Letnik 2.
Maribor, četrtek 19- junija
3 lev/137
Političen list.
Naročnina znaša: .
L dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno.
četrtletno K 16'50.
Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5’—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice^
Telefon St. 242.
Ne udajmo se!
Pred par dnevi so italijanske čete zasedle Beljak in Vrbo, Št. Vid in Feldkirchen. To Italijanom ni bilo dovolj. Na vsak način hočejo zadostiti svojim imperialističnim težnjam ter zasesti kolikor mogoče našega slovenskega ozemlja. Trst, Istra, Goriška, velik del Kranjske in zdaj še del Koroške — vse to naj izgine v nenasitnem žrelu italijanskem.
Včerajšnje nemškouradno poročilo pa že pravi, da je italijanska delegacija v Parizu dosegla, da se morajo jugoslovanske čete umakniti provizorično na južno mejo celovške kotline, nemškoavstrijske čete pa na severno mejo te kotline. Kontrolo nad celovško kotlino pa prevzamejo za dobo šestih mescev aliirane in asociirane države.
Nemški listi odkrito priznavajo, da je ta čin delo in uspeh Italijanov in se jim za to zahvaljujejo. V duhu že stvarjajo zvezo med Italijo in Nemško Avstrijo, ker gospodarska in politična premoč itak mora zbližati Italijo in Nemško Avstrijo. Kakšna je ta gospo-
darska in politična premoč, vemo prav I dobro. Italija je bila že od nekdaj 1 gospodarsko zelo na slabih nogah. Nakazana jftjjila večinoma na uvoz najpotrebnejših stvari, izvažala je pa ljudi, j ki jih ni mogla doma preživljati. Poli-, jtično je pa prišla še le zdaj v veljavo, | j ko je po zaslugi jugoslovanskih in češ- j ! kih polkov zmagala. Bodočnost Nemške j Avstrije v gospodarskem oziru smo že! , opetovano orisali. Danes se lovi kakor potapljajoči za vsako biljko. Politična premoč njena se pa najlepše zrcali v zadnjih dogodkih, kjer se morajo za nadvlado streljati in moriti.
Morda pride do ožje zveze med Italijo in Nemško Avstrijo, toda to zveze bodo ustvariii oni elementi, ki so na Dunaju v devetem okraju pobijali policaje, pristaše socialnodemokra-tičrie vlade in ki so iste dni v Milanu vpili »Dol s kraljem«. To bo tista politična premoč, ki bo zbližala Italijo in Nemško Avstrijo. In takrat svet čet-vorice ne bo ukazal — do sem in ne dalje. Komunistični val, ki drvi z Ogrske čez Dunaj, Nemško Avstrijo v Italijo, bo na mah uničil vse one imperiali-
Veliki mogul.
Angleški spisala A. K. Oreen.
(Dalje).	{12)
Tretje poglavje.
Mislila sem, d<t se bom onesvestila in da bo srce prenehalo biti, ko sem zria na diamant, ki je ležal pred nami na tleh — kakor na groznega sovražnika, ki me je hotel oropati življenja in časti.
„S tem nimam ničesar opraviti", sem iz-: javila jezno. „Jaz nisem vtaknila rokavic v svojo torbico; tudi nisem vedela, da je bii diamant v njih. V prvem razburjenju mi je postalo slabo in "
„ Gotovo, gotovo, vsaj vem to", me je pri jazno prekinil nadzornik. Kar najmanj ne dvomim o vaši nedolžnosti. Menim, da bi bilo boljše, gospodična Van Arsdale, da vas zdaj spremi vaš stric domov. Skrbel bom za to, da ne bo nikogar v veži, ko pojdete proč. Jutri zjutraj bi rad še enkrat govoril z vami, toda za danes ponoči vam nočem delati nobenih neprilik več."
Kot odgovor sem zmajala z glavo Čutila sem, da bi potrebovala več poguma, ce bi hotela zdaj oditi, nego pa ostati. Odločno sem pogledala nadzorniku v oči ter mirno izjavila:
„Če je dobro ime gospoda Duranda na ta ali oni način ogroženo, ga nočem zapustiti. Popolnoma sem prepričana o njegovi nedolžnosti, četudi vi še tako dvomite o tem.' Ni bila njegova roka, marveč roka mnogo manj nedolžnega, ki je vtaknila ta diamant v torbico."
„A!i mislite, gospodična? Ne bodite preveč o tem prepričani! Boljše bi bilo, da se že zdaj vmislite v položaj. Lažje bo za vas in koristnejše zanj."--------
S temi besedami je pobral diamant.
„V’saj so vedno trdili, da je kamen pravi čudež", je vskiiknil. „Zdaj, ko sem videl ta kamen, se ne čudim znanim povestim o ljudeh, ki so tvegali svoje življenje n svojo čast za diamanti Ce bi se vsaj kri ne prelila zanj!"
