LISTEK. Zjodbe napoleonsifeSa vojaka. Francoski spisal BrolaT\ann-Chatxian; preložil Al. B. 9. nadaljevanje. iNaenkrat je rekel mož: »No, pa lahko noč!« In je šel ven. Žena je šla za njim s čebrom. >Bog vam povrni!« sem zaklical za njima. »Bog naj yam vme sina.« Potem sem se slekel, legel v posteljo in se pogreznil w trdno spanje. IX. Drugo ju-tro sem se zbudil okrog sedme ure. Trobentač na oglu Kapucinske ulice je trobil k zbiranju. Vse se je zganilo: slišalo se je, kako so šli mimo konji, vozovi in jjudje. Mene so noge še nekoliko bolele, a dosti manj nego prejšnji dan. Ko sem obul sveže nogavice, sem se čutil kakor prerojenega. Trdno sem stal rta nogah in rekel sam pri sebi: »Ako pojde tako naprej, Jože, postaneš še pravi poskočin. Samo začetek je težak.« Oblekel sem se prav dobre volje. Pekavfca je bila moje čevlje, potem ko jih je napolnila z vročim pepelom, da bi se ne skrčili, postavila poleg ped, da se posuše. Bili so dobro namazani in so se lepo svetUi. Slednjič sem si oprtal tornister ter šel dol po stopnicah. Niti časa nisem imel, da bi se bil zahvalil vrlim ljtudem, ki so me bili sprejeli tako prijazno. Hotel sem to storiti po apelu. Na trgu konec ulice je s-talo že mnogo naših Italijanov ofcrog vodometa, čakaje in z zojbmi šklepetaje. Fiirst, Klipfel in Cebedej so prišli malo pozneje. Na eni strani trga ni bilo videti drutgega kot topove in kfete. Badenski huzarjj, med kateriTni je bilo tudi nefcaj trenskih vojakov in dragoncev, so petjali svoje konje napajat. Nam naspi-oti je stala kavalerijska vojašnica, visoka kot pfalzburška cericev, na ostalih ireh straneih trga pa so se dvigale stare, špičaste, z rezbarijami okrašene hiše kot v Zabernu, samo da so bile dosti višje. Še nflcoli nisem videl kaj takega. Medtem ko sem opazoval vse to, so pričeli peti bojbni. Vsak se je vstopil v svojo vrsto. Stotnik Vidal je hitel mimo s plaščem na ramah. Iz dbokarAih vrat nam nasproti je prišlo nekaj voz. Zaiklicali so nam najprvo po italijansko, potem po francosko, da se jbo delilo orožje in ziaj vsak stopi naprej, ko bo poiklican. Vozovi so se ustavili deset korakov od nas in piičel se je apel. Vsak je stopil iz reda, ko je prišla vrsta nanj, ter dobil torbo za patrone, sabljo, bodalo in puško. To smo si obesili čez bluzo, sulcnjo ali plašč, in tako smo bili v svojih klobukih, čepicah in orožju podobni pravim roparjem. Jaz sem dobil puško, ki je bila tako velika in težka, da sem jo komaj vlekel. Ker mi je torba za patrone visela skoro do kolcov, mi je pokazal narednik Pinto, kako se uskrajša jermen. Bil je vrl mož. Vse to orožje, ki sem ga obesil počez na prsi, se mi je zdelo nekaj groznega. Izprevidel sem, da našega trpljenja ne bo tako kmaln konec. Ko je bilo orožje razdeljeno, se je približal voz s streljivom. Vsak izmed nas je dobil p>etdeset patron, kar ni pomenilo nič dobrega. Zdaj sem upal, da nam bodo pustili odstopiti in nas poslali v naša stanovanja, a stotnik Vidal je potegnil sabljo in velel: »Vrste na desnol . . .Naprej! . . . Stopaj!