TRST, četrtek 13. januarja 1955 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, III. nad. — TELEFON 93-SO« IN 94-63« — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. J« — Tel. K. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. — Telefon 37-338 — 'CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-92 Malo konkretnih rezultatov Mendes-Franceovih razgovorov v Rimu BONN, 12. — Kancler Adenauer je imel danes več razgovorov s svojimi sodelavci kot pripravo na razgovore z Mendes-Franceom. ki bo prišel v Baden-Baden v petek. Kancler se je razgovarjal s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Hallsteinom in z načelnikom političnega uraaa v zunanjem ministrstvu Blan-kenhornom. Jutri zjutraj bo Adenauerja obiskal francoski visoki komisar Francois Pon-cet, ki je danes prišel v Ba-den-Baden. da kanclerju poroča o rimskih razgovorih. Demokristjanski list v Dues-seldorfu «Reiniche Post« piše, da je včeraj obiskala Adenauerja v Buheier Hohe tudi zvezni komisar za varnost Theodor Blank, in dodaja, da je ta obisk v zvezi z novo francosko spomenico, v kateri zavzema francoska vlada odločno stališče glede svojega načrta o oborožitvenem poolu tičnih krogih, da je uradno , Franceovem obisku gleda na poročilo zelo nedoločno v iz- j stvari precej z italijanskimi ražanju in da omenja neka- I očmi. Tako poudarja newyor-tera važna vprašanja, ki jih | ški list v prvi vrsti, da bi je Mendes-France načel — na ((francoski kapital lahko mno-primer oborožitveni «pool»,! go pomagal pri Vanonijevem možnost štiristranske evrop- desetletnem načrtu za gosposke konference s sodelova- darski razvoj Italije«. Nada-njem Anglije in Zahodne lje pravi «Ne\v York Herald Nemčije itd. — v zelo zaviti Tribune«, da bi v Italiji z za-obliki. nekaterih drugih — na dovoljstvom pozdravili «top-primer sestanek štirih velikih lejši sprejem italijanske de-v maju — pa sploh ne. Iz lovne sile in kmetijskih pro-tega sklepajo, da se italijan- izvodov v rFanciji« in da bi ska viada ni hotela premak- bile francoske posesti v Afri-niti s svojega previdnega sta- ki lahko «ventil za del pre-lišča, ki vedno z enim oče- sežnega prebivalstva v Ita-som škili na Washington. Ko- liji«. likor je dovoljeno sklepati iz Končno pravi newyorški 'besedila uradnega poročila, dnevnik, da bi «dober spora-se francoskemu ministrske- zum s Scelbo« utegnil okre-mu predsedniku še ni posre- piti Mendes-Franceovo stali-čilo dobiti italijanske podpo- šče v razgovorih z Adenauerje za svojo zamisel oboro- jem, njegov sprejem v Vati-žitvenega poola. kanu pa bi mu lahko «prido- Zanimivo je, da tudi «New bil prijatelj med francoskimi York Herald Tribune« v svo- ljudskimi republikanci, ki mu jem uvodniku o Mendes- zdaj niso preveč naklonjeni«. RANGUN, 12. — Predsednik Tito je prispel danes v spremstvu predsednika burmanske vlade U Nuja in drugih burmanskih visokih funkcionarjev v Niaumg, sto milj južno od Mandalea Med potovanjem so državniki nadaljevali politične razgovore. V zvezi z jugoslovansko-burmanskimi razgovori poudarjajo v Beogradu, da so skupne težnje obeh držav da se neodvisno razvijata, da branita mir in da poglabljata aktivno konstruktivno sodelovanje, omogočile enakost pogledov na zunanje - političnem področju. Prijateljstvo med Burmo in .Jugoslavijo in razgovori med jugoslovanskimi in burmanskimi državniki odpirajo p > mnenju v Beogradu ne le nove perspektive sodelovanja med obema državama, temveč perspektive dobrih odnosov med Evrop-> m Azijo sploh. ''C Pella bo..imel v Bonnu stike z zvezno ,-lado, zlasti s podkanclerji .pluecherjem ki je tudi mnister za kospodar-sko sodelovanje, in z ministra, za gospodarstvo Erhar-dom. Vse kvesture Italije iščejo atentatorja iz Ancone BEOGRAD, 12. -- Konec tega oziroma v začetku prihodnjega tedna bo odpotovala v Rim Jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom dr. Staneta Pavliča na pogajanja za sklenitev splošne konvencije o trgovini, plovbi in gospodarskem sodelovanju, letnega trgovinskega in plačilnega sporazuma in aranžmaja o prometu, turizmu in tehnični pomoči. Pogajanja se bodo verjetno začela 17. januarja. nato napoveduje razne atentate. Vse to dokazuje, da je Can-narozzo že prej sklenil izvršiti atentat in nato zbežati. Zato ni izključeno, da je zbežal po morju. Zarad: tega je policija usmerila preiskavo tudi v tem smislu. VIDEM, 12. — Mešana italijansko - jugoslovanska komisija, ki ima nalogo rešiti vprašanje obmejnega prometa med Jugoslavijo in Italijo, se je danes po daljšem presledku ponovno sestala v Vidmu. Na današnji seji, ki sta Ji predsedovala za jugoslovansko delegacijo Miloš Bučar in za italijansko Mario Capon, )e bilo določeno, da se začne v petek z rednim delom. Po vesteh iz dobro obveščenih virov je pričakovati, da bo delo komisije hitreje napredovalo kot doslej, ter da bodo rezultati za obe strani pozitivni. BEOGRAD, 12. — Iranski poslanik v Damasku se je zanimal v jugoslovanskem poslaništvu o možnosti, da jugoslovansko podjetje, ki gradi pristanišče v Latakiji v Siriji, prevzame gradnjo pristanišča v Perzijskem zalivu blizu A-badana. Iranski zastopnik^ v Siriji so se namreč prepričali o solidnosti izgradnje luke Latakija, Za načrt konvertibilnosti in ustanovitve posebnega evropskega sklada v ta namen se je baje izrekla tudi Anglija Belgija nasprotuje sprejemu Španije v «zeleni pool» Wedenig poudarja načelo strpnosti DUNAJ, 12. — Na današnjem sestanku predstavnikov socialistične' stranke je deželni pokrajinski glavar Koroške Wedenig poudaril, da bo koroška socialistična stranka tudi v prihodnje skrbela 20 spoštovanje pravic, ki jih koroškim Slovencem zagotavljajo pogodbe ih zakoni. ((Socialistična stranka Koroške, je poudaril Wedeiiig, bo branila načela strpnosti med vsemi državljani pokrajine.« Časopisje ljudske stranke tt< pronacistično usmerjeni listi so pričeli novo gonjo proti deželnemu glaoarju zaradi njegovega stališča n zvezi z dvojezičnimi šolami. Včeraiš-nja «Kleine Zeitung« ostro napada Wedeniga zaradi njego-ne izjave, da je dosedanja politika sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo pravilna List trdi namreč nasprotno. Pronacistični in klerikalni krogi v Avstriji, kot kaže, ne gledajo prijazno na politiko dobrih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. LONDON, 12. — V uradnih krogih javljajo, da bo zunanji minister Eden ob pbvrat-ku s svojih obiskov v prestolnicah Jugovzhodne Azije verjetno obiskal tudi Ankaro, kjer se bo razgovarjal s predstavniki turške vlade. V Ankaro bo Eden prišel 17. marca. STRASBURG. 12. — Delegati ministrov Evropskega sveta. ki so zasedali od 10. januarja do danes pod predsedstvom grškega predstavnika Vasiliuja, so odobrili proračun Sveta za leto 1355, ki znaša 845 milijonov francoskih frankov. Stroške bodo razdelili med države članice na osnovi števila prebivalstva. Delegati so nato začeli razpravljati o resoluciji, ki jo je nedavno odobril ministrski odbor in ki se tiče položaja Evropskega sveta v odnosih z ostalimi mednarodnimi organizmu BRUSELJ, 12. — Giuseppe Pella, ki je predsednik posvetovalne skupščine evropske skupnosti premoga in jekla, je na potovanju po glavnih mestih dežel članic skupnosti. Včeraj je prispel v Bruselj, kjer ga je danes predpoldne sprejel belgijski minister za gospodarske zadeve Jean Rey. Fella bo obiskal tudi Zahodno Nemčijo, kjer ga bo sprejel kancler Adenauer, ko bo končal svoje razgovore s francoskim ministrskim predsednikom Mendes-Franceom, NOVI DELHI. 12. — V uradni izjavi, ki so jo danes izročili tisku, izjavlja indijski vladni predsednik Nehru, da je treba popolnoma izključiti idejo oboroženega spopada med Indijo in Pakistanom v sedanjem razdobju ali pa tudi pozneje. S tem je Nehru zavrnil trditve neke tuje agencije, češ da je 22. decembra, ko je govoril parlamentarni skupini svoje stranke, izjavil, da «ni neverjetna vojna s Pakistanom«. Obisk francoskega ministrskega predsednika Mendes-Francea v Rimu: Mendes-France in Scelba v vili Madama, rezidenci predsednika italijanske vlade. primorski dnevnik 13. januarj* 1955 l»rO>H\»K.I I»\KVI Na današnji dan je leta 1943 padel na tržaških ulicah zadet od fašistične krogle, borec Jožko Udovič-N ino. Danes, ČETRTEK 13. januarja Veronika, Bogomir Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.43. Dolžina dneva 8.59. Luna vzide ob 22.47 in zatone ob 9.55. Jutri, PETEK 14. januarja Feliks, Neda PREDAVANJE DR. VLADOVICHA O PROSTI CONI NA KONFERENCI PSVG Kritika vladne gospodarske politike do Irsta in odločna zakteva o ostanovitvi proste cone Po izjavi referenta dr. Vladovicha dosedanji -vladni ukrepi ne morejo rešiti krize, kar lahko stori le integralna prosta cona SL izvršnega nora; zveze1 Včeraj je bil sestanek izvrš-nega odbora Slovenske gospo-darsko-kulturne zveze, na ka-1 terem so razpravljali o gradivu za prvo zasedanje glavnega odbora, ki bo konec tega ali v začetku prihodnjega meseca. I Poleg tega so razpravljali tudi o delovanju ločene gospodarske in kulturne komisije. Dr. Lino Vladovich, bivši ravnatelj zadrske tobačne tovarne, je imel včeraj zvečer na sedežu Socialistične stranke Julijske krajine zanimivo konferenco o «Prosti coni*. Konferenco je sklicala omenjena stranka z namenom, da postavi pred javnost to važno vprašanje za bodočnost Trsta in da se stranka na javni razpravi izjavi za ustanovitev integralne proste cone za celotno tržaško področje. To je v začetku konferenco poudaril tudi tajnik PSVG prof. Lonza, ki je izjavil, da je njegova stranka sklenila vsestransko podpreti akcijo za u-stanovitev proste cone. Dr. Vladovich je začel z u-gotovitvijo splošne gospodarske krize, ki je zajela Trst in področje in ki se je močno zaostrila po oktobru 1953 leta. Poudaril je važnost posredovanja delegacije vseh tako ime novanih italijanskih strank v Trstu, med katere spada tudi PSVG, ki je julija preteklega leta bila v Rimu in predložila načrt za rešitev krize tržaškega gospodarstva v okviru italijanskega gospodarstva. Vsi ukrepi pa, ki jih je do-sedaj podvzela rimska vlada, je dejal dr. Vladovich, so bili in so navadnega upravnega značaja in ne morejo na noben način izboljšati sedanjega gospodarskega stanja. Vlada ni do sedaj podvzela nobenega izrednega ukrepa, ki naj bi zagotovil stabilnost mestnega gospodarstva. Zahteval je, da je treba najti stalno rešitev gospodarske krize. Pristanišče v sedanjih pogodjih nudi zelo malo mož-r ti za izboljšanje, je dejal dr. Vladovich, ker je «mesto ui).:roženo z železno zaveso*. (Mislimo, da je tu važno spomniti dr. Vladovicha, da danes ne obstaja okrog Trsta nobena železna zavesa, ampak samo meja, ki je bila potegnjena