„Stric, stric!" sem glasno vzdihnila v j svoji tesnobi.
Več nisem mogla izpregovoriti, toda za strica je bilo dovolj. Prvič je izpregovoril ter iprosii, naj se nama da prosta pot. Ko je nadzornik odhitel, da ugodi njegovi prošnji, me je stric objel ter se trudil, da bi mi s pripravnimi besedami skrajšal čas. Tedaj sva zaslišala kratek pogovor v hodniku, in notri je prišel gospod Durand, neposredno za njim pa nadzornik.
stične težnje Italije. In tedaj bodo še le Italijani videli, kakšne gade so na prsih redili, ko s* se vezali z Nemško Avstrijo in Ogrsko proti Jugoslaviji in češkoslovaški republiki.
Žalost in srd obenem navdajata naša srca, ko vidimo, kaj delajS v Parizu z našim narodom. Stoletja in stoletja smo trpeli pod tujim nemško-avstrijskim jarmom. Težki so bili okovi, ki smo jih morali nositi. Toda nosili smo jih, ker smo vedeli, da pride tre-notek, ko jih bomo razbili, razdejali. Zavedali smo se, da imamo tam na jugu brata, ki je tudi ječal v tujih sponah, ki jih je pa z orožjem v rokah razsekal. Na tega brata, na junaka Srba in pa na svojo moč smo se zanašali. In prišel je zaželjeni trenotek. Prišla je osvoboditev. Zasijalo nam je solnce svobode — toda samo za en hip. Prepričani smo bili, da se je svetovna vojna bila za pravico in da bo tudi naš jugoslovanski narod deležen te pravice, ki naj bi vstala iz krvi milijonov in milijonov človeških žrtev, iz grobelj in razvalin tisočerih mest in vasi, iz solz milijonov vdov in sirot..
Najprvo ni pogledal mene, marveč torbico, ki sem jo imela zopet obešeno na roki. Ko sem to opazila, se mi je zdelo, kakor da se podira moja notranjščina ter zasipa mojo srečo pod svojimi razvalinami. Toda moje obnašanje se ni izpremenilo, kajti ko je zagledal moj pogled, je videl nekaj v njem, kar je povzročilo, da je stopil nazaj ter z nekako jezo zrl svojemu spremljevalcu v obraz.
„Vi ste govorili z njo", mu je jezno očital. ,.Morda sta še več storili. Kaj se je tu zgodilo? Mislim, da imam pravico, to vedeti. Vsaj ničesar ne ve, gospod nadzornik. Z<kaj ste jo sem zaprli, z vprašanji mučili in jo dovedli tako daleč, da me gleda s takim pogledom, čeprav vaš sum nupram meni ni upravičen, kakor tudi oni ne proti šestim ali sedmim drugimi Da sem bil tako slaboten ali nesrečen, biti par minut pri nesrečni ženski v alkovnu, predno je umrla, to vam zadošča, da uničite mlado deklico ?"
„Najboljši odgovor na to vam morda da gospodična Van Arsdale sama", je mirno odgovoril nadzornik. „Kar ste vi povedali, je morda vse, kar imamo proti vam, toda ni vse, kar imamo proti gospodični Van ArsdaU."
(Dalje prihodnjič.)
OftUftbur, IR. junija i»l«
■ ■-.■■-■h . i .... .... ....
Toda vidi se, da nam nočejo deliti pravice. Nobenega naroda, ki se je udeleževal te svetovna morije, nočejo tako poteptati, tako razrezati kakor ravno naš jugoslovanski narod. Iztrgati nam hočejo najboljše ude našega telesa ter iz nas napraviti hromca, ki se ne bo mogel gibati.
Toda ne udajmo se! Združimo v tem zadnjem trenotku vse svoje sile. In, četudi morda za hip podležemo, zmagali bomo.
Odgovor antante na nemške protipredloge.
Versailles, 16. junija 1919.
Danes ob 3A7. uri zvečer se je izvršila v hotelu »de Reservoir« izročitev odgovora aliiranih in asociiranih držav na nemške protipredloge.
Generalni tajnik Dudasta je izjavil, nemška delegacija mora v roku petih dni, vračunši dan izročitve, izjaviti, ali hoče mirovno pogodbo podpisati ali ne.
Generalni ravnatelj Simon je odgovoril v imenu nemške mirovne delegacije in nemške vlade v Weimarju, da je rok petih dni prekratko odmerjen. Po naročilu državnega ministra za zunanje zadeve grofa Brockdorff-Rantzaua izjavlja, da si nemška vlada in nemška mirovna delegacija pridržita pravico, zahtevati, da se rok podaljša.
Dudasta je odgovoril, da bo to izjavo sporočil aliiranim in asociiranim vladam.
