St. 113 Ponvica Htm i mm (immm m U itti) jtb^a, izvzema pondetjek. vuk dan zjutraj. u£*pOtvo Auškega ft. 20, L nadstropje. Dopisi naj «e poBltf^ pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajOi. Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost znala za mesec L 7. —,3 mesece L 19 50, pol leti-Za inozemstvo meaečno 4 lire vet — Telefon V Trstu, v soboto 13. mala 1922 Posamezna številka 20 stotfak Letnik XLVII Posamezne Številke v Testu in okolici po 20 stotiak- — Oglasi se računajo % ifeokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osm tnice, in zalivale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi i^numih zavodov mm po L X — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina la reklamacije se pošiljajo izkhično upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv.' Fran&ka AsUkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 1 l-tf J NA DRUGEM KONCU Medtem ko se v Genovi igra odločilna igra med zapadnimi kapitalističnimi drža-yami in sovjetsko Rusijo, se odigrava jo istočasno na drugem koncu našega starega sveta, t. j. na ruskem in kitajskem daljnem vzhodu dogodki, katerih važnost se ravno radi velike oddaljenosti pozorišča jedva jemlje v tem hipu v postev. Pogajanja med Japonsko in rusko daljnovzhodno republiko so se razbila, Japonci odpravljajo v Sibirijo nove čete, na Kitajskem je zmagal v kratki a krvavi državljanski vojni, ki se je končala te dni, general Wu - pej - fu «iad mandžurskim gubernatorjem Čang - co-linom. To je stisnjeno jedro teh daljnih dogodkov. Širša javnost se je začela zanimati pri nas za daljni vzhod pred 18 leti, ko je izbruhnila velika rusko - japonska vojna. Port Artur, Koreja, Mandžurija, Mukden in drugi kraji so se nam bili tedaj precej približali. Slovenci smo poznali takrat konferenco je imela na eni strani v svojih rokah vso vzhodno Sibirijo, a na drugi strani je vladala nad Kitajsko potom mandžurskega generala Čang - co - lina, ki je bil postal z njeno pomočjo neomejeni zapovednik na Kitajskem, kateremu se je morala pekinška vlada slepo pokoriti in delati Japonski prijateljsko politiko. To je bilo tem lažje, ker je bUa pekinška vlada edina kitajska vlada, katero so druge države priznavale. Večina kitajskega ozemlja pa je bila razdeljena v nešteto pokrajin, katere so se počasi razvile v skoraj neodvisne države pod vlado vojaških guvernerjev. Triumf japonskega imperializma na daljnem vzhodu, je bil torej do sedaj popoln. Rusija je v sedanjem hipu proti njemu brez moči. Ustanovitev takoimeno-vane daljnovzhodne republike pa je bila vsekakor spretna poteza z ruske strani proti Tokiu. Položaj Japonske se je sicer zemljepis kitajske Mandžurije skoraj j navidezno utrdil, toda Rusiji se je posre-ravno tako dobro ako ne še celo bolje kot J čilo vliti s tem Ameriki velik strah prec zemljepis Slovenije. Čutili smo, da se je japonskim imperializmom. Za Ameriko, bila bratska Rusija zapletla v veliko ki ima na daljnem vzhodu svojo trgovsko vojno, cd katere izida sta bila odvisna; bodočnost, je japonsko varuštvo nac ugled m prospeh Slovanstva na lem koncu; Kitajsko in Sibirijo ogromna nevarnost-naše celine. To je bilo res vsaj v drugi i Formula «odprtih vrat», ki je bila sprejeta vrsti. V prvi vrsti je šlo seveda za to, kdo j na w as h ing tocis k i konferenci, ni v resnici bo nadvla-dal nad dremajočim in patriar-! nikako resno jamstvo. Pred kratkim je halnim kitajskim cesarstvom, Rusija ali; izjavilo japonsko odposlanstvo v Genovi Japonska. Carska Rusija in Japonska sta: v svojem pogovoru na znano Čičerinovo si bili na tem polju neizprosni tekmovalki noto o tlačenih narodih, da zahteva Kdor ima pod svojim vplivom Kitajsko, j Japonska «odprta vrata» tudi glede lahko dobi pod svoj vpliv ves svet! S temi Sibirije. S tem je povedal, da ne dela besedami je opozoril pred kratkim znani' Japonska v svojem napuhu med Kitajsko angleški časnikarski mogotec Northcliffe j in Rusijo nikake razlike. To je prva usodna angleško javnost na japonsko nevarnost.1 pogreška Japonske na daljnem vzhodu. Za Cilj vse japonske zunanje politike, cilj sedanjo Rusijo je «sotrpinstvo» s Kitajsko takoimenovanega japonskega imperializma na daljnem vzhodu ogromen m dragocen je, da dobi v svoje roke izključno nadzor- kapital. Položaj, ki se razodeva v zadnjem stvo nad Kitajsko. Iz gornje ugotovitve pa sledi, da je japonski imperializem svetoven imperializem. Dogodki mu gredo do sedaj redno na roko. Leta 1905. je premagal Rusijo, ki je morala dovoliti, da Japonska anektira Korejo, da si vzame Port Artur in se ugnezdi v Mandžuriji ter na Sahalinu. To je bil velikanski uspeh, ki je postajal tem večji, čim bolj ga je Japonska v naslednjih letih širila, spretno izkoriščajoč nadaljnje dogodke. Nenavadno dobrodošla ji je bila revolucija na Kitajskem v 1. 