po jugoslovanskem o-zemlju. Razne izjave in zahteve jugoslovanskih oblasti po bolj tesnem sodelovanju med Trstom in njegovim najbližjim zaledjem so veren dokaz, da so eželezno zaveso» ustvarili razni italijanski politikanti, ki niso hoteli sprejeti jugoslovanskih ponudb). Dalje je dr. Vladovich dejal, da vsa dobra volja Jugoslavije, ki hoče normalizacijo odnosov z Italijo, ne more mnogo pomagati Trstu, ker mora Jugoslavija skrbeti tudi za svoja pristanišča in še posebno za Reko. Nato je govornik prešel na bistvo svojega izvajanja in izjavil, da je danes edina rešitev iz gospodarske krize v ustanovitvi proste cone. Prosta cona je kolektivnega interesa, zanima vse sloje prebivalstva in zato se PS VG bori za ustanovitev proste cone. Da bi dokazal koristi, ki bi jih prinesla prosta 29. januar tradicionalni ples? cona Trstu, je govornik naštel vse dosedanje proste cone v okviru italijanske države in se še posebno ustavil pri zadrski prosti coni, ki je Zadru, ki je bil, — kot je dejal dr. Vladovich, italijanska oaza v jugoslovanskem morju, prinesla gospodarski napredek in rešila ter pojačala predvsem že obstoječo industrijo. Tudi ostale proste cone v Italiji so imele in imajo več ali manj isti značaj. Vse so v obmejnih področjih, kjer se ne morejo preživljati zaradi odvisnosti od zaledja, ki je v drugi državi. V polemiki s tistimi, ki so proti prosti coni in ki govorijo, da bi prosta cona samo škodovala tržaškemu gospodarstvu, je dejal, da do danes še noben prebivalec prostih con m protestiral in zahteval u-kinitev proste cone. To dokazuje, je dejal dr. Vladovich, da so ljudje z njimi zadovoljni. VPRAŠANJE ODPUSTOV V TRŽAŠKI RONOPrJAHNI aKMIALJNJD araSUTEV OEIMSM m 0MU1EV JUH MMHI Nadaljnja prizadevanja delavcev podjetja Kozmann za ponovno otvoritev tovarne V zvezi z vprašanjem odpustov v Tržaški konopljarni sporoča urad za delo, da je dr. Palamara po prvi brzojavki, v kateri je zahteval dodelitev 900 ton jute po kupni ceni, poslal v Rim še eno brzojavko, in sicer predsedniku vlade Scelbi. V tej brzojavki je še bolj poudaril, da je treba vprašanje nujno rešiti in takoj dodeliti Tržaški konopljarni juto iz skladišč ustanove ARAR. Podobno brzojavko je poslal tudi ministru za industrijo. V tej brzojavki je tudi poudaril, da se je Tržaška konopljarna obvezala, da bo porabila juto samo za dokončne izdelke, ki bi služili za izvoz. Danes zjutraj pa pojdejo sindikalni predstavniki ponovno k ravnatelju urada za delo dr. Levitusu, da zvedo za odgovor iz Rima. Ravnateljstvo Tržaške konopljarne pa je sporočilo, da bo preklicalo vse odpuste ter plačalo delavkam in delavcem tudi mezdo za vse te dni.ko več ne delajo, če bo dobilo noprošeno juto. * * * Tudi včeraj so se skupine delavcev Kozmann oglasile pri raznih predstavnikih oblasti in zahtevale njihovo posredovanje, da se tovarna Kozmann ponovno odpre. Delavci so izročili spomenice o nastalem položaju podprefek-tu Santiniju na vladnem komisariatu. županu, ravnatelju urada za delo dr. Levitusu in ravnatelju oddelka za finance in gospodarstvo dr. An-toniju, V spomenici so nakazali tudi razne možnosti za proizvodnjo in sedanji položaj. Zahtevali so, naj oblasti ta položaj proučujejo in poskrbijo, da začne tovarna takoj obratovati, kar m le v interesu prizadetih delavcev, marveč vsega mestnegav gospodarstva. Prispevki za novoletno jelko Gero 100 Emilija Svab 500, Leopolda Zonta 2t)Q, N‘.N. 200, Ades 100, Pegan 300. Košuta 2uQ, Vidonis 200, Kobal 100, Collom 200. Pesthier 300, Biecber 300, Giorgini 300, SuSmelj 200, Ličen 200 Rovatti 150 Cecclietti 200, Gherbaz 200, Ukmar 100, Grl-žančič 200, Jožko Ceh 500, Nives Tomasi 200, Ana Cižek 300, Marica Škabar 500, Marija Ferjančič 200, Tereza Cedolin 200. Mu-sina 200, Tereza Sosič 200, loa Cieso 500, Udovič 50, Švara 200, Kiss 100, Angela Drašček 2« Gerk 200 (Jambom 200, Pina Cherti 100, Antonija Grlica 150, Bizjak 100, Francka Cernotti 200, Podgornik 100, Margon 100, Brezovec 100, Angela Polli 200. E Cebron 200, L. Cebron 300 Dujc 200, Albina Turk 700, Ostolli 300, Avgust Kozrmna 300, Berta Rebec 200, Ida Marušič 200, Renato Pelaros 200, Manzano 500, Ferluga 200 Rihard Kopun 500. Guštin 500, Messlmo 200, Srečko Vite/. 200 Gnežula 150, Miro lla- ietto 300, Marija Floridan 100, Alma Zalašček 500, Franc Ceriie 500 Ali) itn Marži 500, Mario Ferluga 500, Vence Sedmak 500, Mario Cok 500, Anton Skarabot 500, Tullio Soban 500, Aurelio Muchic 300. Gastone Panelli 500, S. Zucca 200, Radicctvio 200, Se-molim 200, Ugo B lastni 500, Li-vio Jankovič 200, Mario Can-ciani 200, Aldo Buda 200, Oscar Keber 200, Bruno Pahor 200, Maissimo Purini 200, Silvio Stur-man 200, Ignrzio Cantoni 200, Mario Mainardi 200, Franz Per-chinek 300, Silvio Bess 200, Car-lo Veni 300, G. Grižančuč 200, M. Danev 200, Riosa 50, Ana Bratos 300, Zdenko Colja 500, Pirec 300. Pavel Coija 500, Berta Trampuž 1000 Justina Colja 500, Ostrouška 300, Emil Colja 5C4 Fani Žitko 300. Govornik je nato podrobno razložil kaj je prosta cona in kakšne koristi bi prinesla našemu področju. Naštel je vse dosedanje pozitivne ugotovitve, kot n. pr. znižanje življenjskih stroškov, povečanje industrijske proizvodnje, zaposlitev brezposelne delovne sile, povečanje denarnega obtoka, povečanje pristaniškega jfrometa, izboljšanje kmetijstva. itd. itd. Vse gospodarske dejavnosti bi pridobile z ustanovitvijo proste cone. Omenil je, da se nekateri industrijci bojijo za surovine in sploh za veliko industrijo. V odgovor na ta strah je navedel ugotovitve podpredsednika združenja industrijcev ing. Vidalija, ki je ugotovil, da bi velika večina tržaških industrijskih podjetij samo pridobila s prosto cono. Danes, je dejal dr. Vladovich, je zmogljivost tržaške industrije izkoriščana samo 50-odstotno. K prosto cono bi se lahko izkoriščala 100-od-stotno. Tudi tržaška občina bi imela nove velike dohodke in bi lahko uravnovesila svojo letno deficitno bilanco. Povedal je tudi, da vodstvo združenja industrijcev pripravlja svoj načrt za prosto cono in sicer po vzorcu goriške proste cone, ki naj zagotovi samo nekatere ugodnosti za industrijske surovine. Zavrnil je trditve, da bi prosta cona odtrgala Trst od Italije in zaključil, da je PSVG odločno na strani vseh onih, ki se borijo za integralno prosto cono za celotno tržaško področje. Razvila se je živahna razprava, med katero je imel glavno besedo g. Berti, ki se je izjavil proti prosti coni. U-temeljil je svoje stališče s pomisleki glede ugodnosti, ki naj bi jih prinesla prosta cona mestnemu gospodarstvu in bil mnenja, da bi morali iskati možnost za rešitev gospodarske krize v pristanišču, pomorstvu in industriji. Intervencija g. Bertija je bila tembolj zanimiva, ker je zbudila med mnogimi udeleženci glasne proteste proti vladni gospodarski politiki do Trsta. Slišali so se glasovi: »Naj nam vrnejo naše ladje«, iinaj nam omogočijo nižje železniške tarifen, uRim nas zapostavlja in ščiti interese drugih pomorskih mest*. Isto je v odgovorih poudaril tudi dr. Vladovich, ki je dejal, da so bile dosedanje zahteve trgovinske zbornice v Rimu ignorirane in da je treba zato zahtevati ustanovitev proste cone, da bo področje lahko samostojno živelo. Druge intervencije so bile bolj tehničnega značaja in so se omejile na predloge za široko razpravo o, prosto coni ter za natančnejšo proučitev vseh pozitivnih in negativnih posledic tega vprašanja. Ponovno je treba poudariti važnosti te konference, ker se je je udeležilo veliko število ljudi. članov in nečlanov stranke in predvsem tehničnih osebnosti, ki se ukvarjajo z vprašanjem proste cone in s splošnim gospodarskim vprašanjem mesta. Razprava se bo nadaljevala. letni kuhar Vito Mandorino iz Ul. Lorenzetti zdrsnil na stopnici vozila in padel na tla, kjer je obležal, dokler ga niso odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi hudega zloma leve noge pridržali na ortopedskem oddelku. Po mnenju zdravnikov bo Mandorino okreval v 30 ali največ v 40 dneh. O Konjsko dirkališče na Monte-bellu, ki je sedaj zaprto, bodo predvidoma spet odprli 23. t. m. Medtem pospešeno nadaljujejo z gradnjo novih tribun. Množični sestanki Množični sestanek v Nabrežini bo danes 13. t. m. ob 20. uri v prosvetnem domu »Igo Gruden*. Množični sestanek v Križu pri Trstu bo danes 13. t. m. ob 20. uri v kulturnem domu »Berto Stric«. G Novi francoski predstavnik v Trstu, konzul Yves Barbier, je bil včeraj na vljudnostnem obisku pri pokrajinski deputaciji. Sprejel ga je predsednik dr, Gio-vanni Tanasco. O Pustni sejem bo v Drevoredu XX. sept. od 23. t. m;, do 22. februarja. S SINOČNJE OBČINSKE SEJE V MILJAH Vprašanje polne zaposlitve v diskusiji pred občinskim svetom Občinski svet zahteva v posebni resoluciji ustanovitev proste cone in dogovor za obmejni promet z Jugoslavijo Na sinočni seji občinskega sveta v Miljah so predvsem razpravljali o poskusu polne zaposlitve in o perečih vprašanjih. ki so s tem povezani, Zupan je občinskemu svetu ponovno prečital pismo ministra Vigorellija občinski upravi v Miljah, odgovor ministru ter pismo ministra vladnemu komisarju Palamari. Ker je po mnenju ministra Vigorellija merodajen za odobritev zahtevane doklade delavcem vladni komisar, je sinoči milj-ski občinski svet soglasno o-dobril resolucijo, naslovljeno na dr. Palamaro, v kateri po- llMNŠUJi: MEZD V BOnOČIH DEL01/MIH CEMTR1H M MILJAH TUDI DR. PALAMARA ODKLONIL dodatek k prejemkom delavcev Palamara je izjavil, da mu tega ne dopušča proračun - Skupščina delavcev SHLA1I obsoja način zaposlovanja v delovnih centrih Kot smo že pisali, je v zvezi z zahtevami odbora delavcev SELAD in brezposelnih v Miljah minister Vigorelli odgovoril, da ne more spreminjati zakona o polni zaposlitvi ter dejal, naj vladni generalni komisar dr. Palamara po možnosti iz krajevnih fondov dopolni prejemke delovnih centrov. Ugotovili smo, da se je hotel minister Vigorelli na ta način le odkrižati od- veljajo v SELAD in v rekva-lifikacijskih tečajih, ge posebno so kritizirali tisto določbo zakona o polni zaposlitvi, ki pravi, da bodo vsakega delavca, ki ne sprejme dela v delovnih centrih, črtali iz seznamov brezposelnih namestitvenega urada. S tem se uvaja nekako prisilno delo, kar je v popolnem nasprotju z demokratičnimi svoboščinami. Ker niso na skupščini izčrpali govornosti, ker tukajšnji ko- vseh vprašanj, ki so bila na / . — 1 .. * /1 um/ nam rb(111 S0 hOflD nrt- O Iz proMlaktičnih razlogov v nedeljo ne bodo dovoljeni obiski svojcev v pokrajinskem inštitutu za matere in otroke v Barkov- ljah. Neroden izstop iz tramvaja Med izstopanjem iz tramvaja v teku v višini bara «Stern» v Ul. Carducci je 33- misariat še nima