« In drobiti so pričeli bobni. Žalosten sem bil, da se svojim gcstiteljem nisem mogel zahvalit- za dobrote, ki so mi ]ih izJcazali. »Za nehvaležnika te bodo imeli!« sem si mislil. A hočeš nočeš sem moral z drugimi naprej. Šli smo po dolgi, krrvnasti cesti in bili naenkraf zunaj mesta na bregu Rene, ki je bila pokrita z ledom, kakor daleč je neslo oko. Na nasprotnem bregu so se dvigali visoki griči in na teh sivi, ponišeni gradovi. Bataljon je šel dol k Reni, katero smo pTekoračili. Bil je krasen prizor. Na ledu nismo bili sami; kakih petsto ko- rakov pred nami se je ponvJkal na poti proti FranMurtu tramsport smodnika, ki so ga vodiM trenski vojaiki. SJcec pa led ni bil gladek, marveč pokrit z i-vjem. Ko smo prišli na drugi breg, smo krenili po poti, fci «e je vila med dvema pogorjema. Tako smo hodilr pet ur. V gorskih krivinah smo zdaj na desni, zdaj na levi strani opažali mnogo vasi. Cebedej, ki je stopal poieg- mene, je omenil: »Ker že moramo marširati, mi je čisto prav, da gTemo v vojno. Tako bomo vsaj vsatk dan videli kaj rvovega. Afco bomo tako srečni, da se vrnemo dortvov, jbomo lahko mnogo pripovedovali.« »To je že res«, sem mu odgovoril, »a meni bi bik) vendar ljubše, da bi ne videl toliko. Zivel bi rajši na svoj nego na račum drugih, ki lepo sede doma, medtem ko tni brodimo po snegu.« »Na slavo pa ne pomisliš«, je rekel on. »Slava je pa tudi neikaj vredna.« Jaz pa sem odgovoril: »Slava ni za nas, Cebedej, ampak za druge, ki pri t«m dobro žive, dobro jedo in dobro spe. Kalcof je razvidno k časopisov, knajo povrhu še plese, zabave in slavo, ki jim jo pridobimo mi z našimi kostmi, potom in gladom. Tafct siromaki, kakor smo mi, ki smo prisiljeni, da giemo v boj, nimajo dosti časti od tega, ako se nazadnje vrnejo, potem ko so izg-ubili ^'eselje do dela in morda tudi kak ud. Mnogo njihovih prejšnjih tovarišev, ki niso bili zmožnejši od njih in so morda celo slabše delali, je medtem v teh sedmih letih zaslužilo dosti denarja, odprlo lcupčijo, se požesnilo z njihovimi nevestami; imajo lepe otroke, so čislani možje, mestrH svetovalci, odlični Ijudje. In ko gredo tisti, ki so se vmili z lova za častjo in iz krvavega klanja, mimo njih, jih oni gledajo po strani. Ako imajo naključno rdeče nosove, ker so med tem, ko so oni srkali vino, pili žganje, da so se v slal>em vremenu ogreli na hitrih pohodfh, pa pravijo: »Pijanci so!« In tisti rekrirti, ki niso zahtevali dmgega, kakor da naj ostanejo doma in delajo, postanejo nazadnje nekaki hs-eTači! Tako jaz mislim o tej stvari, Cebedej. Zdi se Ttti, da vse to ni čisto prav in br rajši videl, da bi tisti, ki hrepene po slavi, s»mi šli v boj, nas pa pustili pri nviru.« Nato mi ije cxlgovorri: »Jaz tudi inislim tako. Ker pa smo že zraven, je boljše sreči, da se borimo za čast. Človek nvora zmiraj čuvati časi Bvojega stanu in ljudem kazaii, da se dobro počuti v njenv. Sicer bi se ljudje naza.dnj€ še norca delali \z nas.