119. številka.
ZA P<
(▼ Trsta, v četrtek zvečer dne 3 oktobru 1895.)
Tečaj X
T*'
iihaja po trikrat na teden t ieatili i«-danjih ob torkih, Aatrlklh
in SObotCl}*. Zjutranje izilitnje 12-haja ob 6. uri zjutraj, rerorno pa ob 7. uri *e*er. — Obojan izdanje atane: »a JMenmeneč , t. —tcveu Avutiij* f. ■a trt ini*ee. . , a.«0 , . . *.— ta pol leta . . . .V— ... *L— ■a m 1«» . . . 10.— • » . 1«.— Ni naraiN krti prilažene naročnina •• nt jemlje »sir.
Posamične itevilke se dobivajo r pro-dajalnicah tobaka v lrntu po a u ti-., iaten Trat* po S n»č. Sobotno večerno iadanje v Jrutu « ni., imn Trata S n«.
EDINOST
Oglasi ne rakunu po tarifu t petitu; za natti»Tr> z debelini črkami »e plačuje prostor, kolikor obsetja raratlnih rritic. i'n»lttnn inTnrfniee jn j»vnezahrale. 'lo-ti.a^i oglasi itd. ne računajo po pogodbi*
Vni lopi .1 n tj i' po*ilj»jo uredni*t»a r ulica Canni-nm ^t. 13. Viako pismo mora hiti frantiorano, k'>r nolrankora;ia »o ne
tprepinajo. Ritkopiai »o rie »rn^njo.
Glasilo alc1
Naročnino, rekltuiacijo in .>gl»HO npro-jcraa mirariiiitro ulica Molino pic-rolo hit. 3, II. nadst. Odprto reklamacije *o protte poMntne.
tnaketfa političnega društva za Primorsko.
r riUnottl J* mor".
Nova vlada.
Prehod iz prejšnje v novo dobo izvršil se je hitro, gladko in brez obotavljenja — skoro bi rekli: nervozno naglico. Istega dne, ko je dospel grof Badeni na Dunaj, prijavil je že uradni list cesaijeva ročna pisma, s kojimi se odpuščajo stari ministri in se imenujejo novi. Nikjer ni bilo videti tistega sicer pri snovanju novih ministerstev običajnega pogajanja s posamičnimi odličnimi parlamentarci in voditelji strank — vse se je zgodilo tako gladko in na tihem, kakor da nimamo konstitucije, kakor da nimamo parlamenta, kojemu — bi morala biti odgovorna vsaka vlada za vse dejale in nehanje. Premišljeno smo rekli: bi m o r a 1 a b i t i. Ali ni! Da bi imeli mi parlament, ki bi res odgovarjal temu, kar je res parlament v družili, ne le po besedi, ampak po duhu in jedru konstl-tucijonalnih državah: ako bi bil naš parla-men verna slika odnosne v v državi, verni izraz javnega menenja, potem seveda ne bi bilo mogoče, kar vidimo pri nas — da odhajajo in prihajajo ministerstva in vlade, a prvi parlamentarci so obsojeni v ulogo pasivnih in onemoglih gledalcev.
Pri nas stoji konstitucijonalno načelo na glavi: mesto da bi odstranjeval in ustvarjal ministerstva, mesto da bi parlament Ipred-črtoval direktivo vsakodobni vladi, nastopajo vlade se svojimi programi brez ali proti volji parlamentarcev in strank ; in potem še le, ko je nova vlada dovršena, jainejo se gibati posamične stranke, to je: pehati se okolo načelnika novemu minlsterstvu, ker hoče vsaka stati v prvi vrsti, da le vjaine milosten pogled novega moža. Pozabljeni so programi, načela leže v jarku in vse hitanje in pehanje velja jednemu samemu vprašanju: kdo pride bliže — jasli ?! Take so naše stranke in tak je —. naravno — naš parlament. Drugod čuvajo parlamenti jastrebovim očesom svoja prava in svoj ugled ter da bodi parlament res parlament, to je, poleg krone najviši činitelj v državi in vlada le Mjega izvrševal ni organ. Pri nas ni tako, pri nas je narobe: pri nas odreja vlada, izvršuje pa — parlament.
In prav nič ni čuda, da je naš parlament tak kakoršen je: brez moči in brez smisla za svoj lastni ugled. Vzrok temu zlu tiči že v sestavi našega parlamenta. Naša poslanska zbornica ni niti senca pravega ljudskega zastopa, kajti ni produkt javnega menenja, ampak produkt krivične volilne geometrije. V našem parlamentu niso ni posamične narodnosti in posamični razredi naseljenja zastopani tako, kakor bi odgovarjalo obstoječim odnošajem in resničnemu številnemu razmerju. Naše sedanje stranke vedo, da nimajo pravice do obstanka, ker vedo, da so navstale iz
PODLISTEK. T Klarica iz farovža.
