. ena St. 2, druga št. 8, dvo-knlna, so ceno prodajo. Naslov se izve pri An. za v. Drago Ueseliak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje l>. Nekoliko sto hektolitrov Vodovodne cevi Zlloo Kavo in plinske cevi v premeru 4/4 in 5/'l cole, odda/a mnogo pod dnevno ceno uvozna tvrdka J. Bazboršek, Šmartno pri Litiji. in najfinejšo mctmelado nudi po najnižji ceni d. d. Triglav v Smarct pri Kamniku. Istotam ee kupijo tozadevne suroviue. Lekarna ? Legata dobavlja pristno norveško ribjo olje v izvirnih posodah po 100 kg, tudi v manjših množinah, kakor tudi rioinovo olje, fcairo, amerlk. vazHin in razne SpecMal5000 lastnega pridelka od leta 1917, 1915, 1919 in 1920 v izvrstni kakovosti, tudi sortirano, ima na prodaj vinogradnik Franc Miheiič, Zavrča nho Pto>a. Arhitekt in mestni stavbenik ILJEM f; I Ljubljana, Gosposvaiska o. 10 Telofon interurb. št. 103, Ustanovljeno i. 1850 se priporoča za zgradbo vseii Mariborska mestna plinarna ima no proda]: dva plinova motorja h 30 konjskih sil, dva dlnamo-stroja in akumulatorsko baterijo 300 voltov. Slelstrarna je še v obratu in na ogled pri Mariborski mestni plinarni, kamor naj se blagovoli poslati cenj. pismene ponudbe. Podružnica v Mošah, župnija Smlednik, žel. postaja Medvode, proda les, Zglasiti se je treba pri ključarju Jakobu Zlate v Mošah tekom enega meseca. Župnijski urad v Smlednika. trebščlne Slrane na debelo in drobno DlBionz Breznik, bivši učitelj Glasbono Matico, Kongresni trg št. 15. Ljubljana, vrat ter izvršuje načrte iu proračune. Namesto božičnega darila svojim cenj. odjemalcem bode podpisana tvrdka prodajala brez vsakega doblcita samo 13., 10., 17. in Ili. t. m. en gros in en detail močne, trpežna uoijše in navadna moške čovlje, vso na roko šivano in iz najboljšega usnja, ia sicer v trgovini na Mestnem trgu 'n v »Balkanu« skladJSCe št. 34 (od 9. do pol 12. nre dop. in cd pol 3, do 5 uro pop. Kdor hoče imeti res dobro in po ceni obutev, naj no zamudi te prilike. VASO PETMCICA nasled. SAMEC. vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov Franc Cestar v Stota poŠta in ZsleznlJka sioslaja Donela pri Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdk n Kovsčevlč i Tršan v Prešernovi ulici št. o, kjer sc sprejema v sredo in soboto. t | Rudolf Peirec, trgovec ^ Mozirju je otvoril svojo podružnico v Boški, Srern v bližini Beograda in Novlsad. Postregel bodo najceneje in dev-kulautneje colo Slovenijo h pšenico, koruzo, ječmenom ovsom, moko, vsakovrstno alanino, svinjsko mastki in z Karlovski in in Banatskim vinom. Vso najceneje po dnevni ceni. Naročila direktno Da tvrdko Rudolf Pevec v Beški, Srem. Naslovi: Pevec, Beška, Srom. — Naku-poval bo direktno od kmetov ter bo zairsogel z vsako drugo tvrdko konkurirati. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in drogi. Slovencem se bodo ovont. informacijo dajalo brezplačno. — Se vljudno priporoča PEVEC, prva slov. tvrdka v Sremu za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posi.mezne dele, igle olje, itd. , za vsakovrstne šivalne stro|e priporoča IG N. V O K, Ljubljana, Sodna ulica ši. 7. Wa drsMbno E Ka cisfcaio! j Angleška parobroclna družba » i mesini tesarski! mojsler Ljubljana, Linhartova uišca šf. 25 kupuje po najviSjih dnevnih cenah razne vrste okrogli los, kakor tudi cele gozdne parcele. ArJ Ljubljana, Prešernova ulica 51, naspreii glavne pošte