Leto fV., štev. S V LJubljani, sobota dne 0. Januarja 1923 ' Poštnina pavšaltrana. Posamezna stav. stana % Oln ttha|a ob 4 gjutraj. Stane mesečno tO— Din ta inozemstvo 20-— m Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. (Jpravntžtvo; L|nbl|ana. Prešernov» aL št 54. Telet it 36. Podružnice: Maribor. Barvarska nlick št. L TeL št 22. Celje, Aleksandr. eestx Račun pri pošto, čekov, savodn šter. U.842 Ljubljana, 5. januarja. Gospodarska politika nove vlade je dozdaj močno v meglo zavita. Finančni minister Stojadinovič je «icer zgovoren, a do danes ni jasno vi leti, kakšno valrtno varstvo si bo vzel v načrt. Pravilnik, ki naj bi bil po obe-Čaniu prve okrožnice od 17. decems-ra 1922 ž( v oveh dneh vsaj v glavniii črtah |»oka~;tl gospodarskim krogom, kako naj se ravnajo, danes Se. ni znit. in e b.ij* ima šele do konca meseca natisniti. Medtem se valuta drži na minimu. Fraze o potrebi izvoza in zmanjšanju uvoza se čujejo. A dejanja so s tem v nasprotju. Vse izvozne carine razun na žito in svinje se odpravijo. Sistem izvoznih earin je sicer padel že leta 1921. Ostalo je le nekaj postavk in to n» zahtevo naše industrije, če se je lesna industrija borila za to, da se izvozu okroglega lesa naloži nekaj bremena napram izdelanemu lesu, kaj" ob današnjih valutnih razmerah niti ni občutno, če se je usnjarska industrija borila proti izvozu kož. Če so nekatere industrije s težkim trudom dobDe nekaj zaščite proti izvozu naj-primitivnrjših surovin, se ne moro *eei. da je ta politika bila napačna. Finančni minister, ki se je obrnil proti njej, bo v povečanem uvozu industrijskih izdelkov, v zmanjšani produkcijski sposobnosti naše industrije kmalu občutil, da je v prvem trenot-ku doseženi mali dobiček v resnici jako resna in težka škoda za" industrijo, proti kateri moramo odločno ugovarjati. Sicer še ni°mo opazili mnogo nove-fa. Gosp. Stojadinovič trdi, da mora štediti. V tem ozira težko da more prekositi' gosp. Kumanudija. Pač! Če »o je že Štedljivi Kumanudi odločil pod pritiskom demokratske stranke pomagati uradništvu, bi bil to lahko Storil novi finančni minister brez strahu, da bi mu kdo očital zapravljivost. A mladi gospod hoče za vsako ceno «štediti». Zato je odrekel uradništvu doklade, dasl postoji za to ustavna in zakonska možnost, da to povišanje provede celo med vakacijo skupščine. Veruje nam lahko, da štedi na napačnem kraju. Vznemirja nas vest, da se hoče skleniti dogovor z Avstrijo radi likvidacije zamotanih medsebojnih gmotnih odncšajev. Vsak želi. da bi se vprašanje sekvestrov stavilo z dnevnega reda. da bi bila omogočena preselitev industrijskih družb, želi se, da bi bilo rešeno vprašanje poslopja nekdanje bosanske vlade na Dunaju in Stein-beissovih akcij. A da bi se to vprašanje rešilo iz žepa onih, ki imajo naložbe iz dobe pred 1. novembrom 1918 v Avstriji, tako. da bi avstrijski dolžnik plačal le 20 avstrijskih kron za eno predpre-vratno krono, to gre vendar predaleč. Naši denarni zavodi pa tudi mnogi zasebniki utegnejo biti od aranžmana, ki ga je na Dunaju sklenil minister pravde Laza M a r k o v i č, zelo neljubo prizadeti. V prejšnji vladi ta aranžma ni prodrl, sedaj pa bo očividno šlo, čim bode usoda Steinbeissovega podjetja rešena v smislu, ki zanima radi-kalski «akcijski odbor». Kar se tiče prometa, ni opaziti kakih posebnih rešilnih korakov ministra Jankoviča Sicer je bil že njegov prednik radikal, ki mu je bilo najskrom-nejšo željo gospodarskih krogov težko dopovedati (kar pa ni oviralo, da so ti krogi zabavljali na demokrate), a nova metla ga hoče prekositi, žal ne v strokovnem oziru. ampak v