(Dalje).
Blaženo se ji je nasmehnil, prijel jo za ročico ter povpraševal, kako je spala v fa-rovži, kaj se ji je saujalo in če hoče tukaj ostati.
Klarica je pritrdila.
Tudi ta psiček, ki je sinoči tako ren'a-čil nad njo, se je sladkal, ko je videl, da je njegov gospod tako prijazen dekletcu.
Proti večeru prinesel je mizar postelj in Marjeta je razdelila vajšnice, ki jih je v mavhi prinesla, na dva dela. Druzega dne, — v nedeljo — bila je mala Klarica prvikrat v kaineuiški cerkvi in vaška dekleta so > se brzo spoprijaznila ž njo, znajoča, da je . častitljivi gospod, ki služi sv. mašo, njeni stric; tretjega dne — v ponedeljek — prišla |
krivice volilnega reda in da se tudi vzdržujejo la na umeten način: da je njih obstanek tako rekoč zavisen od vsakodobne vlade. Od kje naj takim strankam prihaja vspodbuja do lastne inicijative, od kje ener-žija proti isti vladi, od koje so zavidne?! To velja v prvi vrsti od stranke nemških liberalcev, takozvane združene levice. V javnosti nima ta stranka nikogar za seboj razun privilegovanih stanov in skupin: le v vele-posestvu in po trgovskih zbornicah ima danes še nekoliko privržencev. In vendar je ta stranka v parlamentu najjača, kajti ima nad 100 poslancev, skoro tretjino.
Skrb takih strank seveda ne more biti obrnjena na javni blagor in na pravice parlamenta, ampak vsa njih skrb je obrnjena le ▼ to: kako se stranka ohrani!!! Oni, ki živi od milosti drugih, ne more gospodovati.
Od todi prihaja, da nase parlamentarne skupine pričakujejo nove vlade rekli bi, nekakim onemoglim fatalizmom, in šele potem, ko je vlada nastopila, pričenja se ona ne baš prikupljlva licitacija med strankami: katera izmed njih ponudi več naklonjenosti — novi vladi. In jedna hoče biti glasneja od druge, seveda v nadi, da bode plačilo tem izdatniše.
In tudi sedaj nam je prilika opazovati take prizore. Grof Badeni je snoval svojo vlado in si izbiral sotrudnike, ne da bi bil povpraševal za meiienje nijednega parlamentarca. Pogovorov /. baronom Chlumetzkim niti ne računamo, ker vemo, da se je g. baron le silil. A komaj se je doznalo za gotovo, da bivši namestnik galiSkl dobi nalog sestaviti novo ministerstvo, že so se mu silili in poklanjali od vseh strani. Grof Badeni ni iskal nikogar, ker je vedel, da bodo drugi njega iskali. Grof Badeni pozna stopinjo, na kateri stoje stranke v naši poslanski zbornici, zato je izdal parolo: nad strankami! Lahko mu bode to, saj se mu stranke same podrejajo.
Nimamo sicer še nikake programatične izjave od strani novega ministerskesra predsednika, ali program je že kolikor toliko to dejstvo, da je poljski p 1 e m i č, saj je o istih poljskih plemičih pisal nedavno cel6 naš .Slovenec", da imajo premalo skrbi in ljubezni za blagostanje nižih stanov.
Ali ako hočemo konkretneje govoriti, moramo že reči, da glavna točka v programu grofa Badenija bode obnovljenje pogodbe z Ogersko — najbrže na stari podlagi 70: 30. Z ozirom na to glavno točko uredi grof Badeny prav gotovo svoje razmerje do posamičnih strank. Kdor se bode upiral takemu obnovljenju, ta je obsojen že danes, da bode moral jesti trdi kruh opozicije. In ker je za Slovane uprav življensko vprašanje, da se pogodba ne obnovi na stari podlagi —, kajti ravno iz ugodnosti iz te pogodbe cr-
je Klarica prvikrat v kameniško šolo in tudi tu so učenke takoj sklenile ž njo prijateljstvo, kajti častitljivi gospod, ki jim je razlagal veronauk, je bil njeni lastni stric.
Po vsej Kamenici se ni govorilo druzega nego o Klarici iz farovža.
In ko je šla o poludne ali na večer — ob treh, ali štirih — iz šole, jo je takoj spremljala do farovža cela tolpa otrok. V zimi se ve, se ni prilegalo pogovarjati se dolgo pred vratmi, toda spomladi, ko so bili večeri daljši in toplejši, bilo je tu živo in veselo do mraka. Dekleta in fantje našli so tu nov prostor za svoje igre. Zadovoljnega lica zrl je gospod župnik skozi okno na dvorišče, na to bujno mladež. Ne v zaprašeni šoli, — v čistem zraku prirode, pod širnim nebom pomlaja se človek med otroci.