Ceremonija izročitve je trajala sedem minut. Kratko pred 9. uro je prišel Dudasta še enkrat v Versailles ter sporočil generalnemu ravnatelju Simonu, da so aliirane in asociirane vlade izjavile, da hočejo rok podaljšati za 48 ur.
Gen. ravnatelj Simon je izjavil, da se hoče držati roka, vendar bo pa še le nemška vlada konečno odločevala in ta bo sporočila aliiranim in asociiranim vladam, če se more držati roka sedmih dni.
»Reuter« poroča iz Pariza: Odgovor se pričenja z nekakim uvodnim pismom, v katerem je rečeno: V očeh aliiranih in asociiranih držav je bila vojna največjj zločin proti človeštvu, ki se je kedaj izvršil. Nemčija je dala svoji ubogljivi zaveznici pogum, da je Srbiji vojno napovedala. Pismo potem našteva nemške zločine in pravi: Nemčija mora na se vzeti, da bo to zopet popravila. Pismo potem nadaljuje: Aliirane in asociirane države so vse potrebno storile, da se zopet ustanovi poljska država z varnim dohodom k morju. Režim glede saarške kotline ostane 15 let. Aliiranci so prepričani, da domačini nemških kolonij nikakor ne žele, da bi se zopet vrnili pod nemško vlado. Pismo pristavlja: Če bodo Nemci dokazali, da nameravajo izpolniti mirovne pogoje, tedaj bo prej mogoče, izpopolniti zvezo narodov s tem, da se pripusti Nemčija. Glede nemških obdolžitev proti blokadi pravijo: Blokada je bila vedno zakonito priznano sredstvo vojskovanja.
Odgovor aliirancev na nemške pripombe pojasnjuje, da ni v nemški spomenici ničesar, kar bi omajalo prepričanje aliirancev, da je bila neposredni vzrok vojne dobro premišljena od ločnost odgovornih oseb, s silo dovesti do re-
šitve evropskega vprašanja, če treba, z vojno. Aliiranci menije, da je kaznovanje onih, ki so predvsem za to odgovorni, zahteva pravičnosti Nemčiji se hode dovolilo, da bolj polagoma zmanjša svojo armado, nego je bilo dozdaj določeno. Nemški protipredlogi zaradi brodovja ne morejo priti v poštev. Kar se tiče odškodnine, tedaj more Nemčija ponud ti pavšalno vsoto za pokritje celote ali enega dela svojih obveznosti.
Na koncu pravijo: Ta nota in priloženi dokument pomerjata zadnjo besedo aliiranih in asociiranih držav V.strajajo na načelih pogodbe, vendar so pa dovolili precejšnje koncesije o vpmabi. Vsled trga pričakujejo tekom petih dni od nemške delegacije izjavo, da hočejo podpisati pogodbo tako, kakor je danes. Če pride do te izjave, tedaj se bo takoj podpisal mir v Versaillesu. Nasprotna izjava pa pomenja odpoved premirja, in veievlasti bodo storile one korake, ki jih smatrajo za potrebne, da se izpolnijo pogoji.
H  Političen pregled.  H
Prva jugoslovanska zadružna skupščina v Beogradu. V soboto, dne 14 junija ob 9. dopoldne se je otvorila v Beogradu prva jugoslovanska zadružna skupščina. Vršila se je v dvorani druge beogradske gimnazije. Viado so zastopali ministri: Šefkija Gluhič, dr. Kramer in dr Poljak. Delegate je odposlalo vseh 11 zadružnih zvez iz kraljevine SHS. Zvezo slovenskih zadrug zastopa poslanec Ronikar, Zadružno zvezo v Celju inšpektor Štibler, Zadružno zvezo v Ljubljani pa ravnatelj Kralj. Navzočih je bilo tudi večje število poslancev vseh strank Shod je otvoril nestor srbskih za-drugarjev profesor Sima Lozanič nakar je pozdravil zadrugarje kmetiški minister Sefkija Gluhič, ki je obenem predložil skupščini zadružni program svojega ministrstva. Stvarnim in velezanimivim izvajanjem kmetiškega ministra je siedila burna pohvala. Zadružni program obsega sledeče glavne točke: ugotovitev in nadomestitev vojne škodo zaduigarjem in obnova zadružnega dela vobče; organizacija zadmžnih strank v Makedoniji, Črni gori, Bosni, Hercegovini, Vojvodini, Mcdjimurju it) Prekmurju; ustvaritev centralnih organizacij, posebno centralno zadružno banko; centralne nakupne in centralne prodajne zadruge; reorganizacija zadružnih zvez v duhu naroda., oziroma teritornega organizatornega načela; koncentracija zadrug v Sloveniji; dolžnost države naprarn zadružništvu. — Nato se je izbrala posebna deputacija, ki se je poklonila v nedeljo popoldne regentu. — Sledi ustanovitev »glavnega zadružnega saveza v kraheviui SHS«, kojega naloga je interesno zastopstvo zadrugarstva in revizija zadružnih zvez. V odbor so bili izvoljeni med drugimi: dr. Novak, dr. Korošec, dr. Božič in ravnatelj Kralj, v nadzorstva pa: prelat Kalan, <lt. Mohorič, dr. Kersnik in Sušnik Za predsednika »Glavnega zaveza« je izvoljen dr. Korošec, za častnega predsednika pa Sima Lozanič. — V nedeljo, dne 15 junija dopoldne se je razpravljalo o predmetu »Narodna prosveta«. Referat je podal dr. Prevaldi (Split). V debati so govorili: dr. Fran ješ iz Zagreba, dr Sardelič iz Dubrovnika, profesor Ratkovjč kot zastopnik ministra prosvete, Kosta Glavinič iz Beograda in poslanec Adolf Ribnikar. Popoldne istega dne sta bila v razpravi dva vrlo važna predmeta:	ob-
dačenje zadrug, referent Avramovič, ki je izvoljen za upravnika (ravnatelj) »Glavnega za družnega saveza* in izseljeniško vprašanje, referent Lutif. Obe predavanji sta bili spiejoti z največjim odobravanjem in . zanimanj . m. O izseljeniškem vprašanju se debata v pondeljek nadaljuje. Število navzočih zadrugarjev je bilo 80 iz cele države.