na razpolago posebnih fondov. Odgovor, ki ga je dal včeraj dr. Palamara na zahteve miljskih delavcev, je kaj kmalu potrdil, da ne morejo brezposelni miljski delavci od komisariata ničesar pričakovati. Dr. Palamara je namreč dejal, da ne more dati nobenega dopolnila k prejemkom delavcev, ki bodo delali v delovnih centrih, kot jih določa zakon o polni zaposlitvi v Miljah. Proračun tega področja , namreč ne dopušča nobenih (takih izdatkov..Tako bodo dobivali delavci delovnih centrov le po 660 lir na dan, kar velja že dolgo časti V Italiji. Ker je položaj popolnoma jasen, ne bo dr Palamara niti sprejel predštanikov odbora brezposelnih iz Milj, ker meni, da bi bilo vsako razpravljanje odveč Iz tega je razvidno, da bo imel zakon polne zaposlitve za Milje kaj klavrne posledice. Res ie, da bodo dobili zaposlitev novi delavci, toda s 600 lirami se ne bo njihov gmotni položaj skoraj nič zboljšal, saj bodo dejansko dobivali le nekoliko višjo podporo za brezposelnost, pri čemer pa bodo morali še delati. Včeraj pa so se v Trstu sestali na skupščini delavci SELAD in razpravljali o raznih vprašanjih, zlasti pa o zakonu 264, ki govori o ustanov-ljanju delovnih centrov. Načelno je sindikat gradbenih delavcev za to, da se izboljšajo mezdni pogoji pri SELAD ter da se za te delavce uveljavijo določbe kolektivne delovne pogodbe gradbenih delavcev. Za Milje sprejemajo zakon o polni zaposlitvi, ki pa naj bi se prilagodil tako, da bi se ohranili pogoji, ki dnevnem redu, se bodo ponovno sestali v torek ob IR. uri. Takrat bodo razpravljali tudi o morebitnem sklicanju zborovanja delavcev SELAD v Trstu. Podlegel pošKQam Predvčerajšnjih pnoči je na ortopedskem odd^ku podlegla poškodbam 82-leOa Amalija Furlan vd. Bembič od Sv. M. M. _ dni preteklega leta med pad cera zlomila roko čiča od Sv. M. M. Sp., o katerem menijo zdravniki, da bo izgubil vid na ranjenem očesu. Palčič je pojasnil, da je tolkel s kladivom po dleta, s katerim je hotel presekati kamen in da mu je naenkrat drobec nekega predmeta silovito priletel v obraz. V jamo je padel Med delom v rafineriji pri Sv. Soboti je 56-letni kotlar Alojz Pouh od Sv.' M.' M. Sp. nerodno padel v jamo, pri čemer si je zlomil rebro. V bolnišnici, kamor se je zatekel, so mu nudili potrebno zdravniško pomoč in ga nato s priporočilom o-dnevnega počitka odslovili. Zastrupitev s tetanusom 20 minut po 17. uri so mo-, rali zaradi verjetnih znakov Sp■, ki je zadnje j tetanusa sprejeti na II. zdravniškem oddelku 57-letno Marijo Kodrič rojeno Ličen iz Istrske ulice 274. ki se je zatekla v bolnišnico v spremstvu svoje hčere. Zenska je pojasnila, da je pred dnevi delala na njivi za hišo v kateri stanuje vendar se ne spominja da bi se zbodla ali kaj podobnega. Pojasnila pa je, da že nekaj dni čuti bolečine v bradi. Zdravniki so si pridržali prognozo, čeravno upajo da bodo žensko rešili. Utootjenec v kanalu Kmalu po 11.30 so včeraj potegnili iz kanala na Trgu Ponterosso truplo utopljenca, katerega so kasneje identificirali za 49-letnega težaka Marcella Visintina brez stalnega bivališča. Kakor kaže je treba pripisati smrt, ki je nastopila zaradi utopitve, nesrečnemu naključju.Truplo pokojnega so po preiskavi odpeljali v mrtvašnico. Nevaren padec Zaradi spolzkih tal je 51-letna Pierina Zago por, Bon-nes iz Ul. Bergamaseo včeraj opoldne padla in ker se je pošteno udarila se je zatekla v bolnišnico. Zdravniki so jo zaradi verjetnega zloma stegnenice pridržali s prognozo okrevanja v 15 ali v primeru zloam v 90 dneh na ortopedskem oddelku. Železen drobec v oko Popoldne so morali zaradi rane na levem očesu pridržati na okulističnem oddelku 35-letnega težaka Josipa Pal- DRZNA ROPARSKA TOLPA PO NAKLJUČJU SPRAVLJENA ZA ZAPAHE Medtem ko so financarji iskali cigarete so v avtomobilu našli nabite samokrese Potniki v avtu so bili obuti v copate, kar je bil skupno z orožjem dokaz, da so se priprav ljali na drzen roparski napad - Skupina je tudi tihotapila cigarete in kradla avtomobile 29. preteklega meseca ob I odkrili kar tr; samokrese z 23.30 se je na bloku pri De- naboji v ceveh. Potniki in si- vinu ustavil avto «Fiat 1500» s tremi osebami. Agenti finančne straže so se približali avtu in potem, ko so jim potniki odgovorili, da nimajo cigaret, so agenti pregledali vozilo in se niso zmotili; cigaret sicer niso našli vendar so G. Ciave f JNlSj IJ. Indeticato M C. Giorgesi M. Molek cer 23-letni šofer Giorgio Cia ve iz Ul. Media. 33-letni Ubal-do * Indelicato iz Ul. Scuole Nuove in 24-letni Giorgio Ga-sperazzi, brez stalnega bivališča, ki so bili vsi v copatah. pa so imeli v žepih še šaržerje z naboji. Vse tri so aretirali in vodstvo preiskave je prevzel leteči oddelek. Predvsem so postavili aretirancem več vprašanj in sicer zakaj in kje so rabili samokrese Agenti so namreč opazili, da je bilo orožje pred kratkim rabljeno. Da so kar tako, za zabvo streljali s samokresi, so odgovorili potniki, a orožje, da so našli nekje ob cesti. «Zakaj ste vsi v copatah?« so končno vprašali agenti, ki so pod vodstvom dr. Grapponeja in inšp. Ferzp vodili preiskavo. In tu so aretirani zaprepašče-ni obstali, kajti izgovora niso imeli pripravljenega. Tedaj so vse tri začeli križno zasliševati in šele tedaj je policija ugotovila, da so finančni a-genti nehote preprečili roparski napad. Trije zlikovci so bili namreč namenjeni v S. Giorgio dl Nogaro, kjer so hoteli napasti lastnika restavracije »Pri štirih sestrah« in prav zaradi tega so se oborožili ter namesto čevljev, da i bi bili neslišni, obuli copate roparski napad. Omeniti moramo, da je bil indelicato vodja skupine medtem ko je zadeva s Ciavo naravnost tragična: mladenič je namreč pred 3 meseci pustil delo pri »Fiatu«, da bi se laže posvetil tatvinam. Zasliševanja so se vrstila dan za dnem in tako so morali vsi priznati, da so se ba-vili s tatvinami avtov in tudi v notranjosti vozil ter tudi s tihotapstvom cigaret in z razpečevanjem orožja. Sedaj pa so prišla na dan nova imena in policija je tako mogla aretirati znanega Car-mela Giorgesija - Juriševiča, ki se je izdajal za političnega preganjanca iz bivše cone B, da bi tako zakrival svojo kriminalno delavnost, dalje njegovega sostanovalca 25-let-nega Guida Orsinija in končno tudi Marija Molka z Opčin, ki je imel nalogo razstavljati ukradene avtomobile, nakar so posamezne dele prodajali najraje v Vidmu. Slednji je večkrat sodeloval z drugimi pajdaši pri tatvinah, vendar je bilo njegovo delo v glavnem mehanično. Preiskava je nadalje ugotovila, da je Giorgesi (znan po tihotapstvu in prevarah) nameraval skupno z ostalimi izvršiti roparski napad na lastnika gostilne «Pri mostu« v Plavjah, vendar jim je načrt zaradi odsotnosti žrtve padel Zlikovci so si prizorišče na- j v vodo. preiskovalni organi so G. Gaspcrazzi A. Orsmi pada ogledali že pred 10 dnevi skupno s 4 zlikovci iz S. Giorgio di Nogaro. vendar so slednji odpovedali sodelovanje m celo obvestili krajevno karabinjersko postajo, da bo v naslednjih dneh izvršen nadalje ugotovili, da je Giorgesi razpečaval orožje in tudi pri njem v stanovunju so našli samokres z naboji in šaržerji. Skupina pa je hodila bodisi z vtihotapljenimi cigareta- mi kakor tudi z ukradenimi avtomobili celo do Milana in Cortine d’Ampezzo in je bila pripravljena na vse, tudi na streljanje na vsakogar, ki bi ji skušal preprečiti kriminalne načrte. Dokaz za to so ravno stalno nabiti samokresi, od katerih se niso nikdar ločili. Poleg že omenjenih 6 oseb. ki v zaporu pričakujejo razpravo, je policija po 14 dneh preiskave aretirala tudi 10 drugih in sicer 56-letnega Giannonija Menottija iz Ul. Navali, 56-letnega Niecolo Ruzziera iz Konkonelske ulice, Giuseppa Vucha iz Ul. Scali-nata in 38-letno Amedeo Vi-dal brez stalnega bivališča, katere je obtožila nakupa in posesti ukradenega blaga ter 27-letnega Paola Ascolija iz Ul. Kolonja, 21-letnega Lo Fa-no Cesareja iz Ul. Machlig. 22-letnega Virgilija Percalija iz Ul. degli Scalini, 23-letne-ga Alberta Devertisa iz Ul. Roma in 25-letnega Umberta Nibbija od Sv. M. M Sp. Slednji so obtoženi razpečevanja ali sodelovanja pri razpečevanju samokresov, katerih glavni prodajalec je bil seveda Giorgesi. Končno se bo moral zagovarjati zaradi nakupa ukradenega blaga tudi Molkov brat Primo. znan pod imenom Luciano, ki je seveda pomagal svojemu sorodniku pri njegovem kriminalnem delu. Zadnjih deset oseb je policija sicer prijavila sodišču, a jih je izpustila na začasno svobodo, razen Ascolija in Devertisa, ki sta obtožena tatvin motornih koles, zaradi česar že sedita v Ko-roneu. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Oproščen obtožbe nenamernega umora Kljub temu, da je bil 22 letni Giuseppe Marussi iz Ul Padovan obtožen težkega zločina, namreč nenamarnega umora, ker je 27. oktobra 1952. leta v višini begunskega zdravilišča na cesti Prosek -Sv. Križ podrl na tla 26-let-nega češkoslovanskega begunca Vaso Gresa, kateri je dva dni kasneje umrl, ga je moralo sodišče po razpravi popolnoma oprostiti. Begunca so namreč tedaj sprejeli z zlomljeno nogo s prognozo okrevanja v 2 mesecih na ortopedskem oddelku, vendar so nastale komplikacije in Gres je podlegel pljučni emboliji. Marussi j^ od vseg začetka zatrjeval svojo nedolžnost sklicujoč se, da je vozil z zmerno hitrostjo in da pade krivda za nesrečo na begunca. Marussi in njegov prijatelj sta takoj priskočila ranjencu na pomoč in nato počakala na mestu na prometno policijo, ki je uvedla preiskavo. Kljub temu, da se je mladenič čutil nedolžnega, je nabral nekaj denarja in ga izročil materi umrlega, ki se sedaj nahaja na Holandskem. Sodišče je uvidelo, da ga ne more obsoditi. Zaradi preproge pogojno obsojen Za navaden poskus tatvine 2.000 lir vrednega predvežne preproge, bi se moral, če bi bil v Trstu, 52-letni Guido Reganzin. nekoč stanujoč v Ul. Rossetti pokoravati mesec dni v zaporu in plačati tudi 12.000 lir globe. Toda prvič je bil možakar odsoten in drugič mu je sodišče dovolilo pogojnost kazni, zaradi česar bi ostal možakar kljub svoji nepošteni preteklosti vseeno na svobodi. Reganzin je namreč avgusta lani hotel ukrasti v neki stavbi v Ul. sv. Mihaela preprogo, ki jo je videl pred vrati nekega stanovanja. Toda v trenutku ko je hotel predmet zaviti v papir ga je zasačil policijski agent, kateremu je hotel zbežati in'se je zatekel v gornja nadstropja stavbe. Seveda mu je agent sledil in ko je možakar opazil, da nima izhoda je priznal, da je hotel krasti, ker nima denarja, da bi preživljal svojega otroka. Na poveljstvu, kamor novno zahteva naj se . delavcem v okviru poskusa polne zaposlitve dodeli enaka plača kot delavcem pri SELAD, če to ne, pa vsaj enaka