Marjeta je cesto branila Klarici, naj bi ne privabljala sem toliko otrok.
Toda župuik je vedno rekel:
pijo Madjari moč, da morejo podpirati proti-slovanski zistem v državi — moramo že danes računati na to, d a nova vi a d a Slovanov ne bode o b s i p a I a s v o j o dobrohotnostjo. S tem seveda ni rečeno, da vlada Badenijeva ne bode rada vspreje-mala podpore od slovanske strani. O ne, u-verjeni smo tudi, da bode marsikateri Slovan stal v nje vrstah ; ali to je skoro gotovo, da v bistvu, glede na vseobči zistem, ta vlada ne bode prijazna prizadevanju avstrijskih Slovanov v dosego primernega vpliva na zunaj in na znotraj. Ako pa nam ne bode prijazna v glavni smeri, potem pa nam je tudi malih dobrotic pričakovati le tedaj, ko nas bode neizogibno potrebovala.
Sicer ne manjka tudi glasov, da bode grof Badeni skušal priti do sprave z narodom češkim. To bi bilo seveda dobro znamenje, kajti sprava s tem, v varovanju svojih narodnih pravic neizprosnim narodom, značila bi že sama na sebi, da so avstrijski državniki ostavili staro izvoženo pot in da je res prišel čas prememhe zistema.
Ali odkrito bodi povedano: mi smo veliki skeptiki v tem pogledu. Ne glede na to, da je grof Badeni poljski plemič, je skoro gotovo, da se ne bode botel mnogo pogajati s Čehi, že zato ne, ker se mu silijo stranke kakoršne smo opisali gori, ko ima posla s parlamentom, ki nima nikake moči, nikake inicijative in nikake lastne volje.
Naša sodba je le ta, da nova doba bode naklonjena oportunistom ali „zmernim1* iz vseh taborov. Ker pa vemo, da .zmernost" med Slovani znači navadno nezmernost v popuščanju — potem že ne smemo računati na kake pridobitve v novi dobi.
Drugače bi bilo seveda, ako bi se vsi češki, hrvatski, maloruski in slovenski zastopniki mogli zjediniti za zložno postopanje. S tako opozicijo bi morala računi ti vlada, ker ista bi imponirala ne le po svojem številu, ampak še veliko bolj se svojo m o r A 1 n o silo. Na tako složno postopanje seveda ni možno misliti v bližnji bodočnosti. Ali ker vemo, da se tudi grof Badeni skoro uveri, da naroda češkega ni smeti prezirati, tudi če je isti morda osamljen, gledamo bližn ji bodočnosti v lici brez nad a tudi brez strahu.
Je že tako, kakor pravimo vedno : n a-r o d č e s k i j e n a j t r d u i š a zaslomba avstrijskemu Slovanstvu če jedino s tem, da obstoji, tudi že njega zastopniki ne bi ganili z mazincem za nas.
Politiške vesti,
V Trutu, fino 3. oktobra 1895.
Novi miniatri. Včeraj je torej uradni list dunajski objavil imena novega ministerstva. Svojo sodbo o novi dobi utemeljujemo na prvem mestu. Tu naj sledi nekoliko črtic o novih ministrih.
.Le pusti jih, Marjeta. Ako bi videl kje rauzdanost, posvarim je sam. Toda radosti ne smemo kazUi tem mladim dušam, to bi bil greh. Le pusti jih! Vsaj se še dosti in dosti najočejo v življenju*.
In kadar je mnogokatera mati iskala svoje dete, vračala se je mirno domov, po-izvedši, da je pred farovžem.
„Tam je pod dobrim nadzorstvom, tam se ne bojim zanje".
Ko je pak nastal večer, stopil je župnik med te mlade paglavce.
,No otroci, že je čas, da greste k večerji. Jutri po Soli pridite zopet sem. Brzo bo tema. Posebno ti Ciril. Oddaljen si, imaš dobre pol ure do doma in pozabil bi, da je soluce že davno za gorami in da moraš iti sam preko polja. Potem pa hitiš, se vtrudiš in lahko bi utegnil zboleti. Idi, fantć, idi, pa prideš jutri nekoliko poprej ministri rat".
