SVOBODNA SLOVENI JA Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 315759 Ano (Leto) VIII (3) No. (štev.) 42 BUENOS AIRES, 19. OKTOBRA (OCTUBRE) “ESLOVEN1A LIBRE” 1950 - Ano del Liberlador General San Martin - 1950 § js °z * K« u OS O o Victor Martinez 50 - Buenos Aires FRANQUEO A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 KORAKI K CILJU V predzadnji številki “Svobodne Slovenije” je predsednik dr. Miha Krek objavil Slovencem v svobod¬ nem svetu “Poziv iz zasužnjene domovine”. V njem sporočajo predstavniki slovenske katoliške politične organizacije, kaj želijo Slovenci v domovini, ko bo doseže¬ na osvoboditev. V tej zvezi naj navedemo nekaj važnejših formulacij slovenskega programa, ki so bile napravljene v zadnjem desetletju. Po razpadu Jugoslavije in na¬ stopu okupacije so predstavniki slovenskih demokratičnih strank takoj uvideli nujnost skupnega po¬ litičnega delovanja in skupnih pri¬ prav za dobo, ko bo okupacija kom čana z zmago zahodnih zaveznikov. Treba je bilo postaviti skupne o- snove medstrankarskemu politič¬ nemu programu. Slovenska ljudska stranka je precizirala svoj strankin program na tajnih sestankih izvršnega od¬ bora in zaupnikov stranke v prvih mesecih okupacije. Kot temeljna osnova je bila poudarjena zahteva po združeni Sloveniji kot državne enote. Združena Slovenija pa naj bi bila država-članica zvezne Ju¬ goslavije. Po izmenjavi predlogov med SLS in predstavniki drugih poli¬ tičnih strank, je bila postavljena skupna osnova: federativna Jugo¬ slavija. To medstrankarsko osno¬ vo je v imenu liberalne stranke je¬ seni leta 1941 potrdil in sprejel minister dr. Albert Kramer. Ti oži¬ ne in izvzete iz pristojnosti narod¬ nih držav.” Prvi slovenski parlament je dne razgovorov s predstavniki liberal- 3. maja 1945 sprejel in objavil ne in socialistične stranke. ; “Oklic” slovenskemu narodu, ki ga Narodni odbor za Slovenijo je konča z vzklikom federativni Ju- 29. oktobra 1944 poudaril zahtevo goslaviji in Narodni državi Slove- po zedinjeni Sloveniji, “ki mora niji. biti v geografskem, gospodarskem, \ prometnem in strateškem oziru tako zaokrožena celota, da bosta zavarovana nemoteni narodni in gospodarski razvoj in obstoj slo¬ venskega naroda." Jugoslavija pa naj bo taka federativna država, “da bodo narodne države kot ses¬ tavni deli imele tako stvarno pod- In končno: Na tajnem sestanku dne 5. septembra 1950 so predstav¬ niki slovenske katoliške politične organizacije iz treh slovenskih de¬ žel ugotovili, kot vidimo iz njihove izjave, omenjene v uvodu, da Slo- venci v trpeči domovini zahtevajo po osvoboditvi: Združitev vsega slovenskega ozemlja v zedinjeno roč je, da bo izvrševala osrednja Slovenijo, ki naj bo enakopravna zvezna oblast le tiste naloge in državna enota v bodoči Jugoslavi- imela le tiste prerogative, ki so ji kot zvezni državi jugoslovan- ji z zvezno ustavo izrecno prizna- skih narodov. PO SESTANKU NA WAKEU Predsednik Združenih držav Harry Truman je pretekli teden potoval nad 15.000 km daleč, da se je mogel sniti s poveljnikom zavezniških vojska na Ko¬ reji, generalom MacArturjem. Na po¬ svet s svojim podrejenim je potoval dr¬ žavni poglavar, kar je vsekakor nekaj izrednega. In Truman je potoval tako daleč zato, da se je pogovarjal z Mac¬ Arturjem komaj dve uri; takoj nato je odpotoval z otoka Wake, kjer je bil sestanek. Predsednik in general Predsednik je potoval nad 15.000 km, njegov general pa samo 385 km. Na raz¬ govor je šel predsednik USA, da vidi ameriškega vojaka, ki že trinajst let ni več stopil na ameriško zemljo. Ves čas rom na predvojno'doboTjugošla- ^ MacArthur poprej živel na Filipinih, viji je bil to pomemben korak. V prvi polovici leta 1942 se je ustanovil tajni medstrankarski or¬ gan “Slovenska zaveza”. V njej so bil 2 zastopane vse slovenske poli¬ tične stranke (SLS, liberalna in socialistična) in skupine, razen ko¬ munistov. Združena Slovenija v 'federativni Jugoslaviji je bila o- snova programa “Slovenske zave¬ ze". SLS je svojim programatičnim zahtevam hotela dati tudi še for¬ malno obliko. Upravni, gospodar¬ ski in kulturni strokovnjaki so ob sodelovanju strankinih funkciona¬ rjev izdelali predlog ustave Drža¬ ve Slovenije, kakor tudi predlog ■ustave Zvezne Države Jugoslavije. V letu 1943 sta bila oba osnutka predmet uspešnih in temeljitih med vojsko pa se je bojeval od otoka do otoka, da je prišel na Japonsko, kjer je sedaj predsednik zavezniške komisi¬ je in pa poveljnik ameriške zasedbene vojske. O tem, zakaj trinajst let ni sto¬ pil na ameriška tla, krožijo razne govo¬ rice; glavni vzrok bi bil v tem, ker ima, za ženo gospo, ki ni iste barve, kakor so ostale Američanke in bi tedaj njego¬ va soproga v USA ne uživala tistega ugleda, kakor ji pripada. —Med vojno proti Japonski si je Mac Artur priboril silno popularnost, vendar ta ni presegla , priljubljenosti generala Marshalla ali pa Eisenhowerja. Šele letos v mesecih vojskovanja na Koreji in v zadnjih treh tednih velikih uspehov na Koreji so do godki postavili MacArturja v prvo vr¬ sto velikih ameriških vojskovodij. Vojs¬ ko na Koreji je MacArtur vodil tako, da je pustil glavnemu ameriškemu povelj- Zavezniške armade zlomile komunisifčni odpor v Severni Koreji Ameriška in južnokorejska vojska ne¬ zadržno prodirata v severni Koreji pro¬ ti kom. glavnemu mestu Pyongyangu ter sta ga že obkolili z juga, vzhoda in severovzhoda. Južnokorejci so zavzeli pristanišče Wonsan na vzhodni obali, 165 km. severno od 38. vzporednika ter prodrli še dalje proti severu čez Yong- hung in izvajajo pritisk vzdolž obale proti korejsko-sibirski meji. Pad e c Pyongyanga je samo še vprašanje dni. Komunisti so v prvih ameriških zaletih čez 38. vzporednik še nudili občuten od¬ por, pa se vedno bolj razbijajo v manj¬ še skupine, ki jih ameriške čete obko- 1 ju jejo in uničujejo. V zadnjem tednu so tako zajeli več tisoč komunistov, vsega skupaj do sedaj ok. 60.000. Števi¬ lo ujetnikov se z vsakim dnem veča. Tu¬ di obramba Wonsana ni držala ter so južnokorejci z majhnim odporom za¬ vzeli mesto. Ameriško letalstvo je dan in noč v ak¬ ciji. Poyngyang je doživel že neštevil- ne zračne napade ter je skoro popolno¬ ma porušen. Ameriško brodovje, najte¬ žja ameriška bojna ladja “Missouri” in še 37 drugih pomorskih enot, so pretek¬ li teden z najtežjimi topovi obstreljeva¬ le vzhodno korejsko obalo od Sinpo-a do Chongjina v dolžini 208 km. V to ak¬ cijo je poseglo tudi ameriško letalstvo s težkim bombardiranjem. Pristanišče Chongjin je bilo porušeno in zažgano v treh urah. “Missouri” je v tem času od¬ dal 400 poi 870 kg težkih granat na me¬ sto z radalje 15 kg. V nekaterih zavzetih mestih in vaseh so ameriške in južnokrejske čete odkri¬ le komunistična grozodejstva nad ko¬ rejskimi in ameriškimi ujetniki, ki jih ob umiku niso mogli odpeljati s seboj. Ujetnike so žive rezali in jih polivali s petrolejem in zažigali. Kirn II Sung, kom. predsednik sever¬ ne Koreje, je na dvakratni MacArthur jev ultimat o popolni predaji odgovoril s pozivom svoji vojski “na borbo do zad¬ nje kaplje krvi.” Ameriška obveščevalna služba je o- pozorila MacArthurjev g’avni stan na možnost posega kom. Kitajske v korcj • sko vojno z zasedbo 20 km pasu vzdolž madžursko-korejske meje, kamor naj bi se v slučaju poraza zatekla korejska komunistična vlada. Do novega sovjetsko - ameriškega zračnega incidenta je spet prišlo ob si¬ birski meji, kjer so po sovjetskih ob¬ tožbah ameriška letala prodrla 90 km. I v notranjost Sibirije in bombardirala | neko sovjetsko letališče. Ameriški vele- I poslanik v Moskvi je sovjetsko protest- ! no noto odbil spet z motivacijo, da so j zadevna letala bila letala ZN in da se j naj zato sovjetska vlada pritoži pri ZN. stvu kaj malo prilik za lavorike zma¬ goslavja. Ko so ga voditelji ameriške¬ ga glavnega stana in vojnega ministr¬ stva iz Pentagona (palača vojnega mi¬ nistrstva v Washingtonu) skušali na Koreji razbremeniti s tem, da so mu po¬ šiljali navod.la in ukaze, jim je MacAr¬ thur odgovarjal: “Neizvedljivo” ali pa celo “neumestno”, in je storil po svo¬ je. Ko je bil pritisk kom. vojska proti Pusanu največji, so ga iz Pentagona po dolgem oklevanju vprašali, ali potrebu¬ je kakih ukazov. McArtur je odgovarjal “Ne!” Ko je med tem odšel enkrat na obisk k Čangkajšku na Formozo, je Tru¬ man poslal nato v Tokio svojega po¬ sebnega svetovalca za zunanjo politiko Ilarrimana, da bi od MacArturja izvedel, kaj