partizanstvu. Direktorji padajo, sposobni uradniki se premeščajo, nesposobni napredujejo. Celo v Slovenijo sega to sovraštvo, seveda na predlog iz Ljubljane. Svaka sila do vremena, pravimo mi. Naša _ trgovina in obrt sta še vedno brez ministra. Industrija je že dobila prvi sunek, za obrt se radikali ne brigajo pa tudi trgovce, ki so mnogo pričakovali od nove vlade, so pustili na cedilu ... Nikakor ni naš namen hvaliti vae to. kar je na gospodarskem polju za-počela prejšnja vlada. Bila je koalicijska in vezana na mnogokrat nezdrave kompromise. Nova homogena vlada je v tem oziru srečnejša. A žal, da je v glavnem vprašanju, po koiem se sodi uspeh, povsem odrekla: Draginja raste, raste ne samo v zvezi s pači om valute, raste radi napačne izvoz-ne politike. Mnogomesečni boi radi izvoza prašičev je nova vlada rešila^z enim mahom na škodo domači proizvodnji mesa, masti in salame, zato pa v korist prašičjega eksporterja. Posledica je nastopila mahoma. Cene so poskočile na neču?en način, blago beži čez mejo. Valuta, o kofi s« ie reklo, da se bo tako: izboli- Oprema naše armade UKREPI MIN. SVETA GLEDE OBOROŽEVANJA. — USTANOVITEV VRHOVNEGA VOJAŠKEGA SVETA. — TEŽKOČE S FINANČNIM ODBOROM. Beograd, 5. januarja, g. Danes popoldne se Je vršila večerna seja ministrskega sveta, na kateri se je predvsem raz- kot nekaka najviSja vojaška upravna oblast Tema komiteju pripadajo min. predsednik Pašič, vojni minister general previjalo o referatu vojnega ministra gle Pešič in fin. minister dr. Stojadinovič. de opreme naše vojske. Sklenjeni so bili važni ukrepi, ki so po večini tudi flnan delno velikega pomena. Med dragim je bil odobren načrt, da se osnujejo v državi velike tovarne za Izdelavo- orožja in razstreliv ter da se v najkrajšem času prične graditi tovarna za aeroplane. Orožarne se bodo ustanovili v zvezi s češkimi Škodovimi tvornicaml, tovarna za aeroplane s stroji Iz reparacijskega hlapa in v zvezi s francoskimi strokovnjaku Za izvedbo in nadzorstvo vseh armade se tičočih ukrepov je b!l v ministrskem svetu izvoljen vrhovni vojaški svet Pritegnilo se bo še zastopnika generalnega štaba in po potrebi posamezne re-sortne ministre. Dalj časa Je min. svet razmotrival vprašanje kreditov iz investicijskega od-nosno dolarskega posojila za pokritje stroškov prometnega programa, ki ga je predložil minister saobračaja dr. Jan-kovič. Nedvomno je, da je odobritev fi nančnega odbora neobhodno potrebna. Ta pa je dvomljiva, ker ima opozicija v odboru veliko večino. Vlada razmišljuie, kako bi se dale te težkoče premostiti ter bode ta ministra Jankovič in Stojadinovič stopila v dotiko z voditelji opozicije. Afeniai na češkoslovaškega finančn. minisira dr. Rašina MINISTER TEŽKO RANJEN. — ATENTATOR KOMUNIST. — VELIKO RAZBURJENJE V PRAGI. Božič v Beogradu POLITIČEN ZASTOL — TR*niKO MEDIJA MUSLIMANOV. — SMEH-L.TANJE IN PONUJANJE FRAKCIJ. deograd, 5. januarja, g. Politično življenje je danes skoraj popolnoma zastalo. Popoldne so odpotovali mnogi ministri in poslanci domov: jutri se pričenja pravoslavni Božič. Listi so izšli danes v prazničnih izdanjih. Listi za preganjavo uredništva. Dopoldne je imel glavni odbor demokratske stranke sejo, na kateri so se razpravljala razna volilno-tehnična vprašanja Iz vseh delov Srbije, Vojvodine, Bosne priha;ajo poročila o preganjanju demokratskih uradnikov. Stranke bo podpirala vsako akcijo v pomoč svojim somišljenikom, ki so postali žrtve besno-ga partizanstva. V Beogradu je krajevna organizacija DS pričela denarno zbirko za odpuščene uradnike. Komunisti V hotelu «Slavi ja» se je sinoči vršil sestanek ustanoviteljev