« Medtem, ko sva se pogovarjala o taikih stvareft., smo Blednjič ugledali veliko reko, ki je bila Majna, kakor je rekel narednik. Ob Teki je bUa vas, skozi katero nas je peIjaJa pot. Kako se je vas imenovala, nismo vedeli, a smo se ustavili v njej. Razkropili smo se po hišah in vsak si Je laWco kupil žgsnja, vina in kaj od mesa. Kdor ni imel denarja, je jedel svoj črni kruh in gledal druge. Okrog šeste ure zvečer smo prišii v Frajnkfurt. To mesto je še starejše od Majnca in polno Židov. Peljali so nas na kraj, kjer so bili nastanjeni v vojašnici deseti hu-zarski polk in badenski lovci. Kakor so mi pripovedovali, je bilo staro poslopje svoj čas bolnica, in to rad verjamem, ker je bi'k> znotraj velitko dvorišče z zidanimi hodniki. Pod temi hodniki so spravili konje, zraven pa je stanovalo moštvo. Po brezštevilnih ulicah, ki so bile tako ozke, da je bilo kamaj videti zvezde med dimniki, smo slednjič prišli na določeno mesto. Čakali so nas stotnik Florentin. in poročnika Clavel in Bretonville. Po raportu so nas naredniki peljali po oddelkih v sobe, ki so bile nad Badenci. Bile so to velike dvorane z majhnimi okni. Med okni so stale postelje. Narednik Pinto je ol>esil svojo svetiljko na steber sredi sobe. Potem je vsak položil svoje orpžje na stojalo ter se tmoilče iznebil tornistra, bluze in čevljev. Cebedej je imel iežišče pc.leg mene. Cez dvajset minut smo spali, kakor bi bili ubiti. X. šele v FranJcfurtu sem spoznal vojaško življenje. Do lakrat sem bil samo rekrut, zdaj pa sem postal vojak. Tu ne govorim o vežbanju. Kako se na povelje ozreš na desrno ali levo, pokriješ sprednjega moža, pri nabijanju položiS arodco na sprednji ali srednji puškin obroč, puško deneš na rouiho — tega se z dobro voljo naučiš v enem ali dveh mesecih. Ampak aaučil sem se discipline, to je, da ima ikorporal vedno prav, ako j^fovori s prostakom, narednik s ;•kbrporalonv, poročnik z rvar-ždhikom, in tasko dalje do generida — feldmaršala -- \n četudi predstojnik trdiy da je ¦j\u&krat dve pet, ali d* pri belem dnevu sije Ivma. To gre človelfoi težko v glavo, a nefcaj vendar jako olajšuje razumevanje, namreč nekak lepakt ki je pritrjen v sobah, in katerega včasih prebero, da vojake navndijo razumevati. Ta lepak govori o vs&m, kar bi vojaku utegnilo priti na miseL na primer, da bi se vrnil domov, da bi odpovedal službo, se ustavil predstojniku itd., in kar vedno konča s smrtjo, ali pa najmanj s petkni leti kazni na gaieji. En dan po našem dohodu v Frankfurt sem pisal gospodu Guldenu, Katarini in teti Max}eti, lahko si je misliti, s kakšno ginjenostjo in vzburjenostjo. Ko sem jun talco odkrival svoja čuvstva, se mi je zdelo, da sem še vedno pri njih. Pripovedoval sem jim o naporih, o dobrotath, ki sem jih užil v Majncu, in o pojgutmu, katerega je bilo treba, da nisem obležal. Tudi sem ji-m pisal, da sem hvala Bogu vedno čil in zdrav, da se počutim laepikejšega nego pri odhodu in jih pozdravljam in poljubljam. Pisal sem v naši sobi sredi svojih tovarišev. PfalzbvtTžani so mi izročali pozdrave svojfm rodbinam. Skratka, lep>o je bilo vse to. / Potem sem pisal tudi v Majnc vrlim Ijudem v Kap-u-cinski ulici, ki so me bili takorekoč rešili oinipa. Povedalsem jim, da