Ciril, fantć črnili las in zdravih lic, vr-
Ministerski predsednik grof Kazimir B aden i je italijanskega pokoljenja. Njega predniki so prišli v Galicijo v XVI. stoletju. Porodil se je v novembru letu 1H46.. je torej razmerno še mlad. Pravijo, da je bistrega duha. Kolik je njegov ugled na najvišem mestu, priča pač najbolje dejstvo, da so vsikdar pozvali njega na pomoč, kadar-koli je v poslednjem času zašlo politično življenje v kritičen položaj. Tako je on kumoval pri snovanju bivše koalicije in bivšega ministerstva \Vindischgraetzovega, kakor je bil pozneje, po padu koalicije, gonilna moč pri osnovanju začasnega ministerstva Kielmmseggovega.
Finančnim ministrom je imenovan dr. vitez Bi I i lis k i. Porodil se je leta 184fi., 16. junija. Za Taatfeove dobe je bil Bilinski poročevalec v državnem zboru o nedeljnem počitku, o normalnem delavniku, o zavarovanju proti nezgodam, o bolniških blagajnah in o bratskih zalogah. Leta 1892. je bil imenovan predsednikom avstrijskih državnih železnic. Bilinski jo onih Poljakov, ki so naklonjeni Nemcem.
Naučnim ministrom j« imenovan stari naš znanec dr. Pavel G a u t s c h plem. Frankenthurn. Glavna dela njegova kot bivšega ministra v kabinetu Taalfeovem so bila : da je povišal šolnino v srednjih šolah, da je odpravil več gimnazij, zlasti na Češkem in našo v Kranju, ter da je baje hotel uuifor-movaii srednješolce. Dr. Gautsch je Nemec po mišljenju, a se nagiblje, -- tako vs;ij so mu očitali nemški liberalci bolj na klerikalno stran.
Trgovinskim ministrom je imenovan baron Glanz pl. A i c ha, na politiškein pozorišču dosedaj malo poznana oseba. Pravijo pa, da pripada nemško-liberalni stranki. Porodil se je leta 1K I8. Sodeloval je opetovano pri sklepanju trgovinskih pogodeb z drugimi državami. V poslednji čas je bil sekcijski načelnik.
Ministrom pravosodja je imenovan bivši predsednik višjega deželnega sodišča v Gorici, grof G1 e i s p a c h. Govori baje tudi slovenski, a je nemški liberalec po mišljenju. V gosposki zbornici, katere član je grof Gleispach, pridružil se je takozvani ustavoverni stranki. Porodil se je 1. 1840.
Ministrom za poljedelstvo je imenovan grof I v a n L e b e d u r, porojen leta 1842. Grof Lebedur dosedaj ni bil v državni službi. Po mišljenju pripada konservativnemu plemstvu češkemu.
Minister za deželno brambo je ostal grof W e 1 s e r s h e i m b. Ta jedini je preSel iz prejšnjega ministerstva v sedanje.
Pomembne so besede, katere je izustil včeraj grof Badeni pri predstavljenju uradnikov notranjega ministerstva. (Grof Badeni bode namreč vodil tudi ministerstvo za notranje stvari.) Rekel je namreč, da bode
gel je turbo s knjigami preko ramen, poljn-bil župniku roko in dirjal k Toužetlnu.
Bil je to zapuščena sirota, ta Ciril. Ni kogar iii imel razun dedeka, ki se je živil z raznašanjem pisem. Mnogo otrok je hodilo iz Toužetina v Kamenico v šolo, toda Ciril ni šel nikdar ž njimi; zjutraj je šel poprej, stregel pri sv. maši gospodu župniku, domov pak se je vračal pozneje — ter spadal sploh v vrsto onih otrok, katerim je bila predsednica Klarica iz farovža.
D4, le Klarici na ljubo popustil jeTou-žetinske tovariše, ter hodil na večer rajše sani domov. Morda zato, ker je bila sirota kakor on, vezala ga je takošna otroška ljubezen do nje. V teku ji je bil vedno na strani, pri igri ji je dajal najlaglejše uganke, najlepša iiuena, in morda ne bi se bil spomnil uiti na dom, da ni gospod župnik vsa-cega večera prisiljen razgaiyal družbe.
(Dalje prih.)
zahteval o<l uradnikov, da !e stvarno opravljajo svoje posle. Vodstvo politike, posezanje v isto, ter sleherno toza« d e v n o izjavo na zunaj pridržuje izključno le sebi.
To kaže, da nastopa grof Badeni železno voljo in tnlno samozavestjo.
Odstopivši ministri so dnhili odlikovanja. Grof Kielmansegg je dobil veliki križ LeopoMovega reda, vitez Javorski red železne krone I. vrste; vitez dr. Biihm dostojanstvo tajnega svetovalca; dr. p]. Blumfeldu, dru. vitezu Vitteku, dru. Rittnerju in vitezu dru. Krallu je izjavilo Njegovo Veličanstvo svojo zahvalo in priznanje.
