Poštnina plaCana r rotovlnl
Cena 2 'dia
\OVAg
ž SLI?
Z delom dokazujemo predanost Partiji in našemu vodstvu
Solkan, 10. septembra 1948.
GLASILO OSVOBODILNE FRONTB ZA GORIŠKI OKRAJ
Leto II. — Štev. 26.
Z podvojenim delom pod vodstvom Partije
odgovarjamo na klevete
Sekretarji celic so razpravljali o delu osnovnih partijskih organizacij
Zadnje dni preteklega tedna so se vršile sektorske partijske konference, na katerih je bilo pregledano delo naše Partije na vasi, v rajonih ter v raznih obratih. Iz poročil posameznih sekretarjev so se ugotovile marsikatere slabosti naših osnovnih partijskih organizacij posebno na vasi.
Zaradi nalog Partije na vasi po V. kongresu KPJ, kjer so člani politbiroja CK KPJ v svojih referatih dali izčrpno poročilo o delu naše Partije v najtežjih pogojih pod terorjem orožniških kopit v prcdapril-ski Jugoslaviji, nato v času NOB, v vstaji proti nemškemu nacizmu in italijanskemu fašizmu ter domačim izdajalcem, pozneje pa v borbi za utrditev ljudske oblasti in nadaljnega dela za socializacijo naše oropane in uničene domovine, moramo nujno odpravili vse napake, ki se lu ali tam pojavljajo.
Posebno je bilo poudarka o delovanju vaških celic, ki se še ne zavedajo v polni meri svoje odgovornosti na vasi, ko izvajajo razne sklepe zgolj šablonsko in jih ne prenašajo tako, da bi zajeli z njimi široko alcli-vizacijo frontnih organizacij. So primeri, kjer sc najvažnejše naloge, ki stojio danes pred članstvom Osvobodilne fronte rešujejo le v okviru celice.f zalo ker je to direktiva višjih partijskih forumov. Kot ena najvažnejših nalog ja vsekakor izvedba planskih nalog( ki jih pred nas postavlja petletni plan. Da pa bi izvedba plana ne bila samo 100l,/o izvršena pač pa prekoračena je nujno potrebno, da vključimo vso razpoložljivo delovno silo v delavni proces in s lem dvignemo naše tovarne, rudnike in ustanove za izvedbo njihovih planov, saj je to interes skupnosti. Na to pa mnogi člani Partije nekaterih celic pozabljajo in ne založijo vseh svojih sil, da se ta delavna sila tudi zbere.
Isto tako je graditev socialističnega. sektorja na vasi. Imamo mnogo primerov, ker so naše frontne organizacije na pobudo Parlije na vasi pravilno pristopile k izvajanju nalog in se prav radi tega z velikim veseljem in zavestno gradijo zadružni domovi ter ustanavljajo kmečko oMelovalne zadruge, kakor je to v Iiihemberku in Medani. Tovariš sekretar vaške celice iz Bobrovega je v svojem poročilu o gradnji zadružnega doma dal lep primer, ko je poročal, da celica že sedaj razmišlja o gospodarskih poslopjih in o kleteh, ki jih bodo rabili zadru-garji. Poročal je tudi, da je na pobudo Partije izvršeno že mnogo priprav za ustanovitev kmečko obdelovalne zadruge.
Kot popolnoma nasproten primer izvajanja partijskih nalog pa naj nam služi delovanje vaške celice v Gočah, kjer Sekretarka na sektorski partijski konferenci ni mgola dati niti poročila z izgovorom, da se člani Partije sploh ne udejstvujejo, niti ne 'posedajo delavnih kakor tudi ne študijskih sestankov. Govorila je le o težkočah, kakšne so v območju njihovega Krajevnega ljudskega od ho ra, kako se pa te težkoče rešujejo, o j tem celica ne vodi račune. S takim ,	delom je trelm prenehati, poiskali
i	vzroke od kod ta slabost celice in z
\	energičnimi ukrepi razčistiti celico
!	jo očistiti vseh nezdravih elemen
' tov, ki se vrinjajo namerno v našo \ Partijo, da bi ovirali delo ostalim
članom, ki se prizadevajo in z neizmernim patriotizmom do domovine vlagajo vse svoje sile v dobro našega delovnega človeka.
Ker naše uspešno delo zavisi od temeljitega študija, moramo gradivo V. Kongresa postaviti kot obvezen študij za vsakega člana, kandidata Partije in islotako za člana SKOJ-a. Referati članov Centralnega komiteta KPJ nam morajo bili pri našem delu napotilo za akcijo. Nimamo pa ovsod enakega zanimanja za študij ot je to primer v Zgornji vipavski dolini, kjer od vseaa članstva štirih celic pride na študij 15 ali 16 partijcev pohvale vredni pa so SKOJ-evci iz Lokavca pri Ajdovščini, ki vsi z velikim zanimanjem sledijo študiju.
Posebno pažnjo morajo v tem času naše osnovne partijske organizacije posvetiti spojitvi mladinske organizacije s SKOJ-em. Vsakega po-edinca moramo vsestransko pripraviti za njegovo nadaljne delo, obenem pa ga moramo vključiti kot predanega in zavestnega borca, ki bo s svojim požrtvovalnim delom postal član naše slavne Parlije. Z nepravilnim postopanjem bi naredili ogromno napako in s tem uničili vso požrtvovalnost naših mladincev, ki so s svojim v zgodovini nepoznanim delovnim elanom že dokazali celemu svetu, kako so predani svoji Komunistični partiji in maršalu Tilu.
Nadalje so se pretresali vsi sklepi, ki so bili sprejeti na Okrajnem plenumu Osvobodilne fronte, ki morajo l>ostali izraz dela vsakega komunista, ker on lahko k tem nalogam pristopa kot prekaljen in idejno močan. Z izvedbami vseh teh sklepov bodo komunisti v našem okraju pristopali k volitvam svojih partijskih funkcionarjev in to od osnovnih partijskih organizacij do Okrajnega komiteta. Pripravljeni in podkrepljeni z revolucionarno teorijo Marxa-Le-nina se tako komunisti Goriškega okraja pripravljajo na II. kongres Komunistične partije Slovenije, na katerem bomo dajali obračun našega
dela do domovine in do Parlije. Zato je bilo poudarjeno na konferenci, da ne sme mimo komunista iti niti 'ena naloga, ki jo je treba izvesti, preštudirati mora vse odredbe, ki so za zvišanje blagostanja našega delovnega ljudstva bistvene važnosti in delati tudi na to, da sc 100% izvedejo.