nove «Proletar-slte stranke. G Kaclerovič je predlagal, naj stranka navzlic grožnjam notranjega ministra Vujičiča vstopi v volilno borbo ter povsodi postavi kandidate. Muslimani in vlada. Vprašanje vstopa Maglajličevih muslimanov v vlado še vedno ni rešeno. Pašič je zastopnike te skupine obvestil, da bo mogel odgovoriti šele po pravoslavnih božičnih praznikih in da se naj go- spodje zato mirno vrnejo domov. Ves svet. se smeje klavrni vlosi, ki o igrajo ti muslimanski politiki. Politični krogi pa na drngi strani kažejo na to tragi-komedijo kot na karakterističen primer Pašičeve neodkritosrčne politike. Nov ministrstkl kandidat Popoldne je Pašič sprejel posl. Benl-na, ki ustanavlja Narodno seljačko stranko. Pokazalo se je. da je javnost celo akcijo pravilno presojala. G. Benin se je namreč prezen tiral g. PaStču kot ministrski kandidat, češ da je za ceno port-felje pripravljen pozvati svoje pristale naj glasujejo za radikalce. Do sporazuma ni prišlo, ker glavni odbor radikalne stranke upira, češ Benin nima nikogar za seboj. Borba za Bunjevce. Danes je prispel iz Vojvodine dr. Korošec, ki pripoveduje, da se mu je posrečilo ohraniti zvezo Bunjevce v s klerikalno stranko. Bunjevci da ne bodo postavili skupnih list z rudikalci temveč bodo samostojno nastopili, odnosno napravili kompromis z Nemci in Madžari. Radikalci hočejo pričeti protiakcijo. Za 10. jan. je sklican državni odbor, da izvrši imenovanje predsednikov volilnih komisij. Razkosanje Primorfa GOROSTASNOSTI UPRAVNE RAZDELITVE JULIJSKE BENEČIJE. Rim, 5. januarja, 1. Novo pridobljene province so postavljene tako-ie: 1.) Provinca Trident z glavnim mestom Tridentom obsega Trentin in Alto Adige z desetimi okraji. 2.) Zadar z enim okrožjem. 3.) Furlanijo z Vidmom kot glavnim mestom in sledečimi okraj: Tolmezzo, Čedad, Porder.one, Gorica, Gradiška in Tolmin. K okraju Tolmezzo spada Kanalska dolina pri Trbižu. Oglej ostane pri Furlanijl, ostala obsežna cona zGra-dežem pa pripade novi provinci Trst. 4.) Provinclja Trst z glavnim mestom Trst In okraji: Trst, Postojna. Poleg spadajo sodni distrikti Tržič, Opčina-Gra-dež, Milje, politično glavarstvo Postojna (razen sodnih okrajev Bistrica in Vipava) ter sodni okraj Sežana razen občin: Mavkinje, Slivno, St Polaj in Nabre-žina od sodnega okraja Komenskega. Ko menski okraj pripade Furlanijl, Bistriški pa Istri. S to razdelitvijo je rimska vlada rešila problem, da razbije kompaktno maso jugoslovanskega prebivalstva v Primorju. Praga, 5. januarja s. Dane« ob triče-trt na 9. aro dopoldne je bil na finančnega ministra dr. Rašina v trenutka, ko je hotel pred svojim stanovanjem v Žitni ulici stopiti v avtomobil, izvršen atentat 21ietni zavarovalniški agent Josip So tipal Je oddal nanj dva strela iz samokresa. En strel je zadel ministra dr. Rašina v bok. Težko ranjenega ministra so takoj prepeljali v podolski sanatorij. Atentator je izjavil, da ne pripada nobeni stranki in da tudi ni legionar. Izvrši! je atentat zaradi Rašinovega političnega delovanja Imel je ž dalje časa namen, Rašina odstraniti in Je že večkrat nameraval atentat, a je v zadnjem trenutku opustil namn, ker je bila takrat neka dama v nevarnosti. Praga, 5. januarja us. O atentatu na finančnega ministra dr. Rašina se dozna-vajo tele podrobnosti: Atentator Šoupal ie 19 let stari uradnik zavarovalnice «Slovanska Pojištovna» v Hradcu Kralovem. Pri zasliševanju je izjavil, da je streljal na ministra, ker ni bil zadovoljen ž njegovo politiko. Zločin v javnosti splošno obsojajo. Razen Šoupala dosedaj še niso nikogar aretirali, gre najbrže za delo posameznika. Po