Francoski list o Koroški. General de Lacroix piše 10. t. m.: Avstrijske čete so bde začele boj z jugoslovanskimi na koroški fronti med Beljakom, Celovcem in Mariborom. Jugoslovanske čete so bile prisiljene, umakniti se, in
Avstrijci so bili zavzeli vrhove Karavank, ki so tvorile bivšo korotans o mejo. Prikazali so se celo preko Ljubeljskega prelaza in na poti iz Celovca v Kranj. Glas je šel o nedavni zasedbi Celovca po Jugoslovanih, a vest še ni potrjena. Katera stranka je začela sovražnosti ? Verjetno je, da ni mogla nobena čak- ti križem rok na odločitve mirovne konference, ki se v ostalem še ni izrekla. Bodi temu karkoli, treba je pri-poznati vestnost, s katero skuša konferenca najbolje rešiti vprašanje novih granic in združiti koristi vojaške varnosti v novih državah z narodopisnimi razmerami v teh pokrajinah, kjer se dotikata naroda različnega plemena in jezika. Nočem po egati predaleč; kakorkoli pa so zanimivi plemenski razlogi, vendar bi ne imeli popolnoma prevladovati. Nova jugoslovanska država mora namreč imeti na tem delu svoje meje potrebne vedno vojaška jamstva. Poglejmo samo pazljivo na zemljevid in prepričamo se, da je možno spojiti oba vidika. Od Rožka do Dravograda, depresija Vrbskega jezera in dolina Krke, če bi se določile kot
meja,	bi odgovarjale temu namenu.	
		
>4 K4	Dnevne novice.	M k«
Kraljev god. Dne 29. t. m praznuje
kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev svoj prvi god v novi svobodni državi Jugo:Javi,ji.
Kaj pa to? Zadnji „Slov. Gospodar" poroča, da je okrajno glavarstvo podelilo Karlu Schnepplerju v Cirknici obrtno pravico za trgovino z vinom, pivom in sadjevcem, ter pristavlja, da je Schneppler Siidmarkin naseljenec iz VViirtemberga V tem oziru pa pač zahtevamo točnega, in hitrega odgovora.
Kje je prostor za katoliškega kmeta. Zadnji: „Sloven.-ki Gospodar" pravi, da za katoliškega slovenskega kmeta ni prostora v Jugoslovanski demokratski stranki, ki ima med svojimi poslanci tudi katoliške duhovnike. Na drugi strani pa pozdravlja isti list oziroma širši odbor Slov. Kmečke Zveze brate Hrvate in Srbe, ki so vendar pravoslavni in ne katoliški, kot politične tovariše in sodelovalce. Ne vzbujajmo spominov izza preteklih dni, če ne bomo pričeli navajati cele članke, ki so \se prej nego katoliški in jugoslovanski .	.
Hočemo značajev. . Slovenski Gospodar" se silno huduje, ker smo povedali svoje mnenje o nanovo ustanovljeni .Jugoslovanski kmetski stranki.“ Menda imamo vendar še pravico izražati svoje mnenje. Vsa stvar ima pa drugo stran. »Slovenskega Gospodarja" skrbi ta nanovo ustanovljena kmetska stranka. Kar imasta pa s to skupaj, Se naj le med seboj pomenita.
l epa družba, v odboru za proslavo pri-klopitve Maribora sedita 'raven nemških trgovcev itd tudi dva znana gospoda: de-.iuncijant slovenskih kranjskih dija ov, profesor Capuder in občudovalec kulture, katero je med vojno razširjala „Marburger Zeitung", gimnazijski ravnatelj Tominšek, včasih tudi »Tominschek".