plača kot delavcem v rekvalifikacijskih tečajih v Trstu. Nato so občinski svetovalci soglasno odobrili resolucijo o tržaškem pristanišču, v kateri zahtevajo, nai italijanska vlada čimprej skliče mednarodno konferenco za tržaško pristanišče, naj dodeli upravi tržaškega velesejma zadostna sredstva za razvoj velesejma, naj pospeši gradnjo novih ladij. naj vzpostavi prosto cono in naj čimprej sklene z Jugoslavijo dogovor za obmejni promet. Oglasil se je nato tov. Vatovec, ki je v slovenščini dejal: Z veseljem ugotavljam, da je gospod župan preskrbel tolmača za seje. V tem dejanju vidim prvi korak v izvajanju narodnostnih pravic Slovencev, ki jim jih zagotavlja Memorandum o sporazumu med Jugoslavijo in Italijo. Upam. da to dejstvo ne bo otsalo osamljeno ter da bo občinska uprava poskrbela, da se bodo čimprej pričela izvajati načela Memoranduma tudi v drugih vprašanjih, za katera je pristojna občina■ Na primer: objavljanje oglasov tudi v slovenščini. Obrazložil je nato v italijanščini svojo resolucijo glede melioracije doline pri Orehu, ki jo je občinski svet soglasno odobril. Obrazložitev tov. Vatovca bomo objavili prihodnjič. Ker je s tem bila zaključena dolga in plodna diskusija o županovem poročilu glede problemov in potreb milj-ske občine, je žu; n na kratko napravil zakljut.ee. Poudaril je, da je zdaj v miljski občini najbolj pereče vprašanje beguncev. Pred časom je bilo dosti obljub, a do sedaj ni videti še nič konkretnega. Nato je sporočil, da so višje oblasti odobrile načit del. ki jih je občinska uprava predlagala, naj bi jih izvedli v okviru polne zaposlitve in da so v ta namen oblasti tudi odobrile dodelitev 72 milijonov lir za plačilo materialnih sredstev za izvršitev predlaganih del. 7 rije slikarji v galeriji «Rossoni» Danes ob 18. uri bo v umetnostni galeriji »Rcssoniii na Kor-zu 9 otvoritev treh osebnih razstav. Naš škedemiski rojak oli-kar Silvester Godina bo razstavi tihožitja in pokrajine iz naše tržaške okolice, G.a Anita Gen-tili bo prvič razstavila svoja dela v črnem in belem (pokra jinske skice s peresom in podobe v oglju), akvareli«! Angelo Ferraris pa bo razstavil ^številne domače pokrajinske motive. Razstava bo odprta do 27.■ t. m. vsak dan od 11. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Vstc-p prost Smučarski izlet SPDT bo v nedeljo 23 t. m. v Sappado. Vpisovanje od 17. do vključno 20. m. od 19. do 20. ure na sedežu v Ul. Machiavelli 13. Ljudska prosveta Dramski odsek Društva slovenskih srednješolcev vabi na ponovitev Nušiceve veseloigre v treh dejanjih »NAVADEN ČLOVEK«, k.i bo v soboto 15.1. ob 20. uri na Kontovelu v društveni dvorani. Režira Adrijam Rustja. Prosvetno društvo Skedenj. Danes, 13. t. m., bo od 18. do 20. ure. kakor običajno, poslovala društvena knjižnica. Odbor naproša člane, da poidejo po novo izkaznico za leto 1955. ©1» 1© letnici smrti Danila Tene«* j a X . m Danes poteka 10 let, kar naš dragi Danilo Tence padel na Krasu v boju proti fašističnim okupatorjem. Za svobodo se ni strašil naporov In je žrtvovat tudi svoje mlado življenje. Rodil se je 7. nov. 1926. Ob tej žalostni obletnici se ga spominja teta Petrina Frandolič Slava njegovemu spotninu! Oti včeraj do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. januarja se je v Trstu rodilo 9 otrok porok je bilo “ umrlo pa je 12 oseb. POROČILI SO SE: pomorsk podčastnik Bruno Zorni in urad. nica Eugeiua Crosara, tesar Giorgio Tofful in gospoidiinja Nata-lina Zlobbe, mehanik Livio Or lini in gospodinja Mirella Rus-slgnan, težak Giovanui Smillo-vieh in gospodinja Teresa Kres-sevk-h, uradnik Salvatore Man-giaracina in otroška vrtnarica Roma Mabteossi, zdravnik Ce-sare Ricci in farmacevtka Livii Samaestri, mehanik Luciano Tur cinovich in tiskarka N eri na Pel legrini, kapitan dolge plovbe Josip Tominc in učiteljica Josipina Cunja, pleskar Pietro Del Conte in gospodinja Nerma Gregoret. UMRLI SO: 48-lelna Narcisa Tomsig vd. Golti, 47-letna Gk>-vanna Viola por. Seppi, 67-letni Karel Zlobec, 73-Ietni Domenico lomasin, 69-letni Giuseppe Bac-cino, Lucia Mesaglio stara en mesec, 70-letna Marija Brajkovič por. Brajkovič, 43-letna Andreina Fabian, 46-letnl Mario Pascolat, Sl-letna Giustina Casagrande vd. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 14. januarja 1955 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera (f SOPOTNIKA" (uPod nebom zakonske posteljen) Spisal: Jan De Hartog Režiser: Jože Babič Prevedel: Ivan Cmagoj Scenograf: Jože Cesar On . ... Jožko Lukeš Ona . . Štefka Drolčeva V nedeljo 16. jan. 1955 ob 16. in 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev Prodaja vstopnic v Ul. Roma štev. 15/11. danes od 11. do 13. in od 17. do 19. jutri od 11. do 13. in od 17. do 20.30, v soboto od 11. do 13. in od 17. do 19. v nedeljo od 11. do 13. in od 14. do 20.30. PROSVETNO DRUŠTVO »IGO GRUDEN* v NABREŽINI vabi vse ljubitelje slovenske knjige iz Nabrežine in sosednjih vasi, da si ogledajo RAZSTAVO SLOVENSKE KNJIGE ki bo v prostorih prosvetnega društva 15. in 17. t. m. od 19. do 29. ure in v nedeljo 16. t. m. od 10. do 13. in od 16. do 20. Istočasno boste imeli priliko ogledati si zanimivo razstavo umetniških fotografij naših krajev in ljudi, ki jih je posnel MARIO MAGAJNA. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU vabi vse starše svojih rednih in zunanjih gojencev na II RODITELJSKI SESTANEK, ki bo v nedeljo 16. jan. ob 9. uri v Dijaškem domu v Ul. Buonarroti 31 Zaradi važnosti vzgojnih in drugih vprašanj, ki se bodo na sestanku obravnavala, pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Prosimo za točnost ! UPRAVA Italia. 16.00: »Mala svetnica«, V. Lisi. S. Marco. 16.00: «Lotarinški križ«, J. Pierre Aumont. Kino ob morju. 16.00: «Mali ubežnik«, R. Andrusco. Moderno. 16.00: «Crna krona«, M. Felix. Mladoletnim prepoved. Savona. 15.30: «Bil sem vojni zaročenec*, C. Grant. Viale. 16.00: »Peklenska dirka«, H. Duff. Vittorio Veneto. 16.00: ((Spošto- vana svetovljanka«, B. Laage. Mladini izpod 16 let prepov. Azzurro. 16.00: «Otok na nebu«, J. Wayne. Belvedere. 16.00: »Oh. ta moj strašna sin«, D. Martin. Marconi. 16.00: «Zver avtostra- de», E. 0’Brien. Massimo. 16.00: »Sirotioi*, M. Bru. Novo cine. 16.00: »Izgubljen paradiž«, M. Prešle. Odeon. 16.00: ((Plesala je samo eno poletje«. Mladoletnim prepovedano. Radio. 16.00: ((Krik preganjanca*, V Gassmaon. Secolo. 16.30: «Hiša pri vrani*, J. Cotten. Venezia. 15.30- «Yorški razbojnik«, L. Hayward. Skedenj. 18.00: «Alan, črni graf«. Kino na Opčinah. 18.00: «Usoda žensk«, M. Carol, M. Morgan, R A D J O ČETRTEK, 13. januarja r K S T II. 11.30 Lahki orkestru: 12.00 Pr*, davanje: Murano in njegovi steklarji; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.00 Lepe melodije - lepi gla- , sovi; 13.30 Scherzi im capricci; 14.00 Poje baflist Ezio Pinza; 14.15 Kulturni obzornik; 14.25 Veseli ritmi; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Brahms: Dva stavka iz koncerta za klavir im orkester št. 1; j 18.24 Schumann: Finale iz simfonije št. 4 v d-molu: 18.40 Glasba iz filmov: 19.00 Mami čina po-vestica; 19.15 Nesmrtne melodije; 20.00 Soort; 20.05 Vokalni oktet; ‘20.20 Lahke priljubljene melodije; 21.00 Dramatizirana zgodba: 21.30 Priljubljene melodije- 22.00 Glasbeno predavanje; 22.30 Glazunov: Koncert v a-molu za violino in orkester; 22.50 Plesr/a glasba. TRST I. 11.30 Operna glasba; 17.50 Iz filmov in revij; 18.30 Pesmi iz vseh dežel; 19.00 R. Leoocavallo: : «Zaza», opera; 21.05 J. A notri lh: «Golob», igra v 3 dejanjih. KOPER 254.6 m ali 1178 kc Slovenska poročila: 6.30, 7.45, 13.30. 14.30, 19.30 in 23.30. Hrvaška poročila: vsak dan ob 20.00. Italijanska poročila: 6.15. 12.30, 17.00. 19.00 in 23.00. Slovenski pregled tiska: vsa« dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 6.50. Italijanski pregled tiska: vsak dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 6.15 6.40 Jutranja glasba; 7.00 Koledar - vremenska napoved; 7.05 Jutranja glasba: 7.30 Nasveti z* gospodinje; 11.30 Koncert za male Iz opernega sveta; 12.00 Parada orkestrov; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Narodne pesmi v priredbi Emila Adamič# poje komorni zbor radia Ljubljana; 15.00 S knjižne police; 15.20 Jugoslovanski solisti in an- . sanvbli pred našim m-ikrofonom; 15.30 Popularni operni koneertj- 16.00 Narava in tehnika; 16.19 Za vsakogar nekaj; 17.45 Popoldanski koncert; 18.15 Kulturni obzornik; 18.50 Šport; 19.15 Kmečki trio: 20.15 Glasba po željan,,i v hrvaščini; 20.45 10 minut črne skih duhovnih pesmi; 21.05 Jakov Gotovac: Odlomki iz oper« «Morana» s komentarjem; 23.10 Glasba za lahko noč. •» i. o t KI) . JA 254,6 m ali 1178 kc Poročila ob 5.00. 6.00, 7.00, 12.30. 15.00. 17.00. 19.00 in 22.00. 11.05 Glasbena medigra; 11.35 Orkestralni spored: 12.10 Igr# godba na pihala; 13.10 Opoldanski koncert; 14.10 Melodije z# razvedrilo; 15.15 Lahka giasbaS 15.45 Iz zptmih oper; 16.10 Utrinki iz literature - Vladimir Bartol: Iz tržaških humoresk; 17.18 Marijan Lipovšek: Simfonija r# veliki orkester; 18.10 Pesem skozi stoletja; 18.30 Modni kotiček! 18.40 Slovenske narodne pesm* poje zbor Kud Jože Hermankoi 20.15 »Četrtkov večer* domači« pesmi in napevov. Danes 13. januarja 1955 ob 17. uri bo v Ul. Roma št. 15/11. LUTKOVNA PRIREDITEV Pridite vsi! Obilo zabave bo za vse! ( GLEDALIŠČA ] SNG Petek, v Avditoriju ob 20.30 »Sopotnika«, premiera. VERDI Danes, ob 20.30: «Zazž» (Rug-gero Leoncavailo), premiera za red A. V glavnih vlogah: Fio-rella Carmen Focti, Giuseppina Sani, Nicola Filacuridi, Rolando Panerai. Režija Piccinatto. diri gent Argeo Quadci. Sobota: Tretja uprizoritev Piz-zettljeve opere »Joriova hči* Di rigira Nino Verchi. teatro nuovo Danes: zaprto. Jutri, ob 21. uri: Ugo Betti: »Dežela počitnic*, premiera za red A. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • Trsi « UNION » Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK j^j* V»‘ odpeljal, pa je «•*£?«& Reganzin vse zanikal. Seveda mu ni nihče verjel in so ga pod obtožbo tatvine prijavili sodišču ter ga izpustili na začasno svobodo. To pa je Reganzin izrabil in izginil brez sledu. Preds.: Gnezda, tož ; Airo-deo, zapisn.: Magliacca, o- bramba; odv. Kezich. si, por. Pizzarello, 73-letni Giuseppe Sturnega. . NOČNA SLUŽBA LEKARN Benussi, Ul. Cavana 11; Rdeči križ, (II. SettefotUanr 39; Pic- ciola, Ul. Oriuui 2; Pizzul Ci-gnola, Korzo Italija 14; Havasinl, Trg icberta 6; A11 a Salute, Ul. G ni! a 1; Vernari, Trg Valmau-ra 10, Rossetti. 16.30: »Pekel pod ničlo«, A. Ladd, J. Tetzel. Ezcelsior. 1600: »Cirkus prese-nečenj*. C Beatty, M. Spihane, Fenlce. 15.00: »Rihard Levjes.-č-nl», R, Harrison, V, Mayo. Naziouale. 