PoStnlnn pSaJflsma » goteslsl.
leto VI., št. 219. M Ljubljani, w patefc 29. japtraAra 1922. Pešam, št, 1 Din
Glasil® SoelaSisžIžna stranke jssoMe,
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravniš tvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Vsedelavski zlet Maribor 1923.
2a vsedelavskega zleta v Celju je Padla misel velike prireditve, ki bi se naj ^"šila prihodnje leto. Gre za to, da prič-aeiho po precejšnjem premišljevanju nemudoma z delom za izvedbo te misli, ki ,na najlepšem potu, da nam od same dolence zasmradi, če bomo še dolgo Premišljevali. Nekatere stvari so tako nine, da naravnost grešimo, če jih za-trehJemo‘ Naloga, organizirati vse po-. hno za čim lepši uspeh novega zleta, (je ogromna, ampak na nas same pa-W da, če je ne rešimo, in škodo v cei shičaju bi istotako sami nosili, to je: rje*, d naše gibanje bi prišlo ob vse ko-Utoa* mu ^ ob^b1 konec. Toliko že ve-veV a Pomeni prihodnji vsedelavski zlet or' °. manifestacijo za okrepitev naših nje -aci]’ vebko sredstvo za razširje-lavskm2 misli in prebuditev otrpnelih de-J'u T i mas k sodelovanju v našem bo-Vem„, a,sedaj, da preidemo od tega, kar m9;k dejanju, vsedcin i1. ^'ei razloček med celjskim se je ^kim in prihodnjim zletom: če ralo fiVi elJU še zgodilo, da je manitesti-druen , avstvo Po krajih, mora delavstvo Ker h manifestirati po organizacijah, dokon ,.tesa sp°znanja smo se menda že kem i? ’. da šteje prav malo, če je v ka-šibka Proletarska zavest močna ali Dr0C da pa šteje vse, če je organizacija ali ^j^ske zavesti za vse kraje močna
Prve^ SVr.k°> da dosežemo s prireditvijo Slovp resmcne socialistične olimpijade na or,ya ?skem zmagovit plus v prid našim ^-no»'Zacijarn’ s^m napisal ta navodila, delo n l111 treba še dostaviti, a to je Prihodnjih dni. Glavno je, da vemo,
n?
^OJEC:
JSTEK.
Pogovor*
šcen . vami nižjimi državnimi name-horn^M^a res delajo kakor svinja z me-ko n • ern verjel, da vam skrčijo na ta-^ tristranski način draginjske doklade. *dai 12 v^ših vrst pa so mi povedali, da de v resnici dobivajo draginjske dokla-zase’ za ženo in enega otroka. Saj- le vendar mogoče, da si upajo vam, vic'o? Vatri' mapraviti tako strašno kri-
hi§ki k° lne -ie nagovoril prijatelj, želez-
Drv:^ P^nradnik, ko sva se pred kratkim
tako'- ZoPet spšla v mestu, odkar so nas
drao-i f?sramno oskubili na družinskih
»n 1 d°kladah.
vorii' %' dragi prijatelj,« sem mu odgo-l. u- »7or,a;i„	•	-_____ . j,
v	čem si moramo biti najprvo na jasnem in kaj nam je treba najprvo ustvariti.
$
Kraj vsedelavskega zleta 1923.: V Celju smo se ločili z »nasvidenjem drago leto v Mariboru! «V resnici je to mesto najbolj pripravno. Prvič imamo v njem proletarsko večino, ki si bo znala na svojih tleh izsiliti vse upravičene ugodnosti. Drugič je posebno važno, da ravno v največji kompaktni socialistični masi zbudimo močan čut za skupnost, kar bo dajalo pozneje celotni stranki vedno novih, svežih iniciativ. Tretjič ima Maribor pripravne terene za velike telovadne nastope, tekme, zborovanja itd.
Četrtič leži prav srečno ob dveh glavnih progah, tik ob meji, kar gre v dobro posetnikom od one strani. Petič pa je tudi nam primerno, če pomislimo, da je okrog Maribora in njemu bližje kot pa, recimo, Ljubljani jedro socialističnih organizacij. — Če primerjamo glede teh točk druge slovenske kraje, vidimo, da jih zaenkrat nima noben vseh. Kakorhitro pa izvedemo tukaj akcijo v polnem obsegu, se bo tudi zanje marsikaj izpreme-nilo na boljše. Potem bomo lahko začeli misliti na Ptuj in Ljubljano; iz Slovenije, hrbtenice jugoslovanskega socialističnega telesa, pa bo treba pripraviti teren v ostalih delih države.
Čas: Za prireditev najpripravnejša doba se meni zdi prva polovica septembra. Že raditega, ker takrat ne moti več vročina. Vzemimo, da bomo rabili po določenem programu tri dni, tedaj bi predlagal 7., 8. inl 9. september, 7. za lokalne in manjše prireditve, zborovanja
ter kot koncertni predvečer, 8. in 9. september (če pravilno računam sobota (praznik Marijinega rojstva!) in nedelja) pa za velike skupne prireditve, zborovanja, manifestacijski obhod, nastop telovadnih in športnih enot itd. Še iz drugih razlogov se mi zdi ta čas najugodnejši, n. pr. če pomislimo, da ni 11 mesecev; nič preveč, da izvršimo vse priprave.