Na vse klevete, padajoče na našo Partijo in voditelje, komunisti v Go-
Vsi doseženi uspehi pri naši obnovi in graditvi nas nehote spominjajo na vso tisto borbo, ki smo jo vodili še pred enim letom proti Zavezniški vojaški upravi, ki je na našem ozemlju izvajala svoj teror. Velike preizkušnje so nam v tem času ko smo zavestno pristopili k graditvi vlile ponos in jekleno voljo zavedajoč se, da z lastnimi silami gradimo svojo mlado državo. Prav zaradi tega ne sme iti neopaženo mimo nas 15. september, največji praznik primorskega delovnega ljudstva. Vse naše trpljenje in vsa naša nenehna borba je bila preti enim letom poplačana z uspehom, to je, da smo postali svobodni državljani nove Jugoslavije. 15. september bo zato primorskemu ljudstvu ostal praznik, ki ga bo praznovhlo z veseljem in požrtvovalnim delom; ki nam je danes edina pol, da dogradimo čim-prej to. kar smo si postavili za cilj v naši borbi.
Zato naj bo prva obletnica priključitve izraz naše vztrajnosti pri delu, obenem pa izraz veselja nad doseženimi uspehi, ki «mo jih že dosegli jo enem letn resnične svobode. V našem okiu.in ia dan ne sme biti vasi, kjer bi se ta obletnica ne praznovala na slovesen način. Vse prireditve naj bodo dokaz pravilnosti naše borbe in graditve socializma, obenem pa dokaz nepomirljivih ustvarjalnih sil našega ljudstva, s katerimi bonio kljub
riškem okraju gledajo kot na izmišljotine, saj predobro poznajo svoje revolucionarno delo.
Oboroženi z novimi smernicami in konkretnimi nalogami ter objektivno kritiko, so sekretarji vse to ponesti o svoje celice, da prenesejo to na članstvo ter na vse frontovske orget-nizacije, ki danes trdno zaupajo v linijo, ki jim jo nakazuje Komunistična Partija.	J
vse mtežkočam in klevetam, ki letijo na nas, ustvarili boljše in srečnejše življenje. 15. september je v zgodovini primorskega ljudstva prookret-niea, ki je iz tlačenega in nesvobodnega človeka ustvarila lik pravega borca za socializem. Yisolm idejna zavest prežeta z Murxizmom-Icniniz> mom vliva primorskemu ljudstvu novih moči in ustvarja iz nas novega človeka, ki ne pozna zaprek, ker ve, da je pot, ki nam jo nakazuje naša Komunistična partija pot revolucionarnega ljudstva, ki gradli in ustvarja.
Prav ta dan bo tudi zasedanje Okrajnega ljudskega odbora, kjer bodo odposlanci pregledal) vse delo storjeno v enem letu po priključitvi. Ljudstvo v našem okraju pa naj ta dan to zasedanje spremlja s stopnjevanim delom, ker bomo le tako lahko izpolnili postavljen plan. Naše vasi, naša podjetja in naše šole pa naj ta dan okrasijo svoje zunanje lice ter s tem dokažejo vsem tistim, ki danes Se nočejo razumeti naše graditve, da poti nazaj ni, ker smo preveč pretr-»eli. Tudi na predvečer obletnice priključitve nnj kresovi razsvetijo našo Goriško, da liodo vs) tisti preko meja spoznali, da je primorsko ljudstvo čvrsto na braniku miru in da ne bo nikdar odstopilo od svojih teritorialnih pravic, ki sežejo preko Gorice tja v Benečijo in proti jugu v Trst.
Krajevni odbori OF morajo ta dan pregledati svoje delo obenem pa zainteresirati vse množične organizacije, da čim slovesneie proslavijo prvo obletnico priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji.
B. R.
J
Sfanfe gradenj zadružnih domov v goriškem okraju na dan 9. septembra 4
Pokriti domovi: Trnovo, Kal nad Kanalom. Predmeja, Medana, Ročinj, Gradišče. Vrtojba, Višnjevik, Col, Lokve.
Pokrivanja strehe: Prvačina. Ri-homberg, Kanal, Dobrovo.
Zidanje: Šempas, llum, Kostanjevica, Miren, Otlica. Preserje. Vipuva*
Kopanje temeljev: Selo, St. Vid. I A/.ioe, Batuje, Dombcrg, Copovan, Slookvec, Ajdovščina.
Planiranje: Vogersko, Cerovo, Grgar, G. I/ikovec, Osek, Črnice, Renče, Kojsko.
Mrtva gradišča: Podkraj, Bule •— Ravne, Budanje. Banjšice, Dobravlje.
Zasedanje in. redne skupščine okrajnega ljudskega odbora Gorica
Na dan obletnice priključitve Slovenskega primorja k FLRJ 15. septembra 1948 bo III. redno zasedanje Okrajnega ljudskega odliorn Gorica v Solkanu. Na zasedanje se pozivajo vsi odposlanci Okrajnega ljudskega odliorn in predstavniki masovnih organizacij. Pričetek oh 8. zjutraj v dvorani Okrajnega odliora OF v Solkanu.
UVODNI DEL
1.	Otvoritev in pozdrav.
2.	Izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika.
5 Izvolitev verifikacijske komisije.
4.	Izvolitev delovnega predsedstva in predlaganje dnevnega reda
5.	Poročilo verifikacijske komisije.
6.	Poročilo mandatne komisije.
7.	Zaprisega novih odbornikov.	,
DNEVNI RED
1.	Citnnjc zapisnika zadnjega zasedanja 01,0 in pregled sklepov; diskusija.
2.	Poročilo OIO; — diskusija.
5. a) Ustanovitev Okrajnega podjetja poljedelskega orodja v Lokavcu pri Ajdovščini;
b) razširitev Okrajne apnenice v Mirnu.
4.	Razrešitev članov Okrajnega izvršilnega odbora In volitev novih.
5.	Razrešitev sodnikov in predsednikov in volitev novih.
6.	Predlogi in sklepi.
7.	Slučajnosti.
Tovariše odliornike naprošamo točnosti. Utemeljeni izostanek naj se predhodno pismeno opraviči.
Pripravimo se na obletnico priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ
Pred I. kongresom Enotnih sindikatov
Jugoslavije
Prva primorska kulturam-umetniška mladinska revija v Solkanu
Centralni odbor ESJ sklicuje za 24. oktober t. I. svoj J. kongres.
Ta kongres, ki bo neposredno po kongresu naše Parlije, bo pomemben za vsakega našega delavca, člana sindikata, saj nam bo jasno prikazal dosežene uspehe naše organizacije, hkrati pa nam bo začrtal nadaljnje delo. Kongres bo podroben obračun dela naše organizacije v velikih obdobjih obnove in gospodarske izgradnje naše države. Kongres mora v vsakem poštenem delavnem Človeka še bolj utrdili zaupanje v stvar, Id jo s svojim delom ustvarja. Kongres in predkongresne priprave morajo biti izraz, da je naša organizacija v celoti sprejela program naše Partije.
Sindikalne organizacije se morajo za 1. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije dostojno pripraviti in to s pospešeno borbo pri vsakodnevnem izpolnjevanju planskih nalog. Nenehna briga za čim racionalnejšo izkoriščanje surovin in slrojcv, sodelovanje pri pravilni razmestitvi delovne sile ter mobilizaciji in vzgoji novih kadrov nam v tem času mora biti glavna naloga.
Sindikalne organizacije naj v pripravah za 1. kongres posvečajo vso pažnjo Znižanju proizvodnih stroškov.