sta se oba vojaka na Formozi pogo¬ varjala. Takrat ni bilo iz Washingtona nebenih posebnih ostrih besed o kaki MacArturjevi “samovolji”, le v li¬ stih je bilo nekaj pikrih opazk o tem, kako skuša general delati v Aziji svo¬ jo zunanjo politiko. Kadar pa je v ameriški vladi ali pa sicer v javnosti nastopila zaradi zuna¬ nje politike kakšna kriza, tedaj je Tru man vedno ponavljal, da je on tisti, ki odloča o smeri in delu ameriška zunanje politike. To je sicer velika resnica ame¬ riške ustave, toda navadno se preziden- tu odmerjajo vsi deleži le tedaj, kadar je taka politika uspešna, posledice ne- upechov pa se prepuščajo podrejenim ministrom ali pa uradnikom. Zmaga na Koreji je veliko dejanje a- meriške vojske in v še večjo slavo gene¬ ralu, ki je to znago desegel. Sadove vo¬ jaških zmag žanje zunanja politika še¬ le po dobljenih bitkah in pozicija ame¬ riške zunanje politike bo v bližnji bo¬ dočnosti postavljena na preizkušnjo v dveh prilikah: sredi novembra bodo v IJNO začeli govoriti o položanju otoka Formoze, kjer je zatočišče Čangkajško- ve vlade in kocem leta bodo v USA vo¬ litve v kongres, ko bo nanovo izvoljenih polovica senatorjev in poslancev. Po zmagi na Koreji bi odpadel tisti razlog, ki ga je Truman navedel 25. ju- , nija, ko je zaradi izbruha sovražnosti na Koreji odredil, da naj odide ameriš- j ko brodovje čuvat Formozo pred vdo¬ rom kit. kom. vojske. V ustanovah Združenih narodov pa je sedaj Dean Acheson dopustil, da bodo po 15. no¬ vembru prišli na zasedanje glavne skup¬ ščine ZN. zastopniki kit. kom. vlade, da bodo sodelovali pri obravnavanju vpra- | šanja, komu naj pripade Formoza. Ako je general MacArtur prevzel do Čang- kajška na Formozi kake posebne obve¬ ze tedaj, ko je bila kriza na Koreji ze¬ lo težka, tedaj je ameriška vlada sedaj izpostavljena obvezam, ki bodo nastale, ako se pri ZN kom. zastopnikom iz Pe¬ kinga posreči doseči zase kak uspeh glede posesti Formoze. — Kakor si ne umre ameriška vlada želeti težav zara¬ di Formoze, tako si ne more demokrat¬ ska stranka želeti prevelikih težav, ki bi naspale, ako zmagajo pri volitvah re- j publikanci. Sicer je Truman eno polovi¬ co svoje dobe (1946—1948) že vladal brez večine v kongresu, vendarle je pre¬ nevarno, ako se volitve povežejo na po- I pularnost generalov, ki pripadajo vlad- 1 LOS 20 PUNTOS DEL JUSTICIALISMO La gente trabajadora argentina festejo con todo el orgullo su gran fiesta de 17 de Octubre. El magnifico mitin tuvo lugar en la Plaza De Mayo y conto con la presencia del Presidente de la Nacion gral. Juan D. Peron, su esposa Eva Peron y otras altas autoridades. El primer Magistrado, lider de la gente trabajadora, general Peron en su discurso enire otras cosas destaco los siguientes 20 puntos del justicialismo: l 9 La verdadera democracia es aquella donde el gobierno hace lo que el pueblo quiere y defiende un solo interes: el del pueblo. 2 9 El peronismo es esencialmente popular. Todo circulo politico es antipopu- lar y, por lo tanto, no es peronista. 3 9 El peronista trabaja para el mo- vimiento. El que en su nombre sirve a un circulo, o a un caudillo, lo es solo de nombre. 4 ? No existe para el peronismo mas que una sola clase de hombres: los que trabajan. 5 9 En la nueva Argentina, el trabajo es un derecho, que crea la dignidad del hombre y es un deber, porque es justo que čada uno produzca por lo menos lo que consume. G 9 Para un peronista no puede haber nada mejor que otro peronista. 7 9 Ningun peronista debe sentirse mas de lo que es ni menos de lo que debe ser. Cuando un peronista comienza a sentirse mas de lo que es, empieza a convertirse en oligarca. 8 9 En la accidn politica, la escala de valores de todo peronista es la siguiente: primero, la patria; despues, el movi- miento, y luego, los hombres. 9 9 La politica no es para nosotros un fin, sino solo el medio para el bien de la patria, que es la felicidad de sus hijos y la grandeza nacional. 10 9 Los dos brazos del peronismo son la justicia social y la ayuda social. Con ellos damos al pueblo un brazo de justicia y de amor. 11 ? El peronismo anhela la unidad nacional y no la lucha. Desea heroes pero no mdrtires. 12 9 En la nueva Argentina los unicos privilegiados son los ninos. 13 9 Un gobierno sin doctrina es un cuerpo sin alma. Por eso el peronismo tiene su propia doctrina politica, economica y social: el justicialismo. 14 9 El justicialismo es una nueva filosofia de la vida, simple, prdctica, popular, profundamente cristia- na y profundamente humanista. 15 9 Como doctrina politica, el justicia¬ lismo' realiza el equilibrio del derecho del individuo con el de la co- munidad. 16 9 Como doctrina economica, el justicialismo realiza la eco- nomia social, poniendo el Capital al servicio de la economia y esta al servicio del bienestar social. 17 9 Como doctrina social, el justicialismo realiza la justicia social que da a čada persona su derecho en funcion social. 18 9 Oueremos una Argentina socialmente justa, economicamen- te libre y politicamente soberana. 19 9 Constituimos un gobierno centra - lizado, un estado organizado y un pueblo libre. 20 9 En esta tierra lo mejor que tenemos es el pueblo. DVAJSET TOČK SOCIALNE PRAVIČNOSTI Argentinski delovni sloji so tudi letos z vsem sijajem pr os 1 a vili svoj veliki praznik 17. oktober. Veličastni zbor množic delovnega ljudstva je bil na Majskem trgu. Navzoč je bil tudi predsednik republike general Juan D. Peron, njegova gospa soproga Eva Peron in ostale visoke oseb¬ nosti. Predsednik republike, lider delovnih slojev, general Peron, je v svo¬ jem govoru med drugim zbrani množici prečital tudi naslednjih 20 točk socialne pravičnosti, na katerih sloni sedaj nova Argentina. 1. Resnična demokracija je samo tista, kjer vlada izvaja voljo ljud¬ stva in brani eno samo korist — korist naroda; 2. Peronizem je v svo¬ jem bistvu delo za ljudstvo. Vsaka politična skupina pa je protiljudska in ni peronistična; 3. Pero-ist dela za gibanje. Tisti, ki v svojem imenu služi samo kakemu političnemu krožku ali prvaku, je samo po imenu peronist; 4. Za peronizem obstoja samo ena vrsta ljudi: tista, ki dela; 5. V novi Argentini je delo pravica, ki ustvarja dostojanstvo človeka in je dolžnost, kajti pravično je, da vsak proizvaja najmanj toliko, kolikor porabi; 6. Peronistu re sme biti nič dražjega kot drugi peronist; 7. No¬ ben peronist se ne sme čutiti nič več in nič manj kot to, kar mora biti. Kadar se peronist začenja smatrati za več kot je, postaja že oligarh; 8. V političnem de'u je vrednostna lestvica vsakega peronista naslednja: 1. domovina, 2. gibanje in 3. ljudje; 9. Politika za nas ni cilj, ampak sa¬ mo sredstvo za dobro domovine, ki je sreča njenih sinov in veličina naroda; 10. Peronizem obstoja iz socialne pravičnosti in socialne pomo¬ či. S tem izkazujemo narodu pravičnost in ljubezen; 11. Peronizem želi narodno edinost in ne borbe. Želi junakov, toda ne mučencev; 12. V novi Argentini so edino otroci privilegirani; 13. Vlada brez ideje je telo brez duše. Zato ima peronizem svojo lastno politično, gospodarsko in socialno doktrino: socialno pravičnost; 14. Socialna pravičnost je nova življenska filozofija, enostavna, praktična, ljudska, popolnoma krščan¬ ska in človeška; 15. Kot politična doktrina, socialna pravičnost ustvarja ravnotežje med pravico posameznika in pravico skupnosti; IG. Kot go¬ spodarska doktrina je socialna pravičnost socialno gospodarstvo, Id po¬ stavlja kapital v službo gospodarstva in ta v službo socialne dobrobiti; 17. Kot socialna doktrina daje socialna pravičnost vsaki osebi svojo pravico v družbi; 18. Hočemo Argentino socialno pravično, gospodar¬ sko svobodno in politično neodvisno; 19. Ustvarjamo centralizirano vla¬ do, urejeno državo in svoboden narod; 20. V tej državi je najboljše, kar imamo: narod. ni ali opozicijski stranki. Komaj se je namreč zaključil sestanek na otoku Wa- ke, je vodja republikanske stranke Tho¬ mas Dewey že objavil, da bodo repub¬ likanci ponudili generalu Eisenhowerju, da bi bil njih kandidat za preds:dnika v letu 1952. Tudi MacArtur pripada re¬ publikanski stranki; Eisenhower je zdaj že predsednik Columbia University, MacArtur pa bo že 1 še naprej uspehe na Japonskem in v Aziji. Listi pišejo, da sta se Truman in Mac Artur na svojem že tako kratkem se¬ stanku več sme’ala kot pa govorila. Pregovor, ki pravi, da je beseda sreb- 1 l-o, molk pa zlato. ; ma že svojo vrednost v ljudski modrosM; v katero kategorijo pa spada smeh v vrednotenju mednarod¬ nega političnega položaja, to pa ostane skrivnost, pri kateri bodo sodelovali še užaljeni gospodje iz Kremlja. _ Ko se je MacArtur z Wakea vrnil v Tokio, je časnikarjem izjavil, da se ho nadaljevala borba, da se reši vsa Azi¬ ja izpod rdečega suženjstva; Truman pa se je ustavil v San Franciscu, kjer je spregovoril za proslavo pete obletni¬ ce tistega dne, ko so zavezniki pred potimi leti v San Franciscu podpisali ustanovno listino Združenih narodov. Svoboda Aziji in narodom v suženjstvu - — zvestoba idealom Združenih narodov, močna temelja za optimizem, ki odme¬ va po sestanku na Otoku Wakeu. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 19. X. 1950 - Ano del Libertador General San Martin PISMO IZ USA 'Dragi g. urednik Ko pišem tole pismo, je razpoloženje v Z. D. precej drugačno, kot je bilo ob zadnjem pismu, ko se ameriške čete na Koreji niso mogle postaviti z nikakim uspehom. Občutek osramočenja, ki je ob toliki vojaški nepripravljenosti ležal na Amerikancih tri mesece kot mora, se je spemenil v veselje. Amerika se je oddahnila. Z njo pa je spet lažje za¬ dihal ves protikomunistični svet. Pi¬ semce iz Slovenije korajžno zapiše; “Jožetu so na Koreji škisa ujeli”. Tako upravičeno misli svet Čeprav korejska igra ni ne končana in ne odločilna ter bo odigrana še marsikaka partija med Z. D. in Sovjeti, vendar pomeni neuspeh Moskvinih varovancev močan poraz za Stalina, Svet je spoznal, da se tudi pre¬ brisanci v Kremlju včasih zelo urežejo. Ni skoro dvoma, da je Sovjetija misli¬ la, da bo Washington ob grmadi pro¬ testov pustil celo Korejo rdečim. Pa so še uračunali. Zlasti azijski svet občuti, da je poraz severnih Korejcev poraz Moskve. In ta osramotitev navidezno nepremagljivega velikana pomeni med Azijci vse večjo izgubo ugleda kot bi to pomenilo drugod. Amerikanci so torej po pravici veseli ob svojem uspehu v južni Koreji. Pa je , v tej čaši sladkosti tudi precej pelina. Tako je nadaljni razvoj bojev še zelo negotov. Nihče v Z. D. danes ne verjame, da bi rdeči Kitajci prihiteli rdečim Korejcem na pomoč, vendar ta možnost vsaj izključena ni. Tudi niso Ameri¬ kanci toliko nespametni, da ne bi vedeli kako bo šlo po vsej Aziji o trpljenju \ Koreje ob ameriškem osvobojevanju in kako bo to komunistična propaganda izrabila. Vojni poročevalci povedo, da se Korejci ameriškim vojakom vljudno nasmehnejo, da pa naravno od pogledu na ruševine manjka nauvdušenja. Poro¬ čila “United Press” iz Seoula (N. Y. Times 1. okt.) pripoveduje: “Mrzli sprejem osvoboditeljev je razumljiv, če se upošteva milijonske škode”. Isto po¬ ročilo pove, da so nekateri ameriški vo¬ jaški krogi mnenja, da bi se dalo izog¬ niti taki osvoboditvi mesta Seoula, da ga je 60% uničenega, če bi mesto ob¬ kolili in komunistom odrezali vse zve¬ ze s svetom. Neki oficir da je rekel, da je uničenje mesta pripisovati le med¬ narodni politiki. Hoteli so hiter uspeh. Gotovo bodo Amerikanci precej storili za obnovo dežele, toda mnogih težkih Utisov se ne bo dalo izbrisati. Korejci in drugi Azijci z njimi tudi ne bodo brž pozabili, da so jih vsaj v začetku bojev Amerikanci gledali kot nekaj manj vrednega. Zdi se, da zelo neupravičeno, ker so se južni Korejci izkazali za dob¬ re vojake in s težkimi izgubami rešili marsikako skoro izgubljeno situacijo za Amerikance. Magazine “News-week” pravi 9. okt. da znašajo izgube južnih Korejce 40—50.000. O njih vojaških spo¬ sobnostih pa zapiše: “Pri Amerikancih se je razvilo z začudenjem spoštovanje do teh vojakov. V bojih so se pokazali hrabre preko razumevanja. V bitko gredo s smehom in pesmijo kot skavti na sprehod. Njih telesna vztrajnost je fantastična. In radi se uče in radi ustre¬ žejo” ”.. . Korejski dogodki z začetnimi porazi in sedanjimi uspehi so nekako vzbudili Amerikance. Prav pridno izprašujejo drug drugemu vest in iščejo krivcev. Med prvimi kozli, ki so ga poslali v pu¬ ščavo z grehi ameriške politike, je bil tajnik za obrambo Johnson. Zdelo bi se, da je ta mož res najbolj odgovoren za slabo vojaško pripravljenost, vendar je treba upoštevati, da je bil le 18 mese¬ cev na tem mestu in da torej ni mogel zakriviti vseh napak povojne dobe. če so na pr. dajali iz vojaškega proraču¬ na (po poročilu U. S. News & World) od vsakih sedem porabljenih do¬ larjev samo enega za orožje, če je šlo za plače polovico proračuna, če je šlo samo za civilne uslužbence v armadi to¬ liko kot za orožje, to ni krivda zadnjih mesecev. Ko je mož nastopil svoje mesto, se je na vse skupaj razu¬ mel kot zajec na boben. Delal je, kar so drugi hoteli. Ta drugi je predvsem predsednik Truman, ki je Johnsonu preskrbel to mesto kot plačilo. Johnson je namreč pri volitvah 1948 nabral de¬ nar, s katerim je demokratska stranka zmagala in z njo Truman. Nagrada je bila važno mesto tajnika za obram¬ bo. Kljub tej veliki zaslugi je Johnson končno le moral postati grešni kozel in iti. Neki zloben časnikar je zapisal, da predsednik kot glavni krivec ni mogel odstaviti sam sebe, zato je postal John¬ son žrtev. Treba pa priznati, da tajni¬ ka za obrambo niso vrgli samo korej¬ ski neuspehi. Eden gavnih njegovih na-, IZ TEDNA V TEDEN iz svobodnega sveta Predsednik Truman in general Mac Arthur sta se sestala na dveurni posvet na tihomorskem otoku Wake. Na kon¬ ferenci sta razpravljala: 1. o glavnih MacArthurjevih potezah v korejski voj¬ ni in o ukrepih, ki jih bo storil za za¬ varovanje miru in varnosti na tem pod¬ ročju; 2. o evakuaciji vojske ZN po u- reditvi korejskega vprašanja; 3. o obno¬ vi uničena Koreje in 4. o splošnih prob¬ lemih Daljnega vzhoda: odnos med Ko¬ re jo in Filipini, mir z Japonsko, vpra¬ šanje Formoze in Kitajske in vpraša¬ nje franc. Indokine. Višinski je v VS vetiral ponovno iz¬ volitev Lie-a za tajnika ZN za nasled¬ njih pet let, Izjavil je, da bo ZSSR po¬ zneje podala izjavo o takem zadržanju. Predlagal je za tajniško mesto poljske¬ ga zun. ministra Modzelevvskega, ki so ga pa ostali člani VS odbili. Na skupščini ZN pa je Višinski v ciničnem govoru predlagal ureditev od¬ nosov med USA in ZSSR z izjavo, da naj bi “USA spremenila svojo taktiko, začela sodelovati s ZSSR, kakor med vojno in stvari se bodo spremenile”. V govoru js ostro nastopil proti odpravi veta v VS in spet trdil, da se USA in druge demokratske države, pripravljajo na vojno proti ZSSR. Prav tako je v tem govoru premenil svoje stališče iz¬ pred nekaj dni glede sklepa o ustano¬ vitvi stalne armade ZN in se izjavil proti ter predlagal sestanek petih ve¬ lesil (namesto čangkajška seveda Mao- cetunga), na katerem naj bi same brez sodelovanja malih držav uredile svoje račune. Titov delegat pa je zagovarjal ameri¬ ški predlog o stalni vojski ZN ter obto¬ žil ZSSR gospodarskega bojkota Jugo¬ slavije in stalnih groženj o vojaškem vdoru v Titovo Jugoslavijo. Ameriška vlada je začasno ustavila izdajanje vizumov po celem svetu ter zdredila ponoven pregled vseh že izda¬ nih vizumov po vseh državah. Zaradi tega ukaza je prišlo do velikih zmeš¬ njav na ameriških konzulatih in v letal¬ skih in pomorskih družbah. Ukaz je bil izdan na podlagi novega ameriškega protikomunističnega zakopa. Na zborovanju Ameriške legije ve¬ teranov v Los Angelesu so pod pred¬ sedstvom Erle Cocke-a sprejeli več važ¬ nih resolucij, v katerih zahtevajo: od¬ stop Achesona, uporabo atomske bom¬ be proti ZSSR, vzpostavitev dipl. odno¬ sov s Španijo, odpravo veta v VS, usta¬ novitev Pacifiškega pakta, nepriznan j e kom. Kitajske, ustanovitev vojske ZN, in oborožitev zahodne Nemčije. Marshall je izjavil, da “se USA pri¬ pravlja na mobilizacijo vseh sil do skrajnih meja, tako da bo imela najve¬ čjo oboroženo silo sveta in da bodo na¬ ši zavezniki prav tako kar najbolj obo¬ roženi.” Glavni direktor IRO J. Donald King- sley je predložil glavnemu odbor IRO podaljšanje delovanja organizacije za nedoločen čas, ker “do 31. marca 1951 IRO ne bo mogla preseliti še 244.000 beguncev preko morij. Organizacija naj deluje toliko časa, da bodo vsi begunci preseljeni in da bo izčrpala vse svoje fonde.” IRO razpolaga še z 80 milijo¬ ni dolarjev. Glavni odbor sedaj prouču¬ je ta predlog, sprejel pa je enoglasno predlog o sprejemu v IRO 55.000 novih beguncev, ki so v letošnjem letu pribe, žali iz držav za železno zaveso. ★ VATIKAN: Vatikan je te dni izdal poročilo o preganjanju katoliške Cerk¬ ve državah za železno