List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrlisfe dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine.: — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, v sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. >- Ne- zaprte reklamacije so poštnine proste. O hišno-razrednem davku. Piie posl. Pišek. Spanji hišni razredni davek je razdeljen v 16 razredov. Plača se po tem, koliko ima prostorov za statiiovanje. V 16. razredu so najmanjše hiše — bajte — ki imajo samo po eno sobo za stanovanje ter plačajo po 3 K davka na leto. V 15. razredu so hiše z dvema za stanovanje primernima sobama in te plavajo po 3.40 K na leto hišnega davka. Proti hišno-razrednemu davku se upirajo po-slajnci in v ta odSek sta izvoljena iz Sloveinskega kluba za Štajersko poslanec Pišek in za Kranjsko poslanec Povše. Poslanci pravimo, da tisti, komur hiša kaj nese — jo ima v najemu, že tako plačuje najemninski davek, in kdor jo pa rabi za svojo potrebo, naj bi od tega ne plačeval nobenega davka. Za zdravje je dolžna tudi država skrbeti. Cim slabše je stanovanje in Cim več ljudi prebiva v enem prostoru, tem bolj je nezdravo. Zdravniki pravijo, da vsak človek potrebuje povprek po 14 kubičnih metrov zraka^ V hiši, kjer je premnogo ljudi, se rade izcimijo razne kužne bolezni, kakor: vročica, jetika itd. Tudi pošteno nravno življenje hira, kjer jih preveč v eni hiši stanuje. Vlada bi morala na vso moč skrbeu za to, da dobe ljudje — njeni državljani — dovolj in zdrave prostore za stanovanje. Vlada je te dni izdala novo predlogo, po kateri se hišni davek nekoliko spremeni, in vlada pravi, da se bo vsled tega, ker se 151. in 16. razred davka čisto oprosti, to so tiste hiše, ki imajo samo eno, oziroma po dve sobi, hišni davek odpustil ter imenovana razreda ne bosta plačala nobenega hišnega davka več. S tem se bo odpisalo okoli sedem milijonov davka. Na Štajerskem Šteje 16. razred 74.872 in 15. razred 60.323 hiš. Davek bi se zmanjšal za 419.700 kron. Na slovenski del bi prišlo okoli 300.000 kron hišno razrednega davka odpisanega. To so lepe obljube, človek bi sodil, da skrbi vlada res za zdravje in blagostanje ljudstva. Ko sem to predlogo v rok® dobil, prebral in premišljeval, sem pa spoznal, da bi po novi predlogi, Če bi bila v davčnem odseku nespremenjena in v parlamentu sprejeta, ne imeli nobene olajšave, temveč še večji hišno razredni davek. Evo, nova davčma predloga v hišno razrednem davku se glasi: § *■ Pri vpisovanju hiš za hišno razredni kataster na novo so kot davku podvrženi prostori v poštev vzeti :i 1. za stanovanje porabne in v ta namen primerne sobe in čumnate,, hiše za stanovanje, družinski prostori, dvorane za plesišča, krčme, pisarne, kabineti itd., in dalja , j | ( 2. Prodajalnice, shrambe za blago, delavnice i. t. d. Davku niso podvržene: a) kuhinje,, Če iste niso za stanovanje porabne: b) izjemno za gospodarstvo porabni prostori, kakor za zaloge, gospodarski prostori, Škednji, hlevi in drugi, c) prostori, kateri niso od vseh 4 strani obdani, kakor odprte delavnice za kovače itd,, d) kleti, prostori okoli stopnic, lope, hodniki in podstrešja. So prostori pod 2 napovedani v odstranjenih poslopjih, tedaj se tisti, kakor pri glavnem poslopju, naznanijo. § 4 tedaj določa davku podvržene prostore in pravi, da za stanovanje porabne in zato primerne hiše in čumnate so davku podvrženi prostori. Po do sedaj veljavnem dvornam odloku od 2G-febr. 1820 so se obdačile le tiste hiše in čumnate, v katerih se stanuje ali so za stanovanje odločene. Iz tega je razvidno, da je nova davčna postava mnogo ostrejša, ker določa, da morajo vse za stanovanje primerne hiše in čumnate plačati hišno-razredni davek. Ros je, da jb na deželi več prostorov, ki so za stanovanje pripravni, pa se nujno rabijo za druge shrambe, na primer za obleko, ležišča za družino, prostore za obleko itd., in nov davek bi bil, če bi se vsi ti prostori obdačili. Na tak način bi se našlo pri vsaki hiši več kot dva davku podvržena prostora, in če se v odseku ne posreči, da se v vladni predlogi besedilo 1 premeni v: za stanovanje rabljene in od lastnika v ta namen določene hiše in čumnate — tedaj po novem hišnem davku nimamo nobene olajšave pričakovati, če se nam poslancem ne posreči, da se predloga prenaredi. Za živinorejo. (Govor po«l. Pišeka t drž. zboru). Visoka zbornica! Žal imam le malo časa govoriti v tej veleyažni narodno - gospodarski razpravi. PODLISTEK. V slabi družbi. i. Na Nemškem sta živela pred leti zakonska Trunkova. Bila sta delavskega stanu, dninarja. Imela sta edino hčer Agnezo. Ta zakonska sta bila one vrste ljndi, ki nobenemu * ne storijo „nič slabega", katerim ne more nihče nič reči ker ne kradejo, ne kolnejo Boga, ne prešestujejo. Nu, če pa storijo komu kako drugačno krivico, ali če se kaj prepirajo sč sosedi, to po njihovih mislih ni taka reč; zato so še zmerom pošteni ljudje, saj to ni velika reč. Tako tudi dovoljujejo svojim otrokom brez vsakega pomisleka tako imenovana znanja, češ: da tako pride otrok h kruhu; da tudi drugi tako delajo; da je taka navada; da sta bila tata m mama tudi taka; da treba iti za svetom; ljubezen je bila in tudi še bo itd. „ _ Njuna hčerka je bila v prvih letih prav pridna in dobra. V šoli se je odlikovala z marljivostjo in lepim vedenjem. Tudi ročnih del se je učila in iaurila se je prav dobro v šivanju, pletenju in vezenju. Po dovršeni šoli je ostala doma ter šivala in delala. Opravila jej ni manjkalo • posebno, ker je bila izurjena, lepega vedenja in zelo pobožna. Vse jo je imelo rado. Tu pa je prišla nesreča. Roditelji so vzeli v hišo nekega Roka Linko, delavca v tvornici. Bil je čeden mladenič, hodil je daleč po svetu in je marsikaj poskusil. Agnezi iz početka ni nič kaj ugajalo njegovo vedenje. Ali ta se ni dal oplašiti. Prizadeval si je na vse kriplje, da bi se jej prikupil. Ko je izpoznal, kaka je Agneza, jel se je hliniti ter se kazati pobožnega in krepostnega. Naj si je bil nevernik, jel je vendar zahajati ob nedeljah k pridigi kot drugi domači ljudje. Cerkvene govore si je dobro zapomnil, a samo zato, da bi mogel govoriti o njih z Agnezo. Popoludnejej je kaj bral iz izpod-budnih knjig, ki jih je imela sama, ali jih je dobivala od duhovnika na posodo. Polagoma je začel sam izbirati knjige, ki jih jej je potem prebiral. Iz početka te knjige še niso bile tako slabe; pozneje pa je jel donašati slabe romane, to je jako zaljubljene zgodbe, ki jih je vzel na posodo v neki mestni knjigarni. Agneza ni zapazila, kaj nameruje zapeljivec. Stariši pa so ga še podpirali, da bi le vjeli „dobrega zeta", kakor so menili. Sad takega berila se je kmalu pokazal pri Agnezi. Postala je vsa razmišljena in razdražljiva; vzbujali so se jej občutki in nagnenja, ki bi bila morala ostati skrita v globočini duše. Prej je vselej molila zjutraj in pošiljala s čistim srcem svoje molitve proti Bogu, šla k sv. maši, potlej pa na delo. Zdaj pa je le sanjarila o samih vitezih in plemenitih gospéh, o roparjih, razbojnikih in enakih pustolovcih, o srečnih in nesrečnih ljubovnikih. Za delo ni marala več, bila je hladna do svojih prijateljic, in začela se je čudno oblačiti. In zdaj je dosegel brezvestnik, kar je hotel. Kmalu je pripravil Trunkove do tega, da so jeli zahajati ob nedeljah popoludne ven iz vas: v druge kraje. Onde sta se stara dobro imela pri pivu in žganju; plačeval je vse lepo Link. V tem pa sta se mlada sukala po plesišču, in govorilo se je marsikaj, česar dekle prej ni bilo vajeno. S takimi izleti je dajala Agneza pohujšanje; in posebno še, ker je bila vpisana v bratovščino, in je bila dolžna še posebno gledati, da si ohrani deviško čast II. Ko izve to domači župnik, dá jo poklicati k sebi; ob enem povabi tudi prednico one bratovščine. Tu jo Moram in se hočem torej omejiti na sedaj najvažnejše in za naše kmetijstvo najpotrebnejše in to je naša živinoreja, ki ji preti vsled tega, ker zahtevajo velika mesta in industrija odprtje mej za tujo živino, največja nevarnost. Kakor se mi dozdeva, se namerava visoka vlada temu pritisku vdati in našo živinorejo izpostaviti nevarnosti. (Čujte! Čujte!). Predložena rumunska trgovinska pogodba in tudi po-oblastilni zakon pričata