Dekliški vrtec. Narodna noša. Torej vendar ejikrat narodna noša! Ja, me ženske smo že take sebičnice, hočemo, da se zmiraj o nas govori in piše. Popolnoma prav dam doplsovalki Mariji Antoniji, da začnimo najprej z rutaral, ter odložimo te neokusne rumene. Nič ne bode feloveka tako v o6\, kot 60 vidi svež, mlad obraz, zavit v rumeno ruto, ki je §e vrli tega ,,namalana" z najraznobarvnejšimi cvetlicami. Za Srnolase je vnajhujšem sluBaju že še, ampak blondi.nke in oporel ol> raz, pa — rumena ruta. Kako vse drugafie učinkujojo druge barve, najprej seve^la bela, a vsa.ke se prej oklenite kot rumene, ki še prakti"Kna ni; saj moramo tako pazlti, da pri pranju barve ne žmeni ali je solnce ne vzame. Jaz si že ne kupim nobene več! — Sodaj pa še vedno ne znanio, kake vrste in barve bodi našfa narodna noša. Poslušajte, kaj vanidanes povem: Ker vedno in vedno mislim jna kroj, se ml je celo ponofii 0 njeim sanjalo. Videla s&m v sanjali krasno obleBe.no Slovenko in jo lioBem tudi vam popisati, posebno za sestrice Podravfiankc. Imela je modro krilo, iste barve kot modriž (nekateri pravijo plavica, kar pa 111 Iepo), bilo je volneno in zgoraj v kozice vrezano, segajoSe blizu gležnjev, moderc iz istega blaga in li krilu prišit, a zgoraj okroglo ali 4oglato izrezaii. Rokavce je imela iz ilnega, mehkega belega platna, in sicer široke, nabrane rokave, pri pesteli aela vezena rnanšeta, z dvema gumboma za zapeti. Ovratnik lepo zapet in tudi navezen; vezenina lalikookrog vratu zložena. Okrog vratu je imela črn žajnetast trak s krlžcem, a jaz imam srebrno verižico s križcem. Predpasnik bil je svilen, 0 kako je bil lep! Bil je lerano-vijoličast, pa barve je spreminjal, pa v kozice (cvikl) vrezaji 111 zgoraj 1116 nabran, in trakove je imel iste barve. Okrog vratu je imela lepo rdeco svileno ruto, posejano z raznobarvnijni rožicami, Pa kako Iepo je imela zavezapo! Ruta ni segala popolnoma do vratu zadaj, ainpak bila je pripeta za moderc, cez rame so visele franže in 2 konca rute 4ta se stikala spredaj ob pasu, kjer je bila pritrjena nad predpasnikom za krilo ali moderc. Nogavice je imela rdeiže, a jaz liočem bele, ker ne Ijublm kricSečih barv. Ceveljčki so bili nizki s 5 cm visokimj petami; tudi jaz lio' 2em take. Kaj je imela za pokrivalo, pa vam ne morem popisati. ker mi je prikazen prehitro izginila. Torej Še saina ne vera, ali naj denem peČo na glavo, ali avbo, Ko se born odlooila, vam povem, To se bo prijfitno šivalo in kar veselim se, da bom začela odslej dekletom šivati narodne obleke in ne te našemljene polmestne, polkmečke obleke, kamor moram vSasih ,na željo deklet našiti najraznovrstnejših trakov, eipk, gumbov, da mislim veSkrat, da imam mavrico pred seboj. Od kod to izliaja? — V narodu samem še ži.vi fantazija živih barv, kakoršne so bile prej narodne noše. Kričečebarve pa nikakor niso umestne in prikladne za meščansko obleko. A da bi ljudstvo kot tako to razločevalo, bi bilo seveda malo preveč zahtevano. Torej nazaj k noši naših maimjc! Pri meni so si že vsa dekleta pevskega zbora naročila narodno nošo, ker je g. pevovodja 0dl06.no zahteval, da naslopijo v noši, fOh, ko bi bili vsl gg. pevovodje tako odloeni! Meni se kar sline cede po lepi narodni noši, ali vam ne? Torej pa tekmujtc z našo MargeBko iz Prlekije. Iz mojega diievnika. Cestokrat zveBer, ko se mi ne ljubi iti spat, vzamem najraje svoj dnevnik in prebirain, premišljujem in se zatapljam v spomine in dogo'dke prošlih dni. Toda na misel jni ni prišlo, da bi vzela kak spomin iz njega