zaveso. Bilanca je naslednja: Romunija: vsi duhovniki po ječah, nad 700 pobitih, odnosi z Va¬ tikanom prekinjeni; Bolgarija: 120 du¬ hovnikov pobitih ali zaprtih, kat. orga¬ nizacije prepovedane, odnosi z Vatika¬ nom prekinjeni; Albanija: Vsi škofje in duhovniki zaprti, dva škofa ustreljena, draški nadškof 20 let ječe; Ukrajina: 3600 duhovnikov pobitih, skoro vsi sa¬ mostani in nad 1000 cerkva zaprtih; Poljska: 1000 duhovnikov postreljenih in v koncentracijskih taboriščih; Češko¬ slovaška: vse kat. organizacije razpu¬ ščene, praški nadškof Beran v hišnem zaporu, 300 duhovnikov zaprtih, vse kat. šole zaprte; Madžarska: 538 duhovni¬ kov ustreljenih, med njimi en škof, kar¬ dinal Mindszenty dosmrtna ječa, 1000 redovnikov in redovnic v taboriščih, ok. 80 duhovnikov zbežalo iz države; Latvi¬ ja, Litva in Estonska (sedaj sovjetske province): 1000 duhovnikov ustreljenih; Jugoslavija: 1954 duhovnikov ustrelje¬ nih in po taboriščih, od teh 196 brez sod¬ be in 32 po sodbi pred “ljudskimi” sodi¬ šči, nadškof Stepinac 16 let ječe, ok. 400 duhovnikov zbežalo iz države. ★ ANGLIJA: Vlada bo 15. februarja 1951 prevzela vso železno in kovinsko industrijo. Churchilova konservativna stranka je je imela 72. kongres. Precej delegatov je zahtevalo moderen delovni program, s katerim naj Stranka nastopa, namesto samo jalovih kritik dela lab. vlade. Attlee je znova napovedal, da se mo¬ ra Anglija temeljito oborožiti, ker po zadnjih dogodkih sodeč samo nepriprav¬ ljeni narodi pozivajo napadalca. ★ FRANCIJA: Francoske čete so v In- dokini doživele vrsto hudih porazov pred komunisti. Vlada je poslala sedaj na bojišče generala Juin-a. IZRAEL: Vlada je odstopila radi ne¬ soglasij, ki so se pojavila pri reševan¬ ju gospodarskega položaja države. ★ ZAH. NEMČIJA: Premikanje in strateška namestitev zav. čet ne bo več vezano na meje posam. zon. Notr. min. dr. Heineman je zaradi ne¬ soglasij s kanclerjem dr. Adenauerjem odstopil. Njegov naslednik je dr. Robert Lehr. “Najmanjši napad na zah. Berlin bo sprožil novo vojno,” je dejal ara. gene¬ ral Eddy. Vlada je objavila sporočilo, da pod nobenim pogojem ne bo priznala “voli¬ tev” v vzhodni Nemčiji. Zvezna vlada je poslala predstavniku ZSSR protest, s katerim ne priznava dne 6. julija letos podpisanega dogovo¬ ra med Vzhodno Nemčijo in Poljsko o mejah na Odri. MacCloy je glede oborožitve Zahodne Nemčije poudaril naslednje ameriško u- radno stališče: 1.) Do kateregakoli nem¬ škega doprinosa more priti samo na o- snovi enakopravnosti v okviru skupne ne evropske obrambe, kar pomeni, da nimamo namena dovoliti nemške narod¬ no vojske. 2.) Zav. sile se zavedajo, da morejo z nemškim doprinosom, kolikor bo možen in takrat seveda tudi zaželen, računati šele tedaj, ko bo nanj pristal narod, parlament in zahodna nemška vlada. ★ ITALIJA: Predstavnik Evropskega gosp. obnovitvena odbora za Italijo je obdolžil italijansko vlado, da posveča premalo fondov iz nakazanih ji podpor za nemene obnovitve porušene države. ★ GRČIJA: Na amer. zahtevo je grška vlada pričela s preučevanjem sodelova¬ nja z narodi Atlantskega pakta pri ob¬ rambi Sredozemlja. Skupno s temi drža¬ vami mora Grčija izdelati skupen ob¬ ramben načrt. ★ TURČIJA: Vlada je sprejela povabi¬ lo glavnega odbora Atlantskega pakta, da se "v zadevah obrambe Sredozem¬ lja priključi skupnim naporom za uspeš¬ no pripravo obrambe”. Turško sodelo¬ vanje bo po mnenju Amerikancev silno pomembno in važno. Za železno zaveso FLRJ: K. Ziliacus, rdeči angleški pristaš Tita, je izjavil, da je titova vla¬ da “pripravljena” izpustiti Stepinca pod pogojem, da ga Vatikan odpokliče v inozemstvo. — K tem novicam sporo¬ čajo iz Vatikana, da so takšen izpust St.pincu že večkrat predlagali, kar pa je on vedno odklonil, ker hoče priti na zaj na prestol primasa Jugoslavije. Va¬ tikan sam pa tudi ne bo pristal na od¬ poklic Stepinca iz FLRJ, ker morajo nadškofu po ev. izpustu iz zapora vrni¬ ti vse nekdanje časti in položaj. ★ MADŽARSKA: Po vsej Madžarski je kot v ostalih komunističnih državah nastopilo veliko pomanjkanje hrane. A VZHOD. NEMČIJA: Pri nedeljskih “svobodnih volitvah” so dobili komuni¬ sti 95—99'' glasov. Postavljena je bi¬ la samo ena, komunistična lista. ★ ZSSR: V vrstah NKVD (bivša GPU) so ustanovili posebno mrežo nadzornih agentov Smeri (smrt špijonom). Stalin v brzojavki severnim Korej¬ cem želi “uspehov v njih delu za usta¬ novitev enotne, neodvisne in demokra¬ tične Koreje”. sprotnikov je bil državni tajnik Ache- son, s katerim se nista mogla radi poli¬ tike proti Kitajski. Če tudi uradna Amerika še ne pri¬ znava rdeče Kitajske, vendar ni nikaka tajnost, da je bil Acheson vedno proti Chang-Kaisheku. Majhno izpraševanje Achesonove vesti v tej zadevi si je pri¬ voščil ruski zunanji minister Višinski 19. sept. pri debati v Združenih naro¬ dih. Ko je govoril proti Kuomintangu, Chang-Kai-shekovi skupini, je klical za pričo, da Kuomintarg ne predstavlja Kitajske, Achesona samega. Vprašal je: “Ali je tajnost za Vas, Mr Acheson, da Kuomintang ni predstavnik kitajskega ljudstva? To je namreč svoječasno naj¬ bolje povedal in dokazal neki mož, ki se imenuje Acheson” — Ameriška delega¬ cija gotovo ni pridobila na ugledu pri tem ruskem resničnem očitku nedosled¬ nosti, Prav tako Trumanu in Achesonu izprašujejo vest nekateri listi. “Sat. E. Post” z dne 7. okt. vprašuje, kaj si mo¬ ra misliti kak Azijec, če bere James Restonovo poročilo v N. Y. Timesu 18. jul., kjer ta naravnost pove: “Državno tajništvo se ne počuti dobro, ko podpi¬ ra kitajske nacijonaliste v Z. N. Rado bi videlo, da bi bilo vprašanje rešeno v korist kitajskih komunistov.” — In ka¬ ko naj bi vodilni Azijci ne vedeli za to nedoslednost v ameriški zunanji politi¬ ki! — Tudi N. Y. Times, ki podpira Trumanovo administracijo in demokrat¬ sko stranko, mora ob imenovanju Mar¬ shalla za tajnika za obrambo na uvod¬ nem mestu 15. sept. priznati: “da sta njegovo poslanstvo na Kitajskem in ame¬ riška politika, ki je temu sledila, dajala komunistom veliko pomoč in jih priprav¬ ljala na končno zmago. “V ostrejšem tonu je to povedal Fr. John F. Cronin, direktor socialne akcije pri NCWC, ki je rekel dobesedno: “Ameriška politika in samo ta je pripeljala do rdeče Ki¬ tajske.” Potem našteva dejstva, kako so Amerikanci pomagali kitajskim ko¬ munistom. (Cath. Herold Citizen 23. sept.). Kljub tem izpraševanjem vesti in kljub vedno ostrejšim nastopom proti komunistom, se ne da tajiti, da imajo ti še mnogo bolj ali manj skritih prija¬ teljev po vsej Ameriki. Ti prijatelji ko¬ munizma ne bi hoteli čistega ruskega komunizma v Ameriki. Vsaj zase nika¬ kor ne. Nekateri imajo precej v žepu. Toda simpatizirati z vsem, kar je "libe¬ ralno” in “revolucijonarno” drugod, to je še moderno. Zato vse levičarstvo naj¬ de zaslombo pri številnih intelektual¬ cih, žurnalistih, delavskih voditeljih in tudi pri visokih državnih uradnikih. Tudi v državnem tajništvu! Že imeno¬ vana št. “Post” pravi, da je ameriška politika podpirala vsako gibanje doma¬ činov (misli na Azijo), ki si je nadelo "liberalen” plašč. Citirani Cronin pa trdi naravnost:“V Aziji smo dejansko pospeševali rast komunizma, zato smo danes v korejski vojski, doma pa cinca¬ mo brez odločitve na plotu.” Proti kon¬ cu svojega govora dostavlja Cronin, da radi takih simpatij ne morete spra¬ viti v liste, kaj delajo komunisti proti Ameriki, dočim lahko priobčite vsak o- seben napad. — Stare simpatije je pač težko preboleti in koristnih budal je po¬ vsod dovolj. Kot zgled, kako mnogi boja med ko¬ munističnim svetom še ne razumejo, naj navedem, kar piše “America”, raz¬ širjena katoliška revija v št. 29. julija pod naslovom” čegav glas je to?”