dovolj, da hoče sedanja vlada ugoditi zahtevam industrije, ne da bi pomislila, da izpostavi pri tem naše avstrijsko kmetijstvo največjim nevarnostim. Samo pri sedanjih deloma primernih cenah živine se je moglo naše kmetijstvo še vzdržati. Ako se bodo pa cene živine zmanjšale — in to se bo gotovo zgodilo, predvsem, ker se hoče vsled pooblastil-nega zakona ne le Srbiji, temveč tudi drugim balkanskim državam podeliti take koncesije (dopustitve) — potem je naša živinoreja uničena. Zato mora vsak iz kmečkih okrajev izvoljen poslance paziti in pocblastilni zakon, ki pusti vladi takorekoč prosto roko, z vsemi sredstvi pobijati in zabraniti, da se ta zakon sprejme. (Pritrjevanje in medklici). Vlada je sicer predložila načrt zakona, po katerem se zagotovijo avstrijskemu kmetijstvu za dobo deset let gotove ugodnosti v ta namen, da se živina lahko spravi v denar in da se pospeši izvoz naše živine. Toda jaz ne dam n. pr. na to vnovčenje živine skoro nič in menim, da lahko resnično naprej povem, da bo nudilo le največjim živinorejcem in pitavcem ugodnosti, velikanski množini malih kmetov pa bo zelo malo koristilo. (Tako je!) Na kak prisiljen izvoz naše živine v inozemstvo ni mnogo upati, kajti carina in trgovinska pogodba z Nemčijo sta na več let določeni in na kako znižanje carine sploh ni misliti. Velike nevarnosti pretijo naši živinoreji in jaz svarim ne le vlado, temveč tudi visoko zbornico, da bi žrtvovala avstrijsko kmetijstvo pritisku industrije. Gorje vladi, ki kmečkega stanu, poljedelstva ne varuje! Umno kmetijstvo, oziroma kmečki stan, je temelj države in zelo obžalujem, da, srce mi krvavi, da se ta vlada tako malo zanima za kmečki stan. (Pritrjevanje). Naš kmečki stan gleda na dolgoletne bridke skušnje nazaj, on mora kot suženj za upnike in davke zastonj težko delati, in če se živinoreja ne bo več obnesla, k čemur pripomagata že lanska in letošnja slaba letina glede krme (prav resnično!), bo moral kmetovalec stanje živine zmanjšati, primanjkovalo bo gnoja in posledice bodo podraženje mleka in splošno uboštvo. (Živahno pritrjevanje). Ne smemo pozabiti, da izdatki za kmetijstvo od leta do leta rastejo. I>ftna&njn ¿številka, ima „Ooepodcurske 3Vovice~ kot prilogo. začne gospod svariti ter jej dopoveduje, v kaki nevarnosti je. Ona prizna, da je prišla na krivo pot ter obljubi, da se hoče poboljšati. Nato reče župnik: „Če se misliš zares poboljšati, treba je pred vsem, da se varuješ grešne priložnosti. Ne smeš se več pečati z onim ptujcem in ne stanovati ž njim. Skušaj torej pregovoriti stariše, da mu od-poved6 stanovanje. Ko bi pa tega ne hoteli, treba pa, da ti zapustiš očeta in mater iz ljubezni do Boga in svoje duše. In bodi prepričana: če bodeš ubogala in zvesto slu-služila Bogu, bode božji blagoslov nad teboj. Dalje pa moraš takoj opustiti tako škodljivo branje; začni spet čitati dobre, pobožne, izpodbudljive knjige- Ali bi se ti ne studila jed — pa naj je še tako dobra — ko bi vedela, da je strup notri ? Isto je s takimi knjigami. P pravljajo. Ker je čisti dobiček namenjen za narodne namene, ne sme nihče ostati doma. Daljše poročilo in vspored prinesemo prihodnjič. m Slov. Bistrica. V sredo 23. junija so obhajali naši Nemci in posilinemci „zonvend - feijer". Pri tistem ognju so skakali naši Nemci prek ognja. Nagovor je imel nadučitelj nemške šole. Naglašal je, da naj Slovenska Bistrica ostane vedno Nemška Bistrica. Gosp. nadučitelj, ali niste videli pri občinskih volitvah, da ni Nemška Bistrica, ni bila nikoli in ne bo nikoli? To si zapomnite! Gut Heil! trn Makole. Nek dopisnik iz Slovenske Bistrice je nesramno napadel v „Majrbiurger Zeitung" gospoda kaplana. Vsa stvlar je iz trte izvita, kakor sploh zinajo naši nasprotniki. Zavijati in resnico za-molčevati jim je slast. Niti ena trditev ni resnična, ppsebno pa zadnja je gorostasna laž, da bi bil gospod le kedaj izrekel v svojem življenju, da so Nemci psi. S takimi lažnjivostmi se ne ukvarjamo. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Vsa Slovenska Bistrica komaj čaka, da pride vendar Že enkrat vlak in odpelje ragovileže iz nje. — Pozor3 Ijorej, na Ha vlak! m Pekel pri Poljčanah. Dne 24. junija t. 1. je porodila tukaj žena Ana Raneinger štiri deklice, ki so prejele pri sv. krstu imena: Terezija Amalija, Marjeta, Magdalena in Ana. Oče Štefan Raneinger je reven dninar, ki že dalje časa boleha. m Ruška koča. 11. julija se vrši pri Sv. Arebu in Ruški koči planinska vestlica po sledečem vsporedu: 1. ob 10. uri bv. maža (č, g. dr. Medved); 2. po maši odkritje Romanovega studenca; 3. planinska veselica z mnogobrojuimi, zanimivimi, a — tajnimi točkami. Podravska podrt žnica slov. pl. dr. m Poljčane. T»mburaški zbor priredi v nedeljo dne 4. julija ob 3. uri popoldne v Gajšekovi gostilni Ciril- Metodovo slavnost na korist društveni blagajni. Ker so n» vzporedu tudi podnčni govori poslancev, zato se za obilno ndeležbo priporoča Odbor. Ptujski okraj. p Ptuj. Kdor je mož, mora znati tudi nesrečo prenašati. Kako pa dela sedaj Ploj, to pa kaže, da se še vsled padca pri deželnozborski volitvi ni pomiril. Sedaj zanemarja naravnost svoje dolžnosti nasproti svojim narodnim in kmečkim volilcem. Ali bi ne bilo dobro, da skličemo shode po celem okraju, na katerih pozovemo Ploja, da odloži mandat, katerega izvršuje v našo škodo. Vsakdo je boljši, če nam vsaj škodil ne bo. p Rogoznica pri Ptuju. Pri nas so dne 19. t m. ptujski heilovci kurili staropoganski „kres". Prostor za to je dal na razpolago tukajšnji posestnik in tesar A. Kukovec, ker v ljudskem vrtu ni bilo primernega prostora. Pri tem „kresu" se je seveda na vso moč tulilo „heil Luter", „Los von Rom" itd. Žalostno na tem je, da se je godilo to na ozemlju moža, ki je celo odbornik tukajšnjega bralnega društva p Sv. Urban p. Ptuju. Zaradi nenravnosti je bil pretočeni teden pri c. k. okrožni soaniji v Mariboru, posestnik in krojač F. Voglar obsojen na 6 mesecev težke, njegova hči na 2 meseca lahke ječe. Obsojenec 48 letni Voglar je hud „Štajerčijanec". p Šikole. Mi šikolski fantje, ki smo vriskali in peli pri Plojevem shodu, še varujemo visok mlaj s slovensko trobojnico, v Cirkovcah so ga pa že pred 14 dnevi podrli, ker ni>-o dali miru trije plojevci, da se ne bi zamerili tistim nemškim kramarjem, ki so klobuke pripeljali na prodaj. Nekatere je tudi jezil tisti Plojev zvonček, o katerem smo čitali v „Straži", ker ni zvonil Ploju, marveč Kmečki zvezi na čast. „Nemcem" tudi naš mlaj ni prav, grdo ga gledajo, in nekdo se je bahal, da bo zasadil hrast sredi Šikol, da ga bo pripeljal s koreninami vred iz polskavskih travnikov, da bo čez 50 let vreden tristo goldinarjev, sedaj bi se ga pa dobilo za tri krone. S hrasta bi bil lep razgled po slovenskem našem polju, ki je bilo letos trikrat izdano pri okrajnih volitvah, zato se bo reklo tettu hrastu: feld-| hrast numero tri. p Ivanjkovci. „Nehvaležnost je plačilo sveta", ta ; stari pregovor ne gre liberalcem iz spomina, na njih se ne j sme uresničiti. Ploj se je sicer v svoji „Neslogi" zahvalil 1 vsem, ki so zanj delali ob ča;,u volitev, pa beseda je prazna, če ji ne sledi dejanje! Sfclenil je, da hoče vsaj najpotrebnejše svojo agitatorje bogato plačati; med temi ! ; najpotrebnejšimi ja cerovski študent dr. Polak. Vendar pa j Polak ne bo porabil Piujeve nagrade za svoje potrebe, \ ampak hoče vse dati prečastiteoiu gospodu Bohancu, • šmarskemu dekanu, da tako vsaj pokaže dobro voljo, da bo moral vsak nehvaležnež se pred njim globoko odkriti i in reči: Pri liberalcih pa velja načelo: Hvaležnost odpira dahovitiške mošnje! p Cerovec. Na našem mladeniškem shodu se je baje zabavljalo samo proti liberalcem, nemškutarje se je pustilo pri miru! Zakaj tako? vpraša Polak, ki je za svojo pisateljsko vajo v „Nar. Listu" zaslužil eno žemljo! Veš zakaj, prijatelj! Zato, ker ste se liberalci od hofrata do zadnjega kramarja zvezali z nemškutaiji in ni v okraju dobil posilinemški kandidat nič ali prav malo glasov, ker je svoje odstopil Ploju! Ali zdaj razumeš? Prazne slame pa se na naših mladeniških shodih ne mlati! Svetoval bi Ti, da tudi stopiš med naše katoliške mladeniče, če Ti niso prenizki, od njih se lahko marsikaj naučiš, česar se