Naslednikom grofa Frana Coroninija v državnem zboru je torej res določen knez E g o n H o h e n 1 o h e. Predsednik južne železnice bode torej zastopal del one dežele Pi morske, ki ne potrebuje za povzdigo svojega gospodarstva in svoje trgovine ničesar bolj, nego da se neha tu na jugu monopol iste južue železnice. Gosp. knez je baje rekel pri neki priliki da — ne ljubi Slovencev in ta izjava je .zmernim* Italijanom dovelj, da pozablja na svoje življenske gmotne interese. Quos deus perdere vult dementat.
Deželitozborskc volitve v Galiciji. Veleposestvo je izvolilo 29 prejšnjih poslancev, pa IG novih. Med izvoljenimi je tudi ministerski predsednik grof Dadeni.
Različne vesti.
Imenovanja in premeitenje. Vodja pravosodnega ministerstva imenoval je sodniska pristave gg. Lorenca P e t r o n i j a, in Henrika K a d e r k a svetovaNkiina tajnikoma pri deželnim sodišču v Trstu, Henrika Kra-merja pa svetovnlskim tajnikom pri prizivnem sodišču v Trstu. S.etovalski tajnik dr. A* dolf P o d r e k a, dodeljen mestni preturi, premeščen je k trgovinskemu in pomorskemu sodišču v Trstu.
Nadbiskupski jubilej papsfa Leva XII. Dno 19. januvarja I8!»6. slavil bode sv. Oče svojo BOletnico kot nadbiskup. V Vatikanu pričakujejo, se tem povodom tam se-stanejo vsi kardinali. Papež zbere o jubileju člane svoj obitelji okolo sebe.
Mestni svet triaiki in pa c. kr. policija. V /.jutranjem izdanju današnje številke priobčili smo poročilo o poslednji seji mestnega sveta tržaškega, v kateri je zbor soglasno vs-prejel resolucijo, ki jo je predlagal svetovalec dr. Consolo in s to resolucijo izrekel nekako n e /. a u p n i e. o c. kr. policiji. Mi smo se pri tem poročilu postavili na strogo objektivno stališče ter naglasili, da ni naša stvar presojati o tem, da-li se je res zagrešilo c. kr. redarstvo in v koliko. Na istem strogo objektivnem stališču stojimo danes, ko javljamo, da je g. Consolo sporočil mestnemu svćtu o znanem napadu na liaskoviča — neresnico, kakor to trdi službeni list »L'Osserva-tore TriestiuoV Ta list pripomnja h koncu svojega poročila o omenjeni seji, katero poročilo je dobil za objavo od predsedni-s t v a m u n i c i p i j a, to-le :
„Za sedaj hočemo o poročilu te seje mestnega sveta spregovoriti le na kratko. One podrobnosti, katere je omenil svetovalec Consolo o rani, ki jo je vdobil svetovalec Rascovich, so v popolnem protislovju s tem, kar je tukajšnje policijsko ravnateljstvo doslej poizvedelo o stvari. V ostalem pa se še nadaljuje kazenska preiskava o tem predmetu ter ista gotovo popolnoma pojasni to stvar. Izvestno se sporoči o izidu gospodu županu z onimi popravki, kateri bodo potrebni na objavo svetovalca Consola. Kar se dostaje nadalnje napade istega mestnega sveta na patrijotiške pojave in na postopanje stražarjev na večer 19. septembra, more dokazati na stotine oseb, da so bili ti napadi nenatančni in tendenciozni".
Boj za slovenska krajevna imena. Neznatno mestece Tržič na Goriškem postalo je h krati velike važnosti, kajti po sijajih XX. septembra prišlo je na dnevni red pereče vprašanje, ki daje že nekoliko dnij tržaškemu laškemu časopisju povod modrim polemikam. Katero je to vprašanje ? Morda program novega ministerstva? Kaj šel To je malenkostna stvar, ki izgublja vso važnost, ves pomen pred vojnim krikom: ,Tu M o n t a 1 c o n, — tam Tržič!" ,11 Pic-colo", „L'Indipendente', to je vojska, ki hoče imeti po vsej sili laški, izključilo luški Monfalcone, a proti njima postavila se je
,L' Adria", ki skuna t orožjen logičkih i* vajanj braniti slovenski „Tržič". Čuden je to prizor! Lahi se ravsajo radi slovenskega imena, katerega pa kljubu svojim srditim napadom ne morejo spraviti s sveta. To pa menda zato ne, ker „L' A d r i a* kdo zna kako spretno zagovarja opravičenost imena „Tržič". Nasprotno. , T/Adria" bi si cer rada nekaj dokazala, česar sama ne ana, a pri tem zavozila jo je tako, da — mislimo, da nehote — žali slovensko književnost. Oblukla je učiteljsko suknjo in doli ras službeni kateder poučuje „Piccola", da so vedno opravičena ona imena, koja rabi narod, 8 k o ▼ a n a pa so ona, katera si izmišljujejo učenjaki. No, — pravi .L'Adria" — narod pa si včasih taka imena jednostavno izmišlja in taka izmišljena imena so toliko manj značilna za dotični predmet, kolikor manj je razvit književni jezik do-tičnega naroda. 8 tem je „L' Adria* pritrdila „Piccoluw; da je ime „Tržič* izmišljeno, da nima nikakoršnega pomena. ZHjedno pa je hotela iztaknoti, da je slovenska književnost še na zelo nizki stopinji.