. Tam pripoveduje America tole: Češka odda¬ ja “Glasu Amerike” ima za načelnika nekega Karel C. Sheldona, ki je bil u- rednik češkega lista v New Yorku, li¬ sta, ki je pisal za komuniste in čigar ravnatelj Budin je zbežal kot komunist iz Amerike na Slovaško. America tudi citira kaj je ta Sheldon še leta 1946 pi¬ sal. Sedaj vodi “Glas”, ki naj dela pro¬ ti komunistom na Češkem! In ko je od¬ prla “Free Europe” svoj radio za češ¬ ko, je začela svoj program s husitsko pesmijo, torej z napadom na katoličan- stvo, ki je danes hrbtenica odpora pro¬ ti komunizmu. Tako poroča ista števil¬ ka lista. Vse tedaj kaže, da bo treba še veli¬ ko izpraševanja vesti. Upajmo, da že dosedanje ni bilo brez uspeha. Koreja je vzbudila Ameriko, da hiti z oborože¬ vanjem, ako bi moralo priti do odločilne¬ ga spopada. Verjemo, da bo rastlo tu¬ di razumevanje za idejni boj dveh sve¬ tov. F. R. ARGENTINA V salonu Justicialista v poslanski zborici so te dni odkrili spomenik no¬ vi ustavi, v katerega so položili tudi tekste dosedanjih petih argentinskih argentinskih ustav in sicer ustave iz leta 1853 in sprememb ter dopolnil te ustave iz leta 1860, 1866 in 1898 ter najnovejše ustave iz leta 1949. Buenosaireški kardinal dr. Copello je odredil, da bodo prihodnjo nedeljo po vseh cerkvah na področju Bs. Ai¬ resa zadostilne maše zaradi sramotil¬ nih izjav proti Kristusu in njegovi Cerkvi, ki so jih izrekali nekateri govorniki na nedeljskem javnem zbo¬ rovanju spiritistov. V Buenos Aires je prispel kardinal Ruffini, ki bo kot papežev delegat prisostvoval 5. narodnemu evharisti¬ čnemu kongresu v Rosariu. Med drugimi umetnostnimi priredit¬ vami, ki so bile v Buenos Airesu v proslavo obletnice revolucije 17. ok¬ tobra, so v ponedeljek odprli tudi raz¬ stavo argentinske knjige. V dvorani 17 de Octubr e državnega podtajništva za informacije so 16. t. m. odprli razstavo “Eva Peron in nje¬ no socialno delo”. V Argentino je prispel poljski vo¬ jaški škof Josef Gawlina, zaščitnik poljske emigracije v svetu. Poljski e- migranti v Bs. Airesu so mu prire¬ dili več slavnosti. Škof Gavvlina bo v Argentini obiskal vse večja naselja poljskih emigrantov. Funkcionarji za kontrolo cen so v zadnjem tednu v Bs. Airesu zaradi na¬ vijanja cen zaprli več trgovcev, gro¬ sistov in minoristov, ter prodajalcev raznih živil. Lastnike teh obratov so poslali v zapor, kjer bodo morali odse¬ deti večmesečno zaporno kazen in po¬ leg tega plačati še denarno globo. V nekaterih težjih primerih so oblasti lastnikom dosedanjih obratov odvzele tudi koncesijo. Mestna občina v Bs. Airesu je po¬ leg dosedanjih trgov določilo še nov trg za parkiranje avtomobilov. Na novem trgu bo lahko parkiralo istoča¬ sno 3000 avtomobilov. Ayuda social Eva Peron vsako leto za božične praznike razdeli med rev¬ nejše sloje velike količine peciva, sid- re, za otroke pa nakupi polno igrač. Letos bo ta ustanova razdelila 960.000 steklenic sidre 960.000 kg pan dulce (potia) in 1,500.000 kosov igrač. Na predlog Glavne delavske zveze je minister za delo in soc. skrbstvo iz¬ dal odredbo, po kateri bodo vsi usluž¬ benci in delavci dva dnevna zaslužka v letu oddali za Socialno ustanovo Eva Peron. Vsem tem uslužbencem bodo delodajalci pridržali njihove pre¬ jemke za 1. maj in 12. oktober vsa¬ kega leta in ga nato stavili na raz¬ polago Glavni delavski zvezi, ta pa omenjeni socialni ustanovi. Vzdolž avenide General Paz, ki te¬ če okoli Buenos Airera so v vsej nje¬ ni dolžini 24 km zasadili okoli milijon dreves.. Ob avenidi so napravili tudi 10 otroških parkov. V Cordobi se je pred dnevi udele¬ žilo verske procesije tudi 150 kaz¬ njencev iz tamošnje jetnišnice. Pro¬ cesije so se udeležili brez nadzorstva in so se nato tudi vsi vrnili v zapor. Vlada je nakupila v Sev. Ameriki, Kanadi, na Holandskem in Švedskem 100.000 zabojev najboljših vrst se¬ menskega krompirja za poljedelce v provincah, v katerih krompir uspeva. Vre radijske oddaje radijske po¬ staje “LS 1 Radio Municipal” je s 17. oktobrom prevzela državna ra¬ dijska postaja “LRA Radio del Es- tado”. Ministrstvo za narodne zdravje je objavilo podatke o umrljivosti ljudi v Argentini. Iz podatkov je razvidno, da se je umrljivost ljudi pod seda¬ njo vlado zaradi izvajanja novih mo¬ dernih zdravstvenih predpisov in ob¬ veznih zdravniških pregledov po služ¬ bah in delovnih obratih znatno zmanjšala. Tako je n. pr. v Capitalu leta 1946- umrlo za tuberkulozo 2.600 ljudi. Leta 1949 pa jih je za isto bo¬ leznijo umrlo samo 1.611. V teh letih je umrljivost ljudi samo za to bolezni¬ jo padla za 38%. Expreso “El Pampero”, veliko pot¬ niško letalo Aerolineas Argentinas je napravilo drugo poskusno vožnjo za zmanjšanje dosedanjega časa za polet med New Yorkom in Buenos Airesom z samo enkratnim vmesnim pristajanjem v Trinidadu. Letalo ti¬ pa Douglas DC 6 je razdaljo med New Yorkom in Buenos Airesom, ki meri 8652 km, prevozilo v 19 urah in 49 minutah. Buenos Aires, 19. X. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice Vt Slovenije- Slaba preskrba prebivalstva z mle¬ kom v Ljubljani. V Ljubljani je ves čas veliko pomanjkanje mleka. Na papirju so določili, da ga morajo posamezni okraji dobaviti gotovo količino, pa so vsi okraji po vrsti odpovedali tudi pri tej, kakor pri ostalih načrtih. Tako bi mo¬ rala v maju poslati v Ljubljano ljub¬ ljanska okolica 242.000 litrov, dobavila ga je pa samo 194.000 litrov, okraj Lju¬ tomer 326.000 litrov, odšlo ga je pa v Ljubljano 223.000 litrov, okraj Grosup¬ lje je bil “zadolžen” s 47.000 litri, po¬ slal pa jih je 36.000 litrov, okraj Po¬ stojna je od predpisanih 24.000 poslal 11.000 litrov mleka. Da je do takega stanja prišlo je kriv splošen nered v upravi. Tako so v Ljubljano vlačili mle¬ ko iz oddaljenih krajev kot Ljutomer, Brežice in drugod, istočasno so ga pa na Vrhniki, Trebnjem in drugod prede¬ lovali v maslo. Poleg tega so velike ne- rednosti tudi pri dovažanju mleka v Ljubljano in se tako velike količine mleka pokvarijo. Tako se je junija meseca pokvarilo samo v Ljubljani 30.000 litrov mleka in to 17.000 litrov samo iz ljubljanske okolice. Do tega je prišlo, ker šoferji iz Ljubljane niso pravočasno odhajali po mleko. Ko so nekoga za to prijemali v upravi mestne klavnice, ki daje za dovoz mleka pre¬ vozna sredstva, je dotičnemu odgovoril, da bo “tovariša upravnika usekal na gobec”. Tako je zapisano v “Slov. Por.” Tudi v Brežicah imajo “vzorno” eko¬ nomijo. Brežiška mestna občina ima tudi svojo ekonomijo. V Trnju. Na nji¬ vah je bila letos posejana pšenica, ki je zelo dobro obrodila. Pšenico so poželi, nato jo pa pustili na njivi, da se je z njo dogajalo tako, kakor je nekdo za¬ pisal v Ijb. režimskem tisku, kjer pra¬ vi. i “Po žetvi se za pšenico ni nihče več zmenil. Bila je popolnoma suha in bi se mogla takoj spraviti pod streho. Toda “skrbni” gospodarji ekonomije so ve¬ rjetno čakali na dež. Preteklo soboto je dež res namočil suho pšenico. V nedeljo so odpeljali nekoliko vozov, velika veči¬ na pšenice pa je ostala še vedno na po¬ lju. Nikomur ni prišlo na misel, da bi od viharja in dežja razmetano pšenico vsaj ponovno zložil v kopice in jo tako zavaroval pred novim dežjem. Dež je res ponovno prišel in pšenica je začela zaradi vlage poganjati kali, tako da je pridelek pokvarjen. Kmetje seveda upravičeno godrnjajo nad malomarno¬ stjo, uprave mestne ekonomije.” V Črnomelj je prišla pošiljka emajli¬ rane kuhinjske posobe. Vso pošiljko so razstavili v “okrajnem magacinu” 31. julija ,s prodajo so pa začeli 1 avgusta. Ko so tega dne ob osmih zjutraj trgovi¬ no odprli, je množica žensk, ki je čakala pred trgovino, presenečena obstala. Vse blago je ' bilo; že pred to uro razprodano. Kmalu so ženske ugotovile, da so med tem časom, ko so one stale v vrsti pred trgovino, protežiranke sed. kom. gospodarjev hodile v trgovino pri zadnjih vratih in so vso posodo pobra¬ le. Enako so “trgovali” tudi s kozarci za vlaganje in s tekstilnim blagom. Ekonomija v Laporju pri Poljčanah je tudi cvetka sed. kom. gospodarstva. To gospodarstvo ima med drugim tudi obširne travnike. Na njih so seno sicer pokosili, nato so ga pa prepustili uso¬ di. Ker se seno samo ni hotelo spraviti, ga je zgnilo okoli 2.000 kg na trav¬ niku, tako da je bila uničena tudi otava. Ostalo seno ki so ga zvozili v bližino šole in pustili v slabo narejeni kopici, pa je prav tako gnilo in je bilo uničenih ta¬ ko še naslednjih 5.000 kg sena. Okoliški kmetje sa se nad takim “gospodar¬ stvom” zgražali. Brezglavost. Sedanji kom. režim do¬ ma živi v samih “planih”. Plane izda¬ ja zvezna vlada, plane imajo republiške vlado in plane imajo tudi nižje upravne edinice. Na planih je vse lepo in vse stoodstotno napisano. Ko je pa treba t« “plane” izvesti” in spraviti v življe¬ nje pa pride do samih absurdov. Pri sa¬ ditvi semenskega krompirja so prišli po¬ nekod kmetje letos v zadrege, ker ga niso imeli zadosti. Mnogim kmetom so namreč letos predpisali za saditev krompirja trikrat račje površine, kakor so imeli krompirja posajenega lani. Ta¬ ko je n. pr. pos. Ignac Mah v Martinji vasi v trebanjskem okraju lani posadil samo 26 arov krompirja in za tako povr¬ šino so mu komunisti pustili