1911. Kitajci so strmoglavili svojega oasarja in v zmešnjavi, ki je sledila, je Japonska skoraj popolnoma zagospodarila v kitajskem glavnem mestu in v kitajski vladi. Drugi važen dogodek je bila svetovna vojna. Japonska jo je mojstrski izkoristila. Napovedala je Nemčiji vojno, osvojila nemška posestva ob Rumenem morju, a Kitajski vladi v Pekingu je poslala ob času vojne tistih zloglasnih 21 zahtev, s katerimi je hotela spraviti Kitajsko pod svoje absolutno varstvo. Najbolj pa se je japonski imperializem razveselil ruske revolucije. Njegov najnevarnejši tekmec na daljnem vzhodu, carska Rusija, je bila po zaslugi te revolucije na tleh. Ped raznimi pretvezami m v imenu zavezništva z zapadnimi državami je poslala takoj po boljševLškem prevratu svoje čete v vzhodno Sibirijo, kjer jih drži še dandanes. Medtem si je bila z versaille-sko mirovno pogodbo zagotovila posest tudi kitajskega Šantunga 9 14 miljoni prebivalcev. Njena oblast na daljnem vzhodu času na tem koncu sveta, se popolnoma razlikuje od položaja, kakršen je bil pred rusko - japonsko vojno. S svojim imperializmom pripravlja Japonska tla za bodočo rusko - kitajsko vojaško zvezo! To so znamenja, ki kažejo, da je japonski imperializem na daljnem vzhodu dosegel svoj vrhunec, ^fesedanjim uspe-« hom bodo sledili udarcL Prvi udarec mu je dala washingtonska konferenca, na kateri so se morali Japonci odpovedati Šantungu, ki so ga bdi dobili z versaillesko mirovno pogodbo. Drugi zelo resen udarec je zadel Japonsko te dni z zmago protifaponskega varuštva. Taka svobodna Kitajska se bo sporazumela z Rusijo brez vsakih težkoč. Azijska politika Rusije zadobiva torej po revoluciji popolnoma nove podlage. Ta politika ne bo izvirala več iz tekmovanja z Japonci za gospodarstvo nad Kitajsko, kakor je izvirala za daljnovzhodno politiko carske Rusije in kar je tudi bilo odločilni vzrok ruske nesreče v Mandžuriji L 1905. Politika sedanje Rusije ima višji cilj, t. j. pobijanje japonskega imperializma kot takšnega. Pri tem ne bo imela za zaveznico le Kitajsko samo, temveč tudi druge mogočne države, ki jim je japonsko varuštvo nad daljnim vzhodom zoprno in nevarno. Da pa nova Rusija nikakor ne misli prepustiti daljnega vzhoda njegovi lastni usodi, o tem pričajo odločne izjave, ki jih je dal te dni Čičerin dopisniku «New York Heralda» v Genovi. «Ako Japonci ne opu-je bila neomejena in je pcstala absolutna,! stijo svojih načrtov — je rečeno med ko so se ameriške čete, ki so bile tudi drugim v omenjenih izjavah — zasedle vzhodno Sibirijo, umeknile z pričakovati, da bodo imeli v bližnji ruskega ozemlja. Tik pred vvashingtonsko \ bodočnosti z Rusijo zelo resne zapletl»aje.» KONFERENCA V GENOVI Po ruskem odgovoru — SialiSče oosameznih držav GENOVA, 12. Včerajšnji ruski odgovor na zavezniško spomenico prehaja po polemičnem odgovoru na uvod spomenice devetih držav na posamezne pogoje, ki so bili stavljeni Rusiji od devetih zapadnih držav. Glede prve točke, s katero se od Rusije zahteva, da opusti prevratno propagando na svojem ozemlju proti bi ne bila nikakor pravno primorana priznati te obveze, ker pa želi doseči sporazum z drugimi! državami, sprejema tozadevno tretjo kanesdco določbo, toda s pridržkom, da velja za obe stranku Vse vlade morajo poravnati škodo, nastalo vsled njihovih dejanj ali njihove nemarnosti; o tem se^ je že govorilo v prvi ruski posebnega vprašanja se ruska delegacija drugim državam, odgovarja ruska delega- j spomenici Glede cija, da so pravo prevratno- propagando ■ vojnih dolgov pa vršile potom organiziranja oboroženih tolp' postavlja na stališče, da ne more prevzeti nekatere države sosedne Rusije in tudi troškov za vojno, ki ni bfla deležna njenih poapisovalke zadnje spomenice. Če se s to dobičkov. Ruska delegacija se je izjavila zahtevo namerava preprečiti delovanje pripravljena poravnati javne dolgove, toda ruskih političnih strank in delavskih orga- P°d pogojem, da zapadne države priznajo nizacij, mora ruska delegacija to zahtevo dolžnost poravnanja škode, povzročene odkloniti. Kar se tiče zahteve po opustitvi Rusiji vsled protirevohicionarnih pohodov vsaka akcije, ki bi mogla motiti politično pr^ti Rusiji, ki so jih one organizirale in in gospodarsko stanje v drugih državah — kar pomeni, da bi morala Rusija priznati obstoječe mirovne pogodbe — izjavlja ruska delegacija, da je to politično vpra- tudi vodile, in vsled blokade. Toda iz želje, da doseže praktičen sporazum, je ruska delegacija po pogajanjih v vili