Ta sodba nas ne draži nikakor, kajti ,L'AdriaH je s tem le priznala, da nima najmanjšega pojma o slovenski književnosti in o slovenščini sploh. Ako bi filologi pri „A-drii" poznali slovenščino, rešili bi to vojno prav na kratko. Rekli bi namreč nasprotnikom : »Slovensko ime ,tržič* pomenja po laški .borgata". Tržič pa je res malo mestece, malo tržišče, torej je slovensko itne popolnoma opravičeno, bolj opravičeno menda, kakor laški .Monfalcone", ki pa pomenja — ne temo kaj, kakor tudi ne znamo, zakaj se imenuje accpia baš (acqua" in patie baš „pane* in ne drugače". — Punctum.
Se nekaj o .zmernosti" In „previdnosti". Ali se spominjate, kako so znani .zmerni" Slovenci v Gorici povodom deželnozborskih volitev prepevali pesem o — .zmernosti in previdnosti* gospode Venuttija in družbe. Ta „zmerna" laška gospoda so baje celo zmerniši in previdniši nego — .terorist" pri .Slogisirota dr. Gregorčič.
No, dokaz o svoji zmernosti je podal dr. Venutti, ta intimni prijatelj g. Jakončiča in družbe, na dan 1. oktobra pri volilskem shodu v Gradiški. Priporočal je kandidaturo kneza Hohenlohe v prvi vrsti zato, ker je pričakoval, da bode ta mogočni gospod pobijal, ne le .Stogaše*, ampak Slovence sploh. G. Venutti je posebno hud na Slovence, ker isti nučejo privoliti v laške načrte za zidanje železnic in namakanja trške r a v a li i. Će pa pomislimo, da furlanski tramvaj ne bi imel prav nobene bodočnosti in da namakanje tržiške ravani ne bi bilo nikomur v korist, nego dotičnemu konsorciju, potem se res moramo le buditi veliki .previdnosti* in „zmernosti" g. Venuttija, prijatelja goriških .zmernih" Slovencev.
Laška gospoda pa niso samo „zmerni", ampak včasih tudi odkritosrčni. In tako so nam povedali na shodu v Gradiški, da jim je prisrčna želja ladlrettissima Tri es t e-V e n e z i a. Mi siromaki smo menili, da je za povzdigo trgovine v prvi vrsti potrebna direktna zveza Trsta z notranjimi deželami — avstrijskimi, a sediy nam so povedali previdni gospodje, da Primorski ne treba drugega nego direktne zveze z — Benetkami. No, na to stran jim utegne biti na uslugo knez Hohenlohe!
Italijanske nesramnosti. Le kdor po vsej sili — noče videti tega, kar je, more trditi, da je tudi neoficijclna Italija navdušena za zvezo z Avstrijo. Kaj neoficijelna Italija, ? Niti naši neodrešenci, živeči v Avstriji, niso zadovoljni, da je Italija v zvezi z Avstrijo. Sicer ne bi hodili v Rim demonstrovat proti Avstriji. List .Vossische Zeitung" poroča namreč, da so zastopniki istrskih irredenta-šev pri reviji povodom .narodnega praznika" stali v jednl in isti vrsti z Garibaldinci ter da so vsklikali kralju v lice r „V e 1 i č a n-s t v o, Istra čaka na Vas!" — na kar so skliknili njih prijatelji iz kraljestva: .Veličanstvo, mi smo pripravljeni iti v Trst in na južno Tirolsko!*
Nadalje čitamo v listih iz bližnjega kraljestva, da so Tržačaui, došli v Rim, položili venec na spomenik Cavourjev, potem pa so odšli v uredništvo lista .Tribuna" zali v a I i t se na uvodnem Članku, naperjenem proti Avstriji.