iu ga 'dala v svet, dokler nas 111 spomnila naša Pepca, ki čestokrat iztakne kako novo stvar. Evo Vam, tudi dragi čitatelji ,,Našega Doma" nekoliko podatkov iz mojega dnevnika. Meseca januarja 191*: Sest dni, Ijubi dnevnik, se nisva videla, zato pa so tudi prazne strani teh dni. Bila sem na občsku pri znancih nekoliko ur od našega kraja. Prvi dan je bilo Se precej dobro, toda naslednji dnevi so se mi zdeli grozno dolgočasni, Kakor cela večnost so bili ti djievi, Bpravno sem imela vsega, kar sem si želela. S^amo eno sem pogrešala. Tebe, dragi ,,Naš Dom", ni bilo. Vedela sem sioer, da se vrnem kmalu domov, da skoraj zagledam rodno zemIjo in bi&o, saj nisem priklenjena na ta tuji kraj, vendar sem bila otožna in hrepenela sem po ljubem, znanem domačem trgu in po tebi, draga, prijazna hiši^ ca. — In danes, glej, sem zopet pod tvojim ljubeznjivim okriljem, Kako mi je v tebi mirno sroe, kako vesela duša. Mislim si, kako bi bilo z mano, ko bi te morala, dragi ,,Naš Dom", ostaviti za en mesec, za leto, morda še za dalje časa? Ne, jaz bi ne mogla drugje živeti. Kako pa mora biti nekaterim pri srcu, ki te zapušcajo in drvijo v svet, od koder se dolgo. dolgo ne vrnejo, nekateri te popolnoma pozabijo, drugi se te oelo sramujejo? Kako sroe morajo vendar taki imeti?? — Meseca februarja 191*: Moji znanki, trgovceva Mira in Slavka sta me naprosili, da pridem popdldne in jima pomagam pri nujnem rofinem delu,. Delale smo pridno, po ko.nfianem delu pa je bilo na dnevnem redu najprvo petje. Slavka je sedla h glasovirju, medve z Miro pa sva peli, Danes sva se naučili prvo melodijo pesmi: ,,Rasti, rasti rožmarin • , .", ko sva se naveličali petja, potem pa k pripovedovajiju. (Me imava hamre'8 navado, ali bolje receno, nalogo, da vsak dan druga nekaj pripoveduje, bodisi kako povest ali kak dogodek iz svojega življerija.) Danes je bila vrsta ria meni, Pripovedovala sem jima 0 svoji liudoniušiiosti, ki sem jo bila naredila svoj 5as v Šoli, Učitelj nam je razlagal fiziko, Vse je bilo mirno in vse smo napeto poslušale razlagalca. Toda, kot da^ bi mi jo sam ta ,,8rni" prinesel, zagledam na klopi pred seboj šivanko, Primem jo z roko in zabodem jo neusmiljeno svoji, spredaj sedeči soufienki v hrbet, Kot bi jo pi'6il gad, je z glasnim krikom skočila s sedeža. Učitelj je takoj vedel, da je bilo zopet to moje delo in me vprašal, kaj sem ji storila tako strašnega. J'az sem seveda takoj priznala ta svoj ,,zločin", Za kazen me je postavil v ,,kot", v zapisnik pa je napravil ,,p)ko", Zvonec je aazvonil, z glasnim ropotom so se zaBele učenke prlpravljati na odliod, Ostala sva naposled sama z učiteljem, ki mi je rekel, da t. me najrajše zaprl 5ez poldan v kako luknjo — ,,toda za danes ti odpustim.. Ne vem. kaj naj za^nera s teboj, razposajenosti, ki jih zadnji 8as uganjaS ti, niti ne pocenja nobeji lant. Glej, da se poboljšaš." Izpustil me je, jaz pa sem odšla z obljubo — seveda sama pri sebi — da se ne poboljšam In da za drugi dan iznajdem spet kako novo šalo. Vedela sem, oziroma vsi uSenci in u8enke smo vedeli, da naš dobri uoitelj .11 i tako strog, da bi kaznoval vsako razposajenost. Bil je sam velik lmmorist in prijatelj šal, znto ni bilo dneva, da ne bi povedal on ka.j ,,okroglega" ali pa storil kateri ufienec kaj liudomušnega. L]nbili smo ga vsi, ljubil on nas, zato se ga gotovo vsak njegov ufionec rad spominja, kakor se ga spominjam jaz, ki kaj rada pripovedujem kak dogodek iz ljubih in nezabnih šolskiii let, nika vaše Mare, Priliodnji'6 kaj ve6 iz dnev-