De Albertis ubrala pot večjih koncesij, izjavila se je sanje, o katerem je Rusija pripravljena pripravljena odpovedati svojim proiizahte-ob primernem času razpravljati s priza- vajn.in sprejeti obveze bivših vlad, toda detimi državami. Vprašanje odnošajev med P*«^ nekaterim koncesijam s strani zapa-Rusijo in Romunsko pa tvori del večjega ^^ držav, med katerimi je najvažnejša števila spornih političnih in teritorialnih ita- ** sc niski vladi posojilo, katerega vprašanj med Rusijo in Romunsko, o kate- i se v naprej določi. Toda zapadne rem se ne more razpravljati posebej. Za drzave .mso izpolnile te svoje obljube; v j------v Mali _ pravi dal.e: spomenici ni govora o posojilu, ki — dosego miru ruski odgovor — bi bila potrebna prisotnost Turčije na konferenci. Ruska delegacija prehaja nato na vpra- bile te države pripravljene dati. bi ga Ruski odgovor prehaja rato na glavno sporno točko, to je na točko 7., ki govori sanje priznanja obvez prejšnjih ruskih vlad o privatni lastnini Ruska delegacija opo-an dokazuje na podlagi primerov iz fran- zarja predvsem na navzkiržje med prvim crcko «vfvl«iz zgodovine Zedinjenih j in drugim delom te točke. Dočim se v dnje svetovne vojne, da prvem delu priznava pravica ruske vfcu coske revolucije, iz držav in tudi iz za lade, da uredi v notranjosti svoj vladni, gospodarski in lastninski abtesn, kakor hoče, se v drugem delu gOMori o mešanem razsodišču, sestavljenem od štirih tujcev in enega Rusa, ki odločuje mzkUcnq, aH ae mora tujcem vrniti njihova lastnina, ali pa se jim mora dati odškodnina. Tak načfn reševanja tega vprašanja bi imel za posledico vtikanje tujcev v ruske notranje zadeve, bi v praksi razveljavil načelo nedotakljivost* obstoječega lastninskega reda v Rusiji in ogrožal suverenosti ruske vlade. Določba 7. bi ne ustvarila po mnenju ruske delegacija kompromisa med sovjetskim in kapitalističnim redom, temveč bi le še bolj zastrupila odnošaje s tujci, ki bi šli v Rusijo. . Ruski odgovor zaključuj«: Ruska vlada je poslala svoje zastopnike na konferenco v Genovi v upanju, da bo dosegla z drugimi državami sporazum, ki bo privedel, ne aa bi ogrožal družabni in politični red, upostavfjen po revoluciji in zmagovito odbitih napadih, ne k shujšan ju temveč k izboljšanju gospodarskega in finančnega stanja Rusije m istočasno otvo-ril pot k izboljšanju gospodarskega stanja Evrope. Ali v ta namen je Rusija predpostavljala, da tuje države, ki so organizirale cborožem pohod proti Rusiji, ne bodo govorile z Rusijo kot zmagovalec s premagancem, ker Rusija ni bila premagana. Edmole če se postavijo pogodb rte države na podlago enakopravnosti, bi moglo priti do splošnega sporazuma. Rusija je vedno pripravljena dati tujim državam, resae koncesije, če gre za dosego sporazuma, toda pod pogojem, da da druga pogodb na stranka istovredne koncesije v prrd ruskemu narodu. Ruske ljudske množice bi n« mogle sprejeti sporazuma, v katerem bi koncesije ne imele kot protiutež v dejanskih koristih. Drug izhod iz tega težavnega položaja bi bilo vzajemno razveljavljenje zahtev in protizahtev glede prejšnjih obvez med Rusijo in drugimi državami Toda tudi v tem slučaju je ruska vlada pripravljena uvaže vati koristi malih upnikov: Če pa se vksti na vsak način žele baviti z reševanjem finančnih sporov med njimi in Rusijo, bi se mogla ta naloga spričo dejstva, da zahteva to vprašanje globoko proučavanje, poveriti mešanemu odboru izvedencev, ki jih določi konferenca in ki bi začel s poslovanjem na dan m v kraju, ki se določi sporazumno. Ruska delegacija ugotavlja, da je velika ctvira, na katero je konferenca doslej še vedno zadela, dejstvo, da se vse države še ne strinjajo z načelom o vzajemnosti Toda ruska delegacija mora poudariti, da so pogajanja odprla pot k tesnejšemu zbižanju med sovjetsko Rusijo in tujimi državami Ruska delegacija izraža mnenje, da spori, ki so nastali glede rešitve finančnih sporov med njo in tujimi državami, ne smejo ovirati rešitve drugih vprašanj, ki se tičejo vseh držav m v prvi vrsti vprašanj, ki se tičejo gospodarske obnovitve Evrope in Rusije in zajamčenja miru. Rusija je prišla v Genovo s spravljivim razpoloženjem in upa še, da ji bodo tozadevni napori prinesli uspeh.