Odslovljeni javni nameščenci. Bo na-redbi poverjeništva za notranje zadeve je smatrati odslovljene javne nameščence nemške iu madžarske narodnosti, ki so bili pristojni v kako občino v območju deželne vlade za Slovenijo le na postavi svojega poklica, za inozeince. To bo ugodno vplivalo tudi na stanovanjsko vprašanje, kar se b do vsi odslovljeni uradniki kot inozetnci morali umakniti našim Uradnikom.
Višji Šolski svet. V III. redni siji Višjega šolskega sveta dne 12. junija 1919 so se stavili predlogi poverjeništvu v osebnih srednješolskih’zadevah. Oddalo se je več stalnih učnih mest, upokojilo več učnih moči, oddalo stalno mesto šolskega sluge na moškem učiteljišču v Mariboru Krajna občina Hrastje Mota se pre-šola iz šolskega okoliša kapelskega v šolski okoliš Voleja vas. Na osemr izrednih ljudskih s 6 razredom dalje in na meščanskih šolah v Ljubljani se uvt-de srbohrvaščina kot obvezen predme!; Sistemizirata se dve učni mesti na 1. dekliški ljudski šoli v Ljubljani za pouk v s»bo-hrvaščini na d Skih in dekliških osemraz-rodnih ljudskih in meščanskih šolah v Ljubljani. Poroča se o uspehu ureditve učiteljskih plač v območju deželne vlade za Slovenijo in se onim, ki so jim bili poverjeni posli ureditve, izreče
priznanje in pohvala. V o!>n4Pkju policijskega rajona v Ljubljani se zak!'uči šolsko leto zn srednje, meščanske in liudske š<;ie istočasno. Razpravljalo se je o predi«,g-« na poverjeništvo, naj se preosnuje državna gimnazija v Novem mestu v realno gimnazijo. Pretresa se predi g na poverjeništvo o enakopravnosti hosr-ita'tk na srednjih šolah z rednimi učeno. Potrde se sklepi učiteljskih zborov i 1-.ijnntvi nekaterih dijakov.
Italijani demonstrirajo z Nemci. 15.
t. m. se je vršilo v Beljaku protestno zborovanje proti mirovnim pogojem, K i jih ie predložila antanta Nemški Avstriji. Govoril je seveda tudi Scbumi, ki je pozdravljal Italijane. In kakor k nštatira dunajski korespondenčni urad, so se tega protestnega zborovanja’ udeležji tudi številni italijanski »oiaki
Društvo „Deutscher Sprachverein" v Mariboru — razpuščeno. Poverjeništvo ?a notranje zadeve je razpustilo to društvo, ker njegov statutaričen namen ni v skladu z novim državnim ustrojem
Umrli so v mariborski voj iški bolnici št. 1 vojaka Franc Zoitnm in Matija Kutin; Fani Hrastnik, posestnica, Koroška cesta 64; Nothurga Wogg, zasebnica, Koroška cesta 46; Adolf Binder, višji orožni mojster v p.
R Izpred sodišča. H
A/ m iwrT»nai —— i —■— i i — —l —	■nwrrnwMnTmTTi
Iz porotne dvorane.
V torek, dne 17. junija.
Uboj zaradi stanovanja. 1
Miha Kampi, 38 lel stari Črevljar na Bregu pri Ptuju je bil znan kot silno nevaren in silovit človek. Čeravno še ni dosegel Me-tuzalemove starosti, je bil zaradi različnih deliktov že 20 krat kaznovan, predvsem zavoljo preteka, težke telesne poškodbe in tatvine. Iz tega vzroka ga tudi nikjer niso radi videli v stanovanju. Najnazadnje je stanoval s svojo rodbino v hiši Martina Ogrinca na Bregu, kjer sta stanovala tudi zakonska Imenšek. Ogrinc je Kamplu odpovedal stanovanje, ki ga Kampi dolgo ni mogel najti. Zvedel je za stanovanje v hiši Jurija Haze-mali v Skorbi, ki pa mu je rekel naj pride 7. februarja še enkrat vprašat. Kampi je to tudi storil, a Hazemali je medtem zvedel, kako pisano preteklost ima Kampi, da je silovit in nepošten človek, in mu stanovanja ni hotel dati v vajem.
To je Kampla zelo razjezilo. Mislil je, da ga je spravila ob stanovanje pri Hazemaliju njegova soseda Marija Imenšek. Podal se je v neko gostilno na Bregu, kjer je našel družbo, v kateri je igral karte. Pri tem je precej pil in postal tako nadležen in siten, da so ga ob 8. uri zvečer vrgli na cesto. Kampi je šel domov in se na surov način lotil svoje žene, zahtevajoč od nje puško, ki jo je imel v stanovanju spravljeno. Žena’ se ga je zbala in zbežala pred njim k sosedovim. Kampi pa je poiskal svojo puško sam in se podal z njo pod okno Imenšekovega stanovanja. Zakonska Imenšek sta že spala. Ko sta slišala pred oknom korake, sta se prebudila in Marija Imenšek je dvignila nekoliko glavo. V tem trenutku pa padeta dva strela, ki ju je Kampi oddal iz svoje nuške v smeri proti postelji zakonskih Imenšek: eden sirel je zadel Marijo Imenšek v glavo.