Končni uspeh je odvisen od začetnega dela. Gledati moramo, da postavimo zletu takšen temelj, da gp. ne bo moglo ničesar več omajati. V čudežni ustanovi organizaciji je vsa skrivnost. *Ž njo smo dosegli vse. kar smo hoteli in marsikaj težjega še. kot je ta olimpiada, samo če smo organizaciji dali tiste pravice, ki ji gredo.
Prva organizatorična nujnost je vrhovni zletni odbor, ki bi naj obstojal v jedru iz članov, stalno prebivajočih v tem mestu. V njem naj bi bile zastopane tudi vrhovne instance vseh strok našega gibanja. Vrhovni zletni odbor naj bi imet svojo stalno zletno pisarno. Njegovo delo bi bilo najtežavnejše, premnogvrstno. zato spadajo vani najdelavnejše glave, zmožne oraniziranja in dajanja iniciativ. Zavoljo hitrejšega in lažjega poslovanja naj bi si vrhovni zletni odbor delo razdelit po odsekih, čeprav bi se utegnilo zgoditi, da bi obsegal kak posamezni odsek enega sam&ga človeka. Po možnosti v vsak odsek ljudi z znaniem v njegovi stroki! Navajam nekai primerov, kakšno delo bi imeli posamezni odseki: Predvsem nadzorovalni odsek, ki bi naj pazil, da ne bo zastajanja v delu in nerednosti. Ima pravico, da na rednih sejah celotnega odbora predlaga odstranitev nedelavnih in škodljivih članov, brez sentimentalnosti, ker gre za veliko stvar, ne za majhne osebe.
beden -^dilo se je, česar tudi jaz in no VerjaH tovarišev ni mogel spočetka žavjj:	i	a^°	•	^aj	smo	vendar	dr-
uslužfaenci in država mora kot naša J denosti!
delodajalka po svojih predstavnikih skrbeti za nas ter nam dati. kar neobhodno potrebujemo za življenje. Tako delajo v vseh kulturnih državah. In naša država ,ie vendar, kakor se piše in govori, tako kulturna, napredna in zraven tega še bogata kot malokatera ali pa nobena draga! žato nismo nikdar niti od daleč slutili, da se borno morali kdaj ravno mi v tej drža-
vi	boriti na življenje in smrt za najpotrebnejši košček kruha. Naše nenadno in ne-opravičeno skrčenje draginjskih doklad pa I jasno kaže. kaj vse je sedai v naši državi
1 mogoče, kar bi bilo drugje nemogoče. Seveda pri nas pa je mogoče le kaj strašansko nerodnega, nepremišljenega ali hudobnega. Toda na kaj dobrega, velikega ah občekoristnega zaman čakamo! Skrčili so draginjske doklade nam najrevnejšim, a obenem so jih zaradi rastoče draginje zvišali poslancem in nekaterim visokim uradnikom. Kakor bi mi svoje potrebšči-
ne ceneje dobivali ali kakor bi se morali
navaditi živeti ob zraku in vodi! Naše
j maksimiranje je res višek državne zme-
1 dennefi
»Tako škandalozno in naravnost zločinsko zatiranje nižjih državnih uslužbencev je. kakršnega svet še nikjer drugje ni videl dozdaj! Ta slučaj jasno kaže, kako neresni, neuvidevni, nezreli in majhni ljudje vladajo našo državo!«
, .	>>Ta1^ in podobne državne škandale
vidi tudi inozemstvo in -to močno vpliva na padanje našega ugleda in našega de-narja. Naša država se prišteva k zmagujočim državam, a s svojim denarjem se moramo loviti za premaganimi državami!«
»Kaj misliš, ali se v doglednem času izboljšajo te nezdrave in neznosne nas* razmere?«	e
»Dokler bodo na krmilu današnji dr žavniki zaman upamo na kako izboljšal me. To mnenje se ie nam vsililo v mučnem boju zaradi odvzetih draginjskih doklad. Rinili bodo s svojo slepoto in irmo naprej, ne zmeneč se. če se tudi država Dodere. Njim je bilo in bo prva in glavna stvar to, da zadoste svojim osebnim in strankarskim strastem!«
»Prav tako delajo slabo vzgojeni tr-