16.30: «Teror na vlaku*, G. Ford, A. Vernon. Filodrammatlco. 16.00: »Oddaljeni svet*, J. Stevvart, R. Romar. Supercmeina. 16.00: »Kruh, ljubezen in ljubosumnost*. G. Lollobi igida, V. De Sica. Arcobalenn. 15 30: »Mesto izobčencev«, J Crain, D. Robertson. Astra Rojan. 16.00: »Mizar*, D. Adams, F Sliva. Capitol. 16.00: »Ščepec norosti«, D. Kaye. Cristallo. 16.00: »Pekel pod ničlo«, A Ladd. J. Tetzel. Grattactelo. 16.00: »Popoln zlo- čin*, A. Kelly, R. Milland Alabarda 16.00: «Hčerka Mate Haei«, L. Toherina. Ariston. 16.00: »Na jugu bobnijo bobni*, J. Craig. Armonia. 15.00: «Sm*r Zemlja«, R. Carlrop. Aurora.'16 00: »Ljudje noči*, G. Peck. Garibaldi. 1530: «Tujec ima vedno pištolo«, H. Scott. Ideale. 16.00: «Maščev«lčeva roka«, A. Murphy, inipero. 16.00; »Zapeljivec*, A. Sordi. Potovalni in turistični urad ttADRIA - EXPRES» Ul. Cicerone št. 4 priti. Telefon 29243 prireja večdnevna ali tedenska zimovanja v gorskih krajih na primer na Pokljuki, v Kranjski gori, na Bledu, v Bohinju, Planici itd. po najugodnejših cenah. Razen tega preskrbi v najkrajšem čbsu individualne turistične vizume in tranzitne vizume ter prireja kolektivne izlete za tu in inozemstvo. SOŽALJE Odbor in člani prosvetneč* društva «Slavko Škamperle* pri Sv. Ivanu izražajo toV. Milčku Skrapu svoje globok0 sožalje ob bridki izgubi dr#' gega očeta. Glasbena Matica v Trstu i*' reka svojemu podpredsednik11-tov. Milčku Skrapu iskren0 sožalje ob smrti dragega ocet#1 Izrazom sožalja tov. Milčk0 Sk rapu se pridružuje tu° uredništvo našega lista. ZAHVALA Vsem. ki so na katerik0!] način sočustvovali z nami ib spremili na zadnji poti naše** nepozabnega JOSIPA RYDVALA se najtopleje zahvaljujemo. Trst, 13. januarja 1955. Družina RYDVA(- PRIMORSKI dnevnik 13. januarja 185? OB NOVI PREMIERI SNG: JAM DE HARTOG »SOPOTNIKA* V zakonu skozi življenje Nova igra, ki jo ie SNG Pripravilo za tržaško ob-cmstvo. obravnava temelj-?*0. ustanovo Človeške druz-°,e' zakon in odnose, k' nagajajo med moškim in zensko ob poroki ter se nadaljujejo do ločitve, vča-Sl?l va tudi po njej. Dra-Mitik Jan de H ar tog je postavil na oder zakonsko Posteljo kot simbol teh odnosov. V prevodih se igra imenuje tudi «Pod nebom Zakonske posteljem ali rv‘ n°oi sopot-, iškega sožitja jasno in ne-zbezno prebijati iz ovojev obzirnosti m dobre mer Kanske vzgoje in prevle- STEFKA DROLCEVA - ONA čejo vso sliko z izpreminja-stim loščem pridržanega ironiziranja, posebno ko mlada dva ugotavljata svojo srečo in se z njo bahata. To ozračje najbolje pogodi pisatelj s pripombo v oklepaju: «On se zaveda, da je io vprašanje prvo iz cele vrste hinavskih vprašanj, ki so značilna in bistvena za zakonsko življenjem Mimo vse predpisane in nepredpisane igre se oba dovolj jasno zazira-ta drug v drugega z glavnim, neizraženim vprašanjem, ki se pri njej glasi: z ‘ ^ t 4* -* ,. ^ j* & »K®;? S* : II >>XTOK::::::::yA:c. fsMjiBa TiVtit Napad nezadovolj s tv o Costarico ve le posest ni kov Veleposestniki niso zadovoljni s sedanjim predsednikom Co-starice - Komisija organizacije ameriških držav odpotovala v Costarico - Vmes je akcija «United Fruit» kot v Guatemali? Villo Quesada. Predsednik Nicarague Samo-za, od koder so napadalci prišli, je odločno izjavil, da r.i res, da bi bili napadalci iz Nicarague. Dejal je, da je le vesti razširil predsednik Co-starice, da bi’ na ta način pred svetom dokazal, da gre za napad in s tem prikril resnico — notranji upor proti svoji vladi. Dejal je, da je Villa Quesada več kot 70 km oddaljena od meje in da je teren pokrit s težko prehodnimi gozdovi. Istočasno so oblasti Nicarague pozvale vse državljane Costarice, ki stanujejo v Nicaragui kot emigranti, da se ne smejo udeležiti nobene akcije, ki bi imela za cilj vmešavanje v notranje zadeve Co- razpolaga z več kot 300 mož- starice. , menu m, oboroženih sil, vse ostalo! Po drugih poroči ,, gre zo- | ^ ^ ^ ^ mU.Jo_ je policija, ki pa tudi ni mno- pet za akcijo »United Frui ________________ ,, loHl 10K, na 7a „ mi. gostevilna - največ 1200 mož kot v primeru Guatemale brez tankov, brez topništva :n Somoza, ki je ze 17 let dik-letal. Zato polaga Costarica j tator v Nicaragui pa je i intervencijo I »United FmitH tesno povezan. WASHINGTGN, 12. — Wa-shington Post« poudarja, da so veleposestniki v Costarici zelo, nezadovoljni s sedanjim predsednikom Figueresom. Tsti list piše, da po drugi strani uživa predsednik podporo £i-rokih ljudskih množic in dodaja, da bi bilo zelo čudno, če ne bi upor v Costarici podpirali od zunaj. «New York Times« pa piše, da je Costarica ena izmed resnično demokratičnih republik Latinske Amerike. Preiskovalna komisija, ki jo je imenoval svet organizacije ameriških držav, je odpotovala v Costarico. Komisijo sestavljajo predstavniki ZDA, Brazilije, Mehike, Ekvadorja in Paragvaja. Costarica ne bro in zlato, ki ga kopljejo v okrajih Baranca, Aguacate, in Avangarez. Industrije ima Costarica razmeroma malo in se ukvarja v glavnem s predelovanjem domačih Surovin. Kot je iz tega razvidno, je glavno bogastvo Costarice v poljedelstvu, dočim je industrija le neznatna. Zato mora Costarica mnogo svojih pridelkov izvažati, da bi lahko nabavljala v tujini industrijske izdelke za domače potrebe. V letih 1949-1953 je šel izvoz blaga Costarice naglo navzgor. V letu 1949. je Costarica izvozila svojih značilnih izdelkov za 46 milijonov dolarjev, leta 1953 pa že za 76 milijonov 300 tisoč dolarjev. Seveda se je tudi u-voz povečal v enakem raz-Leta 1949. je Costari- Long-Ovesi 85 da Greem*. c JtoM . ——*• vse upanje na organizacije ameriških držav. Prvi spopad se je baje končal v prid vladnih čet, ki so imele dva ranjenca. Do spopada je prišio včeraj popoldne južno od zavzetega mesta Villa Quesada. Po drugih poročilih pa je vlada najela, kar dve letali in z njima obstreljevala Književniki Bosne in Hercegovine danes, njihove tistvarjalne Hamza Humo, Dušan Djurovič, Marko Markovič. Derviš Sušič Slavko Mičanovič, Vladimir Čerkez, Isak Samokovlija Meša Selimovič, Ahmed Hromažič, Šukrija Pandžo, Aleksa Mikic, Stevan Bulajič, Zvonimir Šubic, Emil'Petrovič, Camil Sijarič, Zaim Topčič, Mak Dizdar, Nusret Idrizovič, Hamid Dizdar, Izet Sarajlič, Miodrag Žalica - to so nekatera imena, ki označujejo trenutno književno produkcijo BiH CENA SLAVE Neka ameriška filmska družba je odkupila prvo bodočo knjigo Ernesta Hemigwaya, pa četudi se ta knjiga še ni pojavila na tržišču. O tej knjigi i5i še nič znanega, celo niti njena vsebina. Knjigo bodo verjetno filmali. Problematika revolucije, njen poln umetniški izraz, zajemanje njene zgodovinske in idejne vsebine, njeno teoretično posploševanje tudi pri nas «visi v zraku*. Posamezniki iščejo 'rešitve in preizkušajo svoje sile na posameznih pripovednih motivih. Knjige, ki so bile objavljene v letu 1954 iz tega področja, sp, razen enega dela in_ sicer knjige pripovedk Dušana Djuroviča «2relo», dale povprečno literarno žetev: (Marko Markovič «Od mraka do zore*. Derviš Sušič «Mladenič iz Vrgorca*, Slavko Mičanovič »V precepu*). Vladimir Čerkez (katerega pesniški viri se niti ne osvežujejo niti izrazito bistrijo) se je lotil pisanja otroških pesmi in proze in pripravil za tisk roman j tragičnem trpljenju in smrti zapornikov v Jasenovcu. Še štirje naši književniki delajo na romanih z vojno tematiko, in te čakamo z neprikrito željo in toplimi upi. (Isak Sa-mokovlja, Dušan Djurovič, Me- ša Selimovič in Ahmed Hro-madžič). Vprašanje literarne kritike, ki je za naše celotno slovstvo posebno pereče; ima v Bosni in Hercegovini še posebno mesto. Glede panoge smo na slabem. Zares, pišejo se predgovori in epilogi o pokojnih avtorjih, poročila za založniška podjetja. Vsako drugo, tretje leto se pojavi tudi po kak esej o tem ali onem pokojniku, beleži se in kritizira nekako po uradni dolžnosti, toda živa. tekoča kritika, kompetentna in aktualna o živih pisateljih in njihovih delih se v našem tisku pojavi le zelo poredko. Naši statistiki so obmolknili v brezupnem molku, izkoriščajoč svoje talente in znanje v koristnih poslih založniških podjetij (Mika Miličevič, Ilija Kecmanovič), v tem pa se nekdo drugi bori s svojo boleznijo in ko se nekoliko pozdravi in zajame nekaj sile. uporabi te trenutke za beletristiko (Borivoje Jevtič). Morellijevi in Mosettijevi rezultati raziskav podzemskega toka Timava Lani je tržaška revija za in- °birstvo in znanost «Tecnica ““.Lana* (št. 2, str.lll—120) Javila dve zanimivi poročili 'žičnem proučevanju terena, Sa je prevzel Geofizični ob-ervator:j v Trstu, da bi do-v^ali podzemeljski tok Tirna-£ Prvo poročilo je sestavil 'lrl° Morelli, ta govori o gra-^ liričnih merjenjih. V de-ly^bru 1952 m v januarju torn S° na ozemliu mec* ^zv^_ kimava in železniško pro-n0 njim do višine približ-m (vsega kakih 200.000 VPl*> na 207 mestih v po-niedsebojni razdalji 35 ter r°v merili jakost težnosti koj-JJ^števajoč vse potrebne hod»^Ure določali, kje so ■»«/«dio fr* ■ ■ ’ 1 prO/ilt glavni i*i atmvs«' ioVori cc? .J,«.,!,,.. «1. izdr. teh *«hdju votline Na osnovi du u*°tovitev so res v skla-s tremi rokavi delte Ti-l0£i]9’ ki so bližji Trstu, do-ni2.' *r’ črte, po katerih ^ dJ0 votline. Vse tri tečejo n1oSmeri proti severu, v spod-, delu °i, vzporedno med se- LkorV zgorniem Pa vsaj, ko- krnn°- Vendar niso mogli od- so mogli dognati, pri- Kriti stekališče teh treh črt. i . °^bem toku so dal 4;)UkretnejSe Podatke o teh .'"ah m o podzemeljskem ti'ič«W“ tokU S0 dala Seoelek' ‘cna t"h poroča Ferruccio Moset-5o ? električnim sondiranjem a0 ?anuarja 1953 merili upor- kaln Zemlte> toda ne v verti-jo *» smeri, ker bi to zahteva-hiJrI>reveč merjenj, temveč v . 'zontalni smeri po meto- ki je tu ne moremo opi di, Up‘\ Vertikalna merjenja so in t 11 samo za dopolnilo VSe ontr°l°. Tako so določili 0s 8a dvanajst profilov in na t 0v’ teh ugotovili, da je tem?'*meljski tok voda na ? 0 terenu zelo zamotan. Gre Ve^pdlne tokove, ki so po- "ikje med seboj zvezani, a ne zlijejo v en sam *0ka na 'V- faradi tega bi bila da *rJetnost, da črpanje vo Podzemeljski tokovi ob izvirih Timava de na drugih mestih ne bi bistveno vplivalo na zmogljivost sedanjega vodovoda. Večina rokavov prihaja s Krasa preko sedla pri Medji vasi. Nekateri pa tečejo vzporedno z morsko obalo Tržič — Trst in so verjetno v zvezi s podmorskimi izviri pri Devinu in Sesljanu ter z Brojnico, kjer je stari tržaški vodovod. Da bi preverili rezultate, so v oktobru 1953 na dveh mestih zvrtali dva jaška in v globini 23 25 metrov naleteli na prav močna podzemeljska toka, ki med seboj nista povezana. 