Tu [ia ne smemo pozabiti, da je „Tri-
buna* Crispijevo glasilo. Ali kar nam poroča prijatelj našega liata, potujoči ravnokar po Italiji, o nekem članku v listu .Caffaro", to pa presega vse meje. Tu vam ne more pre-bvaliti demonstracij, ki so se dogajale v Trstu povodom XX. septembra; kai v ekstazi je, ko omenja navdnčenja, nastalega, ko je na velikem trgu tržaškem zasvirala godba odstavek ia opere „Attila". Se slastjo omenja, da je demonstracija vzlic vsej paznosti avstrijskih oblastih zadobila odločno protiav-strijski značaj.
V tem groznem članku poživlja pisec avstrijske Italijane kar naravnost na veleiz-dajstvo zatrdivši jim, da pride dan, ko Italija objame svojo hčerkoobAdriji.
Tako nesramno hujskajo listi doli v kraljevini naše italijansko ljudstvo proti oni in isti AV8triji„ ki se uprav mučno obzirnostjo izogiblje vsemu, kar bi utegnilo razdražiti toli lahko razburljive sosede naše.
To bi vam bilo krika, ako bi n. pr. naj-obskurnejši ruski list kedaj zagrešil take nesramnosti z ozirom na avstrijske Slovane!
XX Settembre v Kopru. Pišejo nam : Na predvečer tega znamenitega dne so tudi Ko-perčani postavljali njih čustvom primerne napise. Da bi pa tako hitro ne zginili znakovi te avite eolture, napravili so oljnato barvo in s to zapisali na glavnem trgu na tlak: „Evviva 11 a 1 i a, Evviva Roma, Ev-viva 1' I s t r i a libera!" — Jaz pa kličem : Živela Istra, slobodna italijanskega gospodarstva !
Razpisan itlpendij. Iz ustanove Clivio razpisan je štipendij v znesku 200 gld. na leto. Pravico do užitka imajo ubožni dijaki iz bakra, ali iz Trsta, obiskujoči tržaško trgovinsko in pomorsko akademijo. Prošnje v 4 tednih borzni deputaciji v Trstu.
Razpisani doti. Mestni magistrat razpi-iz ustave Clivio natečaj na dve doti po 260 gld. vsaka. Te doti oddasti se ubožnim nevestam iz Trsta katoliške vere, dobrega po* nasanja, ki se namenjjejo omožiti s kojim delavcem ali rokodelcem tekom jednega leta. Poblizu je izvedeti na magistratu II. oddelek, kamor je treba uložiti tudi prošnje in sicer do 19. oktobra. (PobliZe o potrebnih prilogah itd. objavlja list. „L* Adria. z dne 3. t. m. pod zaglavjem „Premi alla virtu".)
„Indipendente" pred sodliftom. Te dni je objavil „1/ Indipendente* dva članka, pisana v obiunem duhu „sedanjega kraljestva". Ta članka krstili so .Indipendentejevi* nezavisni (??) m o-je: „Ancora Baratieri in Italia" in drugega: .Couiune e Guverno". Žal, da se tržaški .liberalni" živelj ni mogel veseliti na tema duševnima poizvodoma .Indipendente-jevih" piscev, kajti .kruto" c. kr. državuo pravdništvo zavilo je nevsmiljeno roko vrat omenjenima številkama, postavivši vrhu tega odgovornega urednika Jakoba Giacomellija pod obtožbo zaradi .zanemarjanja dolžnega nadzorovanja lista". Obtoženi Giacomelli bil je obsojen na 50 gld. globe. Malo sicer, toda „veselilo" ga je vsejedno.
Tedenska atatlatika tržaika. V dobi od 29. do 28. min. m. rodilo se je v Trstu 98 otr6k (48 možkili in 50 ženskih). Umrlo je v isti dobi 79 oseb (32 inožkih in 50 žeuskib). Umrlo je v isti dobi 79 oseb (39 moških in 47 ženskih). — Z ozirom na povprečno število prebivalstva pride 95.22 mrliča na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 13 slučajev jetike, 2 si. vnetja sopuili organov, 3 si. škrlatice, 3 si. d&vice, 2 si. smrti po naključju, 2 samomora itd.
Ogenj. Po noči na včeraj vnelo se je lovorjevo listje, pripravljeno na odpošiljatev v skladišču tvrdke Valentin Wiegele v ulici Valdirivo. Ogenj se je lotil tudi košaric in vreč, napolnjenih s kavo, z rižem itd. Gost dim se je valil iz skladišča, toda ta dim ni bil v razmerju z neznatno nevarnostjo. Gasilci so po kratkem naporu zadušili ogenj. Škode je par sto goldinarjev, toda blago je bilo zavarovano.
Poilgaleo. Iz Komna pišejo dne 30. m. m.: Kmet Ivan Colja iz Škrbinske vžgal je hišo svoje žene, ker se je bil spri ž njo ter se je hotel maščevati na ta način. Hiša je pogorela popolnoma iu ž njo vred vsi prihranjeni pridelki itd. Škode je nad 2000 gld. Požigalec se je sam stavil okrajnemu sodišču v Komnu.