Preifltfzz nove moSt. Spotffnfa. Trna pregled čez vse delo in pošilja poročila listom. Sklicuje seje. — Gospodarski odsek vodi zletno blagajno, sprejema prispevke, vodi račun o skupni hranilni akciji. — Stanovanjski odsek poizveduje za prenočišča in jih zasigura za vso dobo olimpijade: pazi. da ne bo odiranja. Išče možnosti. kako bi se dala dobiti prenočišča izven stanovanj. — Prehranjevalni odsek ima po priliki iste naloge kakor stanovanjski, samo z ozirom na prebrano. —-Odsek za prireditvene prostore. — Odsek za nadzorovanje priprav posameznih krajev, organizacij, društev, telovadnih enot itd. — Odsek za zvezo z mostran-stvom. Ta se mi zdi ravnotako važen kakor vsi drugi. Treba pomisliti na propagando ter informacijsko službo, ki jo bo vodil izven Slovenije. Moral bo stopiti v s-tik s socialističnimi organizacijami tujih držav in skrbeti za udeležbo njihovih za-t stopnikov. Iz češkoslovaške. Nemčije,--Avstrije, eventualno Italije nam je računati na udeležbo tamošnjih telovadnih $ enot! Znano je. da je švedska socialistična mladinska organizacija že opetovano 'iskala stikov z nami — zavoljo naše za-ispanosti so se njeni poskusi doslej še veduto izjalovili. Sedaj imamo priliko, da to popravimo. Isto je s Francosko. Kaj pa Belgija! Tako bo precej dela, da stopimo 'pravočasno v stik z inostranstvom. o?, bratskem gibanju na Hrvaškem, v Srbiji jitd. pa še treba ni posebe govoriti. — In končno odsek za izdelavo programal Najmani dva meseca pred prireditvijo moramo imeti do podrobnosti izdelano < kako se bo vršila. Treba bo iz tisoč predlogov izluščiti najboljšega. Zadnje tedne ne bo mogoče ničesar več spremeniti, če. nočemo, da nastane pravcata babilonska zmešnjava. Prepričan sem. da bo navzo-<* fčih do 50.000 ljudi — koliko dela. da organiziramo za to maso kader do zadnje malenkosti poučenih rediteljev!
(Konec prih.)
Politične vesti.
4- Narodne sociafce boli, ker sc je stranka otresla svojih neposlušnih članov. Boli jo pa zaradi tega. ker je računala na pomoč teh članov pri bližajočih se ljubljanskih občinskih volitvah. Stranka seveda nima z njimi nobenega opravka več. Narodni socialci so dali duška svoji onemoglosti s tem. da so v 223. številki svojega lista napisali na naš naslov epi-
ff- pa fe vrlo ffavm.
mu, da je bilo grozdje previsoka
4- »Vidov dan«, tednik jugofašistov "v Novem Sadu je postal dnevnik, ker se »opaža silna potreba bojevitega jugosto- •* vanskega dnevnika«, zlasti še zaradi te- } ga. ker so vsi drugi dnevniki mlačni in* •neizraziti.
4- Proces proti dr. Vargi in tovarišem v Subotici se bliža svojemu koncu-Kakor je znano- je dr. Varga obtožen veleizdaje v prid Madžarom. V Subotici pričakujejo s silnim zanimanjem razvol senzacionelnega procesa.
4- Ministrstvo za poljedelstvo in vode je ugotovilo, da bo, po dosedanjih rezultatih žetve, ostalo okoli 100.000 vagonov žita za izvoz. Iz tega sledi, da bodo cene žitu morale pasti. Bomo videli, če 'se bo to res zgodilo. V Belgradu napove- > dajejo tudi dviganje dinarja.
+ Ministrstvo za šum© ai rude bo ustanovilo v Skoplju Rudarsko direkcijo, ki bi pripravljala dela za rudarsko eks- >. ploataeijo južne Srbije.
4- Zemljorariniška stranka ima svoj kongres v Banjaluki v dneh 27.. 28. in 29. oktobra.
4- Belgrajski politični krogi poročajo o tajni bolgarski mobilizaciji z namenom ■ustvariti razpoloženje proti Bolgariji. Hoče se jim vojne, ker po njihovem mnenju, še premalo trpi delavno ljudstvo.
4- Zavezniške vlade, posebno pa Anglija. pritiska na našo vlado, naj pusti; svoje nevtralno stališče ter nastopi z oboroženo silo proti Turčiji. Položaj je resen, kar dokazuje tudi dejstvo, da je sprejel kralj Aleksander šefa generalnega;« -štaba, generala Pešiča v avdijenco ter si j dal poročati o stanju armade.
+ Na Grškem je nezadovoljno ljrrd-. stvo odstavilo kralja Konštantina. ki je nato brez sledu izginil. Vlado ie prevzel prestolonaslednik Jurij. Položaj obvladu-:-jejo sedai pristaši Venizelosa. ki so ga-, pozvali, naj.se takoj vrne iz Pariza v domovino.
4- Iz Aten poročajo, da stoji v Tra-rdji 100.000 mož grške armade pod poveljstvom generala Dusmanisa. Te grške« čete da so polne navdušenja ter da komaj čakajo, da se bodo spopadle s Turk*.
4- Kerna! paša je stavil zaveznikom dalekosežne zahteve, ki so pripravile zaveznike skoro do omedlevice. Kemalove zahteve se v j eni ai o z ruskimi zahtevami.. Belgrajska vlada ie že prejela rusko noto, v kateri pravijo Rusi da pripada Čari-?