Predkongresno prizadevanje v čast V. kongresa KPJ je dalo našim kolektivom bogate izkušnje v delu, v proizvodnji in sploh na vseh pod-ročjih sindikalnega dela. Obogateni s lemi izkušnjami morajo naši delavci v pripravah pokazali kako se borijo za uresničenje nalog, ki jih ]C pred delavski razred postavil prav
Tudi kmetje na najzapadnejši meji nase Iitove Jugoslavije ne zaostajajo pri graditvi socializma. Dobro se zavedajo, da je zadruga na vasi steber socializacije našega podeželja in se prav zato vključujejo v to obliko medsebojne pomoči. V prijazni vasici najskrajnejših Brd v Medani so 5. septembra sklicali najboljši kmetje, člani I artijc m frontovci množični sestanek z namenom, da ustanovijo svojo vinogradniško obdelovalno zadrugo in da tako v veliki meri rešijo razna pereča vprašanja obdelovanja trt.
Sestanek je potekal v živalmi diskusiji, saj so se prav dobro zavedali, da l zadruga za njih močan doprinos k Izboljšanju njihovega življenja, kakor samega dela. Glavne smernice za ustanovitev tim je dal predsednik OLO Gorica tov. Primožič Jože, ki je na vaščane prenesel vse bogate izkušnje, pridobljene na V. kongresu, kjer je bil kot delegat. Po plodni izmenjavi misli so kmetje iz vasi Medana pristopili k stvarnemu delu. Že takoj na sestanku se je v zadrugo vključilo 30 kmetov, to pa po večini bivših kolonov, ki so jih še pred kratkim izkoriščali vaški kulaki. Seveda se }c tudi med temi koloni našel nekdo, ki je hotel ovirati delo ustanovnega občnega zbora zadruge in se je trdo držal, da nikdar ne bo vstopil v zadrugo. Tej trdoglavosti so drugi koloni odgovorili s tem, da mu bodo stanovanje in zemljo preskrbeli drugje, oni pa bodo tisto zemljo, ki je v tem območju, sami obdelovali. Bili so tudi razni pomisleki glede same obdelave. Tudi tu so jasne rrnsjl zadružnikov razčistile pojme in so tem nergačem odgovorili: »Če stroj ne bo mogel orati zaradi strmin navzgor, bo pač oral samo navzdol in bo delo kljub temu preje opravljeno.«
Ko so razčistili vse probleme, so z volili tudi svoj zadružni odbor, v ka-rega so izvolili najboljše, in to člane artije ter zavedne frontaše. Ta odbor že takoj na množičnem sestanku lenil, da skliče drugi 4tm jem sejo iadružnega odbora*
V. kongres naše Partije. Ponosni, da moremo sprejeti partijski program za svoj program, se bomo borili za socializem v naši državi ter podvzeti vse, da se polom študija čim prej seznanimo v grupnih krožkli z vsemi nalogami, ker bomo le tako kos dobremu gospodarjenju in upravljanju tega kar imamo In kar bomo še naredili. Naši uspehi pa bodo dokaz strnjenosti okrog naše Partije ter obenem dokaz, kako pravilna je linija naše Partije in kako neomajno v njo tudi zaupamo.
V našem okraju bomo življenjsko postavili naše predkongresne obveznosti s tem, da bodo člani sindikatov sodelovali pri gradnji zadružnih domov, sodelovali pri prostovoljnem delu na gradilišču Nove Gorice, s čim bolje organiziranim delom v produkciji in se bomo končno borili tudi proti neupravičenim izostankom od dela. Z ustanavljanjem sindikalnih in strokovnih tečajev, z oprem-Ijanjem rdečih kotičkov, čitalnic in knjižnic pa bomo prevzgajali sebe v zavestne borce socializma. Zato naj lo delo zajame vsakega delovnega človeka in naj se med sindikalnimi grupami, pododbori, podružnicami in med brigadami razvije predkongresno tekmovanje.
Le na tak način se bodo člani sindikatov v našem okraju dostojno pripravili na svoj prvi kongres m s tem Ponovno dali poudarka svoji visoki politični zavesti in revolucionarnosti ter skupno z vsem delovnim ljudstvom naše domovine dokazali, 'da nam_ nobena kleveta ne omaja zaupanje v našo Partijo in njeno vodstvo s lov. Tilom na čelu. D. L.
Vinogradniška obdelovalna zadruga v Medani jc tretja taka zadruga višjega tipa v goriškem okraju. Tudi po drugih vascli že ustanavljajo pripravljalne odbore kot je to v Neblem in Njivici v Brdih. Vse to je dokaz, da socializacija prodira v našo vas, ki mora v tem času ustvariti na našem podeželju rekonstrukcijo kmetijstva in nujno zvišati hektarski donos, če hočemo izboljšati življenje našemu delovnemu človeku. S tem pa, ko sc ustanavljajo kmečko - obdelovalne zadruge. dokazujemo vsem tistim, ki nas blatijo, da je naša borba, s katero gradimo socializem, res pravilna in so to še enkrat dokazali zadružniki iz Medane, ki so v svoji protestni resoluciji Centralnemu komitetu KPJ sporočili, da samo ne govorimo, temveč dejansko gradimo. V resoluciji obljubljajo, da bodo sledili našemu partijskemu vodstvu, pa naj v inozemstvu govore, kar hočejo. Mi smo prepričani, da bo zmaga tudi v tem primeru naša in da bodo klevetniki ostali nekega dne osramočeni pred vsemi demokratičnimi množicami v svetu.
S tem, ko v goriškem okraju orjemo ledino in ustanavljamo kraečko-obdelo-valtie zadruge, dokazujemo tudi vsem tistim nergačem v naši domovini, da je ves njihov trud oviranja zaman in da bodo prej ali slej morali opustiti nesmiselno gonjo proti težnjam ljudskih množic ter se vključiti v socialistično graditev države ali pa odpasti kot izdajalci lastnega naroda.
Opozorilo
Opozarjamo vsa podjetja, ustanove itd. na Odločbo o novih davčnih stopnjah davka ,za dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev (uslužbenski davek), ki Je izšla v Zveznem Uradnem listu št. 71 od 21. avgusta 1948. V tej številki so tudi tablice za mesečine, petnajstdnevne, tedenske in dnevne prejemke.
Poverjeništvo za finance OLO Gorica
Naša delovna ljudska mladina ne odgovarja na klevete Informbiroja KP samo z novim socialističnim načinom fizičnega dela, z novimi in novimi uspehi pri doseganju in prekoračenju gospodarskih planov, temveč tudi z novo kulturno-umetniško stvarnostjo, ki se izraža predvsem v množičnostni kvaliteti in umetnosti, zavedajoč se, da bomo našo državo naglo spremenili iz relativno kmetijsko in industrijsko zaostale države v napredno industrijsko in kmetijsko socialistično državo le s prosvetljenimi ljudskimi množicami. Predvsem Primorska mladina ima prav na tem področju dela zaradi 25 letnega socialnega in nacionalnega zatiranja, pod fašistično Italijo in dve leti pod ZVU, veliko in težko nalogo: z gospodarsko in kulturno dejavnostjo ideološko prevzgojiti zavedno in borbeno ljudstvo ter nacionalno zabetonirati naše najzapad-nejše meje.