ne da naučiti iz zapravljenih knjig ! p Zavrč. „Avanti!" s to besedo kakor kak „poma-rančentrogar" konča dopisnik v „Nar. Listu" svoje laži. Tam med drugimi napada tudi mene. Neumno se mi zdi se s takim hudobnim lažnjivcem prepirati; da pa ne bo mislil, da je kaplana v kozji rog ugnal, hočf m na nekatere laži odgovoriti. Hvali se, kako me je pošteno zredil in na noge postavil. Če bi vsi kaplana tako redili kakor ti, potem bi kaplan že bil zdavna v krtovi deželi! Ti le rajši svoje otroke redi, kaplana bodo že drugi redili. Do zdaj še mi pač nikdo ni v lice povedal, da takih duhovnikov ne mara, kakor sem jaz, saj tako hudobni, kakor si ti, zavrčki kmetje niso. Ko bi kaplan imenoval Ploja lute-rana in odpadnika od naše vere, ko bi nadalje grozil, da tistega ne bo spovedal, ki ne bo volil po njegovi volji, bi dopisnik to že toplo nesel pred sodnijo, saj je tožarenje njegov „glavni opravek". Tudi mladine ne pusti pri miru;, ni mu všač, ker ne špila takih „štikeleov", kakor jih je že on dosti po svetu zašpilal. Kar se tiče sleparij itd., recite liberalci: nostra maxima culpa. Kaplan bi moral dopisnika tudi vprašati, komu sme dati piti. Na uho mu naj bo povedano, da so že Plojevi volilci tudi pri kaplanu pili. Ali veš, kdo dela nemir v žagradu? Ljudje tvojega kalibra, ki vsako stoletje enkrat pridejo v cerkev. Med drugim tudi lažeš, da sem že dostikrat (!) koga iz sobe iztiral. Nikdar! K večjemu bi se to zgodilo tvojim grešnim kostem, če bi prišel 8 takimi hudobnimi in neumnimi i lažmi. Nič se ne boj, dobri Zavrčani, in teh je več ko slabih, bodo meni verovali, tvoji kimovci pa naj le verujejo tebi, ki zajemaš svoj evangelij iz „Nar. Lista" in „Štajerca" objednem. Povem ti pa, lažnjivec, da je pod mojo častjo, se s kakim „gedankenštrihom" prepirati, a ne bojim se takih obrekovalcev kakor si ti! —Vinko Kraner, kaplan. p Samoumor ali umor. Na železniškem tiru pri I Pongercah je vlak razmesaril Marijo Frangež iz Gornjih \ Jablan. Po čudnih govoricah soditi, so nekateri ponočnjaki j krivi žalostne smrti, ako ne, končala je slaboumnost življenje ubožne ženske. p Cirkovce. Trgovec g. Svenšek se je preselil v nove prostore pri cerkvi, kar bo gotovo vsem ljubo, ki ga po» znamo. Torej le k njemu, kdor obiskuje še cerkev. p Sv. Lenart pri Vel. Nedelji. G. Vesenjak ne zna na naš dopis nič odgovoriti, ampak samo želi, da naj nai dopisnik pride z imenom na dan. Svetujemo zgodovinaija Vesenjaku, da naj on raje pove dan, ko so šentlenartski fantje na nekoga čakali s koli. „Sloga" je začela to lai raznašati, pa jo naj tudi dokaže. Dokler pa tega ne dokažete, pa ne maramo imeti z ljudmi Vaše vrste nič za opraviti. Toliko za danes! p Rogaška Slatina. Nemci delajo na vse kriplje na ponemčevanju tukajšnjih in okoliških Slovencev. O veliki noči so odprli nemški otroški vrtec in jeseni bodo odprli i na nemški ljudski šoli tretji razred, seve ne za 6 svojih nemških otrok, ampak lovili bodo zopet na vse mogoče načine slovensko deco v nemško mučilnico. Slovenci, postavimo se v bran! Podučujmo stariše pri vsaki priliki, naj svojih nedolžnih otrok ne dajo v nemško šolo; za silo „tajč pohrustat", nikogar ne bo obogatilo in zveličalo. Dne 11. julija popoldne ob 3. pa pojdimo vsi k Sv. Križu v čitalnico na veliko Ciril-Metodovo slavnost. Slavnostni govor bo imel g. jurist Ant. Ogrizek, nato bo dražba krasnih dobitkov in veselica na vrtu Fr. Ogrizeka. Ves dobiček se bo obrnil v prid ubogim slovenskim šolarjem pri Sv. Križu. Tudi vsi sosedje so na to slavnost iskreno povabljeni. p Izpred Boča. Saj poznate bočk»ga puščavnika. Malo pridem med svet in še takrat nič veselega ne zvem. Oni dan sem jo mahnil čez Gornjo Sečovo na Slatino. V Sečovi se oglasim pri starem znancu, možu poštenjaku. In kaj mi je ta povedal ? Na binkoštno soboto je bil pri njem neki orožnik, ki je hudo zabavljal čez duhovnike in S. K. Zvezo. Visoka vlada, ali za to plačujemo orožnike ? Kaj ? Onemu orožniku pa svetujem, naj ne hodi v šolo k nekemu slatinskemu širokoustnežu, sicer bo tako nesrečen, kakor tisti revež, ki je lani po krivem pričal zoper nekega duhovnika. Razumete ? Paščavnik. p Z Ložnega pri Rogatcu. Dne 27. junija smo imeli žalostno lepo nedeljo. V soboto sta hodila cerkvena ključarja Fr. Dolšak in Fr. Ducman v Rogatec po smodnik. Kupila sta ga 10 kil. Med potom se jima ves raztrese. Spravita ga v vrečico nazaj. Kar ga je na tleh ostalo, pa Ducman užge, pri tem pa se užge tudi oni smodnik, ki ga je v roki držal Dolšak in tegn po eni strani života strahovito opeče, da je zdaj smrtno bolan. Nesreča nikoli ne miruje. Ljutomerski okraj« 1 Ljutomer. Naši liberalčeki predbacivajo pristašem katoliške stranke pomanjkanje narodne zavesti in mlačnost, ker „baje" zadostno ne podpirajo liberalnih družtev in njih podjetja. Na to predbacivanje stavimo mi katoliški Slovenci dve vprašanji: 1. Zakaj toga greha ne predbacivate v prvi vrsti svojim somišljenikom, ki se, kakor vemo, sami ne brigajo za prireditve in podjetja svojcev? 2. Kje pa je Vaša narodna zavest, kadar se gre za podpiranje strogo narodnih, obče koristnih, a žalibožo na katoliški podlagi stoječih društev? Dokazano je, da liberalni stranki v takih slo čaji h ne zadostuje preziranje, temveč da skuša škodovati vsakemu podjetju, ki ima svoj vir v katoliško narodnem taboru. Liberaloi, kje je vaša logika, kje vaša doslednost? Večkrat napaden katoliški Slovenec. 1 Ljutomer. Našim naprednjakom se čim dalje huje meša. Resno se bojimo, da kje celo ne pridejo ob pamet! Da to ni prazen strah, evo vam dokaza iz „Narodnega Dnevnika" od 24. junija t. 1.1 List piše: „Ljutomerski temškutarji neovirano hujskajo in razgrajajo po okolici e kresnimi slavnostmi — vse na hvalo „narodnemu" delu in političnemu vodstvu kaplana Škamleca". Res je, da so ljutomerski nemškntarji 19. junija obhajali svoj običajni „Sonnwendfeier", kakor prejšnja leta. Pa kdo bo jim zameril, ako po vsej sili hočejo pokazati, da so pri — smuknjeni!? Lotmerškega nemštva tudi ti poganski ognji ne bodo rešili! Ravno nasprotno! Iz njihovega heilaoja bo ljudstvo spoznalo „visoko kulturo" teh posilinemcev in se bo jih tem raje izogibalo. Kako je „N. D." našega g. Škamleca spravil v zvezo s tem kresom, to more razumeti edino le „napredna" butica! Gospod kaplan si ni nikdar prisojal kakega političnega vodstva; pa recimo, da bi res bilo vodstvo v njegovih rokah, kje bi bila ¿veza s kresom?! — Dosledno lahko sklepamo po „liberalni" logiki, da so Nemci prejšnja leta žgali kresove „na" hvalo narodnemu delu „Murskega Sokola" in političnemu vodstvu Kukovca, Gross-manna, Chloupeka, Mišja itd. Če se trhlo ljutomersko nemštvo ima kaj veseliti, se pač lahko veseli nad prisraoje-nostjo liberalnega časopisja! Liberalci s svojim naspamet-nim ravnanjem čim dalje bolj razkrivajo svojo nezmožnost! Kdo bo se bal takih ljudi?! Nihče jih ne smatra več za resne! 1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Prihodnjo nedeljo po večernicah se vrši v šoli občni zbor posojilnice, pri katerem bede predaval o zelo važnh gospodarskih zadevah naš rojak nadrevizor, VI. Pnšenjak. Molje in mladeniči, udeležite 60 v obilnem številu zborovanja! 1 Sv. Jurij ob Ščavnlci. Tukajšnje bralno društvo naznanja, da priredi dne 11. julija t. 1. veselico s petjem in gledališko igro „Deseti brat". Natančnejši vepored še objavimo. Odbor. 1 Cven. Prosto»oljno gasilno društvo na Cvenu ima v nedeljo dne 4. julija svojo letno tombolo v prostorih g. Kolaiiča na Cvenu. Začetek ob 5. uri zvečer. K obilni vdeležbi vljudno vabi Odbor. 1 Podporno društvo Franc Jožefov« šola v Ljutomeru priredi v nedeljo 11. julija v dvorani g. Fer. Kukovec (restavracija) po večernicah ob 3. nri popoldne šolarsko predstavo s sledečim vsporedom: A, „Slava domovini1' 1 Spevoigra z deklamacijami, dvo in triglasnimi zbori s spremljevanjem harmonija. Sestavil A. Kosi. B. „čašica kave". Veseloigra v 1 dejanju. Vstopnina: I. sedeži 1 K; II. sedeži 80 vin.: III. sedeži 60 vin.; stojišča 20 vin.; galerija 30 vin. K obilni udeležbi vabi odbof. Konjiški okraj, k Konjice. Ker se zopet in zopet ponavljajo od nasprotnikov napadi na Kmečko hranilnico in posojilnico med ljudstvom, kakor tudi v nasprotnem časopisju, zato podamo svojim zvestim pristašem pa tudi zlasti onim, kateri še sedaj ne zaupajo naši denarni zadrugi, sledeče podatke iz poslovanja v prvem polletju 1. 