«nifti in pomagaču 70.000	^odom
4- Na Dunaju se je vršite 1P°^0
obletnice saintgermamskega m ^eie_ protestno zborovanje, ki se ga J v žilo okoli 120.000 ljudi ^°^i^lr allestf »DetrtscMand. Deutschland ;$ter zahtevale priključitev k N pred + Avstrijski kovinanijtoje1^ stavko, ker so podjetniki odgoffl^ ^ 'njihove zahteve. Stavilo bo soč delavcev. C^ vste^mo to m kujočih, bo prizadetih okoli en
Avstrijska
protestirala proti bivOTia Hatetnir« ^
ara Dunaju, ki jih je avstrijska
•pred kratkem izgnala.	hržk<*»c
4- V Moravski Ostravi bodo brz*
sstopili v stavko rudarji.	v
+ Na Lipskem so udrli .mestni kino ter z ocožjernv film. ki je predstavljal beda W j po bdjševikih. Resnica v oči boet ,
narodni pregovor.	okofi	f
+ V Bruxelesu se bo vrs»a ^ ^ oktobra konferenca, na^kateri ^^ uravnavali o medzavezniskih dcaa
+ n. internacionala Je	nerf
nifest, v katerem protestira	jili
svetovni vojni, ki jo noce^°
;izzvati zavezniki v Orientu.
Dnevne *•**£,,
Skrčenje prometa V. oktobrom t L Na progi Jes^ { Ojstrica - Boh. jezero izostanete ^od Ivra rfcilte vlaka št. 4216 in
bra dalje vlaka št.
Jesenic ob 17.32, prihod J jezero ob 18.20 ter odhod
JCTZrCKJ vu — -	na	Jese^S
Boh. jezero ob 8.52 m pnhoa -ob 9.46. Vlaka, ki prihaja v 15.10-12.03 in ki odhaja iz H ij^lalje nimata zveze z Bohinjem. ^Ljjsld ^ nejo s tem dnem tudi vsj niški vlaki.	<.<=>	je	26-fS
Spodn ja koča na	&&
mm. zprla. Gornja ^addn . ^se p ■ostane še nekaj časa odprta ninci opozarjajo.	valute.
Prošnje za devize in j._k0ln J-jL ■ ralni inšpektorat je z
pla-
masti otroci in kljubujoči konji. Zato pa tudi naš državni voz le prerad sili v jarek!«	S
»Tako je. prijatelj! Kaj pa to ti je-znano da so hoteli tudi vas železničarje., maksimirati kakor nas?«
»Znana mi je ta nečedna nakana mn šth 'državnikov. Ali naši socialistični poslanci so jo takoj v kali zatrli in z odločnim nastopom zabranili njeno izpeljavo. Vsa čast in hvala jim! Kako da se pa
njegovega predsedstva v »Osrednji zvezi« izvršilo naše nesrečno maksimiranje. To je dalo povod, da je odstopil tudi on. Zdaj imamo zonet svojega prvotnega predsednika, ki je obljubil našo ubogo ladjico privesti v varno zavetje...«
Med tem pogovorom sva se pribl i-žafa hotelu »Union«. Pri vseh oknih so se videle debele okrogip glave raznih prijateljev in ljubljencev gospoda Kapitala. Tovariš se je ustavil pred vhodom
vam še dozdaj ni posrečilo s pomočjo va-, “hotela in me povabil rekoč: »Pojdi z me-
OJlVl	   3_______M*	^	.1	___ ..	.	*	t	...	J	  Y	•
ših zastopnikov odpraviti že izvedena maksimiranje? Saj ste vendar organizira®« v »Osrednji zvezi javnih nameščencev in vpokojencev« in ta zveza je menda vendar močna dovolj, da vas lahko uspešno zastopa in brani v vseh zadevah!«
»Dragi prijatelj, to je samo deloma resnično, zakaj v naši zvezi ni vse tako,, kakor bi moralo biti. 7aradi rovarenja nekaterih demokratskih čjanov je naš prvi predsednik odstopil, a njegov naslednik je v prvi vrsti delal za koristi uradništva in menda ni Je slučaj, da se je ob času
-	noj rta kozarec vina ali piva. da se še kaj pogovoriva! Greva dol v bolj proletarsko ;.klet. kamor je rad zahajal tudi naš rajni Cankar. Doli se človek prav prijetno "Oddahne, pokrepča in pokramlja v pri-;memi družbi. Tudi midva si imava še marsikaj povedati.«
Šel sem z njim. Naročil je pd litra, bizeljca in dve žemlji. Pomagal sem mu. po svojih močeh pospraviti to skromno malico pod streho, med tem pa sem mu pripovedoval o zadnjih bojevitih dogodi kih v naši -»Osrednji zvezi«, kar ga je kot
■■BMgMfciMBiaig^BaaafcJBBia'1 i'TLLJLLi-1—	'	J	jfli*
vnetega organizatorja jako	ra^‘
čal je za malico 36 K, potem ^
(Priobčujemo podlistek ^ upr meščenca. ki je precei zanj1 prfsiliU števamo. da so nameščenci	dJr
Govekarja^ u gre2
spr^°
zadnjem sestanku Fr. uov^-0T)il ka »Našega Glasu«, da
dvoma ie. da se bodo nasme	odP1^
klofut, ki jih dobivajo. Se	je ^J
oči in da bodo spoaaj1-^ §e n«**
mesto, Dejstvo ie. da do• &	da ^
dobre stanovske	da se ^e
manjka razredna ^vest b- p^al*
danes borijo proti temu.	. u ^ sv0
ročnemu delavcu ter ga Pr^i7^°-^ črnina! Njihovo OK* . vriW
3ega sotrpina! NjvbfJ° tojna t|a- ^ treba postaviti na ^ strokov^1^ žati se bo morala ^tai''Racijo
ganizacijam SvojoOTff delavskeorboje'
"od^ele^i^
bi pristop®
Opo«1*73
začne.