Na kulturno-umetniški reviji Primorske mladine, ki se je vršila 4. in 5. tega meseca, so nastopale kulturno-umetniške skupine iz Postojne, Idrije, Gorice in Ilirske Bistrice. V soboto 4. t. m. so nastopali mladinski moški in mešani zbori iz Vrtojbe, Orehka pri Postojni in Prvačine; godbeni krožek iz Idrije in godbena krožka iz Prvačine ter Šempasa, duet iz Prvačine in solopetje iz Ilirske Bistrice. V nedeljo dopoldne je kot gost nastopal nabrežinski mešani pevski zbor. Ob priliki gostovanja jih je pozdravil zastopnik okrajnega odbora LMS tov. Krivec Joško. V imenu nabrežin-skega pevskega zbora je jtozdravil tov. Pahor. Nato je nastopala medanska mladinska dramatska skupina, rc-citacijski zbor iz Rakeka in Idrije, živa slika iz Ilirske Bistrice, soio-recitaciji iz Idrije, Ilirske Bistrice in drugi, balet in narodni ples iz Idrije, soloklavir iz Gorice in Ilirske Bistrice.
V nedeljo popoldne pa so nastopale mladinske kulturno-umetniSke skupine, ki so v predhodnem tekmovanju dosegle prva mesta. Pred zaključnim nastopom so nastopajoče mladinske kulturno-umetnlške skupine pozdravili zastopniki okrajnega odbora LMS, glavnega odbora LMS in Okrajnega koiniteta KPS za Goriško.
Nastopal je mladinski godbeni krožek iz Idrije, ki je dosegel prvo mesto. Dalje je nastopal moški in mešani mladinski pevski zbor iz Vrtojbe,
Z veseljem lahko ugotavljamo, da je zanimanje za probleme v našem gozdarstvu v II. tednu »Gozdarskega tedna« precej naraslo. Kljub temu, da je plan Drž. trnovske gozdne uprave že skoraj dosažen, se v tem tednu gozdarstva delavci z vso vnemo zavzemajo za to, da bodo naši delavci imeli drva, naši zadružni domovi les in pa da bo tudi pripravljeno čim voč losa za izvoz. Tildi Krajevni odbori OF se v to akcijo vključujejo s svojimi frontovskimi brigadami, katere dnevno odhajajo na sečnjo v Trnovski gozd. Ti prostovoljni delavci pripravljajo največ lesa za zadružne domove, na drugi strani pa pomagajo gozdnim delavcem pri nakladanju lesa, še več pa pri izvozu do kamionske ceste.
Na dan otvoritve drugega gozdarskega tedna je delalo v Trtovskem gozdu preko 50 delavcev, ki 60 prišli na sečnjo lesa poleg vseh gozdnih delavcev Trnovske gozdne uprave. Ti delavci so naložili in oddali preko 51 m3 hlodovine in pri tem opravili 60 prostovoljnih ur, izvozili so do kamionsko ceste preko 10 m3 jamskega lesa. Skupno 60 pri vseh delili, pri nakladanju, izvozu, sečnji in sortiranju na skladišču napravili 320 prostovoljnih ur. Od prvega dne odhajajo vsaki dan brigade v Trnovski gozd in to iz Kanala, iz Brd in iz Spodnje vipavske doline.
ki je prav tako dosegel prvo mesto. Nastopala sta tudi pevska zbora iz Orehka in Prvačine. V živi sliki je bila najbolje podana zborna recitacija »Naš novi dom« iz Rakeka. Ljubko so zaplesale baletke pionirke iz Idrije. Zapel jc tov. Majcen Slavko Iz Sežane. Na klavir jc zaigrala tov. Živec Anica iz Solkana. Vse zgoraj omenjene skupine so bile pohvaljene in nagrajene. Isto sta bila pohvaljena in nagrajena godbena krožka iz Prvačine in Šempasa.
Iz Pokrajinske mladinske revije izbrani moški in mešani mladinski pevski zbor iz Vrtojbe, godbeni krožek in baletna skupinica iz Idrije, recita-cijski zbor iz Rakeka in solista iz Sežane in Gorice, bodo zastopali v Ljubljani na republiški mladinski reviji kulturno - prosvetno delo primorske mladine.
Ob priliki Primorske mladinske revije se jc vršila tudi razstava, ki je prikazala delo naših ttčencčv v gospodarstvu, vojni in današnji tisk, domačo obrt in umetniška dela nekaterih posameznikov, Ljudski umetnik tov. Vilhar iz Postojne je tudi razstavil svoje slike.
Primorska mladinska kulturno - prosvetna revija nam je prikazala, tik pred prvo obletnico priključitve Primorske k Titovi Jugoslaviji lep napredek kulturno-prosvctnega dela naše mladine, ki se ob gradnji novih tovarn, cest, železnic in zadružnih domov pre-vzgaja v zavestne borce za socializem. Zapete in zaigrane so bile lepe pesmi, recitirane recitacije, ki so nastajale v naši revolucionarni, organizirani in pod vodstvom KP vodeni borbi, toda vse premalo smo čtili pesmi in recitacije, ki nam živo prikazujejo današnje življenje, borbo za izgradnjo socialistične Titove Jugoslavije, pesmi, ki nam prikazujejo novega človeka, ki se prcvzgaia prav v tej borbi v nesebičnega, iskrenega, borbenega, skromnega in budnega človeka.
Naš delovni človek že ima vse te vrline, t. j. vrline socialističnega človeka, toda potrebno mu je pomagati s kulturno-prosvetno dejavnostjo in sploh z ideološko prevzgojo, da sc v njem te vrline vzbttde in ga popolnoma prevzamejo, tako da se jilt bo zavedal in da mu bodo postale sestavni del njegovega vsakdanjega življenja.	Niko.
Ceprnv so bili v teh dueli drugega gozdarskega tedna uspehi, moramo odpraviti tudi napttkc, ki se s tem v zvezi pojavljajo. Okrajni štab pri odltoru OF se za to akcijo vse premalo zanima in je še vedno povpraševanje Krajevnih OF odborov, kako dobiti les za gradnjo zadružnega doma. Tudi 6in<£Walno organizacije 6e za naabvo drv vse premalo zanimajo in se ne potrudijo, da bi se zanimali kje bodo sekali. Zato moramo v bodočih dneh te organizacijske pomanjkljivosti odpravili in aktivneje pristopiti k delo.
Delavci Trnovske gozdne uprave so v teh prvih dneh izvozili do kamionske ceste 248 m* hlodovine, posekali in izdelali 105 m3 hlodovine, naložili na kamione in oddali 178 m3 hlodovine, pripravili in izvozili do kamionske ceste 130 m3 jamskega lesa ter izvozili 176 m3 drv. Te številke nam žo v naprej dokazujejo, da bodo delavci Gozdne uprave Trnovo svoj plan v tein tednu gotovo dosegli.