1. Skupnega denarnega prometa je imela Hranilnica 152 217 K 40 v. Hranilnih vlog se je vložilo 59.427-96 K in vzdignilo 13.356 90 K; stanje vseh hranilnih vlog pa znaša okroglo 123.000 K, kar je za naše razmere gotovo lepa svota, ki kaže veliko zaupanje do hranilnice. Posojil pa se je dalo, kar je večjih večinoma na varno vknjižbo, skupno 29.140 K, nazaj pa se je plačalo 1502 K. Članov je na novo pristopilo 32, tako da šteje zadiuga že 106 Članov. — Kaj pomeni Kmečka hranilnica in posojilnica v Konjicah in kakega zaupanja je vredna, najboljše dokazuje poročilo o redni reviziji g. nadrevizorja V. Pušenjaka Zadružni zvezi v Ljubljani, kjer med drugim pravi: „Kmečka hranilnica in posojilnica je velikega pomena za prebivalce v okolišu, ker jim nudi ped zelo ugodnimi pogoji pomoč posojil. To dejstvo, kakor zlasti uzorno poslovanje in požrtvovalno delo članov načelstva je pridobilo mlademu zavodu velik ugled in zaupanje, ter se zavod zelo lepo razvija." To so besede najskrbnejšega g. nadrevizorja in iivrstnega poznavalca in pospeševatelja slov. zadružne organizacije na Štajerskem. Klevetniki, vi pa le obrekujte naprej, naše dobro slovensko okoliško ljudstvo tako ve, da iz vas govori le zavist in sovraštvo. k Gabrovlje. Na veseli gostiji pri Bornekaiju so vrli pristaši Kmečke zveze nabrali 5 K 60 v za „Obmejne Slovence". Živio in hvala lepa! Celjski okraj. c Celje. Poroka. G. Lenče, gozdarski uradnik tvrdke Zandonatti pri Sv. Lovrencu na Pohorju je bil 26. jun. t. 1. poročen v Petrovčah z gdčno Korošec iz Celja. Gostijo sta obhajala s povabljenimi gosti v zasebni dvorani hotela „Pri belem volu^ v Celju. Bila srečna! c Celje. Na tukajšnjih samostojnih nemško - slovenskih gimnazijskih razredih se bodo vpisovali učenci za prihodnje šolsko leto v I. razred 8. julija ob 10. uri in 16. septembra od 8. do 10. nre dopoldne. c Celje. Med tukajšnjo liberalno naselbino še vedno vlada poparjenost vsled zadnjih deželnozborskih volitev. Mnogi so siti boja, ker vidijo, da se z osebnimi napadi in zmerjanjem ne more držati nobena stranka Drugi so v srcu za to, da se išče zopet način, kako bi vsi spodnještajerski Slovenci lahko skupaj delovali. Toda nepremagljive ovire so ravno pri vodilnih osebah. Dr. Kukovec se je popolnoma posvetil politiki in časnikarskemu delovanju, kaj potem ž njim, ako se doseže sloga. Spindler ima krnh samo pri sedanji stranki, istotako Leeničar, oba sta pod kapom, ako se razpuste liberalne organizacije in opuste listi. Zaradi par oseb še bo torej Slovenski Štajer Dadalje moral živeti v razdoru. c V hotelu „Pri belem volu" v Celju so po dvomesečnem delu zidaiji, slikarji, mizarji itd. dovršili marsi-kake izpremembe. Zlasti bo zanimal stare Celjane in okoličane lokal za trgovino. Ti se bodo spominjali, da je bila tu nekdaj zase hiša Graške ulice štev. 7., ki se je pa k hotelu prikupila in prenaredila tako, kakor da bi bila s hotelom ena hiša. V tem delu v pritličju je bila dolgo let mesarija, nekaj let trgovina, nazadnje trgovina z jestvi-nami prejšnjega lastnika Terscheka. Zdaj se je pa ta prostor popolnoma prenaredil in opremil z modernim pročeljem, na katerem se blesti napis Goričar in Leskovšek. Ta dva trgovska strokovnjaka bota odprla tu trgovino za papir, tiskovine, devocijonalije in sveče. Na to trgovino že zdaj opozarjamo in jo priporočamo. Priporočamo tudi hotel „Pri belem volu", ki je edino slovensko podjetje na Štajerskem v takem obsegu. Slovenci, če morate prenočiti v Čelju, zahajajte sem, ker drugega slovenskega hotela ni; če hodite v gostilne, zahajajte v veliko gostilno „Pri belem volu", ker tu se je vse preskrbelo, da se zadovoljite v vsakem oziru. Če potrebujete voz, vzemite ga v hotelu, ker druge slovenske fijakerije v Celju ni in ker tu dobite voz bolj po ceni kot drugje. Hotel ima namreč 17 oralov lastnih travnikov in vsled tega lahko konkurira z vsakim drugim fijakerjem, ki si mora seno drago kupovati. Vsakega Slovenca narodna dolžnost je, da podpira to slovensko podjetje. c Gaberje pri Celju. Tukaj sta sedem let živela v divjem zakonu neka Marija Vouh in 60 let stari delavec Janez Plevčak. Zadnji čas je vrgla Vouhova svoje oko na mlajšega delavca Unrechta. V nedeljo dne 20. junija je Plevčak zasačil Unrechta v svojem stanovanju, zagrabil nož in Unrechtu tako strahovito z nožem razparal trebuh, da so istemu iz trebuha stopila čreva. Unrechta so prepeljali v bolnišnico, Plevčak a pa v zapor. c zalec. Liberalni glasili sta bili tako prijazni, da sta prinesli govor našega neodvisnega poslanca Robleka v državni zbornici. Z zanimanjem smo iskali mest, na katerih govori o hmeljarstvu. Omenja tudi hmeljarsko društvo ter pravi, da je vršilo svojo dolžnost. Mi pa pravimo, da je ni, kajti za ime našega hmelja je vse premalo storilo, in to zraven nadprodukcije hmeljarji moramo težko občutiti. Vsled izborne kakovosti našega hmelja bi moral priti savinjski hmelj do slovesa, ako bi društvo bilo na svojem mestu. Vodstvo našega hmeljarskega pokreta so pač vedno imeli prekupci v rokah, in to je glavna ovira, da se kupčija hmelja ni razvijala v pravem smislu. c Braslovče. Tudi letos nas suša hudo stiska, kajti sena smo še manj nakosili, kakor lani, ker je trava silno redka; to je nasledek lanske suše. Posebno pa je naša občina najhuje prizadeta. To pa takole: lani je dal naš občinski odbor škodo, katero je suša in toča povzročila po občini komisijonalno ceniti in sicer zato, da bi nam c k. davkarija nekaj davka odpisala, kar se je pri vseh sosednih občinah zgodilo, samo pri nas ne. Cenitev je stala, kakor se splošno govori, veliko nad 200 kron. Ako županstvo ni imelo namena, da bi se nam nekaj davka odpisalo, zakaj je pustilo škodo ceniti in občini stroške povzročiti? Koliko je resnice na tem? In kdo je to povzročil? To nam naj županstvo blagovoli pojasniti. Več davkoplačilcev. c Luče. Zahvala • Podpisano šolsko vodstvo se v imenu pogoščenih šolskih otrok na dan sv. Alojzija v Podvo-lovleku iskreno zahvaljuje posebno č. g. župniku Ivan Lekše-tu, g. Rajmund Brataniču, trgovcu v Lučah, g. načelniku Lovro Robnik in g. Zanierju i sin, kateri so res dobrotno pripomogli, da se je izlet vrlo obnesel. Bog plati. Šolsko vodstvo Luče 25. junija 1909. c Šmarje pri Jelšah. Ptujski Štajerc res nima drugega dela, kakor da blati naše duhovnike. Kakor vsako leto, smo tudi letos šli Šmarčani na božjo pot v Zagorje in smo naprosili našega č. g. kaplana Sinkota, da so nas spremili. Štajerc, ki pobere vsako neumnost, ki mu je kdo pošlje, je takoj prinesel poročilo, da ima naš kaplan Sinko precej „razbasani želodec" in bi bil skoraj vse „povlečjeke" iz cekerjev poliza). Vsak pameten človek ve, da je to grda laž in dopis sploh nima drugega namena, kakor da neosnovsno napada in obrakuje našega g. kaplana. Celi dopis je tako sestavljea, da se mora človeku gabiti. Zato pa proč s takim listom, ki samo laže. c IV. izkaz darovalcev za „Društveni dom" v Trbovljah. Niko Putrih nabral 10 K, Neimenovan 9 K 12 v., Angel» Kurir k nabrala 6 K 70 v., Afg. Šinkovec, župnik v Škofji Loki 5 K, Jožef Tombah, župnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami 2 K, J. Hirti, župnik v 81i»nici 2 K, Eadunc Frančiška nabrala 44 K in sicer so darovali: Niko Putrih Bt. 1 K, Fr. Godec 1 K, Ne i mm o van 2 K, A. Krulej 8 K, A. Wessner 10 K, Anton Dolničar 10 K, M. Toryj 3 K, A. Končan 1 K, G. Tentsehert 8 K, Nfpoznan 6 K, Poznan 1 K, Neimenovan 4 K. Nadalje so darovali: Helens Kolenc ¡0 v., Angela Kurnik 1 K, G. Moli 5 K, Marija Sitar 2 K, Mar. Sapctoik 40 v., Jožefa Smrekar 40 v., Rozal. Sapotnik 20 v., Frančiška Čamer 40 v., Ana Anžur 10 v., Ivana Leve 40 v., Mar. Požun 10 v., Ana Poznič 20 v., Rozal. Mer«o 40 v., Jožefa Srše 10 v, Terezija HlaBtan 1 K, Terezija Hlastan 2 K, Kerz 1 K, Amalija Klepčič 40 v., Amalija Drnovšek 40 v., Jera Klop-čič 1 K — Slovene ! i'ri volitvaji ste spoznali, da nas čaka v Trbovljah še mnogo kričar afrn normalnega dela. Napredovali pa bomo samo tedaj, če bomo im»l- *voj.