Mož Marije Imenšek je takoj napravil hič in je videl, da leži žena v krvi. Poklicali so sosede in brata vstreljene, zdravnika klicati pa ni bilo več potrebno, kajti Imenšekova je umrla par trenutkov po strelu.
Miha Kampi se je s puško odstranil od okna. Po polnoči je prišel zopet k oknu in vprašal v sobi se nahajajočega brata ustreljene, kaj da imajo. Ta mu je odgovoril, da je on ustrelil njegovo sestro. Kampi je na to odvrnil: »loj, kaj sem sedaj napravil, jaz sem se že bal, da ne bi ustrelil Andreja (t. j. moža ustreljene!)«
Obtoženec Kampi v preiskavi ni tajil dejanja, ampak se ni hotel več natančno spominjati. Spominjal se je še pač, da je
iskal stanovanje, popival v gostilni in igral karte, da so ga iz gostilne vun vrgli in da je z ženo govoril, da ni dobil stanovanja in da mora biti sedaj vsega konec, tudi njega. Kaj se je potem zgodilo, baje ni več vedel, samo na to se je še spominjal, da je oddal dva strela in šel po cesti naprej.
Danes pri razpravi pa se je Kampi delal, da je pozabil še to, na kar se je v preiskavi še spominjal. Pa to je staremu grešniku malo pomagalo. Saj je on sam, ko so ga prvič pripeljali pred preiskovalnega sodnika, rekel, da je streljal zaradi tega, ker mu je Imenšekova delala težave pri iskanju stanovanja.
Porotniki so vprašanje na hudodelstvo uboja z 10 glasovi potrdili in Kampi je bil nato obsojen na 5 let težke ječe, poostrene s trdim ležiščem in postom vsakega četrt leta. ir^   1	1 1	1	(r-.
M Zadnje vesti. m
^	*«	————— .ifl
(Posebna telefonska in brzojavna poročila „Mariborskemu delavcu").
Mobilizacija na Poljskem.
Mor. Ostrava, 16. junija. (ČTU). Kakor poroča »Illustrowany Kurier Codzienv«, je včeraj izdal državni šef Pilsudski dekret glede naborov nadaljnih letnikov na Kongresnem Poljskem, ki se prične 24. junija.
Klofač ostane.
Praga, 17. junija. Predsednik Masaryk ni sprejel demisije ministra Klofača.
Svet četvorke izgublja vpliv.
C ur ih, 16. junija: V pariških konferenčnih krogih vlada, kakor poročajo dobro informirane osebnosti, velika nervoznost. Neki ugleden diplomat je izjavil, čim dalj traja konferenca, tim bolj se čutijo diference med velikimi in malimi državami. V zadnjem času je svet četvorice bistveno izgubil na avtoriteti, posebno ker mu očitajo, da po nepotrebnem zavlačuje dela in da ni orientiran v važnih vprašanjih.
Žrtve na Dunaju.
Dunaj, 17. junija. Število mrtvih pri demonstraciji se je zvišalo za 18, ranjenih za osemdeset.
Nemški mirovni delegatje obmetani s kamenjem.
Versailles, 16. junija. Člani nemške mirovne delegacije so se danes zvečer v spremstvu velikega števila strokovnjakov odpeljali s posebnim vlakom iz Versaillesa v Weimar, da se tam posvetujejo in sklepajo z nemško vlado in nemško narodno skupščino o odgovoru aliiranih in asociiranih držav na nemške protipredloge. Na njihovi vožnji iz hotela »de Reservoir« na kolodvor Noisy les rois jih je množica ljudij ibmeta vala s kamenjem. Pii tem so bili štiri člani lahko ranjeni. Demonstracije množice so trajale cel večer in so se pooštrile, ko so se člani delegacije pokazali na cesti med hotelom »de Reservoir« in hotelom »Vatel«.
Bela Kun se hoče pogajati.
Praga, 17. junija. (ČTU). Bela Kun je odgovoril na noto Clemenceau, da je nemogoče v tako kratkem času izprazniti ozemlje in prosi Clemenceaua, naj odredi, da pošlje češkoslovaško in rumunsko vojno poveljstvo svoje in italijanske delegate v svrho dogovora glede izpraznitve ozemlja.
Trdnjava Kronstadt gori.