Obvestilo
Ravnateljstvo Glasbene šole — Nova Gorica, v Šempetru obvešča, da sc bo vršilo vpisovanje novincev in starih gojencev 10. im 11. septembra od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Učenci, Iti so se že vpisali naj se tudi v tem času zglase radi točnih navodil, ki jih dobe v pisarni.
V Medani so ustanovili vinogradniško obdelovalno zadrugo ,?Jože Srebrnič«
Gojitev gozdov — naša Frontovska
naloga
UčMjstvo gorikega skraja bo vložilo vse sile m izpolnitev svojih nalog
njeno pomočjo mogoče dvigniti učne uspelie, šolski obisk in disciplino.
7.	Dosledno se bo izvajal nov učni načrt.
8.	Napravili bomo petletne plane šol ter okvirne delovne načrte.
9.	Odločno se bo izboljšalo naše administrativno poslovanje.
Resnici na ljubo pa moramo priznati, da je še gotov procent učiteljstva, ki današnjega časa ne pojmuje ter ni obračunalo z usedlinami preteklosti. Premestitve gledajo kot potezo kaznovanja in ne kot pravilno načrtno porazdelitev učnih moči v svrho usposabljanja lastnih kadrov in dviga ljudskih množic. Temu širšemu gledanju in tovariškemu pretehtavanju v slučaju premestitev bomo morali v bodoče posvetiti več pažnje. V socialistično urejeni državi je treba tudi osebne interese podrediti, ako to zahteva skupnost.
To ne velja samo za učiteljstvo, temveč tudi za ljudstvo, med katerim živi in deluje učitelj. Kako naj učitelj vzgaja Vašo mladino, ko se mu ne nudi skromna streha med Vami? Ali ni v tem primeru dolžnost KLO-ja in ljudstva, da se najde stanovanjc? V
Nekaj opazk k sprejciKsoi v dijaške domove
V dijaške domove je letos sprejetih precejšnje število dijakov. V Šempetru okoli 170, kar znaša dobro dvakratno zmogljivost doma. Isto je v Ajdovščini, kjer je predvidenih za sprejem okoli 120 gojencev. Vse te številke v živem vzorcu je treba spraviti pod streho in tu se sedaj prično težave, o katerih je treba, da je javnost obveščena.
Prevoziti jt. treba še m nogo hlodov na žage
Sklepanje pogodb je zaključeno — odkup krompirja dobro napreduje
vsakem kraju je možna rešitev tega problema, če ne drugače, z utesnitvijo.
Lep primer pravilnega razumevanja pri reševanju zasedbe težjih učiteljskili službenih mest sta pokazali na tej konferenci tov. Gerdina Marija, učiteljica iz Ročinja, ki se je prostovoljno javila na Lig in tov. Hlede Jožica, učiteljica v Budanjah, ki se je prostovoljno javila za Srednje. S to gesto sta pokazali ostalim, da se da službovati povsod in da ni službenega mesta v naši državi, kjer se ne bi moglo vzdržati ter da kazenskih mest sploh nimamo. Mi poznamo samo težja in lažja službena mesta. Za prva so predvidene nagrade, da tako zboljšajo položaj učitelja.
Na konferenci so se dali napotki za izdelavo učnega načrta, katerega bo vse učiteljstvo temeljito skupno predelalo na tridnevnem tečaju, ki se bo vršil koncem septembra, namesto napovedanega sedemdnevnega tečaja.
Z resolucijo, katero je učiteljstvo poslalo s svoje konference, je pa naše učiteljstvo v polni meri pokazalo, kako gleda na klevete naših demokratičnih sosedov, kako je predano našemu vodstvu. Obljubilo je, da bo izvrševalo sklepe V. kongresa KPJ ter tako dokazalo vsemu svetu z lastnim delom predanost svojemu vodstvu, ki nas edjno pravilno vodi v socializem.
Dijaška domova sta tesna. Naval za sprejem je velik in rešitev je edina v sobah, katere naj bi odstopili lastniki hiš. Kako razumejo stvar v Šempetru in Ajdovščini, je dokaz, da smo dobili v Šempetru dve manjši sobici, kjer bodo naši dijaki stanovali. Primanjkuje še vedno en prostor, katerega je zasedel tov. iz Maribora, ki se ic vselil na svojo pest brez posre-
Minul je šolski odmor in šole so na novo oživele. Z vseh vetrov in koncev je prihitela naša mladež, da znova prične z umskim delom ter obogati sebe s prepotrebnim znanjem.
Jčiteljstvo je že predliodno dopotovalo v kraj službovanja in izvršilo na Soli zadnje predpriprave.
Generalna predpriprava na pouk jc pa vsekakor bila otvoritvena učiteljska konferenca, ki se je vršila dan pred pričetkom pouka v Solkanu. Na te' konferenci so se skozi ves dan
Gerdina Marija
nizali problemi za problemom s težnjo po odpravi napak in začrtanju smeri za dosego boljših uspehov na vseh popriščih učiteljevega dela. Ugotavljali so se uspehi v minulem letu ter istočasno tudi napake. Ugotavljale so se težkoče, katere stoje tudi letos pred nami. Še vedno nam je pomanjkanje učne moči Ahilova peta. Nič manjše niso težave glede opreme šolskih stavb in učil. V mnogih krajih so šole potrebne manjšili ali celo večjih popravil in vprašanja učiteljskih stanovanj so tudi še nerešena. K vsem tem težavam, ki se bodo postopoma odstranjevale, je pa učiteljstvo našega okraja pokazalo močno voljo, da podvzame vse, da izpolni svoje poslanstvo. Sklepi, katere si je učiteljstvo zadalo po celodnevnem delu, so dokaz, da je v učiteljskih vrstah zdrav duh in da bo s te strani dana močna roka k izvedbi socializacije.
Med najvažnejšimi sklepi so sledeči:
1.	Vse delo učitelja bo usmerjeno v smislu V. kongresa KPJ.
2.	Nudila se bo aktivna pomoč pri gradnji zadružnih domov.
3.	Organizirali se bodo večerni tečaji.
4.	Šolska in prosvetna vprašanja sc bodo redno reševala na množičnih sestankih.
5.	Vložile se bodo vse sile za izgradnjo socializma v šoli.
o. Nudila sc bo vsa pomoč pionirski organizaciji, zavedajoč se. da je le z
Hlede Jožica
Odkup krompirja je trenutno poleg odkupa ž.ita najvažnejša akcija na naši vasi. Kljub vsem naporom mnogih naših aktivistov na terenu je v nekaterih krajih še vodno šiljka točka slaba evidenca — slabo poročanje. Malomarnost pri odkupu krim-pirja se pri nas pojavlja največ v Gornji vipavski dolini, kjer KLO-.ji niso dosegli niti postavljenega plana Tudi OF odbori v Ajdovščini, Vipavi in Št Vidu bi tej tako važni akciji morali posvetiti več pažnje
V	vsem našem okraju je opaziti, da se v odkup vključujejo v pretežni večini muli in srednji kmetje, ki so že predhodno sklenili 819 pogodb in sedaj zelo pridno vozijo krompir v svoje zadruge.