1>. Čermelj Dva, ki sta se v literarni kritiki z uspehom preizkusila, sta po osvoboditvi «do vratu* v svojih poklicih in funkcijah (Meša Selimovič, Salko Nazečič). Ze leto dni živi v Sarajevu in deluje književni kritik Boško Novakovič, čigar življenje v Sarajevu se pozitivno občuti, vendar je tudi or\ preveč zapolsen drugod. Obračun je tudi negativen in to za pisatelje, kot za založnike, kakor tudi za književnost in bralce. Dejanska resnica bi vsem koristila. Številne knjige naših pisateljev, ki so jih napisali in izdali v zadnjih desetih letih, so ostale povečini neobdelane, kot so ostale neobdelane mnoge literarne stvaritve, ki so bile objavljene v tisku. Toda mi ne obupujemo, kajti rešitev se bo prej ali slej našla in če drugače ne s prilivom mladih kritikov, o čemer imamo najlepše napovedi (Cedo Kisič, Slavko Leovac, Miodrag Bo-gičevič. Aco Staka, Ivan Fogl Ivan Foht. Najm Kurt). Temu današnjemu stanju najdemo vzroke zgodovinske prirode; temu je kriva družbena in kulturna zaostalost Bosne in Hercegovine v preteklosti, nato naši domači koljaši četniki in ustaši, ki so nam pomorili deset književnikov, Vprašanje pomlajevanja na šega književnega življenja : novimi ustvarjalci je zelo zapleteno. V ta namen bomo navedli nekaj dejstev. Do leta 1949 je Združenje pisateljev Bosne in Hercegovine štelo 10 članov. Od tedaj se je število za trikrat povečalo. V Združenje je bilo sprejetih kakih 10 mladih pisateljev in 10 književnikov, ki so delovali že pred vojno in so se po vojni ponovno lotih pisanja. Primerjava s Hrvaško (100 članov), Srbijo (120), Slovenijo (101). Makedonijo (26) kaže sorazmerje, ki bi morda ne smelo biti tako, kot je. Naši mladi pisatelji se brez izjeme počasi razvijejo in dozorijo ter kdo mani kdo več srečno obvladajo svojo «obrt» in — obstanejo. Občepe pa z nekim zadovoljstvom s samimi seboj. Postanejo «stari», se umirijo in svoje mladeniške težnje, nagibe in borbo za določene nove odnose in izraze v literaturi in kulturnem življenju z lahkim srcem zapustijo. V tem procesu vtap-Ijanja v «staro». v tem kom-formističnem prilagajanju trenutnim prednostim je eden izmed izrazitih negativnih momentov- vtapljajo se tudi kot umetniki. Eni sprejemajo moderne literarne oblike in načine ne da bi se poskušali poglobiti trudi v dejansko idejno, estetsko in izrazno vsebino modernega slovstva, drugi pa se vtapljajo v nasprotni skrajnosti, kjer kobacajo v literarnem 'izrazu preteklega stoletja. Večina - piše in tiska že deset let ista dela. Knjige so tu. dela so tu. napredka pa od nikoder, Mlajših pisateljev imamo, nimamo pa takih talentov, ki bi se v slovstvo »zagrizli* kot v svoje poslanstvo, kot v svojo usodo, ki je i pekel i redek ustvarjalni zanos. Kje se zatika? Kaže, da v ljudeh in le delno v družbenih in kulturnih pogojih. Makedonija, na primer, nudi drugačno sliko: napredek mladih književnikov je, več kot očiten. Nekateri postajajo pomembni celo za celotno jugoslovansko slovstvo Objektivni razvojni činitelji so približno isti. Do te krize v založništvu je vse do letos bila tiskana vsaka knjiga vsakega domačega mladega pisatelja, če je imela le količkaj literarne vrednosti. Zato bi hotel poudariti druge slabosti v na- šem kulturnem in umetniškem življenju .Te so; pomanjkanje teoretskih del v slovstvu in umetnosti, pomanjkanje književne in umetniške kritike, pomanjkanje predavani in razprav o literarnih in umetniških vprašanjih, osebah in delih. Primanjkuje poguma, hrabrenja, simpatij, smernic, ki bi jih mladina neposredno črpala iz kulturno razvitega in živega Okolja. Tu, tu je to naše nesorazmerje: velikanski materialni napredek republike, zelo intenziven, močan razvoj v kulturi in prosveti, v slovstvu pa cepetanje na mestu. Prepričan sem, da bodo pripombe k temu mojemu pisanju'lahko prišle le od ljudi, ki naših razmer ne poznajo. Do osvoboditve je bilo Sarajevo «velika vas*. V Sarajevu so le posamezniki »prižigali brlevke v temi*, propagirali napredno umetnost in misel. Od tod ta utilitaristični krik — kako čimprej premostiti te praznine, da bi naše mlade ljudi globlje zainteresirali za stvar kulture in u-metnosti. Talentov imamo med mladimi in mlajšimi in celo med najmlajšmi. Ne gre tu za bleščeče, pjodorne talente, ampak za talente, ki so sposobni za delo in ustvarjanje. Kako pomagati tem mladim ljudem v okviru združenja književnikov in naših družbenih in kulturnih virov, da bi se jim delo in razvoj olajšalo. Poudariti moramo še dve dejstvi: realne možnosti za re, .ševanje tega našega »kadrovskega problema* niso bile doslej še niti od daleč izkoriščane, drugič, problem ie zelc pereč, kajti dve tretjini članov Združenja tvorijo ljudje, ki gredo že v sveja stara leta ali pa so v »najlepši dobi življenja*. Ob koncu je potrebno omeniti še en simpatičen pojav. «Na terenu* so spontano, nepričakovano in nenajavljeno vzklile tri skupine lirikov: »Poezija 54» v Sarajevu, »Mlada Hercegovina* v Mostarju, »Mlada Krajina* v Banjaluki. Mladi pesniki prirejajo literarne večere. Hercegovci in literarni delavci iz Krajine izdajajo tudi svoje mesečnike, ki so dobro urejeni in ki poleg literarnih del. obravnavajo tudi življenje 'n probleme naše mladine v notranjosti republike. »Poezija 54» in «Mlada Hercegovina* sta o-pravičili svoj obstoj. «Mlada Krajina* prav tako kaže, da ne namerava usahniti. Mlaoi liriki so vzdržali s krasno e nergijo in nedejavnost mladih ir. starih »stanovskih* tovarišev jih ni omajala. Se besedo dve. Naši «stan» in «mladi» zaslužijo eno p znanje: nihče ni odložil peresa. Poleg že omenjenih del so v preteklem letu objavili svoja dela še Sukrija Pandžo «Razgovori* (mladinski stih:), Vladimir Čerkez »Vohuni* (drama), Aleksa Mikic »Sonč- na obala* (mladinske pripovedke), Stevan Bulajič »Raziskovalci vidrinega jezera* (mladinska pripovedka), zbirko svojih pesmi je objavil tudi Hamza Humo «Zbirka pesmi,* nadalje je Isak Samokovlija objavil zbirko že prej napisanih pripovedk »Hanka*. Za tisk'pa.so pripravili svoje romane Zvonimir Subič, Emil Petrovič, Dušan Djurovič,' Camil Sijarič, Zajm Topčič, zbirko otroških pripovedk pa Slavko Mičanovič, zbirko pesmi Mak Dizdar, Nusred Idrizovič, Hamid Hizdar, Hized Saraji-lič. Mijodrag: Zalica. Nekateri drugi pišejo in pripravljajo dela, nekateri pa marljivo prevajajo važnejša dela iz svetovne književnosti. Kizo Kainič Costarica je po površini najmanjša republika na ameriški celini, saj meri komaj 50.900 kv. km in šteje komaj 858.000 prebivalcev. Po svoji ustavi je republika, katere predsednik se voli z neposrednim glasovanjem za dobo štirih let. Prebivalstvo je povečini kreolskega porekla, nekaj malega je amerindov ter kakih 20 tisoč črncev in mulatov. V Costarici govore v glavnem španski. Glavno mesto republike je S. Jose s T20.000 prebivalci. Costarica je dobila naslov od tega. ker so tam pred mnogimi desetletji na več krajih odkrili zlato. Toda sedanje gospodarstvo ne temelji več na zlatu, oziroma rudnih bogastvih, ampak na poljedelstvu predvsem na kavi (330.000 centov leta 1952) in bananah, ki so jih v istem letu pridelali 5,310.000 centov. V Costarici pridelujejo tudi kakao in sladkorni trs (310 tisoč centov sladkorja v letu 1952). Nadalje tobak. Izmed sadja pridelujejo največ ananasa. To so v glavnem pridelki, ki so namenjeni izvozu. Samo za domačo uporabo pa Costarica prideluje tudi precej riža. krompirja, fižola, tur-'ščice.** Nadalje je bogata z gozdovi, kamor spada posebno bogastvo cenjenega ce-drovega lesa in mahagonijev-ca. Gospodarstvo Costarice izpopolnjuje še ribolov in predvsem lov na tune ob otokih Cocos ter živinoreja, saj imajo na tako malem ozemlju skoraj 700.000 govedi in 120 tisoč ovac. Med rudninami sta še vedno kolikor toliko važna sre- nov, v letu 1953 pa za 73 milijonov dolarjev. Ce vzamemo v poštev razmeroma veliko bogastvo v iskanih predelih — kavo, bananami, kakaom, in če k temu dodamo dejstvo, da je Costarica industrijsko nerazvita, bi se verjetno vprav v tem morali iskati vzroki sedanjega spora. Dela na mostu Beograd-Zemun Ze delj časa se na gradbišču novega mostu na Savi pri Beogradu dela s polno paro- Ta most mora povezati Beograd z Zemunom. Most bo povezan z avtomobilsko cesto Beograd-Zagreb s 56 metrov široko magistralo. Ta bo imela dve cestišči, dve pešpoti in dve cestišči za kolesa. Del magistrale bo šel če* sedanjo cesto, ki veže Beograd z Zemunom. Pripravljalna dela na mostu dobro napredujejo. Okoli 70 metrov železnih plošč za cestišče je te dni prispelo iz Nemčije. Na poti so tudi druga naročila. Hkrati se popravljajo že obstoječi stebri na obalah Save, ker so bili višji, kot je to zahtevala nova konstrukcija, Posebna dela dela [gradbeno podjetje «Pionir» na dovozni cesti starega mostu, ki je, bil v času vojne poru-•šen in ki mora biti izkoriščena za novo konstrukcijo. Ker bo novi most nižji od starega, je potrebno, da se dovozna betonska cesta zniža v dolžini kakih 120 metrov. Zato se stebri, na katerih ta cesta sloni, postopoma krajšajo za 240 cm. Na kraju, kjer se bo dovozna cesta spajala z železno konstrukcijo mostu, bo znižanje mostu največje. OD KOD LEGENDA. DA AMERICAN MNOGO CITA? Koliko in bi citaio v ZDA Težko je določiti kulturno raven nekega naroda. Na kakšen način jo moremo določiti? Ze sam pojem »kultura* dopušča najrazličnejše možnosti razlage. Toda mogo-če je odgovoriti na vprašanja, ki so vsaj splošna, tako je na pr. mogoče utrditi če neki narod bere in kaj bere. Težko se je izogniti prepri-problem je zelo ,čanju, da v Ameriki čitajo mnogo in najrazličnejše stvari. Kdor je kdaj koli imel v rokah nedeljsko izdajo «New York Timesa* ali «New York Herald Tribune* je moral u-gctoviti, da ima mala aktovka, ki si jo vzamemo na kratko potovanje zelo majhno težo^ v primerjavi z obsegom teh ča-sopisov. Prav tako nas začu-ciijo neverjetne številke na- PREJEL1SMO: »Naša sodobnost*, štev. 10. leto 2. — 1954. Urejata Boris Ziherl in Ferdo Kozak. Izdaja Državna založba Slovenije, Ljubljana. Celoletna naročnina 800 din za FLRJ. »Documenti di vita italianau, letnik V. štev. 38, januar 1955. Izdaja »Centro di documenta-zione della Presidenza del Con-siglio dei ministri* v Rimu. Ta številka vsebuje dva članka o Trstu: »Kaj je Italija storila, da bi rešila tržaško gospodarstvo* in imenski seznam oseb, ki so se preselile od 8. okt. 1954 do 30. nov. 1954 iz bivše cone klad, ki jih včasih najdemo na platnicah neke knjige ali neke revije, kakor na pr. «Readers Digest*, ki jim. «Sa-turday Evening Post* ali celo mladinske revije delajo reklamo. Večmilijonske izdaje niso nobena redkost. Naravno je, da je tudi zaslužek temu primeren; mesečni promet more doseči celo števila z osmimi mesti. Promet tako imenovanih »Comics*, to je brošur in revij (večinoma grozotne