> društvene prostore Zatorej pomagajte! c Braslovče. V vedeljo, dne 4. jubja ob pol 4. popoldne se vrši v kor st pevskega in bralnega društva v Braslovčah na „Legantu" gledališka prodstava z igrama „Najdeua hči" in „Pijanec". Med posameznimi dejanji nastopi domači pevski zbor. Sedeži I. vrste 1 K, sedeži II. vrste 60 vin., stojišča 30 vin. Mnogobrojne vdeležbe pričakujeta oba odbora. c Zgornja Ponikvi. Vabilo na veselico, katero priredi naše bralno in pevsko društvo na vrtu g. M. Jelen dne 4. julija ob 8. nri popoldne Vspored je ta-le: 1. peBem „Triglav"; 2. pozdrav predsednika; 3 slavnostni govor (govori č. g P. Jurak, kaplan v Galiciji); 4. gledališka predstava „Boj za dato"; 5 godba; 6. petje; 7. prosta tabava s šaljivo pošto. K mnegobrojni vdeležbi vljudno vabi odbor. h drugih slovanskih dežel. t Železna kapla na Koroškem. Na god naših blago-vestnikov sv. Cirila in Metoda dne 4. julija se bo vršilo pri nas cerkveno zborovanje. Ob 9. uri predpoldne se bo služila sv. maia, pred mašo bo procesija, po sv. maši pa se vrši zborovanje na prostem. Slišali bomo dva poučna govora. Če bo vreme ugodno, vabimo tudi štajerske brate iz bližnje Savinjske doline in sploh vse zavedne in verne Slovence. Drobtinice. d čuden samomor. Neka Breslei v Londonu je iz-! vršila samomor na ta način, da je požrla 144 šivank. Ko l so ji med groznimi bolečinami pobrali v bolnici 134 šivank je umrla. Raztelesenje je pokazalo, da je prodrla med tem ena šivanka že do srca in ga nabodla, kar je povzročilo ; takojšno smrt. Vestnik mladinske organizacije. Mladeniško gibanje v Halozah. Naša velika mladeniška armada seje dne 28. jun. 1.1. pomnožila z mnogoštevilnimi novimi bojevniki, ki so nam jih med pogumne čete naših mladih poslale vinorodne Haloze. Nabor pa je bil na prijaznem hribu Sv. Ane v barbarski župniji. Mladeniški shod se je začel s cerkvenim opravilom, pri katerem je g. p. Benedikt Cirič z zgovorno besedo pokladal mladini na srce prav lepe nauke. Zborovanje, je otvoril in vodil prol. dr. Hoh-njec. Omenja, da je še pred nedavnim po haloških goricah ležala puščoba in praznota, sedaj pa tukaj zopet bujno raste vinska trta. Kakor so Haložani že 7, velike večine premagali tisti Škodljivi mrčes, ki jim je razdejal vinograde, tako morajo tudi vztrajati v boju in konftno docela premagati tisti še bolj škodljivi mrčes, M bi se rad zagriznil v duha človeškega in v njegovo srce ter ga razdejal, in ta mrčes Je <— liberalizem in nemškutarstvo. Vrli predsednik Z. S. M. Zebot razvija program te prepotrebne zveze ter v poljudnih in iskrenih besedah priporoča mladeničem pred vsem brato-ljubje, izobrazbo in zvestobo. Nato zopet povzame besedo dr. Hohnjec. Razpravlja o temeljih in ciljih nar Še mladeniške organizacije ter o njenem velikem pomenu za ohranitev slovenskega naroda na naši spodnještajerski zemlji. Daje nekaj potrebnih pojasnil o snujoči se zvezi naprednih mladeničev. Z velikim veseljjem smo pozdravila med seboj gosta s Korošce, gospoda župnika, ArnuŠa iz Pod-ljubelja. Njegove besede, v katerih je primerjal koroške razmere s Štajerskimi, in bodril naše vrle mladeniče, naj vztrajajo pri tako lepo započetem delu ter naj gredo naprej od uspeha do uspeha v blagor skupiio slovidnske domovine, so izzvale navdušeno pritrjevanje. Potem so nastopali naši vrli mladeniči ter v vznesenih besedah pozdravljali svoje tovariše. Govorili so Franc Sešek iz ZavrČa, Josip Mlakar od Sv. Trojice v Halozah, Martin R&htarič iz Zavrča, predsednik završkega bralnega društva Janez Pun-gračič, Ver iz KarČovine, Poplatnik od Sv. Lenarta. Se enkrat izpregovori gospod župnik ArnuŠ ter z drastičnimi besedami razloži, na kateri kraj pravzaprav spada „Štajerc." Domača gospod župnik Vogrin izraža svoje veselje, da so mladeniči njegove župtnije v tako velikem Številu pristopili Marijini družbi ter tako pridno izpolnujejo svoje dolžnosti kot člani; želi, naj bi mla<-dinska organizacija in ž njo cela ljudska organizacija napredovala. Predsednik dr. Hohnjec končno izpregovori besede zahvale z zagotovilom, da je vrla haloška mladina nanj napravila najboljši utisek; nato zaključi zborovanje z željo, naj bi naša mladinska armada-vedno korakala na Čelu naše ljudske organizacije. Po zborovanju so udeleženci šli v cerkev, kjer jo imel završki gospod kaplan Kraner kratek nagovor in se je cela mladinska slovesnost končala z li-tanijami in sv. blaigoslovom. Slivnica pri Mariboru. Mi gremo naprej, mi mladi! To smo pokarali na Petrovo tudi mi slivniški mladeniči s krepkim korakom, ustanovili smo si namreč mladeniško zvezo. Že dolgo smo gojili željo, naj bi se tudi pri nas po vzoru drugih, dobro delujočih mlad. zvez ustanovila taka zveza, ki je za našo župnijo prepotrebna. Na Petrovo se nam je ta želja izpolnila. Po večernicah se je zbralo veliko število mladeničev, pa tudi deklet in mož iz cele župnije. Soba je bila popolnoma napolnjena. Na vsporedu je bila najprej igra „Vedeževalka", katero so fantje v obče zadovoljstvo igrali. Pred in po igri so sas zabavali tambu-raši z ubranim brenkanjem in pa mladenke z lepim petjem. Hvala jim ! Po igri je predsednik bralnega društva g. drž. in dež. poslanec Pišek otvoril mladeniško zborovanje ter dal besedo mladeniču Kolmanu, ki nam v kratkih besodah pojasni namen tega iborovanja. Mi moramo iti naprej in da bomo šli, nam najbolj znači naše mnogoštevilno obiskano zborovanje. Za njim dobi besedo č. g. Kranjc, ki v daljšem govoru razvija mladeniški program, to gibanje drugod in pri nas in daje lepe zlate nauke navzoči mladini. Nato govori tajnik Šut, ki povdarja, da je proti raznobarvnim Turkom in Ciganom, ki nadlegujejo našo domovino, najboljša obramba in odpor mladinska organizacija, posebno mladeniške zveze. Nasprotniki, eni in drugi se boje organizirane mladine, in mi se tega zavedajmo! Navede v kratkem pomen in namen mlad. zvei in mladinskega gibanja sploh, ter v imenu Z. S. M. vabi vse mladeniče k obilni pristopitvi in da za Zvezo tudi agitirajo. Govori še mladenič Cvahte iz Slov. Bistrice. Naglaša posebno, da bomo Se le tedaj v vsej meri dosegli svoje cilje, ako bomo imeli vse in povsod veselje do dela in do boja, in poda par sličic iz mladeniškega gibanja v Slov. Bistrici. 6. Pišek, ki je po vsakem govora krepko vspodbnjal mladino, se za vse naake lepo zahvali, ter še odda besedo domačemu g. kaplanu Belšaku. Govornik omenja, da se je danes izpolnila njegova sična želja z ustanovitvijo mladeniške zveze. Pristopite vsi. Ni pa še dovolj, da samo pristopite, reklo se bo tudi delati. Slivničanje smo prvi, ki smo se zganili in naše delo morajo kmalu čutiti tudi sosednje župnije. G. kaplan, ki žrtvuje čas in moči bralnemu društvu, kjer tako rabimo spretne njegove roke, je obljubil tudi mladeničem, da jim bo stal vedno ob strani. Zato se mu že naprej priporočamo in zahvaljujemo. Nato se je izvolil odbor, ki bo gotovo krepko deloval za mladinsko probujo v Slivnici. Ko je bil dnevni red izčrpan, se g. predsednik še enkrat vsem zahvali in zaključi zborovanje, ki bo ostalo nam slivniškim mladeničem dolgo v lepem spominu. Slivniški mladenič. Pojasnila o insoratih. daje upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko 10 vinarjev. Književnost. § Nova odvetniška tarifa je stopila danes dne 1. julija v veljavo. Društvo „Pravnik" v Ljubljani izda ob ti priliki tarifo v slovenskem jeziku z abecednim kazalom v obliki knjižice in stenske tabele ter bo oboje dobiti v knjigarnah po 80 h. § Za tamburašel „Bom šel na planince". Potpuri slovenskih narodnih pesmi za tamburaški zbor zložil Marko Bajuk. Cena 3 K. Založila „Katoliška bukvami v Ljubljani". Tamburaši, veseli boste te nove zbirke. Lep šopek, povit iz deseterih narodnih pesmi, ki so preprosto, pa vendar ne enolično, ampak ponekodi kar živahno harmonizirane. Celo lahke imitacije je gospod Bajuk poizkušal semtertja; tudi prehodi oziroma med- in poigre se kaj lepo utrinjajo v eno celoto. Seveda kakor tamburaški zbor ni umeten orkester, tako tudi skladb zanj ne moremo meriti s stališča visoke umetnosti; to pa lahko rečemo: g. Bajuk je storil, kar se je storiti dalo za tamburaški zbor s posameznih pesmi, ki se tudi posamič lahko igrajo. Gotovo je pa, da bo ta pod-puri kot