če se vati. Zakai ne v zvezo Strokovne kj O vsem tern smo ze štev. »Naprcja«.
t 3rte 25. sCpfem$ra	pfoffi	afirSaMf	—	ftiTVe.	Za	rešfev	profeferfafei	tram	Je	po-
m 1	'	/	/H	A	^T1	IV	^	-	-	j	—-•	-	■	_ "	%	T	>	J'!__ — J-tt*	—	T	  .	_	_	t_. « UM A	«A A J B«y\ aM « — a-\	4	-M	A	l	-»	M	„	X	■	A	•	*4	/I	1	A	A*	.	1	V	M	i	u	.-a	M	>—. u M A	* M A A«
za promet z devizami in valutami pri Na-lodni banki naročil, da do vštetega 30. j jo« septembra 1922 rešujejo prošnje, pri katerih je rok plačila do konca tega meseca,
Kakor tudi za dncrtpln rrfchn ki
tudi za dospelo robo, ki je naročena pred drugim septembrom.
Resolucije učiteljske skupščine na oledu. Obljubili smo, da se povrnemo h; kritiki resolucij učiteljske skupščine na ^ <^ne septembra t. L Razpravljati Podrobneje o sklepih te skupščine, dokler niso izšli sklepi v stanovskem glasilu učiteljstva, nismo hoteli, ker puščamo vsakemu pravico, da najprej sam objavi v javnosti svoje čine in zahteve. — Po-^robneje se tudi nismo hoteli bavitl s oklepi skupščine radi obilega prahu, kk ^ Ra dvignila oba strankina lista »Slo-©nec« in »Jugoslavija«, ker se nikoli no-etno identificirati z gnusno, demagoško ^ndenco omenjenih glasil. S kakšno pra-'J* More SLS protestirati na napad ^učiteljstva«, ko so vendar SLS voditelji ‘ casu, ko so stali na vrhuncu svoje mo-in’ +SG potenciraneiše postopali z manjšino to manjšino sami naučili, da v slavju , ?Je Moči posnema taktiko klerikalcev: lia- 23 z°b' V isti sapi. ko se SLSarp va-v 1° v prahu »zatiranih«, obljubujejo na usta »revanžo«. — Še bolj neresna Je bila »Jugoslavija«. Takšna meta-> °noza in menjava načel je mogoča pač Rirv ° .pri otrocih. Na eni strani propa-Žav ^PiceL istem — zakon o zaščiti dr-pr J:	na	drugi strani	pa	protestirajo
otroku lastnega očeta! Češkemu socijalcu se mora želodec i od takšne hrane visokorazvitih 2^ F^oPth«	proletarcev.	Mi	socialisti se
stičn	ne	razfrurjamo	tako	nad terori-
VejA^.^oPom omenjenih resolucij, ker včlarvi ne Predstavljajo dela in volje Mo a učiteljstva, temveč je to sankale	PaT	režimskih	klečeplazcev, ki
organi n‘So Predstavniki celokupnega na vnmiranega učiteljstva, čeprav čepijo Po?n mestih. Samo dejstvo, da pri-hre -3 ^^tovnik za vsako društvo
Pozna
ga “1 ozira na število članov — samo ene-regata, dokazuje, da blejski sklepi-tčit2ražajo	učiteljstva.	Slovensko
t^stvo je izdaleka preveč demokra-cion da ^ se moglo strinjati s tako reak-^Vaui'mi sklepi, kakor jih je naprtila go-4-a klika javnosti. Izvzeti so samo orni kr-J^onita« značaji naše ožje domovine dan^ 6’. ^ tih je vzgojila SLS, ki so hašilf ^koijši režimovd — in so glasom bra J1 Poročevalcev tudi najhrupneje odo-PoOaj1 .PuislabS »returicočasti« dotip na ki	žabjevaškega kaplančka —
ski tako krasno zabelili referat »o šot-Ved«j 0nn‘* učitelja Lapajneta. — Rado-Prizn iSIMo samo’ bo K učiteljstvo sploh teha r res°lucije, predlagane od uči-djčv Lapajneta, ker po pravilniku učiti Viln'u a ^°h ne eksistirajo! Glasom pra-5g^ka more sprejeti učiteljska skupščina
vUi%a
sic„rlJ^odloge, kS se predlože 3 dni pred nrpU	in	jih mora prejšnji	dan
zbor delegatov. Ker se	to ni
skim5- se ]e Predsedstvo UJU pri stam- mi °b priliki nekega predloga, strrvA nP^a °d; učitelja - nedelegata, loga ržal° Pravil in ni dotičnega pred-7^*° nbi na znanje, smatramo mi aeIstv°. da so Lapajnetove resolucije uuotapljeue in neveljavne! Trdno smo .br^Pričand, da si trezno učiteljstvo — osvA"ve na^e v Sloveniji — ne more oljiti	protislovij,	kakoršne najdemo v
K	resoluciji	v točkah 3 in 7.	Toč-
dru?fSe narureč glasi: »Vsa mladinska dajrila in 5o*e. ki jih vodijo osebe, spa-^ ^ Po svojem značaju političnim
borečim
se proti ustavi —