vsebine) v podobah (stripi) je po podatkih posebne kongresne komisije iz leta 19o'. dosegel 80 milijonov izvodov, zaslužek knjigotržcev in prodajalcev časopisov pa mesečno 18 milijonov dolarjev. Celotno nemško knjigotrštvo, in verjetno nemško, francosko in angleško skupaj, se ne more ponašati s takimi števili; zato je povsem razumljivo, da bi na osnovi teh številk zaledju čili, da je ameriški narod tisti,' ki na vsem svetu največ cita. V resnici pa je zadeva drugačna. Ce izvzamemo morda Španijo, težko najdeš deželo kjer bi se manj bralo kot v ZDA. . Nekaj primerov in številk. V ZDA imajo veliko število javnih knjižnic. To je res, le če ne upoštevamo, da je v ZDA 160 milijonov ljudi. Ce primerjamo ZDA na primer Švedsko, bi morale imeti ZDA ne (.500 knjižnic, ampak 77.000. Pomanjkanje knjižnic priznavajo tudi ameriški knjižničarji sami. V enem zadnjih letnih poročil Združenja ameriških knjižničarjev, je rečeno, da se 35 milijonov ljudi ne more posluževati knjižnic, medtem ko se mora 46 milijonov ljudi zadovoljiti z ustanovami, ki imajo premalo sredstev, da bi si mogle omisliti, ne vseh, anrpak vsaj najpomembnejše knjižne novosti. A tudi obstoječe knjižnice imajo malo prometa. Iz nege ankete o poslovanju ene največjih in najbolj znanih javnih knjižnic, newyorške mestne knjižnice, je razvidno, da tvori večino njenih čitateljev nedorasla mladina, ki se pripravlja na izpite ali ki si izposoja knjige, ki jih ne moremo prištevati h književnosti Sličen *pr'iner nudi tudi neka knjižnica v Michiganu, ki zanima enkrat mesečno le 5 odst. prebivalstva, in to večinoma v trgovske namene. Tega si sicer ne smemo razlagati z odporom, ki naj bi Tribune* in ga Američani čutili proti izposojanju knjig, a ne proti knjigi kot taki. Vendar pa Američani zelo poredko kupijo knjigo. Nič ni redkejše kot naleteti na knjigarno. Vseh 48 —držav razpolaga s komaj 1450 knjigarnami, to je celo manj kot jih ima mala Danska. Ce bi jih ZDA imele sorazmerno toliko kot Danska, bi jih moralo* biti 23.000. Ce pri tem pomislimo še na okoliščino, da od teh 1450 knjigarn odpade skoraj četrtina na neameriško mesto New-York, potem je slika še neugodnejša. Res je sicer, da dobiš knjige tudi V tako imenovanih «drug-stores* (po naše drogerijah), ki pa se od naših drogerij razlikujejo v toliko, da imaš v njih tudi majhen bar, kjer ti postrežejo z brezalkoholnimi pijačami, s sladoledom m sendviči ter z drugim nedro-gerijskim blagom. A tu dre v glavnem za brošure v žepni izdaji, ki stanejo do 5 stotink dolarja in ki so primerno čtivo za čas, ko se voziš na delo in nazaj. In prav ta visok promet teh žepnih izdaj (v glavnem kriminalni romani in kratke zgodbe) je ustvaril legendo, da Američani mnogo bero. Vi resnici pa povprečen Ameri-čita zelo malo. Ze povprečno izobraženi Anglež či-ta mnogo več kot Američan — in že on čita manj kot Nemec ali Francoz. Tudi s citanjem časopisja ni nič bolje. Medtem ko Danec in Norvežan čitata skoro redno po dva časopisa (Norvežan je nekaj' časa čital celo tri časopise dnevno), ne prečita Američan niti enega samega. Zlata doba ameriškega časopisja je bila XIX. stoletja (do prve svetovne vojne), nikakor pa to ni XX. stoletje. Ze okoli leta 1930 je bilo ameriško časopisje tako monopolizirano, da ima 87 odst. mest z manj kot 100.000 prebivalci komaj en sam časopis. Samo milijonska mesta imajo 4.5 in tudi več časopisov, od katerih se večina omejuje le na krajevne vesli. Edine hvale vredne izjeme so «New-York Times*, «Herald Christian Science Monitor*. Časopisi, ki jih dobiš v San Franciscu, Los Angelesu ali New-Orleansu so za Evropejca skoro neužitni. Nasprotno je priljubljenost stripov zelo razširjena. Prvo delo vsakega nameščenca, ki pride v ponedeljek v službo je, da najprej prebere strip. Noben velik časopis — če izvzamemo «New-York Times* — si ne more dovoliti, da bi izšel v nedeljski izdaji brez stripov. Ni važno kaj je rekel predsednik ZDA ali kaj je sklenil kongres; važno je, da zveš kaj dela «Dick Tracy», »Nadčlovek*, »Anica uboga mala sirota* ali «Kako se more oče najbolje vzgojiti*. Anketa je pokazala, da stripi zanimajo 82 odst. vseh moških in 79 odst. vseh ženskih čitateljev, medtem ko zanimajo uvodniki le 43 odst., oziroma 27 odst. vseh čitateljev. Tudi dejstvo, da nekatere knjige doživijo v ZDA ogromno naklado, ni dokaz, da s« Američan zanima za knjigo, kakor je to primer v Evropi, ampak to dokazuje le, da se v določenih okoliščinah tudi v. ZDA da vzbuditi pomanjka-joče zanimanje za knjigo. ITk . jVJ . Vremenska napoved za danes: ■ HM m J Oblačno vreme, vmes neka j padavin. — Včerajšnja n ajvišja temperatura v Trstu je bila 8 stopinj; najnižja pa 7 stopinj. XK&T, četrtek 13. januarja 1955 PRIMORSKI DNEVMIK K A Ul O Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 22.00; Glasbeno predavanje. — Trst I.: 19.00: R. Leoncavallo: »Zaza«, opera. — Koper. 14.40: Narodne pesmi v priredbi Emila Adamiča poje komorni z bor radia Lljubljana. — Slovenija: 16.10: V. Bartol; Iz tržaških humoresk. E ZA DEMOKRATIČNOST VZAJEMNE BLAGAJNli NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV Kmetje naj izpolnijo formularje in jih izročijo županstvu do 15. januarja Demokristjanske namere okoli vzajemne blagajne škodujejo interesom kmetov Kakor skušajo reakcionarne sile Italije odvzeti delavskemu razredu njegove v boju priborjene pravice do stavkanja, voljenja notranjih komisij itd., tako skuša italijanska buržoazija tudi kmečko prebivalstvo oropati nekaterih njegovih najosnovnejših pravic, in sicer jih hoče potisniti v stran od soodločanja pri vzajemnih blagajnah, katere se bodo ustanavljale na podlagi posebnega zakona po vseh italijanskih občinah. Vzajemne blagajne, v katere morajo stopiti vsi neposredni obdelovalci, bodo dajale članom pomoč, in sicer jim bodo plačevale bolniško oskrbo, nudile jim bodo zdravniško pomoč na domu itd., vendar pa si bodo morali bolniki sami plačati zdravila. Sedanji zakon, ki so ga predložili de-mokristjanski poslanci, predvideva za prvo leto 750 lir zavarovalnine na osebo. Opozicijske stranke temu nasprotujejo, ker obstaja nevarnost, da bi se za naslednja leta zavarovalnina povečala. Ce pa se upošteva dejstvo, ki ga je demokristjanski poslanec Bo-nomi sam že večkrat poudaril, da bodo pri organiziranju vzajemnih blagajn popolnoma izločili sleherni pristop in odločanje demokratičnih sil v teh ustanovah, potem nam je bolj kot jasno, da smatrajo reakcionarne sile to ustanovo za obliko borbe proti interesom neposrednih koristnikov, ki jo bodo vodili pod krinko IVlac Chartyjevega «boja proti komunizmu«. Neposredni obdelovalci morajo biti pri tem zelo budni in morajo paziti, da demokri-stjanska stranka in njeni sopotniki ne bodo spravili vzajemne blagajne pod svoj monopol in da ne bodo iz nje napravili stanovske organizacije za kratenje pravic obdelovalcev. Naši kmetje morajo biti budni pred slehernim poskusom izvedbe tega peklenskega načrta, kajti zavedati se morajo, da se od Bonomija pa do ustanove Tre Venezie vleče ena sama rdeča nit, ki jih povezuje zaradi skupnih interesov. In kakor ni državna ustanova Tre Venezie gledala ne interese najemnikov v Pev-mi in na Oslavju ter jih peha na cesto z njihove zemlje, tako bodo demokristjanski krogi skušali tudi vzajemno blagajno napraviti za svoj levd, v katerem bi gospodarili po mili volji. Neposredni obdelovalci bodo to namero preprečili le na tak način, da bodo vključno do sobote 15. januarja izročili svojim županstvom izpolnjene formularje, s katerimi bodo dobili volilno pravico pri kasnejših glasovanjih in volitvah občinskih in pokrajinskih komisij, ki bodo upravljale vzajemne blagajne. Borba neposrednih obdelovalce pa se bo vodila tudi potem, kajti medtem ko že sedaj predlagajo demokristjanski voditelji neposrednih obdelovalcev volilno pravico samo za družinske poglavarje, so predstavniki opozicija za volilno pravico slehernega člena, ki je že izpolnil 21. leto starosti. To demokratično pravico bodo morali neposredni obdelovalci izbojevati skupno z vsemi tistimi, ki se širom vse Italije borijo, da postane vzajemna blagajna stanovska ustanova vseh neposrednih obdelovalcev, ki iznad vseh političnih tendenc zahtevajo zdravniško oskrbo za svoje družine. V SOBOTO IN NEDELJO razdeljevanje paketov CARE V teh dneh je prišla v Gorico pošiljka 4.000 paketov-Care, ki so jih siromašnim družinam v goriški pokrajini namenili ameriški državljani po organizaciji ENDSI. V Gorici bo v soboto in v nedeljo razdeljenih 1.339 paketov, ostale pa bodo prebivalstvu goriške pokrajine razdelile posamezne občine. ža odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 70-letno Giuseppino Vervi iz Gorice, Ul. Fait 45. Vervi si je poškodbe povzročila v Ul. Scuola Agraria, kjer je nesrečno padla. V bolnišnici so ji zdravniki nudili pomoč ter je zatem odšla domov. I 7 Travnik se je izpraznil Včeraj je bilo na Travniku nenavadno živahno. Lastniki zabavišč, ki so po Andrejevem semnju ostala v Gorici, so pospravljali svoje stvari ter Tretje razdeljevanje zimske pomoči Občinski odbor za zimsko pomoč bo v soboto na sedežu odbora v Ul. Baiamonti razdelil že tretjič 833 paketov najbolj potrebnim meščanom, ki bodo pravočasno o tem obveščeni. Vsak paket bo vseboval 300 g konservi-ranega mesa, po 1 kg fižola, riža, bele moke, sladkorja ter 500 g olivnega olja. Od prvega januarja pa odbor po mestnih mlekarnah dnevno razdeljuje siromašnim meščanom nad 70 let starosti pol litra mleka. Mleko bodo prejemali 90 dni. Izlet v Trst na igro Sopotnika ZSPD organizira v nedeljo 16. t. m. izlet v Trst k predstavi SNG »Sopotnika« (Pod nebom zakonske postelje). Predstava bo popoldne ob 16. uri v Avditoriju. Odhod iz Gorice ob 14.30. Vožnja in vstopnina 600 lir. Vpisovanje pri ZSPD v Ul. Ascoli 1 ter v kavarni Bratuž. jih naložili na tovorne avtomobile. Njihova pot jih bo vodila v druge kraje, kjer so podobni semnji in kjer bo zaslužka morda več kot v Gorici. Otroci, posebno dijaki, bodo zabavišča pogrešali, prebivalci Travnika in okolice pa bodo veseli, saj jim je bilo celodnevno ropotanje in predvajanje že zastarelih pesmi kar odveč. Obisk tatov ga je stal okoli 200.000 lir Ivan Kumar, lastnik trgovine avtomobilskih nadomestnih delov v Ul. Arcivescova-do 5, je prijavil policijskim oblastem tatvino, ki je bila izvršena v njegovi trgovini v nočeh med soboto in ponedeljkom. Tatovi so se polastili denarja, ki je bil spravljen v posebnem predalu; v njem je bilo tudi 500 nakazil za gorivo v vrednosti 100.000 lir. Skupno so tatovi okradli trgovca Kumarja za več kot 200.000 lir. IZPRED PRETURE Spor med sostanovalci Ko so oktobra meseca na