sem drugo jutro zaradi poziva k zbiranju moraltakoj odit z nado, da jih bom sj>et videl ir» se jim zahvalil, da pa naj mi odjmste, ker j€ bataljon takoj odšel proti FrariMurtu. Tisti dan popoldne so nas oblekli. Nekaj desetoric Židov se je nateplo pod hodmke in vsi smo jim prodajali svoje civilne stvarL Jaz sem obdržal samo svoje srajce, nogavice in čevlje. Italijani so se težko razumeli s temi ikramarji, ki so vse hoteli zastonj, Genovčani pa so bili prav taiko pretkani kot Zidje, zato je kupčevanje in prerekanje trajalo do noči. Našim korporalam se je zdaj dobro godilo, ker smo jih čestokrat gosiili; treba jih je bilo napraviti prijazne, ker so nas zjutraj in popoldne vežbali na zasneženem dvorišču. Branjevka KTistina je pri tem vedno se- dela v svojem ikotu s ponvijo z ogljem pod nogami, ter Ijudem dolwih staršev — tako je namreč imenovala tiste, M so kaj odrinili — iakazovaia potrebno pozomost in spo- štovanje. Marsikdo se je dal oskubiti do zadnjega beiiiB, samo da |e bil »dobrih staršev.« Pozneje so bili vsi seveda sodrga, a kaj se hoče? Nečimurnost pokvari vse od navmca do generala. Med tem časom so prihajali vedno novi novinci s Francoskega, s Poljskega pa polni vozovi ranjencev. Kakšen prizor je bil pri vojašnici sv. Duiia na drugi straiu reke! Voz ni hotelo biti konec Vsi ti nesrečniki so imeli zmrzJ« ude: enemu je bil ozebel nos, drugemu ušesa, tretjenHi roika, četrtemu noga, zato so jih pokladali v sneg, da niso razpadli v kose. Njih obleka je bila tako revna, da si revnejše ni mogoče misliti: ženska krila, ogoljene kape iz Ito* žiuhovine, povaljane čake, kozaski plašči itd. Olcrog nog so imeli ovite žepne robce ali srajce. S težavo so zlezii e voz in gledali Ijudi z udrtimi očmi in raznvrsenimi, čea obraz visečimi lasmi, kot divje živali. Smilili bi se bili celo cig-anom, ki prenočujejo po gozdovih. In vendar so bili to še najsrečnejši, ker so ušli smrti, dočim je na tisoče njirh tovarišev poginilo v snegu ali na bojišču. Klipfel, Cebede], Furst in jaz smo olnskali nesrečnike. Pripovedovali so nam vso nesrečo od osvojitve Moskve Tvaprej. Zdaj sem izprevidel, da je strašno devetindvajseto j>oročilo govorilo resnico. To pripovedovanje nas je hudo razikačilo na Ruse. Nekateri so rekli: »Da bi se Ie lanalu pričelo! Zdaj bodo tepeni dodobra . . . še ni vsega konec!« Njiih jeza se je prijela celo mene in včasih sem si mislil: »Jože, ali si znorel? Rusi branijo svojo deželo, svoje rodbine, vse, kar je človeku sveto na zemlji. Ako bi tega ne storili, bi jih vsakdo ¦labJco po pravici zaničeval.« O tem času se je zgodilo še nekaj nenavadnega. Moj tovariš Cefoedej je bil namreč sin pfalzburškega grobarja in včasih smo ga med sabo imenovali »grobarja,« Nam tega ni zameTil. Ko pa je neki ve^er po vežbanju šel čez dvorišče, mu je zaiklical neki huzar: »Cuj, giobarl Pomagaj mi proč spraviti to slamoJ* Cebedej se je obrnil in mu odgovoril: »Jaz nisem grobar in vi svojo slamo sami pospravitel Ali me imate za tepca?« Oni pa je ikričal še bolj: »Rekrut, ali boš iitbogal ali ne?«