dinastiji, naj se primemo nadzoruje Točka 7 iste resolucije pa pravi: »Vsakršno prosvetno delovanje, bodisi osnovano od te ali one stranke med narodom, koristi celokupni državi.« Torej: eno ali drugo; da oboje ne more biti v isti skledi, bi pač lahko pojmilo tisto slavno načelstvo od UJU, če že ne originalni Lapajne. Zanimivo bi bilo tudi dognati, kako so si gospodje predstavljali svoje »primerno« nadzorstva Mislijo mar postaviti za vsakim človekom, ki se bori proti ustavi in magari proti dinastiji
—	posebnega policaja? V posebni notici odklanjate celo anonimne časopisne napade, drugod hočete nastavljati pa policaje za tajne šolske nadzornike... — K splošnemu utisu skupščine samo še pripominjamo: znane so nam skupščine primorskih učiteljev — toda to je testo iz druge moke in vsled tega njih napredek čisto drugačen! Treba bo torej nove orientacije, deloma tudi očiščenja — in posnemanja]
V Zagrebu so obsodili trgovca z drvmi, Arnolda Hermana na mesec dni zapora in 10.000 Din kazni, zaradi pretiranih cen, ki jih je zahteval. Poleg tega so mu zaplenili 200 vagonov drv v vrednosti 3 milijonov kron. Ta občutna globa dokazuje, kako ogromne so bile kupčije tega oderuha.
Na železniškem tiru blizu Zagreba, so našli kurirja okrožne blagajne, Franja Kelekoviča, s popolnoma odrezano glavo. Policija je ugotovila, da je izvršil nesrečni 251etni mladenič samomor iz obupa, ker je poneveril denar. Na njegovem stanovanju so našli mrtvo njegovo ljubico, ki jo je zabodel z nožem v srce. Sumijo, da jo je zabodel iz ljubosumnosti, ker je dekle ljubilo nekega oženjenega moža.
Ljubljana.
Pevsko društvo »Slavec«. Prihodnja pevska vaja za moški zbor je v petek 29, m. ob 8. zvečer. Za ženski zbor Je prihodnja vaja v ponedeljek 2. oktobra ob pol 8. zvečer. Pridite vsi in točno!
Med, zajamčeno pristen, točen ima na prodaj sodrug v manjši množini 1 kg po 130 K, v večja pa po 120 K. Naslov v tajništvu.
Cefle,
Vehementne priprave za novo vojno,
To pišejo danes razni politični Usti, o tem govorijo ljudje. Visoke diplomatske m ra-zne antantine vezi so trdne in ne poznajo dosti šal, pa tudi posledic ne, ki jih ne nosijo povzročitelji - dobičkarji, temveč itak že bedno kmetsko in industrijsko ljudstvo, ki pada po vsaki vojni v še hujšo bedo m siromašnost. Ne vidijo krvavečih src žena, mater, očetov in starčkov, ne slišijo plakajočih bednih otročičkov, ki so bodočnost naše države. Vidijo le svoj kapitalistični cilj: bedno delovno paro še bolj izkoristiti in zasužnjiti. Ne marajo videti potrebo dviga gospodarstva in kulture. Vedo namreč, da čim večji je napredek vsled poštenega gospodarstvo, tem bližje so poginu. Prav nič se ne smemo čuditi, če se potem pripravljajo za novo vojno. Sodrugi, sodružice, ali se tudi vi pripravljate k utrjevanju naše moči, naše vojne t. j. naše organizacije? Izvršuj svojo očetovsko dolžnost ter stoj trdno na straži, da ne bodo drugi oskrunfevali naše proletarske organizacije, ki mora biti čista in prava bojna fronta, ki se bojuje za interese delovnega ljudstva. Vsak sodrug, ki pravi, da je socialist, jma dolžnost, da se poprime resnega dela in da zahaja med nezavedno ljudstvo kot oznanjevalec proletarske ve-
trebna čista in disciplinirana organizacija. Zato na delo sodrugi in sodružice! Skrajni čas je, da izvršujemo to, kar nam nalaga naša proletarska dolžnost. Izginiti mora iz proletarskih vrst sovraštvo, ker srno vsi bratje in ker vsi enako trpimo pod kapitalističnim režimom. Podajmo si vsi proletarci roke in izvršujmo geslo našega velikega mojstra Karla Marksa: »Proletarci vseh dežel združite se«! Bodimo prepričani, da bo zmaga naša. Sodrugi1, na delo!