« Pripombe Rafcovskega k odgovoru ruske delegacije Sinoči je ruski delegat Rakovski nasproti številnim časnikarjem obširno komentiral odgovor svoje delegacije. Med drugim je rekel jlakovski, da so iskali Rusi izhod iz položaja, kakor je nastal vsled spomenice zaveznikov, kajti zahteve velevlasti niso sprejemljive. Na podlagi kakšnega pravnega načela — se vprašuje Rakovski — se zahteva od nas, da pripo-znamo predvojne dolgove in privatno lastnino. Nikoli ni nobena revolucija pripoznala* obveznosti strmoglavljenega režima. Rakorvski spominja, da se po velikih revolucijah bodisi v Evropi bodisi v Ameriki dolgovi starih vlad niso nikdar plačali. Tudi bivša carska vlada se je sklicevala na višjo silo, ko je šlo za to, da poravna škodo nastalo vsled revolt v letih 1905. in 1906. Glede škode, ki so jo trpele vsled nasilne spremenitve režima tretje osebe, pravi Rakovski, da nasprotuje spomenica od 2. maja dogovoru v vili De Albert is. Zadnja spomenica je popolnoma predrugačiiai položaj, ki je sicer obetal dobro. V vft De Albertis se je obljubil Rusiji kredit, spomenica pravi da ne in dovoljuje kredit industrijalcem in trgovcem. Po spomenici bi bila v mešanih razsodiščih Rusija zastopana po enem samem članu nasproti štirim tujcem. Vidi se, da so na delu temne atle. Mesto da bi se zavezniki pečaB z ruskim vprašanjem celem obsegu m na široki podlagi, se spuščajo v postranske podrobnosti Individualistična doktrina triumfira nad kolek-tivistično. Tako smo prŽli na mrtvo točko. Toda rešitev se bo morala vendar najti. tem da so zavezniki zatajili sporazum v vili De Albertis, sa poučili vse dosedanje delo. Vendar je Rusija vsakčas pripravljena pogajanja obnovili, v kolikor gre za pravično odškodovanje v revoluciji oškodovanih tujcev, pripoznavajoč tudi obligacije malim upnikom. Ruska delegacija je praktičnim formulam vedno dajala prednost prsd fraistfciiimi. V danem >rfmero aa ss interesi malih žrtvovali cmxm velikih. Rusija ne more sprejeti poniževalne alternative: da aH ne. V jenovi se doslej še m našla prava_pot, ki vodi do resničnega pomirjenja tvrepe. fcusko vprašanje se mora predložiti v pro<- učevanje in sodbo posebni komisiji, imenovani po konferenci sami. Nekaj dobrega se pa je v Genovi vendarle doseglo — je zaključil Rakovski —, namreč, da so prišli v stike zmagovalci in premaganci ter sploh vse evropske države. To je pa že velik korak naprej. To je v glavnem izjavil Rakovski časnikarjem vseh držav. Rusko vprašanje pred politično komia jo JZa jutri je sklicana prva politična komisija, da se peča z odgovorom, ki se ima dati Rusom. Vse delegacije drže tajno svoje mnenje o ruskem odgovoru. Italijanska delegacija ne taji, da je naredi? ruski odgovor velik vtisek na konferenčne kroge, toda na drugi strani opozarja, da je iz zaključka note jasno razvidna želja Rusov, da ne pride do prekinjenja pogajanj; Rusi predlagajo namreč nov sestanek za proučevanje finančnih vprašanj, ki se tičejo Rusije. Na vsak način pa se ne more nič predvidevati glede nadaijnega zadržanja vlasti nasproti ruskemu odgovoru, ker zastopniki vlasti morajo še-le določiti svoje stališče na sestanku, ki se bo vršil jutri Nocoj so se medtem že začela privatna pogajanja med Schanzerjem, Lloydom Georgeom in zastopniki drugih držav o tem vprašanju. Tudi francoski delegati nočejo na dan s svojim mnenjem. Francoska delegacija je baje vprašala za navodila Park:. Poluradna vest »z Pariza Neka poluradna vest Pariza pravi, da je ruski odgovor nesprejemljiv, ker ne spoštuje obvez, določenih na konferenci v Cannesu. Vobče sodijo v Parizu, da Francija odslej sploh ne more več razpravljati o ruskih stvareh. Sicer pa bodo njeni delegati ostali v Genovi, kjer se imajo rešiti še gospodarstvena vprašanja. Lloyd Geor-ge, Barthou in Schanzer so sklenili nemudoma sklicati podkomisijo za ruske stvari. Rusi in Nemci ne smejo prisostvovali. Podkomisija bo razpravljala o odgovoru Rusom. Nato bo priredil Lloyd George sam ter jo potem odstopil veščakom konference, ki bo nadalje proučevala ruska vprašanja izven konference. Odločilo se bo tudi, ali se bodo Rusi pripustili k tej komisiji. Lloyd George bo skušal dobiti od Rusov zagotovilo, da bodo spoštovali že določene meje svojih sosedov. Lloyd George je izjavil, da se je moglo predvidevati, da Rusi ne bodo odgovorili z določnim «da» ali «ne». Po njegovem mnenju se da o ruskem odgovoru razpravljati. Nocoj je priredil predsednik francoske delegacije Barthou obed, na katerega so bili povabljeni zastopniki nevtralnih držav, Japonske in Male entente. Ita&jansko - jugoslovenska pogaja? j a Zdi se, da se italijansko - jugoslovenska pogajanja bližajo koneu. Kakor znano, je prevzel posredovanje med obema strankama Lk>yd George, ki je imel ponovno pogovore z NinČićem in Schanzerjem. Doslej je bilo baje rešeno zadrško vprašanje. Zadrški trgovski zoni so se baje priključile občine, ki so doslej gravitirale v Zader. Bolj težko je, seveda, reško vprašanje, v katerem se obe stranki še nista mogli sporazumeti. Jugoslovenski delegat Ninčič je izjavil v pogovoru s časnikarji, da