tamburaška skladba prav dobro učinkoval. § „Večna molitev" pred Jezusom v zakramentu ljubezni. Nov natis z velikimi črkami. Cena 3 krone za lično vezano knjigo z rudečo obrezo, z zlato obrezo in zlatim utisom na platnicah K 3 90. Nov natis te splošno razširjene knjige ima tako povečan tisek, da bo mogel tudi najkratko-vidnejši knjigo rabiti. Starejši, ki jim peša vid, bodo velike črke brali z lahkoto, mlajši častivci pa si bodo ohranili zdrav vid, ker ne bodo utrudili očesa, tudi če molijo ure zvečer v mračnih cerkvah. Važno je, da obsega knjiga tudi pasjon ali premišljevanje Kristusovega trpljenja po vseh štirih evangelistih, kar ni imela dosedaj nobena slovenska molitvena knjiga. Upamo, da smo s tem zelo ustregli častilcem presv. Rešnjega Telesa. — Vsled velikega tiska pa je narasla knjiga na celih 784 strani; ker se je pa rabil za knjigo jako lep papir, ni knjiga nič debelejša, kakor je bila izdaja z navadnim tiskom; vnanja oblika je še bolj prikupljiva, kot je bila dosedaj. Najnovejše novice. Železnica Polzela — Braslovče —Vransko — Motnik zagotovljena. Državni poslanec Benkovič nam poroča: Vlada je danes 30. junija t. 1. državnemu zboru predložila načrt zakona o lokalnih železnicah. Med železnicami, katere se bodo na državne stroške zidale, je tudi projekt Polzela— Vransko—Motnik; država bo prispevala k zgradbi okrog 3 milijone kron. Ta proga se je še le v zadnjem času na odločno zahtevo naših poslancev vzela v načrt. Podaljšanje do Kamnika se pridrži poznejšemu času; cela proga Polzela—Kamnik bo stala 13.000.000 kron. Z ozirom na velike stroške in velike tehnične težave na progi Motnik—Kamnik se izvršitev te proge odloži za nekaj časa. Ta vladna predloga pride še le jeseni do razprave. Imenovan je za vodjo zemljiške knjige v Novem meetu višji sodni oficijal g. Karol Zupančič iz Šmarja pri Jelšah. Pekelska vas pri Poljčanab. V pondeljek 5. julija t. 1. se vrši tukaj velik živinski sejem. Državni ibor je včeraj zopet začel zborovati. „Slovanska Jednota" je vložila nič manj nego 60 nujnih predlogov. Sevnica. Tukajšnji trgovec Alojz Macun je prišel v konkurs. Skupni zbor ogrske neodvisne stranke je imel včeraj zvečer posvetovanje glede Lukačevih predlogov. Pritrdil je sklepu izvrševalnega odbora in sklenil, da se Lukačevi predlogi odklonijo. Danes bo Lukač zopet sprejet od cesarja v avdijenci, ki bo odločilne važnosti za Ogrsko. Iz Nemčije poročajo, da so se pogajanja državnega kanclerja Bülowa s konservativci glede davka na borzne papirje toliko kot izjalovila. Biilow je izjavil, da vlada na noben način ne odobri te postave. Stranke se že bavijo s postavljanjem kandidatov za nove volitve v državni zbor. Veselica t Lembahu se vrši v nedeljo 4. juliji na vrtu g. Robi ča Na vzporcdu je mnogo zabav, godba in petje. Začetek ob treh popoldne. Pridite v velikem številu. Hotlnjavas. Gasilno društvo priredi v nedeljo dne 11. t. m. pri g. F. Primee veselico. V slučaju neugodnega vremen» se preloži veselica na prihodnjo nedeljo 18. t. m. K obilni udeležbi vabi odbor. Poljčane. Slavnost, ki je bila naznanjena v zadnji številki za dan 4. t. m., se je preložila na dan 11. t. m. Listnica uredništva. rr i , Sv- ^eter P°d Sv- gorami, Podsreds, Zavri, Šikole, 9t. Ilj pod Turjakom, Šmartno ob Paki, Zgor. Ponikva, Kapela, Celje: Pride prihodnjič. — Bučečovci: Brez podpiia v koš Loterijska številk«. Dne 26. junija 1909. S Gradec 28 19 53 88 34 ! Dunaj 61 21 65 79 66 ; 14 do 15 let stara deklica brez ; b t ar i Se v se sprejme pri Antoniji i Koza, trgovina z usnjem, Maribor, : Tegetthoffova cesta štv. 34. Plača j 6J£.__518 Dva učenca, katera bi imela veselje do krojaškega obrta, sprejme takoj Jožef Pristovnik, krojaški mojster v Slov. Bistrici na glavnem trgu. 521 Pridna, poštena kuharica želi priti v kako župnišče. Naslov v upravništfu. 518 Oženjen viničar, zm6žen slovenščino in nemščine, se sprejme pod ugodnimi pogoji pri Francu Haus-baum v Celju. 623 Jako lepo dobičkanosno posestvo z okolu 9 oralov zemlje, obstoječe i* sadovnjaka, njiv in gozda ter v dobrem stanu se nahajajoče hišno in gospodarsko poslopje, se ceno, za 5.000 K proda. Več pove Josip Sernec, km. sin v Gradiški, pošta Pesnica. 519 Krojači, pozor I V neki jako obljudeni, trgu podobni župniji v jako prijaznem kraju so radi bolezni lastnika takoj proda krasna novo-zidana vila, katera ima 5 prostornih Bob, kuhinjo in 2 kleti. Hiša stoji 100 korakov od farne ctrkve in 10 minut od kolodvora ter spada k njej krasen vrt in nji*a. Hiša je jako primerna za kakšnega boljšega krojača-Slovenca, kateremu je obilen promet zajamčen, kar priča dejstvo, da je sedanji lastnik krojač z delom preobložen. Cena je 10.200 kron. Vknjižbe je 4000 kron. Natančna pojasnila daje Josip Sernec, km. sin v Gradiški, pošta: Pesnica. 520 Halo posestvo se proda pol ure od Maribora, poleg glavne ceste, nad dva orala zemlje, z opeko krito poslopje, z dobro studenčno vodo, s tremi sobami, primerno za vsakega obrtnika. Cena 8800 kron. Več pove Miheal Rutnik v Po-brežju št. 234, cista na Brezje (Fraustauden) p. Maribor. 495 Uprava Mayer]eve ekonomije in trtne šole Pobrežje pri Mariboru sprejme 1. julija dva krepka zdrava in trema hlapca h konjem. Mesečna plača 24 kron s hrano in perilom. 491 Malo posestvo blizu Maribora, 5 minut od železniške postaje se proda za 12 000 K. Proda se tudi v manjši meri kakor kdo želi s poslopjem vred od 60C0 K naprej. Poizvedeti je v gostilni Kramber-ger, Leitersberg pri Mariboru. 490 S Kupci vina ! Na proda] ]e I,->0 lil pristnega moslsrja (Grunauer). Cena 50 v liter. Oglasiti se je pri g. Francu Vraz, županu v Cerorcu, Ivanjkovci pri Ormožu. 497 Hiša z gospodarskim poslopjem, 1 oral zemlje zraren, kot stavb, prostor se pred«. Novavas štev. 5 pri Mariboru. 498 Učenec se sprejme pri gosp. Jož. Dufek, srečar in medičar v Mariboru, Vetrinj8ka ulica 80. 510 Kovaški učenec se sprejme pri g. Juriju Bregant, kovaški moster v Hočah pri Mariboru. 504 Krojaškega pomačnika in učenca sprejme takoj Anton Ulbl, krojač pri Sv. Urbanu nad Mariborom. 606 Učenec poštenih staršev se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga Davorin Tombah, Sv. Vid pri Ptuju. 499 Lepo posestvo se proda na Po» lenšaku, okoli 8 oralov velik sadovnjak njive, zidani hram. Lahki plačilni pogoji. Več pove Ana Sorko št. 2 na Polenšaku. 496 Posestvo 12 oralov je ia prodaj. 3 orali vinograda, 3 orali sadovnjaka, 2 orala njiv, 2 orala travnika, 2 orala gozda. Hišno poslopje in preša je nova. Cena 8000 kron. 6000 lahko ostane vknjiženo. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri g. Matiju Emeršič v Dogošah št. 24 pri Mariboru. 500 Trgovina mešanega blaga blizu cerkve in pešte s trafiko z blagom in opravo vred se proda. Naslov v upravništvo. Cena vsega je 2400 Kron. 474 Franc Divjak, slikar in pleskar ▼ Mariboru, župnijska ulica št. 7, sprejme takoj dobrega Blikarja. 483 Zdravi delavci in delavke, tudi cele družine dobijo v tovarni vžigalic v Rušah pri Mariboru trajno in dobro plačano službo in tudi prosta stanovanja. 476 Dva učenca, karera bi imela veselje do podobarske ali kamno-klesarske obrti, sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji Jakob Golo-bič, pcdobir v Ljutomeru. 478 Gostilna, oddaljena 2 minuti od farne cerkve z esonadstropno hišo s sedmimi sobami, tremi kuhinjami, s kletjo in celim gospodarskim poslopjem, se proda ali pa da v najem. K temu spada tudi 14 oralov zemlje, obstoječe iz travnikov, njiv in gozda Proda se tudi mlin, kateri je na Ščavnici in pri dobri cesti. Natančnejša pojasnila daje lastnica Marija Trstenjak, srostil-ničarka, Sv. Juri ob Ščavnici blizu Radgone, katera prosi, da se njej par dni prej pismeno naznani, predno pride kedo ogledat. 484 Ženitna ponudba. Vdova, stara 35 let s 6 let starim sinčkom, ki ima na deželi malo, toda jtko lepo in plodonosno posestvo, deset minut od Velikih toplic, ki je jako primemo za kakega penzijonista,obrtnika, pa tudi za gostilno, se želi poročiti z od 80 do 45 let starim Bamcem. Prednost imajo obrtniki, rokodelci in uslužbenci železnice. Tudi vdovec z enim ali dvema otrekoma ni izključen. Ponudbe do 1. avgusta. Odgovarjalo se bo le na resne ponudbe, ako mogoče s sliko. Neugajajoče se pošljejo nazaj. Tajnost strogo zajamčena. Ponudbe se naj pošljejo pod šifro „resno 2000" na upravništvo Slov. Gospodarja. 