»Delavski dom« v Celju. Deležne knjižice so gotove. Pridite ponje! Ne pozabite pa tudi na deleže! Vse informacije daje delavsko tajništvo, kjer ie zadružna pisarna.
Abstinenti. Krožek abstinentov, ki deluje v okrilju »Svobode«, se lepo razvija. član za članom pristopa. Počasi se nabira vojska proti naahujšemu zlu — pijančevanju. Razvesljiva je okolnost, da so naši abstinenti sami deiavd. Vsakomur priporočamo, da se odpove alkoholu, glavnemu povzročitelju vsega zla. Informacije daje tajništvo v Vodnikovi ul. 3.
Iz strok, glbanla.
Kovinarjem v Ljubljani Sodrugi! Odbor ljubljanske podružnice kovinarjev sklicuje v nedeljo dne 1. oktobra ob 9, dopoldne v dvorano »Mestnega doma« kovinarski shod, na katerega vabi vse zavedne kovinarje. Ker je dnevni red važen, je dolžnost vsakega kovinarja, da se shoda zanesljivo udeležil — Odbor.
W@stnik S^oi»0€ia,
Odbornikom ljubljanske podružnice »Svobode«! V torek 2. ti m. se bo vršila redna odborova seja. Dnevni red je važen, zato so vabljeni vsi odborniki, ki naj se je gotovo udeleže! Bliža se zimski čas, podružnica mora skrbeti, da bodo prišli člani v zimskem času do potrebnega razvedrila._____________________
= Vrednost denarja, 1 dolar velja 66 Din, 1 frank 5 Din, 1 češka krona 2.06 Din. 1 lira 2.79 Din, 100 avstrijskih krem 9 par. 100 mark 4.50 Din. V Curihu velja 100 naših kron 1.80 švicarskih frankov.
Internacionala stavbinskih delavcev.
Internacionala stavbinsfcih deJavtev bo imela 2. oktobra na Dunaju svojo 5. konferenco 1. oktobra pa bo imelo pred-sednlštvo svojo vsakoletno sejo. Razen konference internacionale stavbimskih delavcev bosta zborovala na Dunaju še mednarodni kongres stavbinskih delavcev dne 3. oktobra in mednarodni kongres stavbinskih zadrug dne 4. oktobra. Glavna naloga mednarodnega kongresa stavbinskih delavcev bo razpravljamo ? onimi organteidjami, ki etaža še m pri! padajo internacionali stavbinskih delav-pev- Na kongresu stavbinskih zadrug se bodo vršila posvetovanja o tem, kako se naj izpopolnjujejo stavbinski obrati z Mednarodnim sodelovanjem.
Tajnik poroča, da je pristopilo k zve. fam s 605.000 člani še 13 novih zvez Internacionala stavbinskih delavcev ima Potemtakem 22 zvez v 17 deželah in 1,200.000 članov. Največ jih je iz Kči " m iz Anglije.
Odbor predlaga spremembo dosedanjega pravilnika, posebno kar se tiče da-a,n^ 'mčm dajatev pomenja za veliko število priključenih organizacij krivičnosti Po predlogu bo znašal letni prispevek vsakega člana dva švicarska centima.
Zeto važen za nadaljni razvoj internacionale stavbinskih delavcev je sprememba skupin posameznih panog v predsedništvu. Tozadevne določbe se glase:
Konferenca voli predsedništvo, ki sestaja iz poslovodnega odbora, t. j. predsednika, blagajnika, tajnika, iz pet so-svetnikov in predsednikov skupin, ki iih tvorijo posamezne panoge. Teh pet so-svetnikov se vzame iz pet pokrajinskih skupin.
Skupine posameznih panog lahko poročajo na posebnih konferencah o svoji panogi ter o njeni statistiki. Take konference sklicuje predsednik poslovodnega odbora m se vrše skupno s konferenco internacionale stavbinskih delavcev.