se sedaj vrše pogajanja med izvedenci predvsem glede 2. in 4. določbe rapallske pogodbe, ki sta precej nejasni in nepopolni. V izvršitvi ra-pallske pogodbe ne more biti dvoma. Vprašanje bo rešeno le, če se bodo izvršile vse določbe rapallske pogodbe istočasno. To bi ustvarilo nov položaj v italijansko-jugoslovenskih odnošajeh in bi tudi ustvarilo podlago za bodoče prijateljske odnošaje, ki so tako potrebni obema državama in ki jih žele trezni ljudje na obeh straneh. Po Ninčićevem mnenju bodo pogajanja kmalu zaključena. Sicer pa lahko pogajanja še trajajo, saj... Zadru je zagotovljeno življenje. Mesto Corato se še vedno udira CORATO, 12. Nesreče, ki je zadela prebivalstvo mesta Corato, še vedno ni konec. Zemlja se udira in vedno nove hiše se podirajo.. Ljudstvo beži zbegano in prestrašeno okoli, ne da bi si moglo pomagati. Na lice mesta so poslala vojaška oblastva več ojs t?p upuDtu iu 3AT?jdn aui?od tj^oje^ z okrožnicami za varovanje italijanskega značaja poštne uprave tudi v slovenskih in jezikovno mešanih krajih, marveč ta, da s točnim in vestnim odpremljanjem pošiljatev služi potrebam in koristim vsega prebivalstva, da si tako zadobi polno zaupanje! Hic Rhodus, hic salta! — Še par besed o listi prosluli okrožnici 90. Će bi poštno ravnateljstvo z razglasom, pravilno razglašenim javnosti, izreklo željo, naj bi občinstvo iz razlogov praktičnosti k slovenski krajevni označbi dostavilo še italijansko — bi človek to še razumel. Da pa poštna uprava z okrožnicami, nepoznanimi javnosti in znanimi le uradnikom, odtega našemu prebivalstvu koristi in dobrote te državne naprave in mu dela s tem škodo na njegovi jezikovni pravici in na njegovih mate-ralnih koristih — to je pa nezaslišano in to potem, ko je stranka pošteno plačala visoka pristojbino in nevredno pravne in urejene države! To naj si zppomni slavno poštno ravnateljstvo! Kam dovede zatiranje našega jezika na sod-nijah. Neki kmet v Podgrajščini je bil tožen za svoto 1500 lir. Dobil je povabilo na prvt narok, ki se je vršil pri tržaškem deželnem sodišču dne 6. maja ob 9. uri, v italijanskem jeziku. Naš kmet iz tega vabila ni drugega razumel, nego da mora biti 6. maja ob 9. uri na sodiji, in bfl je ta dan točno ob 9. uri na scxi-niji v Podgradu. Ob isti uri je bil v Trstu — kontumaciran. V Podgradu so ga sicer tako} poučili, kako stvar stoji, kmet je dobil slučajno dobro priliko, da se poda v Trst, in pri-sepiha! je okrog poldne na deželno s od ni j o. Toda svoje nesreče s tem ni mogel menjati. Ostane kontumaciran. Zgubil je pravdo, v kateri je bil trdo namenjen braniti se, le radi tega, ker je sodnik, plačan iz njegovega davka, nezakonito postopal. Taki primeri kontu-macov so v zadnjem času na dnevnem redu. Povsod fe krivde na tem, da sodišča počiljajo italijanska vabila. Ne more se od nejurista, iu najmanj od kmeta, zahtevati, da bi bil podučen o stoterih, včasih zelo zamotanih, predpisih procesnega reda. Ba5 radi tega zakod tudi predpisuje, da morajo biti v povabilu vs« potrebna razjašnjenja, da se stranka iz njih gov, kar pcnneni padec za 9,290.190! uklj^cbči o"načini, kako hia postopati. A nasproti aprilu 1921.; izvoz je v istem j pošiljati strankam navodila, ki jih zakon pretl-mesecu poskočil na 35,507.649 sterlin£oV| pisuje kot nujno potrebna in ki so tudi re| potrebna, ▼ jeziku, katerega stranka ne raru-PM, naneslo ▼ feriku stranke priznanerm od takona, to ne p omenja izvrševati zakon. To pomenja ogoljufati «n okrasti nade Ijodf. Kdo ima to na -restil In kdo bo imel na vesti, če bo $uđstvo zadobilo o poslovanju naSih sodni) tisto mnenje, ki je naravna posledica takega nezakonitega postopanja? Tožbo omenjeno v začetka je uložil Anton Dodfč pok. Antona, kmetovalec, Male Mune It. 45. Tožba je seveda sestavljena v slovenskem jeziku. Toženec je kmet Mihael Grubiša pok. FiHpa, Male Mune ŠL 47. Dotični sodni spis se nahaja pri tržaJkem deželnem sodisču In tma opravilno številko Cg Ila 362/22. Tam si lahko ogledate svoje delo. gosp. PeriS-č! Pošta nekdaj in sedaj. Prejeli smo: Preteklo je približno 30 let, odkar sem bil šel nekega dne na glavno pošto, ki je bila tedaj v ulici Caserma (XXX Ottobre), kjer je danes kve-stura. Oddati sem hotel poštno nakaznico za Bovec. Poslujoči uradnik mi je zalučal nazaj tiskovino in denar z opazko, da moram poleg označbe Bovec zapisati še uradno ime tega kraja! Tej zahtevi sem se uprl z vso odločnostjo, sklicujoč se na dejstvo, da je tudi Bovec uradno ime, ker se nahaja na poštnem pečatu. Zbrala se je hitro gruča višjih poštnih uradnikov in sklepala o stvari. Zaključek je bil ta, da moram «Bovcu» dostaviti — «Flitsch». Ničem se vdal temu