London, 17. junija. »Daily Mail« poroča iz Helsingforsa, da trdnjava Kronstadt gori in da so nekateri forti že razobesili belo zastavo. Tudi sedem bolševiških bojnih ladij je razobesilo belo zastavo in se hočejo udati angleškemu brodovju.
Reka. — Armada pesnika.
L u g a n o, 16. junija 1919. Italijanski narodni svet na Reki je sklenil organizhati armado. Stroški za to naj se pokrijejo s tem, da se izda za 100 milijonov lir zakladnih listov. Italijanski pesnik B.enelli, ki je dobil
na Reki občinsko pravico, je bil imenovan za poveljnika. Nadalje ukazuje narodni svet, da morajo sodišča razsojati v imenu Viktorja Emanuela III.
Zveza ogrskih bJševikov z ruskimi
B u k a r.e š t, .17. junija (Tel. komn.) Ru-munski tiSk. urad porota ; Romunske čete so v bližini Žalove prisilili inski zrakoplov, ki je bil namenjen na Ogrsko, da se je sputil oa tla. Zaplenili so veliko množino letakov, pisem in večji znesek rubljev, ki ga je poslala moskovska sovjetska vlada na Ogrsko. Pri tej priliki se je dognalo, da je Ogrska v vedni zvezi z Moskvo in da prejema inštrukdje od sovjetske vlade.
Če Nemčija ne podpiše.
Lyon, 17. junija 1919. Amerikanska poročila pravijo, da so se aliiranci odločili, v najkrajšem easu Nemčijo potaziti. če ne sprejme mirovnih pogojev in če bi skušala zanesti med aliirance razpor. Izvršen je splošen načrt za ugonobitev Nemčije. Angleška blokada bi učinkovala od severa, čete aliirancev od zahoda, Cehoslovaki, Švedi in Poljaki od vzhoda, tako da bi bila Nemčija obkoljena od vseh strani. Armade aliirancev bi štele en miiion mož. Temu nasproti more Nemčija postaviti kvečjemu pol milijona mož. Berolin morajo zasesti kot potreben operacijski cilj. Glavni cilj aliirancev je, da zasedejo najvažnejša nemška produkcijska ozemlja in da ločijo Severno Nemčijo od Južne Nemčije. Stotisoč mož je namenjenih, da zasedejo Berolin, da zlomijo prusko ošabnost. Desno krilo, obstoječe iz francoskih armad, bi korakalo proti Wurzburgu in Hananu, centrum, obstoječ Iz šestih amerikanskih divizij po številu 150.000 mož in francoske šeste in osme armade, naj bi izvršil glavni sunek iz Koblenca in Mainza ter zasedel Mainsko dolino z dotoki Rena pri Frankfurtu. Češkoslovaške in poljske čete naj bi zasedle esenske premogokope. To prodiranje v zvezi z angleško blokado bi v najkrajšem času zlomilo odpor Nemčije.
ČeSki eksperti v Versaillesu.
»i • Germ a in, 17. junija 1919. Sem so dospeli češki eksperti z izrecno nalogo, da izdelajo češki proti* odgovor na nenškoavstnjske note.
Nazadovanje produkcije na Ogrskem.
Budimpešta, 17. junija. (OTKB.) V današnji seji sovjeta je poročal poverjenik za finance Varga o dosedanjem uspehu produkcije in izjavil, da je indi-viduelna produkcija na primer v premogokopih na-, zadovala v primeri z mirnim času za 50 odstotkov, v primeri z začetkom tega leta za 10 do 30 odstotkov. Tudi v strojni produkciji je nazadovanje zelo veliko. Vzroki nazadovanja so, ker je nehala kapitalistična delavska disciplina, med tem ko se še nova delavska disciplina ni ustvarila, nadalje vsled prenehanja akordov in ker delavci še niso prožeti komunističnega duha, ki zahteva, da vsak toliko dela, kolikor more, čeravno ne dobi več kakor drugi. Temu se mora odpomoči, da se uvedejo premije ali pa zopet akordni sistem.
Razglas.
Vsem branjevcem in prodajalcem na Glavnem trgu na znanje in ravnanje:
Vsled vednih prepirov med posameznimi prodajalci ita Glavnem trgu odreja mestni magistrat sledeče :
1 Vsak posestnik stojnice mora vedno na istem mestu ostati, ter ne sme svojevoljno premestiti svoje stojišče.
2. Strogo je prepovedano pomešati se branjevcem med prodajalce iz dežele in nasprotno.
3. Razpostaviti se morajo branjevci tako, da je dohod od vseh strani t. j. po hodniku, kakor tudi naravnost iz Glavnega trga na magistrat popolnoma prost.
Proti vsem tistim, ki se nebi tej odredbi pokorili, bode podpisano oblastvo strogo po zakonu postopalo.
Mesi misli Maribor, dne n. linija 1919.
Vladni komisar:
Dr. Pfeifer, s. r.
Suan 4.