telefon interurb E4S. Velika naloga špecerijskega in koloni-jalncga blaga, likerjev, namiznih in dezertnih vin. iSomafis taroka). SesK^hs ccae. Velika izbira izgoto-vljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. — Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleko, površnike 2n sukajo, dalje vata za krojače v kosili in ua metro. bjMajjMmagegtBniMH i s■ a—musmmmi iiimui i »m.buk; pristno norveSko je sveže došlo in flobi na rlrobno — in debelo. — Drotjerlja ,SANiTAS', Colje. naloouePI fefojl. Tagaa posfreZba. imajo velik vspels. Wew Yerk-Baenos-Ayres-P.?o di Juneiro Saatos-MontevitUoo, Brezplačna pojasuila in prodaja voznih listov za potnike z Slo-vamje edino io pri: Siaiofl Kieiec, Ljiljiii, Kolodvorska ulica 28. Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslavenska banka d. d. v Zagrebu. — Odprava potnikov L II. in III. razreda preko TRSTA in CHERBOURG-a v NEW-YORK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslovijo.' Natančna pojasnila daje: Cnnard Line, Zagreb, Vrhovčeva nlica št. 13. Praktično in najccneje je, če kupiš za božično darilo svoji soprogi katere nudi v veliki izberi iz fine konoplje po zmerni ceni Ivan N. Adamič, vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Lastni izdelek!__Lastni izdelek 1 Pisarna moderno urejene tovarno V. MABSANO :: »J 66 TtaiNiftNO podjetje za s UVOZ in IZVOZ :: § Zaatopn. prvovrstnih tovarn. — Ekspozitura : Dunaj IV., Viktorgaoso i. \ Sridllfj: Iijr«l). KtSoiificva nllea Snv.1 iuiopilvo v Besjnda. Bnkaretiii in igflji f STROJI proti iakojšnji dostavi; , Popolne TOVAatvifiKiJ naprave: 5 1. Zugc polnojarmen in kro?.no žage, j Tovarne za špirit in rafinerijo pre-oijličnt stroji za rezanje nastavkov I šanje olja, škrob in drože, koneervei Š (Dickcnhobel), oblični stroji za za- ; tostenine in pohištvo 3 rezo (Abricht-FOge) ln oblični stroji i MOTOflJi iu LOKOMOBILI • l za votlo izrorovanjo (Kehlhoboi), : 1 _ ^ "iistroji. . j, . : .uuu , .L ' bili nn paro in honeln, parni stroti. : /,s» »uuu niuruvmiju (netmionoil, : , . ... š valji m okrožne žage, brusilni stroji I Kloktromotorjl, ngrogatorjl, stroji, j 2. Stružni stroji, stroji za okroglo i S?. orJ na 0Jl8.tn h<">cin, tokomo- struženjo (1'riissj, skobelniki za ko-j vine (Shni>injr), stroji za vrtanjo in 3 br:-.0Trtan;e, škarje ognjišča za ku lokomotive za drž. in manjše železnice, vozovi za provuianje blaga, za strope izdeluje In prodaja nn debelo il f o^elovinjepločevin. ! »o«tnJaU^U tagonCki».pesekUd. m drobno m^ po K 4-80, pri vefiln ni- I pllc' stroi ^ r«zanle vijakov ■ GRADBENI ma orfjal: roCilih znaten popust. Ant. Stoinor 1» J' Po?i«.mo2ne pilo v vseh velikostih, f Nosafi, tračnice, ogibalatco, stroSiia I.juJiijana. Jernuova ulica 13 (Tcnovoi li rn7ll,:no orodje prvovrstnih tovarn. { lepenka ttd. v < ."mri»fi,<1lmnfllllM"tiiriiitfiii..Mniii|iifimi»iriiflMr«ilii,i,,rmmiiii,.,iiimilmi,inii.r,,,.,,,,rili,,! Sfran 6 >SLOVENF.C<, dne 18. decembra 1620- Štev. 288. ri tvidki illelistrola, Maribor. Natančnejše podatke daie ravn iteljstvo zadruge. Gospod trski zairu^a v Gornji Hadcjoul im.i v zalogi večje množi e Iz leta 1918 in 1919. — Ponudbe se naj nasi 've na naslov zadruge. VZAJEMNA POSOJILNICA V LJUBLJANI r z. z o. j. preje Vzajemno podporno druStvo v Ljubljani Kongresni trg St. 19. Poleg nunske cerkvc obrestnle hranilne vloge po 4% vloge v tek. računu po 3'/.