sklepu in sem zahteval, naj se pošiljatev odpošlje pod naslovom Bovec. Zato pa je eden omenjenih višjih uradnikov sam dostavil nemški Flitsch. Jaz pa sem na to ves dogodek objavil v « Edinosti* in dosegel s tem, da se pošta ni več branila sprejemati po-šiljatve s slovensko označbo trgov in vasi. — Sedaj po 30 letih se ponavlja ta igra na naših poŠtah! Nova, svobodna, demokratična država G »snema Avstrijo nemilega spomina in nam jubuje, kjer le more. S takim postopanjem pa si ne pridobiva simpatij svojih novih jugoslavenskih državljanov. V imenu svobode in civilizacije jim odreka, najnaravnejše pravice in postopa z njimi kot z državljani druge ali tretje vrste. Borba za te naše pravice je sedaj težavnejša, nego je bila pred 30 leti. Na nas pa je, da vztrajamo nepremično in se borimo z vso vnemo in odločnostjo. Imena naših krajev so nam sveta, ker so — naša!! Zahtevamo pa tudi od oblastev, naj jih spoštujejo! Morali bodo prej ali slej! Mi ne smemo odnehati za nobeno ceno! K. Smrt blage žene. Te dni je umrla tu gospa Marija vdova Tschurtschenthaler v visoki starosti 80 let. Pokojnica je bila najstarejša hči slovenskega pesnika Jovana Vesela-Kose-skega in se&tra tržaškega notarja Viktorja Vesela. Dasi ji je bila mož Nemec — Tirolec — so ji bila njegova slovenska dela — posebno pa prevod «Device Orleanske« — sveta zapuščina. Ko je tako-le sedela v naslonjaču, je Imela vsekdar pred seboj na mizi kako očetovo delo. Čitala je in celo tudi služkinje so jo morale poslušati. Tudi sicer, kot žena, je bila v vsakem pogledu blaga duša v najlepšem pomenu te besede. Blag ji bodi spomin! Nove cene kruha. Od pondeljka 15. t. m. dalje bodo cene kruha nasledje: štruce od 1 kg po L 1*60; štruce od H kg po L 1'80; štruce od X kg po L 2'10 kg. DruStvene vesti M. D. P. Magdalena priredi dne 21. t. m. vrtno veselico na vrtu Konsumnega društva na Kolonkovcu. Na sporedu so razne pevske točke, deklamacija, burka, šaljiva pošta itd. Polovica čistega dobička gre v korist Dijaške Matice. Natančen spored se objavi pravočasno. Odbor. Nogometni odsek šentjakobskega Sokola ima v nedeljo dne 14. maja ob 8. uri zjutraj nogometne vaje na običajnem prostoru. Pridite vsi in točno!!1 Vaditelj. Kolesarska dirka T. K. D. «Balkan». Jutri v nedeljo se bo vršila društvena dirka na črti Ajdovščina - Batuje - Dornberg - Rihemberk-Komen - Dutovlje - Kobdil - Manče - Vipava-Ajdovščina, skupno 67 km. Odhod točno opoldne. Vabljeni so vsi člani, da se polnoštevilno podajo v Ajdovščino. Vpisuje se vse do pred dirko. Vpisnina je določena na L 5.—. Z ozi-rom na številna darila (6, a od teh prva zlata) je pričakovati, da bo udeležba najštevilnejša. Krožek »Omladina- v Trsta. Danes ob 8 zvečer sestanek v krožkovih prostorih. Prosi se točnost. Odbor. "Šentjakobska Čitalnica» vprizori jutri v ne. deljo v dvorani »Delavskega konsumnega društva* opereto v 3 dejanjih »Čevljar barona. Sodeluje pomnoženi orkester «Panne». Minulo nedeljo se predstava ni mogla vršili radi raz. nih ovir pri popravi odra, toda sedaj je že vse dokončano. Da je ta poprava 2e dokončana, je v prvi vrsti zasluga požrtvovalnosti društvenega kulisnega mojstra g. Josipa Bizjaka: Slavno občinstvo se opozarja, da pohiti v nedeljo k predstavi, da s tem poplača trud vseh, kateri so pripomogli na eni ali na drugi način, da je na pogorišču vstal nov lepši oder v tako kratkem času in obenem starim in mladim članom da novega poguma za nadalnje uspešno in požrtvovalno delo. — Začetek predstave točno ob 7. uri zvečer. Vstopnice in sedeži bodo jutri v predprodaji v dvorani od 11. do 1 ure. Preplačila se bodo z ozirom na ogromno škodo, katero trpi društvo, hvaležno sprejemala. Za obilno udeležbo se priporoča Odbor. Iz tržaškega življenja Nesreča pri delu. Podajač Aidak Wolf, brez stalnega bivališča, je mešal včeraj popoldne malto pred neko hišo — ki je v popravi — v ulici del Ponte. Tedaj je padla neznanemu zi- darju, Id se je nahajal ▼ drugem nadstropju, iz rok opeka m padla Woifu na g!a*o ter mu pretresla možgane. Odpeljali so ga ▼ mestno bolnišnico. Is hotelu «Rivisca» v Piranu r kotel «€oro-uco» r Trstu. Tržačan Ivan Zudich se je mudil ored dvema dnevoma v obmorskem mestecu Piranu. Bil je slučajno brez vinarja y žepu; lačen pa, da se je kar duša v njem lovila. Proti večeru jo je zavil v restavracijo hotela «Ri-viera». l — Prosim, s čim, naj vas postrežem? — ga je vprašal natakar. Lačni tujec je delj časa premišljeval, kakšen menu naj bi si izbral. Končno se je pa vendarle odločil: — Prinesite mi, prosim, ragu-juho, preka-jeno prašičevo stegno s hrenom, aspik; četrt litra vina, kruh in črno kavo. Par minut pozneje je