V	celem okraju je do sedaj odkupljenega 24 vagonov krompirja in to največ v Vrtojbi, kjer so prekoračili dano obveznost za 250%, odkupili
so namreč že 7 vagonov krompirja. Tudi Šempeter 6e je v odkup vključil zelo dobro in že prekoračil obveznost. Največ se odkupuje krompirja v zamenjavo za koruzo in to do sedaj 05%
Velike težkoče ima Uprava za odkup. kakor Okrajna zveza kmečkih zadrug s tem. kam naj se krompir, ki je že odkupljen, odpošilja, ker za to ni tako velikih skladišč. Kljub večkratnim opozorilom na Ministrstvo pa te dispozicije še niso prejeli.
Povsod tam, kjer odkup ne teče kot je to v cilju naših planskih ivalog^ so tu predvsem krivi odbori Kmečkih zadrug, na drugi strani pa tudi sami OF odbori, ki se jim ne zdi potrebno, da bi se zn to akcijo malo več pozanimali in prikazali kmetovalcem koristi letošnje kontrahaže in odkupu krompirja sploh.
dovanja stanovanjske komisije. Še slabše je v Ajdovščini, kjer še danes niso dobili sobe za nekaj dijakov in se stranka iz doma ni izselila kljub takim težavam v domu. Zanimivo je, da starši želijo poslati otroka v gimnazijo, a ne najdejo pomoči s strani ljudstva s krajev gimnazij, ki bi z utesnitvijo svoje družine nudili možnost prenočevanja gotovemu številu dijakov.
Ko je že sprejem v domove dovršen, se dotaknimo letošnjih napak:
L Kljub obvestilom se je prekoračil rok vlaganja prošenj ter še danes prihajajo.
2.	Prijave za sprejem so bile v mnogih primerih zelo pomanjkljivo izpolnjene, kar je močno oviralo delo sprejema.
3.	KLO-ji s svojimi predlogi niso točno precenili zmogljivost plačevanja oskrbovalnin s strani staršev.
4.	Gojenci, ki bi se lahko vozili ali pa bivali privatno, naj ne bi prosili za sprejem.
Vseh teh napak se bo treba v bodočnosti izogniti, ako bomo želeli, da bo manj vsestranskih nevšečnosti.
V letošnjem letu naš okraj podpira preko 400 gojencev v skupni vsoti preko 600.000 din ter se od gojencev pričakuje, da bodo pomoč ljudske oblasti upoštevali in s pridnim učenjem dokazali, da podpora ni bila zaman.
Svečana otvoritev prvih sedemletli
6 septembra so bile žolc v Kanalu, Dobrovem, Kojskem, Vipavi, Dobravljah, Dornbergu in v Mirnu lepo okrašene. Že več dni prej so se pionirji pripravljali na slovesno otvoritev svojih sedcmletk. Zavedajoč se velikega pomena znanja, ki ga bodo pridobili v tej šoli so pri otvoritvi bili resni, saj jc to za njh nekaj popolnoma novega. Upravitelji se-demletk so po vseh teh centrih tako din jakom kot staršem, ki so tudi prisostvovali otvoritvam razložili skrb naše ljudske oblasti za dvig kulturnega nivoja naših najmlajših in so obenem tudi pod-črlali, da jc sodcmlctka pri nas v ljudski državi velik korak naprej k razvoju našega šolstva. Pionirji so z borbenimi recitacijami in pevskimi točkami poživeli program olvoritve tor v Kojskem in tudi na Dobravljah zagotavljali, da bodo vložili v učenje več svoje voije, kakor so to do sedaj v nižji osnovni šoli.
Prav nikjer ni bilo čutiti nezadovoljstva pri pionirjih, kakor tudi ne pri sta-riših, da bodo morali hoditi predaleč v šolo, ker dobro vedo, kaj jim bodo učitelji v sodcmlelkah, ki danes študirajo višjo pedagoško šolo v poedinih predmetih nudili.
Povsod je bilo pionirjem po zaključku slavnostne otvoritve objasnjeno vse kar je potrebno da pouk čim boljše napreduje, da ne bo po nepotrebnem zanin-jenja časa, ki je za nas danes ko gradimo socializem tako dragocen. Naše tovarne, naše zadruge, naša podjetja potrebujejo mnogo in mnogo strokovnega kadra in ta kader se bo koval prav v teh sedcmlctkah.
Srednja šola za turizem in gostinstvo v Ljubljani
skuša odipomoči pomanjkanju strokovnega osebja v našem gostinstvu. šola traja dve leti, v tretjem letu pa morajo gojenci prakticirati po vzornih gostinskih obratih, nakar delajo na šoli zaključni izpit. Vsem, ki čutjjo v sebi ve-seB{je do dela v našem turizmu in gostinstvu, daje potrebna navodila glede sprejema v šolo in šolanja vodstvo šole v Ljubljani, Privoz 11. V oostinsko srednjo šolo se sprejemajo učenci z dovršeno nižjo srednjo alj njej odgovarjajočo šolo, po uspešno opravljenem izpitu za nižjo srednjo šolo, odnosno, ako uspešno opravijo sprejemni izpit na srednji šoli za turizem in gostinstvo. Sprejemajo se tudi kvaljficirani gostinski nameščenci s pomočniškim iEpfrtom, keikoir tudi dekleta, ki so dovršila razne gospodinjske šole, ako opravijo sprejemni izpit. Socjalno šibkim učencem je žago-tovljena štipendija.
Kako je potekel Teden zadružnik
domov
Z onstran mtvje
Vojaška uprava prepoveduje nositi partizanske uniforme
N« naših gradbiščih smo v Tednu zadružnih domov ugotovili prav lepe uspehe, saj se je delo povsod pospešilo, sprejete obveznosti pa so se celo presegle. Najboljše uspehe so dosegli v tem tednu pokriti zadružni domovi na Colu, Gradišču, Vrtojbi in v Višnjeviku. V tem tednu pa bi isti uspeh dosegli tudi gradbišči v 1’rvafini in v Itihcmberku, samo če ne bi trenutno primanjkovalo lesa. Dalje imamo lepe primere požrtvovalnega dela v tem tednu v Dornbcrgu, Selu, Črničah in v Ajdovščini, kjer so gradilišča oživela in so se izkopali več ali manj že temelji, pripravil material in bodo sedaj začeli že z betoniranjem In zidanjem. Prav tako so se v delo zagrizli tudi vaščani iz Preserja, ki so že izkopali temelje za kleti v samem kam nu, sedaj pa bodo že pričeli z zidanjem.