Policijsko. Miiiolo noč prijeli so stražarji v ulici Giulia 351etnega težaka Ivana Ptacka, ker je pijan razgrajal. — Mlnolo noč uloniili so nepoznani tatovi v gostilno „Alla Gio-conda" v ulici Stadion hšt. 5, pobrali vse
perilo, okolo 50 jajc, nekoliko smotk, kave in drugih podrobnostij, se pogostili s pečenko, vinom in pivo, in predno so zapušili gostilno odprli pipe sodom, da se je ves božji dar izlil po tleh, ter razmetali vse križem. Te drzne tatove išče policija. — 60letnega berača Josipa Lavrenčiča ii Komna so zaprli, ker je beračil po mestu. Lavrenčič seje upiral stražarju, ki ga je hotel odvesti v zapor, in ga celo udaril s palico.
Loterijske itevllke, izžrebane 2. t. m.: Praga	19, 80. 4, 9, 11.
Lvov	57, 46, 69, 90, 60.
Sibiuj	25, 86, 65, 46, 39.
Najnovejše vesti.
Dunaj 3. .Neue Freie Presse" naglaša, da tako demonstraiivnih dokazov cesarskega zaupauja ni dobil niti grof Taalfe ob svojem nastopu kakor jih je dobil grof Badeni. Cesarsko ročno pismo priča, da novi ministerski predsednik se ne predstavi državnemu zboru kot predstavitelj večine, ne kot izraz jedne stranke ali strankarsko smeri, ampak kot nositelj cesarske oblasti. Takega ministerstva ni lahko porušiti s parlamentarnimi glasovanji. — Tudi lista „Presse" in „Vaterland" pozdravljata simpatično novo ministerstvo in naglašata veliko zaupanje, ki je uživa grof Badeni na najvišem mestu.
Dunajska bo
If
Driavtii dolg v papirju „ „ v h rebru Avutrijalia rvnln t zlatu , . f kronali Kreditne akcije . . , London 10 Lat. ... Nftpoleoni ......
SO mark .....
100 itaij. lir
rmm M. oklobi
včeraj
100.80 101 16 121 60 loi.ia
406.60 120 30
11.76 4S.45
danei
100.80 101.05 1S1.50 101.85 4 OH.50 190 15 »•52«/, 11.76 45 877,
V Barkovljah
v nedeljo dne 6. t. m.
gostilna
Jurja Martelanca
(na stari cesti na Kontovelj).
Točilo se bode izvrstno novo vino, lastni pridelek.
Slovenci pozor!
Podpisana naznanja slavnemu slovenskem« oheinstvu v Trstu in okolici, da je odprla svojo gostilno v ulici Accjue St. 12. Točila bodo izvrstno vino istrsko po 36 nvfi. in puntigamsko pivo prve vrste po 28 nvč. Kuhinja bode preskrbljena izvrstnimi toplimi in mrzlimi jedili tako, da podpisana upa zadovoljiti slavne gg. obiskovalce. — Kosila in večerje se lahko naroče za vos mesec. — Za mno-gobrojen obisk se priporoča udana
Marija Posega.
m
Sloveči prašek za zobe
prof. dr. Haiderja je najboljie iredišvo s« Suvanje lob pred gnjilobo t >r jih či»ti, ne
da bi oSkoiinval atoklenino. V ikatljicah po SO in M) nv«. Izključno v preiuovaiii lekarni
mam „m tu »ari" Trn, m n.
Slovenci pozor!
Naznanjam, da sem prevzel Taccanijavo prodajalnico jest-vin v Barkovljah, katero sem preskrbel prav bogato s svežim in finim blagom. Za mnogobrojni obisk se priporoča
Suban Ivan ml.
M chinae nervotica comp.
Prof. dra. Llebera život okrepčujuol
ar ELIKSIR.
•ledino pravi h varstveno znamko križ in aidro. Pripra ljun po predpisu v lekarai Xu Fanta ▼ Tragu. Ta priprava je več let znana kakor izvrNtuo i v c k okrepčujoče aredstvo. Steklenimi po gld. 1. 2 in 8'ftO. Daljo priporočajo se iolodafat kapljice 17. Jakoba kot večkrat izkušeno domače Hi-uilPtvo. S ekleniaa 60 ni. in 1 gld. 20 ni. Dobiva no v lekarnah. Uluvnu zaloga: L kama Se-ravallo t Trsta; dalje: lekarna Zanetti r Trstu ; Htarn e. Ur. vojuSka lekarna na Dunaju, Stefaus-piatz, kakor tu-li v drugih lekarnah.
Lastnik politično društvo,Edinosti*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.