imel tujec ves ta božji blagoslov pod streho. Ker mu je pa še vedno krulilo po želodcu, je poklical «repete». No, končno mu je pa vendarle nehalo kruliti po želodcu! Tržačan je prenočil v hotelu. Drugi dan, na vse zgodaj jo je pa hotel popihati. Imel je smolo: pri vratih so ga ustavili in zahtevali plačilo za hrano in prenočišče. Gost pa ni hotel Slišati o plačilu. Zato so ga prijeli orožniki in ga pripeljali v tukajšnji hotel « Coroneo«. Tu ga vsaj ne bodo mamili s plačilom! Zadeva o vzdrževanju; ljubosumnost In maščevanje. Predsnočnjim okoli 11. ure so pripeljali na policijo 26 letnega kočijaža Antona Fortunata iz province Bari. Okoli 10.30 je ra- velikim revolverjem sam, med ten* ka je poprej astruhl tvojo iena. Mož je bil mrtev, žena pa je Se dala znake žMjenja od sebe. Zalo so jo prepeljali v bolnico, a nI upanja, da okreva, ker je precej nevarno zadeta. Kako se je tragedija zgodila, ne vć nihče potankosti Kot pripovedujejo ljudje, zakonca nista živela v lepi zakonski slogi. Mož je bil baje zelo ljubosumen na ženo, poleg tega pa hud p^anec, ki s svojo boljšo polovico ni postopal lepo. Drugi govorć tudi, da je imela žen, razmerje z nekim vojakom. Naj bo že kakorkoli hoče, slučaj je silno tragičen in obžalovanja vreden. Sirote - otroci sk> oddani v nego pošteni goriški rodbini. Nesreče. Neki Franc Kolenc iz Lokve pri Trnovem je delal na svojem polju in našel čudno reč v podobi cilindra, ki jo je hotel odpreti in pogledati, kaj je notri. Reč je eksplodirala in ga težko ranila; zdaj se nahaja v bolnici. — Zopet nam pripovedujejo o strašnem slučaju nesreče — natančnih podatkov še nimamo — ki se je dogodil pri Podsabatinu. Trije mladeniči so izpraznjevali granate — pri dvajseti je nastal pok in nepremišljen šport so plačali vsi trije z življenjem. To je zopet slučaj, ki kliče v jasen opomin: Pustite municijo pri miru! Ali ni škoda vaših mladih življenj? Police. Izobraževalno društvo «Jasna nil z britvijo v uKci Francesco Rlsmondo T ino Poljan£U v PoHcah priredi dne 25. maja n2a4 ctib^n *ul3!£ (v-bobod), veseHco £igro .Starim mladi, št. 15. Koči jaz je izjavil, da je ranil Daicichevo iz teh vzrokov: Kmalu po spoznanju — pred osmimi meseci — mu je Lina obljubila, da ga bo založila s potrebnim denarjem, da si kupi kočijo in konja. Tako bo sam svoj gospodar. Nadalje mu je tudi obljubovala, da mu ne bo treba delati. Saj ga bo ona vzdrževala! Ženska ni izpolnila obljub. Pozabila je sčasoma tudi na kočijaža. On je postal radi tega ljubosumen. Ravnal je v skrajni razburjenosti To so kočijaževe izjave. Ranjenka je pa nasprotnega mnenja: on je kriv nesreče! Ženska se nahaja v bolnišnici. Ima tri rane: eno na licu, drugo na prsih, tretjo pa na rami. Tatovi v trgovini. V noči od četrtka na pe- (4 dejanja) s šaljivim prizorom ^Izgubljena stava« ter s petjem. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Miren. Gostovanje ruskih umetnikov. Danes zvečer 13. maja in jutri v nedeljo 14. maja bodo gostovali pri nas ruski umetniki. Prireditev se bo vršila v dvorani g. Marmolje. Zanimanje za to prireditev je velikansko v Mirnu in po vsej bližnji okolici. Začetek danes v soboto ob 20, jutri v nedeljo ob 16. uri. Vstopnine: L sedež 7 lir, II. 5 lir, III. 4 lire in IV. 3 Kre. Pogozdovanje Krasa, posebno onih delov, k j so bili v času vojne hudo poškodovani, lc~o napreduje. To spomlad se je precej nasadil Komnu, okoli klavnice in kala in pred cer tek so vdrli še doslej neznani tatovi v trgovino . .. • i x »____: jj 7 moMnim Mnrf^tr, K-ortn ract^lr^rfrfiJ:. v v as se. I* oiepsaia z novim nasaaL rron z mešanim blagom Karla Castelreggija v zagati Cristoforo Colombo št. 6 in onesli par sto steklenic konjaka, nekaj sladkorja, moke itd. v skupni vrednosti nad 10.000 lir. Aretirans morilka. Včeraj zjutraj je bila are- Volčjem gradu so opuščeni in pusti kraj zasa dili z mladim drevjem. Stari borovi nasadi, ki so trpeli vsled vojne in so bili hudo poškodo vani ter posekanr od strani vojaštva, so se nadomestili z novimi nasadi raznovrstnega tirana v stan mestu Roza Lrtez?