Poglejmo samo nekaj štvilk in bomo lahko ugotovili, kako so posamezna gradilišča pristopila k delu v Tednu zadružnih domovi V Kanalu, kjer sedaj zidajo, so napravili v tern tednu 1301 delovnih ur, v Dobrovem 780 ur, v Ajdovščini pri kopanju temljcv 436 ur. Najboljše uspehe so dosegli vaščani iz Preserja, ki so naredili 1420 ur, kljub temu, da je malo prebivalcev. Tudi v Oseku v tem tednu niso mirovali In so naredili 1258 ur. Gradišče pa se Je v tem tekmovanju najboljše izkazalo, saj ■o v tem tednu prekoračili sprejeto obveznost in pokrili dom 5 dni pred rokom. Vaščani iz Gradišča so delali od jutra do mraka, poleg lega pa so še prispevali za dom 46.376 din, sami so na brali 45 kg žičnikov, 40 kg železa ter 40 kg žice, uredili so tudi finančno knjigovodstvo in statistiko, tako da Imajo sedaj vso gradnjo na tekočem. Njihov brigadni sistem dela se je v tem tednu Izboljšal in ni nič čudno, če so v tem tednu naredili 315 kubikov komplicirane stropne konstrukcije in pokrili 402 kvadratna metra strehe. Omeniti moramo še nekaj uspehov, ki so bili doseženi v tem tednu. V 5cmpa.su so naredili 2513 ur, na novo zabetonirali 27 kubikov, izkopali 89 kubikov temljcv ter sezidali 27 kubikov zidu, čeravno na gradilišču delata samo 2 starejša zidarja, ki skupaj štejeta 126 let starosti. Z vsemi pridobljenimi izkušnjami skozi življenje se ta dva zidarja trudita, da bi bil zadružni dom v Šempasu čim prej pod streho. Danes dela na gradišču v Šempasu ena frantovska? in ena mladinska brigada. Tudi v Mirnu so v tem tednu pristopili k zidanju in se vidi, da bo šlo delo bolj hitro naprej, saj so si v tem tednu na pravili 6400 kosov opeke, sezidali 52 kubikov zidu in pripravili tudi drugi material. Vndar bi se v Mirnu frontovske organizacije morale bolj zanimati za delo in številnejše prihajati na gradnjo. Rihemberčand so se tudi v tem tednu zavedali, da imajo republiško zastavico in zato niso hoteli nazadovati. Naredili bo 4376 ur, sezidali 101 kubik zidu, pripravili 28 kubikov peska, 41 kubikov kamna, 150 centov apna in 14.000 kosov opeke. Tudi druga gradilišča so bila zelo aktivna, med temi naj omenimo Cc-
Kljub večkratnim bbveslilom o časopisju in polom krajevnih ljudskih odborov je ie večje število priseljenih oseb na ozemlju po mirovni pogodbi priključenem k FLRJ, ki iivijo v dobri veri, da to driavljani FLRJ, dejansko pa niso.
Po 19. členu mirovne pogodbe z Italijo so poslali državljani FLRJ na dan 15- septembra 1947., ko je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo vsi italijanski državljani, ki so imeli na dan 10. julija. 1940. stalno prebivališče na ozem-Iju priključenem po gori omenjeni pogodbi k FLJ in na ozemlju bivše Jugoslavije, če so bili doma iz priključenega ozemlja, ne glede na narodnost. Osebe katerih jezik je ilalijaiski, pa lahko do 19. septembra /948. optirajo za Italijo in s lem pridržijo italijansko državljanstvo. Slovenci se lega določila ne morejo posluževali.
rovo v Brdih, kjer so napravili 1428 prostovoljnih ur. Tudi učitelji v času svojega odmora niso mirovali, temveč so pri gradnji zadružnih domov pomagali. Pohvale vreden je predvsem učitelj iz Šempasa tov. Dovgan Milan. Sc več takih borcev graditeljev socializma imamo v našem okraju, zato pa imamo na vseh poljih tudi zadovoljive uspehe.
Pri tem pa moramo omeniti tudi tiste, ki še vedno nimajo razumevanja za da našnjo graditev, kot je to OP odbor v Vipavi in v Čcpovanu, kjer imamo celo take poedince, katerim je zadružni dom trn v peti. Šuligoj iz Dola pri čcpovanu je na masovnem sestanku na vse načine skušal ovirali delo zadružnega doma, ko mu pa to ni uspelo Je demonstrativno zapustil dvorano. Eden izmed lakih Je tudi Bratuž Peter, ki kot odgovoren pri obnovitveni zadrugi, noče pa razumeti, da je ravno zadruga tisla ki mora nositi glavno breme in se najbolj zavzeti za dom, on pa trdi, da gradnji ne bo nudil na razpolago niti prevoznih sredstev, še manj pa kaj drugega. Taki elementi se sem pa tja še dobijo, ne Igrajo pa v današnji borbi nikake vloge, kajti naše ljudstvo jih pusti ob strani in prične graditi svoje domove ne glede na tež-koče, ki jih čakajo.
Kot najboljši se je povsod pokazal brigadni sistem dela ter izglcda, da bodo s tem načinom v Selu kmalu prekoračili marsikatero gradilišče. Sami pravijo, da nočejo preveč govoriti o uspehih, temveč bodo rajši pokazali delo. Ne vemo sicer kako bodo to sprejeli Batujei, ki so v preteklih mesecih dobili celo republiško zastavico, danes pa z delom nikakor ne napredujejo. V teh brigadah moramo predvsem pohvaliti naše žene, ki sc zelo vneto udejstvujejo pri delu. Samo na Gradišču so žene naredile 1033 prostovoljnih ur, v Rihemberku pa celo 1296 ur. Žene iz Otlice, ki so za časa borbe naredile zelo veliko tudi pri gradnji zadružnega doma nočejo zaostajati in so napravile 500 prostovoljnih ur. Najbolj požrtvovalne pa so vsekakor žene iz Ilum-Njivice v Brdih, ki so do sedaj napravile 1364 prostovoljnih delovnih ur. Z zadovoljstvom AFZ organizacija ugotavlja kako se izpolnjujejo obveznosti, ki so jih žene sprejele pred svojimi volitvami in za Kongres žena Slovenije.
Zavedajmo se, da čas hiti in da kljub uspehom moramo ugotoviti eno glavno napako in to je da smo še do pred kratkim delo vse preveč zavlačevali im pri tem izgubljali mnogo dragocenega časa, ki ga sedaj moramo nadoknaditi če hočemo izpolniti plan Osvobodilne fronte,
ODBOR RDEČEGA KRIŽA
vabi vse na
javno tombolo
ki bo v nedeljo 12. septembra ob 16.
na trgu v Solkanu.
Dobitki 1000, 2000 in 3000 dinarjev.
Vsi naši rojaki, ki stalno prebivajo na sedanjem italijanskem ozemlju, lahko pridobijo državljanstvo FLRJ po 20. členu mirovne pogodbe z llalijo, če ga zaprosijo pri našem predstavništvu v Italiji do 15. septembra 19i8.
Iz gornjega je razvidno, da vse lisle osebe, ki so se priselile na priključeno ozemlje Iz sedanje Italije po 10. juniju 19tO. (največ se jih je priselilo ob priključitvi) niso državljani FLRJ in morajo zanj še le zaprosili. Ker poteče rok za opcije 15. septembra /948, pozivamo vse prizadele osebe, da lega roka ne zamudijo. Po lem datumu se ne bo mogoče posluževati več določil gori omenjene jmgodbe z Italijo in se bo lahko pridobilo naše državljanstvo z naturalizacijo, kar pa je vezano z taksami in rokom pellelnega bivanja v območju FLRJ.