486 Slradtie zavitke z natisom in brez natisa, »#«lce veUteostl In 1f4*l£OVOStl ■priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Pozor, kmitji in fanijil V moji lekarniški prakai, ka tero izvršujem že 25 let, se m! je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti ii-pad&nju las in za odstranitev prhlj« (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I Cena je (franko na vsako pošto); 1 lončič S K 60 vin., 2 lončki! 5 K. Prosim, da se naroči tamc od mene. Naslov je: P. Jurišid, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali i poštnim povzetjem. Štefan Kaufmann trgovec z ielnon v Radgoni, priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajarsko železo se dobi po najnižji ceni :: in solidni postrežbi. 938 mmMmmmmrsmmMimm Zahtevajte po gostilnah računske listke S. K. S. Z. v korist obmejnemu skladu. Tržna poročila. Oeno deželnih pridelkov. Ime pridelka. Pšenica . . Rž ... . Ječmen . . Oves . . . Koruza . . Proso . . . Ajda . . . Sladko seno. Kislo B Slama . . . Fižola . . . Grah . . , Leča . . . Krompir . . Sir ... . Surovo maslo Maslo . . . Špeh, svež . Zelje, kislo . Repa, kisla . Mleko..... Smetana, sladka . „ kisla . . Zelje, 100 glav Jajce, 1 kom. rs s5 K v 84 o -O K v 50 a K v 06 50 PL, K v K v : Seravallovo = želez, kina-vino. Higien. razstava Dunaj 1906: Državna odli8-» in čartna diploma k zlati kolajni. ' nas Krepilno sredstvo za slabotne, malokrvne in re^-il ^afescente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval. I. SERA VALLO, J^V™* 2B&T Trst-Barcola. "^ÉfcE Kupi se v lekarnah v steklenicah po */» 1 ä K 2'60 in po 1 I ä K 4 80. 445 Steckenpferd- milo z lilijinim mlekom Kajmehkejse milo za kožo kakor proti pegam! Dobiva se povsodi. 128 Zahvala. Podpisana rodbina se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so ji bili v tolažilo v smrti njenega nepozabnega sina Viktorina Šuman. V Dolgih njivah, dne 7. junija 1909. 514 Žalujoči ostali. Polygon elektromagnetičen aparat, zdravi in pomaga celo pri najtrdovratnejših boleznih kakor revmatizem, protin, ischias, nespečnost, utrujenost in mrtvičnosti, kakor tudi pri mnogih drugih boleznih. Vse natančneje povejo prospekti. Cena: 1 kom. velik 10 K, 1 kom. :: manjši 6 K. Pošilja le po povzetju :: Alojz Schaumann, DUNAJ V. B. Leitgebgaaae 7. 616 Nagluhi trpeči na ušesih pozor! Ako si hočete svojo bol olajšati oziroma ozdraviti, rabite mojo novo izboljšano slušalko; ista se nosi neposredno v ušesu. Cena 1 komad 7 K, 2 komada 13 K. Pošlje le po povzetju Alojz Schaumann, Dunaj V. B. Leitgebgasse 7. 515 :: Prospekt zastonj in poštnine prosto. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priporoča te-le tvrdke: E. m® jo® r Gi-ajski S »1A.RIBOB, Unrg-pSatac Si priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in perilnega blaga za ženske obleke, vsakovrstno sukno (stofe) za moške obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd., vse po najnižji ceni. Premog in Ana prodaja, ter stavi tudi na dom A. VERTNIK trgovina z mešanim blagom, :: premogom in drvami :: Maribor, Koroška cesta. M wr oji Is w> v J i m * Mova fri»*ina Fr. Bureš, ursur, »čalar ia zlatar ?iflitihoffov& cesti 23, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, »rebrnih in niklastih ar, ečal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre~ br&ine po najnižj ih ee-nah. Garaacija več let. Vsi popravki *e toino is :, bitro is vršijo. :: 1000 Kron! ne dobite, ampak precej denarja si prihranite, ako kupujete vse za Vaio potrebo, kakor vsakovrstno blago za žensko in moško obleko, najlepše svilnate robce, perilo, preproge, rjuhe, platno belo in barvano in mnogo drugih različnih stvari v največji in najcenejši trgovini JOŽEFA DLAKA ? IABDSOBU, Tegetthoff-ova cesta štev. 21. Največja zaloga! 364 Največja zaloga! Veselice se prirede in sato nudi na-:: rodna trgovina :: Vilko WEIXL, MARIBOR, Gosposka ulica 33, lampijone konfeti, kače, srečke za srečolov, šaljive dopisnice, slovenske razglednice, barvan papir in različne :: dobitke v najlepši izbiri po jako nizki ceni. :: Glavna zaloga Barthelnovega apna za poklajo! Bazne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semeEa priporoča erdajs "S" Slavnemu slovenskemu p. l. občinstva uljadno naznanjam, da sem otvoril v Maribora, Šolska ulica Žtev. 2 nasproti kavarne ,Central' moderno urejeno bri¥nico. Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem IVAH BEHOLES, brivec. Grpozovite novosti za moške in za ženske pri Di*uškwiču v Slovenjgradcai. I Smrt doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v vele-trgovski hiši R. Stermecki, Celje, štajersko. Štajersko platno m po 36 v. Slovensko platno m po 40 v. Savinsko platno m po 44 v. Vojaško platno m po 46 v. Domestik platno mehko m po 43 v. Gorsko platno debelo m po 60 v. Istrija tkanina, mehka m po 54 v. Ho-landska tkanina, mehka m po 60 v. — Vzorci zastonj in pošiljatve črez 20 K franko. Obleke in perila kupujete po najnižji ceni v trgovini z manufak-turnim blagom FELIKS ROP H ARI BOR, Poštna uliea št S. v veliki silosi, kakor tati! ».atraes, tirani, sirofijs postelj* žbt ofilMSal* najnižji orai Sosrožka cista št 18. H^rodnu gostita« i« Pri pošti " jriperoia 7s4s» mfe pSto, izvrstna *o»«i« Tisa t« sanie in tople JwU. Mar. Ifiel«». Tovarna ia gfasfce izda m v Račju zdeluje i parnlcai stroji ia najbolj k, vefflsnrt prosta« gline priznane najboljše izdelke, kakor: pateatcvaM aarezno ia vsakoratao drugo strašno opeko, opak» s* zid, za obok«, dimnika, rekontra - opekt*; ploiSe za tlak, lončeaa eevi iti, po najnižji «oai, Stalsfl« tudi v Jtožiojra, Ouarsfci eaatai, ?f! taann^i JL «taMH* Spomladanski čas! Priporoča vsakovrstna semena, deteljno staj., lucerno, rudečo, (in-karnat) travno seme, oves ca seme, repno, svinsko salatno, koreajevo, zeljno seme itd. Nadalje: galico, brizgalniae, motike, gumi, trake, preja, ličje ter vse potrebščine za vinograde; Tomaževa žlindra, kose, rile, grablje ter razno orodje. Barthelnovo klajno apno, vsake Trate ::: železa, šine, cement itd. — Kupuje vse kmetijske pridelke. ::: -A-lojziJ IFinter v Slov. Bistrici. Edina narodna steklarska trgovini FRAN STRUPI, Celja, priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba. .IST« debelo — I^Tn clroton Podružnice In Trst :: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 »prejema vloge aa kij i Ji ce i» «a te- jg 0|r» Ksapoje i si girttsl^Ji» In va» Tredno«»nlh papir- koži rež«* ter je okrataje po (istih * t* Jev g»« «lra»v«»sK Satiram. i111 — Pelnlifca glavnloa K 3,OOQ OOO. — BMgrvni foad K 800.000, Podružnice Spljet, Celovec :: in Trst :: J mM ©štajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu ¡■prejema hranilne vlogo vbak delavnik od 6. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po iiirS ®da»«4sla* ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Sentai davek plačuje hranilnica ssbs ter ga m odteguje vlagatelje». Za varnost vlog jamčijo okraji: Sornjigrafi, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko ln reservns zaklala, katera znašata rže nad 380.000 K. Zato razdeli znatne srote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za Todorodne naprave 10.600 K, za nspravo potor 1500 K, različnim učnim zaTodom in za ustanovitev slovanske obrtne strokovne šole 2.400 I, aa podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 S, skupno tedaj nad 45.000 E. Slovenci, poslužujte »a "" " pri nalaganja svejegs denarja^ali^kaiar zalagate denar za mladolstne tU Bolliiih, fia m naloži denar n mladoletne teromu«? SitaTlir |UZHOŠt3,|0rSkO hfH^ I^lfiO. Za brezplačno j^ojSUj»^^ Ž vsakemu na razpolago. južnoštajerske hranilnice SLA rr' | z ali brez pereea tudi za najhujše kile, trebušne obreze, Ki i TI P, PHSft «aapenzorije, podloge za noge, bergle, pokončne držaje, ¿A-Ui-lU fj^g Taretvene stroje za telesae poškodbe, po zdravniškem predpisu i. t. d. izdeluje po jako nizki ceni, staroznana tvrdka FRAK C podgoriak, bandažist in rokavičar Maribor, Grajska ulica 7. Zaloga vsakovrstnih v to stroko spadajočih zdravilnih