- iz Puti- drevja. V Svetem je bilo nasajenih 8000, gnana pri Bari. Ženska je kriva umora, kate-, Komnu nad 45.000 drevesc. V Lipi (Trstelj) in rega je izvrišla L 1. v vasi Castellana pri Bari.; Temnici (Tričnik) nad 150.000, v Selah nad Osleparjeni izseljenci. Trije Dalmatinci, in 20.000, na Vojščici okolo 75.000, pri Žagarjih sicer Filip Matic, Luka Vidusič in Marko Bru- 1 približno 20.000, na Gorjanskem nad 50.000. sović, so prišli pred par dnevi v naše mesto z; Skupno V* miljona raznovrstnih drevesc. Za namenom, da bi si preskrbeli potrebni potni; to požrtvovalno delo_ gre vse priznanje g. žu list za v Ameriko. Tu so prišli v dotiko z ne kim Girolamo Piantanida, katerega so naprosili, naj jim preskrbi potni list. Možakar je prevzel naročilo. Zato so mu plačali 50 dolarjev. Toda potne liste čakajo Se danes, med tem ko počiva slepar v zaporu Coroneo. Tudi Emil Franceschini, star 27 let, iz Bar-kovelj počiva v zaporu Coroneo, ker je opeharil na isti način dva izseljenca, in sicer Jurija Sarišiča in Antona Sagarja, za 250 dolarjev. «Inženir», «advokat» in «grosist». Vladimir Tomsich, stanujoč prt Sv. Mariji Magdaleni, o katerem smo poročali v eni zadnjih številk našega lista, da je hodil po okolici, se izdajal za «inženirja:) in sleparil ljudstvo, je hodil tudi po Istri, kjer je opeharil mnogo kmetov. Bil je celo na otoku Cresu. Tam je opeharil neko kmetico m celo dva zidarja. Kmetici je zgorela 1. 1. hiša. Pred par meseci jo je obiskal «inženir« Tomsich in p. dejal, da ji bo dal popraviti hišo za nizko ceno, za samih 2000 lir. Kmetica je bila seveda zadovoljna s to pogodbo in je izročila brez drugega ^^ «inženirju» 2000 Hr. Par dni pozneje je najel Gtroilarićk Tomsich dva zidarja iz okolice in jima naročil,' Libera Trlestina panu komenskemu Josipu 2igonu, okrajnemu gozdarju Henriku Abramu in Filipu Adamiču iz Komna. Nabrežina. V nedeljo dne 28. t. m. ob 18. uri, priredi dramatični odsek «Javne ljudske knjižnice v Nabrežini«, na dvorišču kavarne, iz nemščine prevedeno 'K. Laufsovo burko v treh dejanjih »Vražja miseb>. Igra sama na sebi je zelo živahna, nudi mnogo razvedrila in užitka. Gospodarstvo Modra galica po L 2*50, 2v se dobi pri Tržaški kmetijski Via Fabio Filzi 10. L —"90 v Trstu, Borzna poročila. Jadranska banka Cosullch . . • • Dalmatia . • • • • na; ravita kmetici hišo. Vsak dan bosta lj popr zaslužila 30 lir. Zidarja sta bila zadovoljne s Lloyd . • •••«»«» Lussino Martinolicb Vesti z Goriškega Tragedija. V Gorici se je v ulici Bertolini zgodila družinska tragedija in sicer v sredo zjutraj. Tam stanujeta zakonca Franc Cociancig iz Kormina in Terezija, ro.j. Passoni iz Manzano. Ko se je v sredo zjutraj njuna hčerka Olga prebudila iz spanja, je zagledala očeta ležečega na tleh v krvi, na postelji pa je ležala mati, ki je bila istotako vsa oblita s krvjo in popolnoma mirna kot da je mrtva. Deklica je poklicala ljudi, ki so videli, da se je Cociancig, ki ima tam gostilno, ustrelil z Tetafb Trst, dne 12. maja 1922. 130 290 260 J575 434 1270 675 158 185 375 245 592 310 271 • • • • • » * « • • • • • • tem zaslužkom in sta začela popravljati hišo. Pred odhodom je os le pa ril Tomsich kmetico,! J***"*? kateri se je izdal za «inženirja», odvetnika* in «gro3ista», še za 2600 lir. On ji je namreč ob- l"^0™*11......*........ ljubil, da ji bo poslal iz Trsta za 2600 Kr živiL Ctrnent DalmatU Ženska mu je seveda vse to verjela in mu izročila 2600 lir. Kmetica pričakuje še danes blago, zidarja pa popravljata še sedaj hišo, seveda brezplačno. Samomor v Bošketu. Včeraj popoldne so pripeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice okoli 30 let staro zastrupljeno žensko, katero so našli dopoldne v Bošketu. Žensko niso še identificirali. Cement Spalato . ............. Taja valuta aa «r2a*k«m tr$n: Trst, dne 12. maja 1922. ogrske krone......................—. 2.40 2.50 avstrijske-nemške krone...... —.24.--.28 češkoslovaške krone ••••••• 36.30.— 37. - dinarji ...................28.20.— 28.60 kji ..*•*•(•»»•••• • 13.25.— li.— marke 6 52.— 7.25 dolarji................28.60 — 18.80 francoski franki.........17225.—173,— švicarski franki.............362.—.—366.— angleški fuoti papirnati...... 84.- 84.26 angleški funti, zlati..............91.25.— 93.25 napoleoni 73.— 73.75 I KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« I PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Let@či Holandec Roman (138) Začel se ]e pomikati. Prapori so plapolali, za njimi obsojenci s prižganimi svečami v rokah. Nato so sledili člani inkvizicije in ostali. Ko so prišli do onega poslopja, kjer bi naj se vršilo nadaljne sta potekli dve uri. Amina, ki je bila že vsa izmučena ni mislila nase, le na Filipa. Njene poteze na obrazu so biic še vedno nekdanje, toda videti je bila, da je mnogo pretrpela tekom svojega potovanja in zadnjih dni. Ko so se izvrSili vsi obredi, javna razglasitev zločina vsake gaposameznika, obsodba in vrsta kazni, se je inkvizitor okrenil proti Amini rekoč: «Ti, Amina Vanderdecken —» Še ni izgovorit celega stavka, ko se je raz-prožil med množico ium in iz gruče je planil nrfad mož, ki je pridivjal k Amini in jo vzel kot blazen v naročje. «Filip! Filip!* je vzkliknila Amina in se »ani naslonila.