Mariborstu$delavec.j
Maribor, dne 19 junija 19111
H
"mala oznanila. Hi'
Dva dobra čevljarska pomočnjka
se sprejmeta takoj. Plačilo in pogoji se naj dopoš-Ijejo na ]anko P ruš, Slovenjgradec.	3—3
ZZ>S. č)> -
Vrtni koncert
v gostilni
„Maribor“, Grajski trg št. 1
v petek, dne 20. junija 1919 od 17.—21. ure zvečer.
Vstopnina prosta!
K. PIHL
trgovina z manufaktur, blagom Maribor, Glavni trg 13
priporoča
svojo veliko zalogo blaga za moške ženske in otročje obleke, srajce nogavice, predpasnike za moške in ženske.
Vsakovrstno blago za podloge, lepi svileni in cajgasti robci, žepni robci
Molki predpasniki iz kopriv Molke hlače iz cajga .... Oelke ,,	,,	„	.K 28*
. . K 6*— . . . K 40’— 30*—, 32-—
-OP—CU3----
~K (~J—c>f»—
i3r Svoji k
Usnjati bili..........................K	2*50
Remenje za cepce.....................K	2*50
Ooli za cepce.........................K	2*50
Kose 70-100 cm dolge..................K	12-15
Brusni kamni za kose................K 2*50
TrSne torbice, prej K 8*— sedaj . . K 2*— Robci za glavo, rumeni, beli, sivi . K 16*— Okslordsrajce za dečke od 8—10 let K 45*— Fino toaletno milo ... a K 4*-, 5*50, 8*— Pismeni papir v mapah h K 1*60, 2*60, 4*50 Črnilo, mala steklenica K 1*—, velika K 1*50 Žnorce za čevlje, rumene in črne . K 2*50
Velika izbira:	Oksforda,	ceiira,	modrog
druka, dvojneg druka itd.
Razpis dražbe.
Med demobilizacijskim blagom v Mariboru se nahaja več novih
vinskih stiskalnic
z vsebino koša za 100, 185 in 300 litrov in več novih
a?
(in
Prvovrstno slivovko Vinsko žganje Vino, novo in staro
razpošilja vsako množino 3—3
Avg. Štelcer, restavrator
»Narodni dom“, Maribor.
Alojzij Gniušek, linij.
Maribor, Glavni trg 6.
Bučno olje Schichtovo milo Krušna moka Polenta moka Pšenične otrobe Žveplo za vinograde Kava
vse po najhiž)i ceni	10—1
I. Sirk, Maribor
Glavni trg.
Restavracija in hotel
pri ..Zamorcu"
(hotel „Mohr“), Maribor
Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt.
Za obilen obisk se priporočata
Franc in Pavla Jančer.
%
železnih peči
razne velikosti. Pismene ponudbe za nakup istih je doposlati do 30. junija t. 1. na gospodarsko komisijo za stvarno demobilizacijo, odsek v, Mariboru.
Prekupovalci so izključeni. Komisija si pridržuje pravico izbire med ponudniki ne glede na visokost ponudbe.
Radi ogleda blaga se je prijaviti ob delavnikih med 14. in 18. uro v sobi št. 1 okrajnega glavarstva v Mariboru.	2—1
ing. Krivanec.
Delo na polju je tu!
Ste že naročili košaro in sedež za voz ter druge jerbase za gospodarstvo? Izdeluje jih
„Pletarska šola“ Strnišče pri Ptuju
(10 minut od žel. post. Sv. Lovrenc n. Dr. p.) Naročite lahko pismeno ali ustmeno v Str-nišču in v Ptuju v trgovini J. PeterŠič. 4-2
innrTTrnnnrTTnnrrxTTT~inaaai 11 rrijcrn i»i
"N
Obiskujte
tarna .Balkan'
na Tegetthoffovi cesti št. 36
(blizu glavnega kolodvora).
Lastnik: Franjo Hendler.
□roamarTTimcajjmaacn unnimn
J
(Narodni dom)
obrestuje od 1. julija 1919 naprej do preklica hranilne vloge na knjižice in vloge v tekočem računu brez odpovedi
po 3°|o
proti trimesečni odpovedi
po 31
3—2
°l
4 O«
Stanje vlog K 15,000.000-—, lastno premoženje nad J K 600.000*—, osemintrideseto upravno leto.
Vojaške čepice
bojne čepice (sajkače), epolete zlate in srebrne, baržun v prepisanih barvah, kokarde za častnike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, srbske, rosete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja
modna trgovina
Zaloga perila za dame, steznikov in moderčkov.
Zaloga svile za obleke in bluze. Uzorci na razpolago.
M. BIDOUC, Maribor, Tegetthoffova cesta št. 28
\W-. 11SL., V >	00$
tgtfm: Tiskom« xadnig«.
Odgovorni urednik: Fr, Vojdtr
Tiskarne: Kmrl Rftbltsck v Mariboru,