KLar ni uspelo fašistom s svojimi krvavimi represalijami in niti Nemcem s svojimi oklepniki, to hoče danes narediti Vojaška uprava, ki misli, da bo z zakoni ali s kakšnimi drugačnimi odredbami prepovedala nositi partizanske uniforme, ki jih partizani oblečejo ob zgodovinskih dnevih primorskega ljudstva. Tak primer smo imeli na proslavi bazoviških žrtev, kjer borci za svobodo niso mogli nastopiti v svojih uniformah, ker jim to od Vojaške uprave nj bilo do-
Ze lansko leto so bile z muko iz-vojevane slovenske šole, kj 60 jih hoteli z vsemi mogočimi paragrafi uničiti ali pa vsaj skušali ovirati njihovo delo. Prav isti momenti se pojavljajo tudi danes. Učitelj v slovenski šoli bi v prvi vrsti moral lepo govoriti vsaj slovenščino. Danes pa imamo na slovenskih šolah učitelje ali celo didaktične ravnatelje, ki z obvladanjem lepe slovešeine nimajo ničesar skupnega. Nič čudnega ni, če je imenovan za didaktičnega ravnatelja človek, ki je bil od fašistične vlade, ki je docela strla slovensko šolstvo, pred-
Važno vlogo v življenju naših brigad Je odigrala tudi flzkultura. Tako se ostalim uspehom naših brigad pridružujejo tndl uspehi fizkulture. Mnogi brigadirji so šele v brigadi priželi gojiti fizkultn-ro. Vendar pa so tudi taki dosegli vidne rezultate avojega truda, medtem ko so Jih ostali možno stopnjevali. Tekmova. nje za flzkulturnl znak Je bilo ena najvažnejših nalog na tem sektorja. Za tekmovanje se Je prijavilo 2123 brigadirjev In brigadirk, kt so položiti 13.413 norm. To dokazuje, da je vežina prljavljencev ie potožila normo na* gradlltšžu, medtem ko bodo ostali polagali preostale normo dema v avojlb flzkulturnih aktivih. S tem je bila dosežena tudi velika zainteresiranost mladine za flzkul. turo.
Poleg jutranje gimnastike, ki jo bila vsako jutro In je Je bilo skupno 534 ur s skupnim številom udeležencev 88 154. so tilll doseženi lepi rezultati v lalikl atletiki. Tu Je bilo 148 treningov s skupnim številom udeležencev 20.848. V boksu Je sodelovalo 183 mladincev na 47 trenlin. gib.
Prosti žas so Izpolnjevale flzkulturne Igre. Tako Je bilo 144 treningov nogometa > 2447 udeleženci. 1» treningov odbojke z 3132 udeleženci In 18 treningov košarko z 147 udeleženci.
Tudi šah se Je možno razvil. Brigadirji so ga Igrali v svojem prostem ža-sn, poleg tega pa Je bilo v flzkulturnih urah odigranih 2350 partij s 170* udeleženci. Pojavila so Je tukaj pomanjklivost premalo masovnosti.
Na flzkulturnein festivalu Je nastopalo 11 brigad z raznimi prostimi vajami.
Poleg tega so brigade gostovale v Sol. kanu na flzkulturnein dnevu z 250 mladinci.
Na zaktjiižnem festivalu Je mladina tuši v	pnk^vsta svete znsn.le. ki
voljeno. Po vseh krivičnih procesih in po tem, da je bil partizanom odvzet sedež, je bil napravljen še la korak, namreč dano odredita, da ee ne sme nositi slavna partizanska uniforma.
Ta manever prav gotovo ne bo dosegel tega, kar oni mislijo, to je, da bi ljudstvo pozabilo borijo svojih najboljših sinov, temveč s tem delajo prav nasprotno in kažejo svojo protidemokratično lice in svojo nemoč.
lagan za odlikovanje. Ta prav gotovo ne ho skrbel za razvoj slovenskega šolstva.
Zato slovenska javnost upravičeno zahteva od višjih šolskih oblasti, da nri letošnjih nastavitvah upoštevajo, kdo bo učil na slovenskih šolah, ali tisti. ki slovenščine sploh ne pozna, ali tisti, ki mu je slovenščina most, [jo katerem se bodo združevale kulture naprednih narodov. Ce bodo to upoštevali, ne bodo namenoma nastavljali na naše slovenske šole grobarje slovenskega jezika.
ga Je pridobila na akciji. Sodelovalo Je 754 brigadirjev In brigadirk na prostih vajah, poleg tega pa ao bile še lahkoatletske tekme med posamezniki.
Drugo veliko vlogo ▼ telesni vzgoji brigadirjev Je odigrala predvojnška vzgoja. Na številnih teoretlžnlh predavanjih so bili brigadirji seznanjeni s pomenom predvoaške vzgoje In i osnovnim teoretskim znanjem o orožju In tako dalje. Skupno je bilo oddržanlh 174 ur teoro-tlžnlh predavanj a SOV, udeležbo, kar je velik uspeh. Predelana snov Je lilla obvladana 84*/«.
Izvršilo so se prakllžnc vaje. Strelja, nja se je ndelcžllo 14 brigad z 1443 brigadirji ali 45V«. Rezultati streljanja so Jako dobri, saj Je bilo 448 brigadirjev odllžnlh, 334 prav dobrih, 314 dobrih In 373 slabih.
t.o same številko dokazujejo, da sta flzkultura ln predvojnška vzgoja dosegli svoj namen In cilj In pnkazall vidne uspehe dela. Se vežjp važnosti pa Je dej. stvo, da sn brigadirji spoznali pomen teh panog, tako da bodo z gojenjem Istih nadaljevali tudi po vrnitvi na svoje domove In ne tako dalje usposabljali ea krepke graditelje socializma, že treba |ia tud! za sposobne In dorastle branitelje svojega dela, kot to zahtevata od nas naša Partija In tov. Tito.
PREKLIC
Tovariš Stanič Mirko, tajnik OF Kanal ob Soči, je izgubil dne 29. avgusta 1948 denarnico, ki je posedovala; Osebno izkaznico, dve službeni izkaznic?, člansko izkaznico OF, dve industrijski nakaznici za tekstil, en dodatini bon za din 450,— ler 540. — din gotovine.
Najditelja prosim, naj dokumente vrne, denar -pa lahko obdrži.
V nasprotnem slučaju sc vsi dokumenti razveljavljajo.
Poiiv optantom za državljanstvo FLRJ
Zopet Je na dnevnem redu bridko vprašanje slovenskih šol
Fizkuliura v Novi Gorici
Telovadci MDB na gradnji Nove Gorice izvajajo praške zidne vajo
Uredništvo in uprava: Solkan ul IX. Korpusa 186. tel. SL I in ?. Urejuje uredniški odbor liska tiskarna Slov. poreč v Ljubl jani. Izhaja vsak petek