Stefanoviču na uho. »Tiček iz Zagor-fv* z^pct oglaša ter hoče zapeti g. Stefanoviču tako, da mu bo zvonilo po ušesih. V zadnji številki svojega trobila me g. Stefanovič napada, češ, da sem ga pozval, naj pride na javne shode v Trboveljske revirje, da se bova tam javno 'pogovarjala. Priredil pa je shod v Zagorju dne 17. septembra, ki je bil »sijajno« obiskan. Od 1200 rudarjev je bilo navzočih le 120 in še od teh je bilo nekaj »soci-alpatriotov«. Hura, Zveza rudarjev napreduje! G. Stefanovič pravi, da sem bil povabljen, pa se nisem odzval, ker sem se zbal pred svojimi lastnimi lažmi. G. Stefanovič, na podlagi te vaše izjave vas smatram za navadnega obrekovalca toliko časa, dokler ne dokažete, da ste me pozvali na shod, jaz pa da se nisem odzval! Zadeva je namreč ta: V soboto ziu-
^TAMFlijr
traj sem vprašal vašega pristaša N. 03-lazka, kolporterja »Delavskih Novic« v Zagorju, kdaj se bo vršil shod ZRD v Zagorju. Odgovoril mi je, da še ne ve nič o tem. Opoldne sem odšel z vlakom na Koroško. Takoj po mojem odhodu so nabili lepake. Na ta način se je g. Stefanovič lahko ojunačil na shodu ter klical, kje je s. Arh in Krušič. Saj je vedel, da nobenega izmed naju ni doma. G. Stefanovič, to ni junaško! Pa saj ste vi junak samo v demagogiji! Pišete tudi o neki zaupnici, ki so jo vam izrekli samo člani Centralne zveze rudarjev. Rudarji na istem shodu, vaši lastni pristaši so vam pa dali tako zaupnico, da jih je komaj pomiril g. okr. glavar. Da ne bo več nobenega nesporazumljenja med nama glede shodov, zahtevam, da objavite teden dni poprej v svojem trobilu vsak shod, ki ga nameravate prirediti v revirjih. Ako se ne zanesete, da bom bral, pa pišite na Unijo slov. rudarjev v Zagorju in sicer pišite priporočeno, stroški se vam na zahtevo povrnejo. Voz za na shod si pa preskrbim sam. Torej na svidenje. — L Arh.
Mežiška dolina. V »Napreju« smo svoječasno objavili, da imenoma navedemo vse one gerente mežiške doline, ki so pismeno izjavili pokrajinski upravi, da bodo podali ostavko, ker pokrajinska oblast ni prestavila sodr. učitelja Moedemdor-ferja. Sklepa pa nismo izvršili iz človekoljubnosti, ker je del gerentov uradno izjavil, da so podpisali omenjeno vlogo samo na pritisk g. Lahovnika. Čudimo se pa pokrajinski upravi, da radi nepokornosti ni ostavila g. Lahovnika! Ali bo trpela še nadalje pokrajinska oblast, da sam gerent
- to je zaupni državni uradnik - » manj inteligentne in sti ankarsko rentne gerente na upor proti obl as , je nastavila? Ali pa rešuje akte pokrajinskega namestnika trojica hovnik. Milač in Kotnik?
Barabstvo Wranglovcey. 17. septembra je neki Wranglovec prignal , ga delavca od meie proti Dravo? • Wranglovec je omenjenega delavca -potjo venomer suval. Pred hiso. K3 nastanjeni Wranglovci. sta se ustav la. so prihiteli ter živinsko pretepli de Trije prisotni delavci so to obsoja . krat so prišli orožniki in odgnali vse^ delavce - ne pa \Vranglovce Wran, bor. Isti slučaj se je zgodil v Orni. glovec je pretepal 15letnega |an , ;1i '
Id so tako postopanje obsojali, so znanjeni državnemu pravdmstvu. »	‘
Narod« nai objavi članek.^ kako iz ' utrjuje državni režim državno m Radgone pa do Pece!	—
Odgovorni urednik : Anion Podbevšek. ^ Izdajatelj: Zvonimir Bcrr.ot (v imenu pokr. odb.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani^
GOSPODINJE1
Ali zahtevate pri trgovcu
testenine
jp-ekatete
So najboljši in najodličnejši
vrste; zato iih zahtevajte P°vS
f
feNT.ČERMEm:
IJUBTJANA J /0ŠŠ
Ivan Jax In sin
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
finalni rtrnii Izborna konstrukcija in vliullll m ll ti ji elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni strop ^Adier44.
Ceniki zastonj in Iranka
Kolesa iz prvih to varen.
Dfirkopp, Styria, WaSfenrad. Začasno znižane cene!
Razno perilo
m dame, gospode m deco
priporoča imrtiba
& E,
'■jHbaiana, MestnS trg 10.
%
II
rokavice* Mornaric®,
nal€©w©|® pj.j.
A. SSNKOV3C nmh
K. SOSS,
UubSjana, Mesiul trg
podružnica v Ljubljani, Zagreb, Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monšotor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja
Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos-Ayres (Argentina).
Afiliacije:
Budapesfc: Balkan bank r. t.
Split: Jugoslavenska industrijska banka.
Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander.
ss Delniška glavnica in rezerva ca« K 200,000.080.
mr Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.