goriški preturi obsodili R. Barago na pogojno kazen dveh mesecev zapora, se je Flavija Palladini iz Ul. Alviano najbrž razveselila, saj je bil Baraga tisti, ki jo je junija lani pretepel in ji povzročil hude posledice. Toda nič manj ni bila Palladinijeva presenečena. ko je bila včeraj klicana na goriško preturo zaradi obtožbe, ki jo je proti njej vložila žena Barage Natalina Marušič. V obtožnici, ki jo je pretor prečital. je bila Palladinijeva obdolžena klevetanja in zmerjanja Marušičeve, pri čemer naj bi bila priča Luisa Savorgnani, stanujoča v istem poslopju. Toda prav pričevanje imenovane osebe je proces naperilo proti Marušičevi. Luisa Savorgnani je zanikala, da bi slišala kakršnekoli besede škodljive ugledu Marušičeve. Zato je sodnik na predlog državnega pravdnika Flavijo Palladini oprostil vsake obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. Izposojenega motocikla ni hotel vrniti Ko je 13. oktobra lani lastnik mehanične delavnice v Ul. Duca d’Aosta v Gorici Luigi Scanziani posodil motocikel znamke «Guzzi» Francescu Sforzi iz Milana za 24 ur, se ni zavedal, kakšne stroške in poti bo imel, da bi zopet prišel do svoje lastnine. Naslednji dan namreč Sforze ni bilo od nikoder, pa tudi o motorju ni bilo ne duha ne sluha Tretji dan je Sforza poslal telegram iz Benetk, v katerem naproša lastnika naj mu oprosti saj mu bo motor poslal takoj nazaj v Gorico. Toda tudi zatem ni bilo vozila od nikoder. Po destetih dneh je Scanziani zopet prejel telegram, tokrat iz Milana. V njem je prebrisani Sforza obvestil lastnika motocikla, da je nenadoma zbolel in da bo vozilo vrnil po železnici. Ko je minil mesec, pa se je Scanziani naveličal čakati in javil Sforzo oblastem. Te so možaka našle in mu zaplenile motocikel, ki pa je bil v slabem stanju in je moral lastnik za njegovo popravilo plačati 105 tisoč lir. Včeraj se je Francesco Sforza moral pred goriškim pre-torjem zagovarjati zaradi svojega ravnanja. Plačati bo moral 2.200 lir kazni. Nesrečen padec Zaradi poškodb na levem kolenu je včeraj popoldne ob 14.30 rešilni avto Zelenega kri- • • • : H!? .j-;. mm :;.............4 - r - ZADNJI SKUPNI TRENING PRED NEDELJSKO TEKMO Oba napada premalo uspešna PO DVEH NAPORNIH IN USPESNIH TEKMAH Independiente 3 i Crvena zvezda 0 ‘lekma med reprezentanco A in Pomladjo se je končala neodločeno 1:1 Crvena zvezda je igrala sinoči v Buenos Airesu tretjo tekmo na turneji po Južni fino; Olivieri, Pivatelli, Vir- marca Madrid: Španija B - j Ameriki in jo izgubila po na- gili, Posio, Savioni. j Grčija B; 17. marca Madrid: j porni borbi. Jugoslovanskim Reprezentanti (v zelenih Španija ■ Francija; 18. marca , nogometašem se je poznala u- ! majicah) so že takoj prišli pred j Madrid: Španija - Anglija; trujenost in niso mogli vzdrža- giji, in reprezentančnim mo- nasprotnikov gol, toda ko je; 12. junija Luksemburg: Lu- Uj ostrega tempa Argentincev, štvom «Pomlad». ki bo nasto-! nasconi je lahko rešil situaci-1 ksemburg - Španija; 39. junija j zlasti v drugem polčasu. Zma- pilo 19. t. m. v Londonu proti ! jo. V četrti minuti bi Rota sko-j Bern: Švica - Španija. j ga Independiente je zaslužena, odgovarjajočemu angleškemu raj napravil avtogol. V 13’ BOLOGNA, 12. — Danes je bila tukaj trening-tekma med reprezentanco A, ki bo igrala v nedeljo v Bariju proti Bel- moštvu. Moštvi sta nastopili sledečih postavah: Reprezentanca A: Viola; Ma-gnim, Ballacci; Bergamaschi, Ferrario, Moltrasio; Boniperti, Frignani prodre skozi obrambo in pošlje v^center: Galli stre- MJSRMANS '■•■'■fr. . MEERT COPPENS Ricagni, Galli, Bassetto, Frignani. «Pomlad»: Stefani; Rola, Za-gatti; Corradi, Bernasconi, Del- Ljubljanski hokejski klub | «Ljubljana» je na svoji turneji \ * * * Beograjski BSK zaradi poli- lja, toda Stefani ubrani. Ven-i.igral v' SpitaTu (Južna Avstri-itidnega Polozaia v Kostariki ni dar pa napadajo tudi mladi (v rumenih majicah) in Ferrario mora celo poslati žogo v kor-ner. Prvi gol je padel v 21’. Galli pošlje s strani v center; dobi jo Ricagni in strelja; nekoliko ji še Boniperti spremeni smer, nakar žoga zadene drog in se odbije v mrežo. V drugem polčasu je igral Bacci namesto Gallija, Giaco-mazzi namesto Ballaccija in Venturi namesto Moltrasia. ja) dve tekmi. Domačini so obakrat zmaga- j li: v soboto z 8:7 (2:1, 3:1, 3:5), v nedeljo pa s 4:2 (2:0, 1:1, 1:1), kar pa je za Ljubljančane še vedno uspeh. INNSBRUCK, 12. — Inn- sbruck - Bolzano 6:6. Znani nemški smučarski skakalec Sepp Weiler bo v Vzhodni Nemčiji treniral skakalce. Oslu. Na teniškem turnirju v Parizu je v finalu zmagal Patty. Premagal je Drobnyja z 11:9, 6:2, 12:10. venim J .*«■* ; Weiler je bil 1. 1952 elan nem Galli poslal zogo v center, te-I , ... ,, T - T • mi-, n,— skega olimpijskega moštva v daj nikogar ni bilo tam in Ber- s Nadalje sta branila gola Ghez-zi in Romano. V 5’ doseže Vir-gili gol za rumene, medtem ko kmalu nato Romano ujame žogo izpod Baccijevih nog, toda pri tem si poškoduje koleno. Namesto Romana vstopi Viola. V nadaljevanju igre napadajo bolj mlajši in Virgili doseže še en gol, ki ga pa sodnik razveljavi. V reprezentanci A napad ni pokazal prave odločnosti, zlasti ni nič kaj zadovoljivo rešeno vprašanje vodje napada. V napadu je bil glavni režiser Ricagni. Krilska vrsta je še zadovoljila, manj pa branilci. Dober je bil Viola. Seveda pa po trening-tekmi le ni mogoče delati mkakih prognoz za nedeljsko igro, saj je jasno, da se nihče od igralcev ni maral preveč pretegniti in vsak se je verjetno čuval pred poškodbami. Več so pokazali mlajši, zlasti pa je bil Virgili najboljši srednji napadalec od vseh treh, ki so nastopili. Odličen pa je bil tudi Delfino. * * * LONDON, 12. — Štirinajst igralcev so pozvali za jutri zjutraj na stadion Arsenala za pripravo za tekmo z italijanskim reprezentančnim moštvom «Pomlad», ki bo 19. januarja v Londonu. Pozvani igralci so: S: Anderson (Sunderland), F. Blunstone (Chelsea), P. Broad-bent (Wolverhampton). R. Clayton (Blackburn), R. Flo-wers (Wolverhampton), P. Gu-neter (Portsmouth), J. Guthrie (Arsenal), J. Haynes (Fulham), V. Groves (Leyton Orient), D. Dunmore (Tottenham), C. Rut-ter (Portsmouth), P. Sillett (Chelsea), T. Smith (Birmingham), R. Stephenson (Burnley). LONDON, 12. — V trening-tekmi je Arsenal premagal mlado angleško reprezentanco «Intermediate» s 3:0. Angleži so nekoliko zaskrbljeni pred tekmo, toda Whitaker, sestav-ljalec reprezentance, je optimist. * * * Španska nogometna zveza je določila za prvo polletje sledeče mednarodne tekme: 13. odigral včeraj tekme v San oseu. Tekma je bila preložena na nedoločen ča«. # * + MONTEVIDEO. 12— Prvak Urugvaja Penarol je včeraj zvečer premagal švicarsko moštvo Chaux-de-Fonds s 4:0 (2:0). * * * Ziiriški nogometni klub Grasshopers je na svoji turneji okrog sveta igral v Cu racao z ondotno mestno reprezentanco neodločeno 1:1 (1:0). Edini gol za Grasshopers je dosegel Bane Vukosavljevič, prejšnji član beograjske Crve-ne zvezde, ki sedaj študira v I Švici. ŠAHOVSKE VESTI Najprej kemik potem šahist Fuderer se bolj pripravlja za izpite na univerzi kot za šahovske turnirje in vendar dosega odlične uspehe O Fudcrerju in njegovem nastopu na turnirju v Hastingsu piše Ozren Nedeljkovič v »Borbi«: Ko je Fuderer 26. decembra z jutranjim vlakom odpotoval v Hastings, so ga naši šahisti spremljali z velikim upanjem in zaskrbljenostjo. Vedeli so, da se mladi mednarodni mojster ni pripravljal na ta težaven turnir, ki je predstavljal zanj izpit za velemojstrski naslov, marveč se je do odhoda pripravljal za izpite na univerzi, kajti nekdanji sčudežni deček« žeti čimprej postati inženir kemije... Utrujen od dolgega potovanja je Fuderer v Hastingsu takoj sedel k šahovski mizi. Variante, ki jih je igral, je pripravljal šele v vlaku. Ostali udeleženci so bili nekaj dni na kraju samem, da bi se kar najbolj odpočili in prilagodili okolju. Za Fuderer ja boj ni bil enakopraven in tudi začetni rezultati niso ustrezali njegovi vrednosti in šahovski moči. V prvem kolu je remiziral s Fairhurstom, s čimer je praktično izgubil dragocene pol točke. V drugi partiji ga je premagal velemojster Smislov, temu pa sta sledita dva remija v partijah proti Un-ziokerju in Alczandru, e Skupno komaj poldruga točka iz štirih partijht se je začudila naša šahovska javnost, ki je bila povsem upravičeno zaskrbljena glede končnega u- DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4 - tel. 25-76. KINO CORSO. 17: «Vitezi okrogle mize«, cinemascop, A. Gard-ner in R. Taylor. VERDI. 16: «Iskan zaradi umora«. E. Costantino in C. De-real. CENTRALE. 17: »Veliko streljanje«, barvni film, R. Con-te. VITTOR1A. 17: »Idol«, barvni film. D. Niven. MODERNO. 17: »Ure so štete«. • v;v' ? Z nedeljskega teka čez drn in strn v Sovodnjah pri Gorici. speha tega mojstra. »Z njim je končano! — Fuderer nima na tem turnirju več česa pri-čakovati!y> so razočarano govorili številni ljubitelji šaha, prepričani o njegovem neuspehu. V kritičnem trenutku pa je nekdanji sčudežni deček« pokazal, da lahko v zadnjem hipu napravi čudež. To pa je čudež samo za nepoučene, za tiste, ki ne poznajo nfegoče velemojstri kot so: Najdorf, nosti in ustvarjalnosti v šahu, za tiste, ki šo že pozabili na njegove zmage nad slovečimi velemojstri ko so: Najdorf, Bogoljubov in Geller. Fuderer je po slabem začetku doživel v Hastingsu uspeh, ki je i z-nenadil našo šahovsko javnost: od petega do osmega kola je dosegel štiri zaporedne zmage, tako, da se je iz spodnjega dela lestvice povzpel na tretjo mesto. Imel je veliko u-panje tudi v zadnji partiji s Szabom, vendar je utrujenost storila svoje. V končni razvrstitvi je zavzel z velemojstrom Szabom in Pachmanom tretje do peto mesto za velemojstrom Smislovom m 'iere-som. Očitno je, da tisti, ki se je znašel med velemojstri, tudi sam zasluži ta naslov. V partijah z velemojstri je dosegel rezultat 2,5:2,5. Premaaal je Keresa in Pachmana ter remiziril z Unzickerjem, izgubil pa je partiji s Smislovom in Szabom. Ce upoštevamo še njegovo zmago nad Gellerjcm na olimpiadi v Amsterdamu, je Fuderer proti sovjetskim velemojstrom dosegel izredno lep uspeh. Fuderes je v Hastingsu dokazal, da zmore izredno veliko. Na turnir je prišel utrujen, saj se je pred tekmovanjem zelo izčrpni v pripravah za izpite na univerzi, namesto, da bi se pripravljal na turnir. Ce tega ne bi bilo, bi verjetno presenetil ves svet, kakor Gligorič leta 194 7 v Varšavi (ko je osvojil prvo mesto pred Smislovom, up. ur.) Fuderer pa pripravlja to presenečenje za pozneje, ko bo v turnirjih nastopal kot inženir kemije. Tam /m Cnčifiah predvaja DANES 13. t. m. in JUTRI 14. t. m. z začetkom ob 18. uri tlim: r