% Vrednost vlog je zajamčena v popolnoma varnih posojilih in drugih dobrih naložb h, poleg tega jamči za vloge lastio premoženje zadruge v znesku 500.000 K ter člani z jamstveno glavnico z 3,000.000 K daje posojila na oseb 11 kredit, proti vknjižbi na posestva, ni vrednostne papirje, menice in proti z znambl na službene pre.emke 1.1, d. Prodaja srečke državne razredne loterije. Vsakdo naj si kupi srečko e za prvo žre >anje her mora po?neje, če se h jče udeležili prihodnjih Stir h žrebanj, doplačal, kupnino za preSnja žrej&nja. Cena ^ 192 K; — 96 K; l4 = 18 K in 18 = 21 K. Po asnila ln prospekti breznlaCnol LJUBLJANA, skladišče »Balkan« razprodaja svojo zalogo maftsilahturnega, spEcerijshega in galanterijskega blaga (sol, kolomaz, steklo, bencin 1. f. d.) po zmernih cenaa. r Priporoča se tvrdka Jos, Peteline, LJubljana Sv. Petra nasip 7. šivaSisffo strojev V Tovarni5ka «5So»aSitfc?|Si» dvAlAU v vseh opremah za do-zaloga • »iS w Cfifl38t OS mačo rabo, za krojače, original Cglinder Singer.eve velike in male za čevljarje, posamezne dele Zd vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo, Pudpisana uprava odda 70 vagonov različnega in sicer 40 vagonov loco kolodvor Prevalje ter 30 , . Vitanje. Prodajni pogoji so na vpogled pri podpisani upravi, kateri !e do 27. dec. vposlati cenj. ponudbe. Gozdna uprava Vincenca Jurija Thurn, Ravne-Guš^anj. in vseh vrst Suttner Ljubljana 5, Mestni trg 25. 3" Največja zaloga ur, zlatnine in srfr a' brnine. Lastna protokoiirana tovarna ur v Švici. KuStrin, Ljubljana — Marlttor IB iS 'Tl 8si» S a Dunajska cest. 20 - Podr. JurCiCava uL 8 priporoča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste fju-m iev h predmetov, izolirane ž ce za elektr čno napeljavo, golo, bakreno žico. elektrotehnični materi a1 po najnižjih cenah Težeaon 470. novoletno darilo i Kupile srečke Državne razr. loterije! Izmed 100.000 srečk jih bo v petih razredih polovica izžrebanih! Vsaka druga srečka zadene! Največji dobiček v najbolj srečnem slučaju je Cela srečka stane 192 kron, polovica srečke 96 kron, četrtina 48 kron, osmina 24 kron. Ne zamudile prilike! Žrebanje v prvem razreda se vrši 2e dne 3. januarja in 4. jan. 1921. Srečke prodaja in razpošilja po pošti, če se vpošlje znesek za naročene srečke in poštnina: Zadružna Gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska cesla šlev. 38, I. nad sir. nakupom Spedaliteta žične Železnice za največjo silo jamske prevozne naprave za velike daljave. Predprojekti za$tonj„ Seilbahn-Ciesellsdiaft m b. H. Wien III., Esteplatz 3-4. Telefon 53—67. ajwya'HMn.^-t.' •Bfcuignjj}) .-.-TTii*'t vsakovrstnih izdelanih oblek, jahalnih hlač, površnikov, ranglanov i. t d. si oglejte zalogo Ve£Ja naročila po meri. V ^UIISKIUNO^ FRANDE Samo na debelo. LJUBLJANA, Emonska cesta SLS. — Brzojavl: DERENDA. - Telefon interurb. St, 313. BRNO — PROSTEJOV (Cehoslovaška) ter boste prepričani, da je vsestransko v kakovosti in izdelavi prVa v Jugoslaviji, ter nima nikake konkurence v svojih solidnih nizkih cenah. Lastna §zcB@lovalnica parila in čevllev. Komp1etne elektrone noprave v mesth in pokrajinah. Projektiranje naprav kakor izdelovanje tozadevnih načrtov* Velika zaloga vsakovrstnega tehačneia in elektrotehničnega blaga. ® Moderna delavnica, popravila vseli strojev. Tvrdka ŠTEB1 IN TUJEC ittva cesta 4, IMrn Tcieton 442 Ponudbe in po asnila brezplačno.