tudi seme. Letos ga je pa moral pol planu posaditi na površini 65 arov. Anton Zupančič iz Gornjega Podboršta je lani sadil 25 a- rov krompirja letos ga mora 80 arov, Ignac Kastelic iz Gornjega Praproča go je lani imel na površini 40 arov, le¬ to* ga mora imetli na 130 arih. Tako je bilo na pisano v planih. Pri tem pa si *eveda tisti, ki je take plane sestav¬ ljal ni prav nič belil glave, da bi lju¬ dem preskrbel manjkajoče količine se¬ menskega krompirja, ki ga je samo v trebanjskem okraju primanjkovalo 1 vagon, sedaj v jeseni pa od kmetov za¬ htevajo pridelek po “planu”. Ne ozira¬ jo se, da ljudje niso imeli zadosti se¬ menskega krompinja, pa tudi ne na su¬ šo! Škodo, ki jo je povzročila suša, iz¬ rabljajo samo za inozemstvo! Doma pa kmete davijo z oddajami tako kot prej! Že splošno znano je dejstvo, da je komunizem doma resnično osvobodil lju¬ di vsega in da so ljudje taki reveži, ka¬ kor nikdar poprej niso bili. Niti med prvo in niti med drugo vojno. Celo med okupacijo so ljudje bili z živili bo¬ lje oskrbovani. Čeprav jih je bilo malo, pa so jih ljudje vsaj redno dobivali. Se¬ daj pa ni ne živil, ne blaga in ne osta¬ lih stvari, ki jih človek potrebuje za vsakdanje življenje. Med ljudmi je zara¬ di tega splošno zabavljanje, ker država izvaža razne vrste živil in jih tako od- trguje domačin ljudem. Pred takimi stalnimi očitki brani ljb. kom. tisk se¬ danji režim tako - le: “Kritika preve¬ likega izvoza, češ, da zaradi izvoza ži¬ vil in drugega blaga doma teh stvari zmanjkuje, ni na mestu: saj smo 1949 izvozili le malo nad 41% tega, kar smo izvažali pred vojno živil. To je tudi ra¬ zumljivo, če pomislimo na veliko skrb našega državnega vodstva, da se čim bolj izboljša življenski položaj vsakega delovnega državljana. Tudi naš izvozni plan 1950 je še vedno precej manjši, kot je bil pr« dvojno.” Naslednji meseci pa so pisuna tega zagovora komunistične gospodarske po¬ litike grobo postavili na laž. Stanje se je namreč tako poslabšalo, da deželi se¬ daj grozi lakota in so začeli postajati nezadovoljni celo najbližji priskledniki komunističnih nasilnikov! Umrli so: Helena Sablatnik, roj. Po¬ žar v Ljb., Matija Bukovec iz Kota pri Semiču, Elza Šerak v Mariboru, Vitjan Petelin v Ljb., Amalija Kosi, roj. Kuko¬ vič v Mariboru, Jakob Prezelj, pom. u- pravitelja gozdne uprave v Boh. Bist¬ rici, Daniela Lužnik, študentka pravne fak. v Ljb., Ivan Rus, rudar v p. v Tr¬ bovljah, Frančiška Kot, roj. Hribernik, posestnica na Vranskem, Jernej Rupnik, žel. v p. v Ljb. Jožefa Tratnik v Ljb., Jožef Zajc v Sp. Kašlju, Ana Peternel, Vinko Potočnik, kapetan v p. na Ovsi- šah pri Podnartu, Marija Carli, roj. Pe¬ hani, notarjeva vdova v Ptuju, Marija Mihevc, roj. Molk, pos. na Martinhribu, Joško Rosina, kapetan v p. v Novem mestu in Betka Krošelj, roj. Timer v Ljb. Slovenci v Argentini Muenuts Aires Vse tiste naročnike Svobodne Sloveni¬ je, ki še nimajo plačane naročnine za drugo polovico tega leta, prav lepo pro¬ simo, da nam jo čim prej plačajo. Upo¬ števajte, da se list vzdružuje samo z njo in s prispevki v tiskovni sklad! Za¬ to ne odlašajte s plačilom in nam ne delajte nepotrebnih stroškov s pošilja¬ njem opominov! Strokovno poročilo o koncertnem na¬ stopu Pevskega zbora “Gallus” bomo objavili v prihodnji številki. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. G. Egidij Strup e h in ga Marija, roj. Jakoš sta dobila hčerko, ki je pri krstu dobila ime Marija-Jože- fa. Hčerko so dobili tudi v družini g. Dušana in Dite Pip. G. dr. Leopold Le¬ skovar in ga Branka sta pa dobila 12. t. m. sinčka, ki bo krščen na ime Marjan. V Lanusu je bil krščen Alfred Alojzij Lisjak, tretji sinček ugledne slov. staronaseljenske družine. Sreč¬ nim staršem iskrene čestitke! Poroka. V soboto, 14. t. m. sta stopi¬ la pred oltar v župnijski cerkvi v Hae- do g. Anton Andrejak in gdč Joža Stur¬ mova. Mlademu paru sta bila za priči g. ravnatelj Bogumil Remec in nevestin brat France Šturm. Čestitamol JLanus Evharistični dnevi 14. in 15. oktobra ro bili izredno lep dogodek. Pri polnoč¬ ni maši je bilo kakih 100 Slovencev, pro¬ cesije pa se jih je udeležilo nad 300. V njej so tvorili posebno skupino. Sloven¬ ska pesem je glasno odmevala v sloves¬ nem sprevodu in zbujala pozornost ti- sočglave množice. V procesiji je stopa¬ lo okoli 6000 ljudi. Slovenci smo prišli obakrat v procesiji od sv. Jožefa. Tudi naša zastava s sliko Brezjanske Matere božje je vzbujala pozornost, ker je bila ena najlepših Č. g. Janez Hladnik pa je imel veliko čast, da je v procesiji nosil Najsvetejše. NA ESTANCIJI UPRAVA SVOBODNE SLOVENIJE USPELI KONCERT PEVSKEGA ZBORA “GALLUS” Pevski zbor “Gallus” je v proslavo 400 letnice rojstva največjega slovenske¬ ga klasičnega skladatelja Jakoba Peteli- na-Gallusa 15. t. m. priredil v Buenos Airesu svoj prvi javni koncert. Za koncertni nastop našega vodilnega in reprezentativnega pevskega zbora je bilo veliko zanimanje tako med našimi rojaki, kakor tudi med argentinskimi ljubitelji pevske in glasbene umetnosti. Zato je bila velika dvorana kolegija “El Salvador” na Callao, kjer je bila lani slavnostna akademija v čast škofu g. dr. Rožmanu skoro popolno zasedena. Pevski zbor je pod vodstvom pevovo¬ dje g. dr. Julija Savellija nastopil s svojim mešanim in moškim zborom. Vse točke sporeda je dovršeno podal ter je žel od vseh navzočih navdušeno priznanje in odobravanje. V ponedeljek, 16. t. m. je “Gallus” imel že drugi koncert, to pot cerkveni koncert v župni cerkvi sv. Julije. Čisti dobiček tega koncerta je bil namenjen kritju stroškov za pozidavo lani pogore¬ le farne dvorane, ki je bila vedno na razpolago tudi slovenskim novonase- ljencem. Tudi cerkveni koncert je nad vse lepo uspel ter so bili poslušalci — sami domačini, ki so prostrano cerkev močno napolnili — navdušeni nad dovr¬ šenim petjem pevskega zbora. Ta večer je nastopil na koncertu tudi naš izred¬ no nadarjeni pianist g. Anton Soler. Po koncertu je župnik č. g. Figallo naše pevce pogostil v župnišču ter se jim zahvalil za umetniški užitek, ki so ga ta večer nudili številnim vernikom njegove župnije, na drugi strani pa s svoje strani podprli akcijo za čimprejš¬ njo pozidavo nove cerkve dvorane. Ko sem nastopil službo na estanciji, so mi dali gospodarji poleg redne me¬ sečne plače 200 pesov, brezplačnega stanovanja in hrane, še zagotovilo, da bo 50% mojih od vsega pridelka. Tako sem se lotil svoje službe kot vrtnar na estanciji. “Ana Luisa”. Tako je bilo do¬ govorjeno, pozneje pa so hoteli, da bi morala biti v službi pri gospodarjih tu¬ di moja žena, na kar pa nisem pristal. Med tem sem na estanciji že mogel po¬ kazati na nekaj svojih uspehov. V prej zapuščenem vrtu, ki meri 500 m2, je rastlo nekaj buč, kumar in nekaj pora. Od vsega orodja sta bili samo dve po- lompljeni motiki, obširen park je pa bil podoben pragozdu. Vrgel sem se na de¬ lo, uredil vrt in park. S seboj sem imel polno domačega semenja. Po dveh mese¬ cih in pol sem imel na vrtu že prav le¬ pe glave vseh vrst naše solate. Zasadil sem sadike ohrovta, zelja in karfiole. Gospodinja, lastnica estancije, si je z veseljem hodila ogledovat velik napre¬ dek na estanciji. In tako je tudi prista¬ la na vse moje zahteve glede plače in ostalih dohodkov, in me ni pustila vstran, kar sem hotel storiti. Zelenjavo z vrta sem skušal prodati v 30 km oddaljenem mestu Juarez in tu¬ di v Tandilu. Ponujal sem jo trgovcem z zelenjavo, pa so mi dajali zelo nizko ceno zanjo, sami jo pa prodajo potem po zelo visokih cenah. Takoj sem uvidel, da radi oddaljenosti od mesta in brez potrebnih prevoznih sredstev s proda¬ jo zelenjave ne bom mogel uspeti, ker je ne bi mogel dobavljati tedaj, ko jo trgovci rabijo. Pri vseh teh trgovcih sem pa tudi videl, da so prodajali lepe vence česna po 100 glavic po 20 pesov. Tako sem prišel na misel, da bi posku¬ sil s česnom in krompirjem. Ko sem lastnici estancije sporočil svojo željo, da bi rad še več prostora za vrt, me je debelo pogledala, ker so ji vseh 40 let vsi vrtnarji govorili, da je že obstoječi vrt prevelik, zame pa naj bi bil premajhen. Pa je le pristala. Prostor sem si izbral poleg velikega kopalnega bazena, katerega so morali zgraditi na zahtevo hčerke, ker je de¬ jala, da drugače sploh ne bo več prišla na estancijo. In zraven njega veliko črpalko za vodo na veter. V dobrem mesecu sem imel očiščene¬ ga sveta približno 1 hektar. To delo je pa bilo silno naporno. Najprej sem mo¬ ral izkopati ves plevel, nato pa ves svet preorati. Z zastarelim plugom sem se mučil, da so me bolele vse kosti. Pozne¬ je so mi pa posodili plug delavci, ki so z njim orali zemljo in pripravljali te¬ ren za novo cesto. Tako sem imel teren pripravljen. Na njem sem zasadil 70.000 česna, zalival sem ga po jarkih, ki sem jih izpeljal od kopalnega bazena. Česen je lepo ka¬ zal in je že delal glavice. Predno pa mi je dozorel, mi je skoro ves ušel v cvet. Bil sem ves potrt, ker takega čes¬ na ni mogoče vezati v vence. Tako sem reševal, kar se je rešiti dalo. Končni re¬ zultat mojega pridelka je bil: 270 ven¬ cev prve, 171 vencev druge in 60 vencev treje vrste, česna, ki mi je pa ušel v cvet, nisen mogel splesti in je šlo tako v izgubo 35.000 glavic. Trgovec je zanj ponujal po 7,6 in 4 pese po kakovosti. Lastnica estancije je pa dejala, da ga bo ona bolje prodala pri svojih znan¬ cih v Buenos Airesu. Gospa je res z njim mešetarila v mestu in ga prodaja¬ la po cenah, za katere se je sama dogo¬ varjala. Meni so potem izplačali 700 pesov kot polovico izkupička. Za krompir so mi pa dali prostora 4 in pol hektarja. Sadil sem ga od 20. septembra do 1. oktobra. Ko je bil že (Nadaljevanje na 4. strani) HUGO WAST 41 . 