in drugih potrebščin, ter rokavic v veliki izbiri. " je največja slovanska zavarovalnica, proti požaru in živijanfu. iŠtampilje is kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve VTste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča Prva borovska tovarna orožja peter Weml$ družba a omejeno zavezo v Borovljah (Koroiko). ¡Kemična pralnica »blek H. Volk, Šoštanj se priporoča za pranje in barvanje raznih oblek, kožu-hovin, rokavic itd. Lišpa od oblek ni treba odstrani ti/Edini slovenski zavod te vrste. Nablralnica v Maribora pri J. Tssjak, krojač, Šolska uliea 4. Ivan Ravnikar Celje priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. :: r. Na debelo ln drobno. — Nizke oene : točna postrežba, v.:: 8 spoštovanjem: IVAN RAVNIKAR „CROATIA" eCna hrvažkt savarovalnjea, osnovana od obilne svobodnega lnkr. glav, nesta Zagreba .CROMIA', osnovana na temelje vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaiu in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hišo, gospodarska poslopja, tvomice. mline itd. ter premičnine, kakor: aišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jike ugodnih pogojih ln niiklh eenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica .CSOATIA' t Trsta, Oorno it. 1. Prvi savod za graviranje ln izde-:: lovsnje kavčuk itaaklllj. :: Anton Gerne, 1 Sv. Petra cesta 6. Zunanja naročila izvršujejo se točno. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Konkurira z vsarim sličnim podjetjem. A. Jurca naslednik Alojzij Senčar v Ptuju, priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na debelo : na drobno. — Nizke cene : točna postrežba. Mnogovrstne razglednice priporoča trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru. afiLMORO, mneso i,0«0.00*» hren bi ie s&mo v nažem cesantvu letno tei prigoepodarili, ko bi se p. n. posestnik] posluževali „Pslma*, ki pospešuje opitaaj« vsakovrstnih perutnih in dojivnii živali, jih obvaruj« boleaal in ozdravi sigurno, ča so belane si difterijo ali pa v prebavilih 1 E pošt. znamk (nakazano « v. več) prinese Palma s na»odUom poštnine prosto; spod 4 K ni povzetja Priporočam se L E. Valil, Spodnješt&jerska ljudska posojOnica y Maribora, registrovana zadruga z neomejeno zavezs Grajski žf. 3 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adl*r). Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja Čez en milijon kron. 86 B! va Hraniln« vloge sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. FosejiSa s® Nadalje izposojttje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plač» le koleke, Uradne s?$ so vsako sredo in četrtek od 9. do 12, dopoldan in vsako soboto od 8 do 18 dopoldne, iarsesraši praznike. — V uradnih arah so sprejema in if-pi&čaje denar. pojasnila m 4aje|e in prošnje sprejemajo vsak delavnik cd 8.—13. dopoldne in od 2.—5, popol-Jsa, 6 PMejUlHlw taw tadl na mpniago h?»Etin« «sbiMlnl^e, Vsakovrstne slamnike H priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu Hi Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna, 434 na zahtevo cenik poštnine prosto. Svoji k svoj a m 1 Svoji k svojim! MIlan Hočevar-Celje Glavni trg štev. 10. Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja in. liksra. Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogateko in radajnako kislo vodo, galico, žveplo in rafije. iso Jmfli u dobro in solno postrežbo. Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne 11. febr. 1909 na novo otvoijena manufakturna trgovina 116 Franc Soiivan, sin v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu 22 v LJUBLJANI. Kapljice za želodčni krč: s.tone.ena steMeaica samo Žganje proti trganja^ ^¡^¡^^ mestna, lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15. 325 Pohištvo v veliki zalogi, lastnoročno izdelano, bledo poli-rano iz mehkega lesa, po najnižji ceni priporoča Aleksander Ml, Maribor Koroška cesta štev. Vsakovrstna popravila točno! Lastna delavnica! Prevzame tudi vsa tapetniška dela! 485 »i» »gH'arHagai Briiwn Wí?«. Ceno posteljno perje. 1 k« sivega, paljenega K S —, pol belop» K rsu, belega K 4 — prtns» r je mehkega kakor puh K 6'—, veleprima oglajenega najboljSi vrste 8'—, mehkega perja (puha) sivega K 6-—, belega K 10'—, pranegs puha K 12*—, ed 5 kg naprej poštnin« proste. Narejene postelje U gostonitega, rdaSega, modrega, rumenega ali belega lnlota (nackinga). pernica velikost 170 X 116 cm z dvorca zglavnioama, te dve 80X58 en; zadosti napolnjeno, * novim, sivim očiS0er.iui, koiatiin in stanovitnih perjem K 1« —, napol maha K »0 —, maha K 24'—, pernloa sama K iS - , "" , zglavnfca K 3'—, 8"60, *•—. razpoiiij» po povxetfn, zavojnln» 14—, 16 S47 zastonj, od E 10.- naprej poj'nlne prosto Maks Berger v Dešenicu štev. 1015 Kar ne ngaja, se iSrnenl ali poBjedenar nazaj. Ceniki o blatil__, _ _, vlekah in dragem posteljnem blagu zastonj ln poitnlne prosto. Šanava. blazinah, odejah, pre- Kmetovalci, pozor! K bližajoči se dobi mlatitve priporoča se podpisani vsem večjim posestnikom za izvrševanje mlatve s prevozno mlatilnico, katero goni bencinmotor. Namlati se v 10 urah 4000—7000 kg očiščenega zmja ter je popolnoma ognja varno, vsled česar se izvršuje brez nevarnosti tudi pod slamnato streho. Jurij Skrbinšek, 505 posestnik v Hajdini p. Ptuj, Štajersko. mestna lekarna pri c. kr. orlu Maribor* Glavni trg št 15 poleg mestne hiše. Kapljice za svinje za rdečne bolezni. Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja Mestna lekarna F. Proll-jeva poleg mestne le. g F. Prull Častna izjava. Jaz podpisani Jurij Terglav izrecno prekličem besede, ki sem jih govoril glede osebe zasebnega obtožitelja, namreč, da je Boga v Pihlbirtovi gostilni na tla vrgel in tamkaj vse razbil, ter te besede kot neresnične obžalujem ter prosim Antona Rančigaj za odpuščanje. Na Vranskem, dne 25. junija 1909. 522 Jnrij Terglav. sumjl«^ Pim! Citajl Pakraske želodčne kapljice. Staro alovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih r želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za .sdržanje dobrega prebavanja. Delovanje irvrstno, vspeb. signren. C«na je za 18 steklenic (1 dvanajsto« rieft) S K franko na vsako pošto po povzetju ali 6e »e pošlje denar naprej. Canj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da n na-oda naravnost od: P. JuriiSča, «M_lekarnarja v Pakracu št. 201 (Slavonija). Na BEŽIGRADU pri CELJU : lepa stanovanja za oddati: Poizvedeti pri oskrbništvu. Ü17 lll/i Ivan Schindler, Erdbergstrasse 13 pošilja že veliko let dobro znane Stroje vsake vrste za poljedelstvo itd. kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje,čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi itd., postranske komade za vse stroje, četudi niso bih pri meni naročeni. Kose za slamoreznice iz prima jekla po izdatno znižanih cenah ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje eoda-vode in penečih vin, mlin za dišave, kavo, itd., stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroje vsake vrste za klučavničaije, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, ▼se pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogoju tndi na obroke I ÚX -rír Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in pošt. prosto. Dopisuje se tudi v slov. jezika. Prekupel In «genije zaieljeni. Piše naj se naravnost: Ivan Schindler, Dunaj III/, 296__Erdbergstrasse 12. Patent zareana strešna op8ka in vse druge vrste strešne opeke se dobiva najboljše vrste po najnižji ceni na tovarni p. T0fl\3AH » Jurovcih pri piuju. 389 Zahvala. Vsemogočnemu je dopadlo k Sebi vzeti mojo drago soprogo ozir. mater, gospo Ano Dogša, roj. Gran „ posestnico na Grabah pri Središčn. Ob tej priliki se zahvaljujemo cela obitelj vsem, ki so jo v bolezni obiskali in tolažili, vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku, preč. gg. duhovnikom, gg. učiteljem, slav. vojnemu in veteranskemu društvu v Središču za sožalno odposlanstvo, za krasne vence, vsej rodbini, sosedom in prijateljem. GRABE pri Središču, dne 17. junija 1909. Jnrij Dogša, soprog. Martin Stanislav Dogša, sin. 612 Ivanka Dogša, «inaha. Iadafetelj ta nlofaík: Kitaütfc. tí»s«v*o drafer» Odgoroml ocdmUc: Frai Raktvff, Tisk tiaram rr. Ob-iia t tturilwn.