6 6 6 DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM. Alcazar je skušal z daljnogledom ugo¬ toviti to, kar se dogaja, toda roka se mu je tresla. Razločil je nejasno črno množico, ki se vali kot valovi in se prib¬ ližuje s stisnjeno pestjo v zraku in rde¬ čimi praporji. Gospa Aspasia pa se je sesedla v naslanjač, vzdihovala in stokala; poleg nje p a patriarh, ne vedoč kaj naj stori pred temi vojaki. Kdo so,” je vpraševal Alcazar. Kakšno razmerje vlada med temi, ki so se s tako lahkoto polastili vladne pa¬ lače in temi masami, ki se vale groze¬ če od vzhoda. Regimenti korakajo od zahoda... In zakaj sta Zia in Cabral tukaj in jih ne poskušata pomiriti? In zakaj je on, Alfredo Leon, minister go¬ spe Hilde, sploh še tu?” Rekel je nato generalu: “Naj grem? Ali naj ostanem? Ne¬ sreča, v kateri se nahaja domovina, je še edino, kar me vznemirja. Moje živ¬ ljenje ne velja nič več, zato ga lahko žrtvujem. Razpolagajte z mano do smrti...” General, ki je v Alcazaru gledal ved¬ no iskrenega Argentinca, mu je ponu¬ dil roko, Zia pa mu je rekel na uho: “Glej, kol bi bili pametni, bi te ustre¬ lili že zaradi nezaupanja; toda, ker smo neumni, ti odpiramo majhen kre¬ dit; ostani tukaj in ker imaš dober go¬ bec in dobro pero, ti zaupamo sestavlja¬ nje vladnih odredb.” Alcazar mu je pokazal množice na cestah. “Ali mislite, da bodo tisti, ki se vali¬ jo sem, čakali na naše odredbe?” Zia se je zasmejal. Čutilo se je že strahotno šumenje kotla, ki se je raz¬ letel. Visoki nebotičnik se je tresel, ka¬ kor da bi bil iz stekla, in niti dvojne ši¬ pe v oknih niso mogle prenesti sopare, ki je prihajala od spodaj, diha revolu¬ cije, požarov, pomorov.. . Ta hip je zagrmel top in takoj nato je zapela trobenta! “Kaj je to? Topništvo?” je vprašal Alcazar.” Kako, da ima ljudstvo topo¬ ve?” “To sem hotel reči,” je odgovoril Zia, “kadar je človek v vladni palači, ne sme odpirati okna samo na eni strani. Po¬ tem, ko smo se ozrli proti morju, odko¬ der nam je prišlo v deželo toliko dobrih strojev in toliko slabih doktrin, se je treba ozreti tudi v notranjost dežele, odkoder nam more priti rešitev.” In Zia je odprl okno proti zahodu v trenutku, ko je vojaška godba udarila tiste štiri suverene note, to veličastno pročelje, s katerim se začenja argentin¬ ska himna. Glasni zvočniki so razprši¬ li po mestu te veličastne glasove, po¬ zabljene na zunaj, toda hranjene v či¬ stih srcih, čakajočih na uro Domovine. “Prosim vas, Zia, razložite mi, kaj pomeni vse to?” je vzkliknil Alcazar, zajet od zdravega in nenavadnega ga¬ notja. “Kaj pomeni ta neizmerna mno¬ žica, uniformirana s sinjimi srajcami, ki napolnjuje avenido od te strani?” Trideset let je že minilo, odkar je zad¬ njič v Buenos Airesu visela argentin¬ ska zastava. Če bi kdo hranil samo košček blaga s temi barvami, ki so jih zavrgli anarhomarksisti, bi pomenilo zločin, žalitev človečnosti. Kako da se nenadoma, v trenutku pojavljajo te u- niforme, puške, topovi in na stotine ar¬ gentinskih zastav, vojnih praporov z zlatovtkanimi sonci, v katerih žarkih se bleste zadnji žarki drugega sonca, ki se zdaj dviga? Več častnikov je vstopilo v sobo in zavzelo prostor pri vratih. General se je nagnil čez okno in po¬ kazal Alcazarju avenido, polno sinjih srajc. “Se čudite? Sem si mislil, da se bo¬ ste.” “Razložite mi, general kaj pomeni vse to?” “To je, kar se je v španski državljan¬ ski vojni imenovalo — peta kolona. To so domobranci, ki so se organizirali naskrivaj pred vlado, vodeni od dveh najvišjih ljubezni: od vere in domovine, čakajoč samo znamenje svojega vodi¬ telja, da pograbijo za orožje. Danes sem dal to znamenje!” “Že trideset let je,” je vzkliknil, “od¬ kar nisem videl argentinske zastave. Velik zločin smo napravili marksisti, ko smo prepovedali te svete barve, če¬ prav sem jaz, takrat senator, glasoval proti zakonu, se čutim vseno krive¬ ga...” Leče daljnogleda so se napolnile z vročimi solzami starega politika, v ka¬ terega srcu so oživela mladeniška čust¬ va in. spomini. Zagrmelo je drugič iz topa. In takoj je divizija konjenice s kopji in v galo¬ pu prihitela na trg, na katerega so se valili že prvi valovi tolp, željnih izro¬ pati najbogatejšo palačo na svetu. Drugi častniki so prihajali v sobo in poročali o novostih. “Kaj je,” je vprašal general. “Telefonska služba je že v redu!” je odgovoril eden izmed njih. “Pet tisoč jezdecev je pribrzelo z de¬ žele,” je poročal drugi. “Posrečilo se je spraviti iz arzenalov sedemnajst topov in sto strojnic in smo jih že razpostavili pred avenido Revolucionarke, je rekel tretji. “Marksisti so prestrigli električni tok v vežnih vratih palače in plezajo po njih. Se računa, da jih bo prišlo dve sto tisoč.” General je segel po telefonu in se zvezal s šefom svojega generalnega šta¬ ba. Prvič se sedaj preizkuša vojni stroj, pripravljen tajno v časih podzemeljske¬ ga delovanja. Peta kolona je imela orožje in zasta¬ ve in kar je veljalo največ, imela je vo¬ ditelje in — ideal, za katerega bi pet¬ deset tisoč vojakov takoj na mestu da¬ lo svoja življenja. “Polkovnik Olegario Andrade?” “Ukažite, general!” “Naj baterija začne z ognjem in vsak top naj bo obrnjen na drugo ulico. Po¬ tem naj stopi konjenica v delo!” General je odložil telefon. Torej začnimo! Ta, ki prvi udari, u- dari za dva! je rekel. V tem hipu se je prikazala Rahab s svojo materjo. “Še vedno tukaj?” je vprašal Zia. “Ukradli so mi avion! Iskati morava drugo pot za pobeg”. “Pustite ju iti!” je ukazal Zia častni¬ ku pri vratih. Bosta že vedeli kam naj se obrneta.” "In midva?” je vprašala gospa Aspa¬ sia Perezi vdova Montalvan, budeč se iz svoje zlomljenosti, in kažoč na patriar¬ ha, ki je bil še bolj potrt kot ona. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 19. X. 1950 - Ano del Libertador General San Martin (Nadaljevanje s 3. strani) ves zunaj, ga je pomorila slana. Toda kmalu se je zopet obrastel. Tedaj je pa. nastopila suša. Na estancijo je priš¬ la tedaj tudi hčerka lastnice estancije s svojimi prijateljicami. Vsak dan so se kopale in solnčile v kopalnem bazenu, jaz pa nisem smel več jemati vode iz njega za namakanje krompirja. V svo¬ ji hudomušnosti mi je šinila v glavo re¬ šilna misel. V bližini je bil čebeljnjak s 100 panji. Čebele je imel v oskrbi člo¬ vek, ki se nanje ni dosti razumel in jih je čisto "zdivjal”. Neopazno sem odšel V čebelnjak in malo potresel panje. Če¬ bele, vse razjarjene, so se zapodile iz panjev in se maščevale nad razvajeni¬ mi gospodičnami. Vse opikane so s kri¬ kom in vikom pobegnile v salone na es- tanciji. To sem ponovil nekaj dni. Pa sem imel spet dovolj vode. Naša gospo¬ dična je z letalom odpotovala v morsko kopališče v Uruguay. Kljub veliki su¬ ši sem na površini tri četrt hektarja, ki sem jo določil za krompir od štirih hektarjev, pridelal 7 ton krompirja. Vsega sem zvozil na najbližji trg. Pr¬ vega sem prodajal po 50 ctv 1 kg, poz¬ neje pa po 40; 1.200 kg sem vrnil gos¬ podinji za seme. Tako mi je pridelek krompirja vrgel 1.300 pesov zaslužka. Taka je bila moja šola na estanciji prvo leto. Za drugo leto sem zahteval pismeno pogodbo in sem jo tudi dobil. Plačo so mi zvišali od mesečnih 200 pe¬ sov na 320. Zelenjave letos ne gojim več toliko. Samo toliko, kolikor je po¬ trebujemo za estancijo, česna sem letos zasadil 125.000 glavic, krompirja pa na površini pol drugega hektarja in 40.000 čebule. Letos bom pametnejši in mislim, da bom zaslužil tudi za nazaj to, kar bi moral še dobiti. Lepo Vas vse pozdravljam Vaš J. Š. SLOVENCI PO SVETU Španija Na pravni fakulteti v Barceloni je diplomiral naš delavni in zavedni rojak g. Peter Markež. Iskreno čestitamo. Poroka. Naš rojak g. Marjan Brand- steter se je dne 10. oktobra t. 1. poročil v stolnici v Barceloni z' gdč. Annie Ra- ventos, vnukinjo svetovno znanega nor¬ veškega komponista Griega. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in veliko božjega blagoslova! Društveni oglasnik Članski sestanek Društva Slovencev bo v nedeljo 29. oktobra ob 11.15 uri, t. j. takoj po slovenski maši v Salezi¬ janski dvorani na Belgrano. Vsi člani društva bodo poprej dobili tiskana po¬ ročila odbornikov Društva Slovencev, ker bo razgovor o važnih vprašanjih. Redni letni občni zbor Društva Slo¬ vencev bo pa v nedeljo 12. novembra ob 11.15 uri, t. j. zopet po slov. maši, prav tako v Salezijanski dvorani na Belgra¬ no. Odbor Društva Slovencev poziva vse člane, ki še niso poslali odgovorov na vprašanje, ali so za ustanovitev Vzaje¬ mne pomoči ali ne, da to storijo nemu¬ doma! Ne odlašajte z odgovorom, bodi¬ si, da se izjavite za ustanovitev ali pro¬ ti ustanovitvi! EUKOPLATA Eogata izbira paketov as vsemi potrebnimi živili za BOŽIČNE praznike Zahtevajte cenike! POZOS 129-1. nadstropje BUENOS AIRES ležijo. Vsem fantom pa tudi sporočamo, da bo imel dne 5. novembra novo mašo sa¬ lezijanski bogoslovec č. g. Ciril Kump v Don Boscovem zavodu v Ramos M e jia. Podrobnosti bo objavila še Svobodna Slovenija. Na praznik Kristusa Kralja dne 29. okt. se udeležimo vsi slovenski fantje skupne sv. maše ob 10 1/4 na Belgranu. S tem bomo pokazali zvestobo našemu Kralju, ki ga ravno v teh dneh tako bo¬ gokletno žalijo. Odbor SFZ. trn CERKVENI OGLASNIK Pobožnost za pokojne bomo Slovenci imeli na Chacariti na dan Vseh svetni¬ kov popoldne ob štirih. Najprej bo go¬ vor, nato pa molitve z žalostinkami. “Triglav-film” filmsko podjetje LR Slovenije bo letos pričelo s snemanjem zgodovinsko-umetniškega filma “Visoš¬ ka kronika”. Scenarij — Drago Šega, snemanje — Bojan Stupica, gl. režiser dramskega gled. v Bgd. V Ljubljani so ustanovili Farmacevt¬ sko društvo za Slovenijo. Poravnajte naročnino Prispevajte v tiskovni sklad ©HVE§¥IEA Odbor SFZ vabi vse svoje člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 12. okt. ob 2 popoldan v Don Boscovem zavodu Ramos Mejia. Pridite točno, da ne bomo ovirali molitvene u- re za misijone ,ki bo ob 5. popoldan na Belgrano, kjer je slovenska maša in dali možnost, da se je tudi fantje ude- Umrli so v torek 17. oktobra ob pol 11 uri zvečer v Ribnici na Dolenjskem naš dragi oče JANEZ PETELIN Prosimo Vas, molite za nje! Marija, žena. Otroci: Marija, Ivanka, Francka, Ivan p. Ciril, Jože in Andrej z družinama. Ribnica — Buenos Aires, 19. oktobra 1950 Ano del Libertador General San Martin KADAR STE V ZADREGI, KAJ BI DALI ZA; GOD, ROJSTNI DAN, KRST, POROKO, OBLETNICO, pridite k nam, pa boste dobili prav lepe in praktične stvari, ki jih bo obdarovanec vesel. "SANTA JUIIA” TRGOVINA Z NABOŽNIMI PREDMETI IN PAPIRJEM VICTOR MARTINEZ 39 Kadar potrebujete prevode dokumen¬ tov iz kateregakoli jezika (overovlje¬ ne pri traductor pubPco), nasvete in pomoč pri iskanju državljanstva, ar¬ gentinskih potnih listov za tujce, le¬ gitimacij, dovoljenja za vselitev itd., se obrnite na g. SIMONA RAJERJA Dobite ga vsako nedeljo po slov. maši na Belgrano. Podpirajte SVOBODNO SLOVENIJO "ČASA B 0 Y U " OLAZABAL 233G (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 78 - 9160 Nudimo jedilni pribor — alpaca srebro; listnice in denarnice iz naj¬ finejšega usnja; primerna poročna in krstna darila (otročji pribori) POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO Vsak dan odprto do 20 ure, ob sobotah popoldne pa se lahko zglasite v na¬ šem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338 Dto. 5 VAJENCA sprejme slovenska strojna delavnica B. SELJAK DEL PARAISO 259 Santos Lugares Km. 9 SLOVENCI. POZOR! Po Rdečem križu na Reki (Fiume) pošilja moko v vrečah in ostale večje pošiljke vsakovrstnih živil znano izvozniško podjetje J. F A B R IS & C o. r H E W Y 0 R K Pojasnila dajejo zastopniki za Južno Ameriko BUENOS AIRES, CALLE ESTADOS UNIDOS 4359 Telefon 60 - 7080 Uradne ure: od 15.30—19.30 ure. DARILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. P AN E T M p Cia. DIAGONAL NORTF 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 Imprenta “Dorrego'', Dorrego 1102 - Bs. Aires Iz Buenos Airesa pošiljamo za Vas pakete z izbranimi živili pod najugodnejšimi pogoji in to: “OTROŠKI PAKET” 1 kg mlečnih bonbonov “Marilo” 1 kg medu Vz kg mleka v prahu Vz kg bonbonov “Viena” Vz kg najfinejših testenih (cabe- ilos de angel) kg fine marmelade (marelične ali pomarančne) Cena $ 44.— Vz “VELIKI OTROŠKI PAKET” 2 kg mlečnih bonbonov “Marilo” 2 kg medu 1 kg mleka v prahu 1 kg bonbonov “Viena” 1.50 kg najfinejših testenin (cabello de angel) 940 gr fine marmelade (mare¬ lične ali pomarančne) Cena $ 79 .— 3 kg medu, netto 2 kg marmelade, brutto Cena $ 49.— POSEBNA PONUDBA 9 kg testenin, brutto Cena $ 47.— Vsi navedeni predmeti so prvovrstni, pravilno pakirani in prihajajo v doka¬ zano dobrem stanju. V gornjih cenah so vračunani vsi stroški za odpošilja- tev in pakiranje (zaboj iz vezane plošče in močno prevezan z jekleno vrvico in plombiran) in poštnina do hiše prejemnika. Uradujemo dnevno, razen nedelj, od 16. do 19. ure PAKETI "ATLANTICO LAVALLE 885, I. nadstropje, of, 6 BUENOS AIRES 66 99 T. E. 34-1185 CAMCALLO 439, Oficina 692 T R A N S E N C 0 M I E N D A S INTERNACIONAL ES URADNE URE: OD 9. DO 18. BOŽIČNI PAKETI POŠTNI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI POPOLNI ALI DELNI IZGUBI ZA VSE DRŽAVE Naslovljenec dobi paket brez vsakih stroškov v šestih do devetih t:dnih, kakor je pač država, v katero je paket namenjen. Vročitev paketov ga¬ rantiramo. Plačilo zavarovalnine pa izpade v primerih vi je sile kot n. pr. mednarodne vojne ali državljanske vojne itd. KAKOVOST PAKETOV: VSE BLAGO JE PRVOVRSTNO. Ta c e nih razveljavlja vse dosedanje c e nih e. No. 1.$ 33— 2,25 kg riža 2,25 kg sladkorja No. 2 .$ 33— 4,5 kg riža No. 3.$ 33— 4,5 kg sladkorja No. 4.$ 38— 1 škatla (1140 g neto z govejim jezikom 3 kg riža No. 5.$ 43.— 4 škatle (4 kg neto) čebelnega medu No. 6 .$ 44 ._ 2 kg riža 2 kg svinjske masti No. 7.$ 44— 4 kg mila za pranje 300 g toaletnega mila No. 8 .$ 45— 2 kg svinjskege masti 3 konserve govejega mesa 1 steklenica mesnega izvlečka 1 konserva paradižnikove mezge No. 9.$ 45— 2 kg moke 2 kg sladkorja 400 g dišav No. 10.$ 48— 1 kg surove kave Santos 2 kg sladkorja 1.5 kg riža No. 11.$ 48— 4 kg neto svinjske masti No. 12.$ 48— 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) 2 konservi z govedino 1 steklenica mesnega izvlečka No. 13.$ 54— 1 kg prekajene slanine 1 kg svinjske masti 2 kg čebelnega medu No. 14. $ 55— 1 kg Santos kave v zrnju 3 kg neto čebelnega medu No. 15.$ 55— 10 konserv govejega mesa No. 16.$ 56.— 2 kg neto svinjske masti 2 kg prekajene slanine No. 17.$ 58,— 1 kg Santos kave v zrnju 3 kg neto svinjske masti No. 18.$ 60— 4.5 kg riža 4,5 kg sladkorja No. 19.$ 60— 9 kg riža No. 20 .$ 60— 9 kg sladkorja No. 21.$ 67— 2 konservi 2280 g neto z govejim jezikom 6.5 kg riža No. 22.$ 75— 2 kg Santos kave v zrnju 1.5 kg sladkorja 1 kg riža No. 23.$ 78— 3 kg moke 3 kg sladkorja 2 kg čebelnega medu 400 g dišav No. 24.$ 80— 8 konserv (8 kg neto) s čebelnim medom čistim No. 25.$ 87— 8 kg neto svinjske masti No. 26.. . . $ 87— 1 kg Santos kave v zrnju 2 kg sladkorja 2 kg svinjske masti 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) Vz kg marmelade No. 27.$ 96— 1 konserva z govejim jezikom 1140 g) 1 kg slanine 2 kg svinjske masti 1 kg riža 1 kg čebelnega medu 1 kg sladkorja Vz kg kakaa No. 28.$ 15— 450 g Santos kave v zrnju No. 29.$ 17— 450 g izbranih dišav No. 30 “Božič“.$ 150— 1 kg Santos kave v zrnju 1 kg sladkorja 1 kg marmelade 1 kg čistega čebelnega medu 1 kg svinjske masti 1 kg prekajene slanine 1,14 kg govejega jezika 1 steklenica (100 g) mesnega izvlečka 1 manjša konserva s svinino 250 g angleškega kakaa 200 g Ceylon čaja 400 g izbranih dišav