atentatu ie hotel storilec uteči in ]e hitel v hišo dr. Rašina, da bi zbežal skozi druga vrata. Ker pa je imela hiša le en izhod ie moral Soupal zopet na cesto, odkoder so mu pasanti iti stražniki sledili v bližnjo kavarno, kjer so ga aretirali. Dr. Rašinova rana je težka, tako da ne bo mogel več delovati. Obeh krogelj dosedaj še niso našli. Usodna kroglja ga je zadela v jetra: ranjena je tudi hrbtenica, tako da bo minister ostal, čc okreva, v spodnjem delu telesa hrom. Notranje-politični položaj se je vsled atentata poslabšal, posebno ker je istočasno tudi ministrski predsednik dr. Šve-hla težko obolel na ledvicah. «Češke Slovo» piše, da so že nekaj dni krožile po Pragi in provinci vesti o nameravanem atentatu na finančnega ministra. Zaupanje Inozemstva do Češke bo vsled zločina gotovo trpelo, kar bo vplivalo kvarno na mednarodno razmerje Češkoslovaške. Izredna seja ministrskega sveta. Praga, 5. januarja, s. Danes popoldne se je sestal pod predsedstvom namestnika ministrskega predsednika ministra Haber-manna ministrski svet k izredni seji. da razpravlja o atentatu na dr. Rašina in o položaju, ki je nastal vsled atentata. Minister Habermann je v imenu vlade izrekel globoko sočutje z ranjencem in njegovo rodbino in izrazil upanje, da ostane tako neumorni delavec, kakor je Rašin, ohranjen češkemu narodu in češki državi. Vlada se je nato pečala s političnim položajem in je ugotovila, da bo tudi nada- Dekret o novih provincah je bil danes kralju predložen v podpis. RAZBURJENJE V GORICI. Gorica, o. januarja, p. Tu je bil včeraj velikanski protestni shod proti priključitvi Goriške k provinci Videm (Udine). Vse trgovine so zaprte, hiše v črnih zastavah. Obhoda se je udeležilo vse prebivalstvo, fašisti, nacionalci, po- i polari. socialisti, komunisti. Na čelu : sprevoda, v katerem je bilo nad 15 ti- . soč ljudi so nosili velik lesen križ s co- ! uradni komunike: «Pogajanja ministrskih lje vodila isto finančno in valutno politike, kakor jo je vodil dr. Rašin. Za Rašinove-ga namestnika je bil določen trgovinski minister Novak. Končno je vlada sklenila izdati na prebivalstvo proglas, ki obsoja zločin in poživlja narod, na: ohrani mimo kri in zaupa tudi v naprej koalicijski vladi, ki bo storila vse, da uspešno in smotreno vodi usodo države. Razburjenje med prebivalstvom. Praga, 5. januarja, u. Razburjenje m«* prebivalstvom narašča tembolj, čim ve-' podrobnosti se doznava o atentatu. Popoldne ob 3. se je vršil na Vaclavskett; trgu ogromen protestni shod, ki ga jc sklicala narodnodemokratska omladina. Shoda se je udeležilo okrog 8 tisoč ljudi. Uredništva nemških in čeških opozicijo-nalnih listov v Pragi so danes cel dan za stražena Po ulicah se neprestano zbira jo skupine ljudi, ki živahno razpravljajo o atentatu in dajejo glasno duška svoje mu ogorčenju nad komunistu Čeprav doslej še ni nikakih znamenv da je atentat plod zarote, vendar prevladuje mnenje, da načrta za umor ni skoval morilec sam. Tudi listi menijo, d--> je zločin sad sistematičnih obrekovanj proti finančnemu ministru, ki so se pojavljala v zadnjih tednih v opozicijonalnen: časopisju, zlasti pa v komunističnem «Rude pravo». Izjave atentatorja. Praga, 5. janucrja. u. Kakor poročali-«Narodni Listy». je izjavil atentator Sou pal pri zaslišanju, da je izvršil svoje de janje iz političnih razlogov. Pripada ko-munistični stranki in je zato načelni nasprotnik iinančnega ministra in njegove politike. 2e v začetku decembra je zate sklenil ministra umoriti. 11. decembra jt s tem namenom zaprosil, pri ministru z;; avdijtneo, ki mu je bila tudi dovoljena Hotel je žc pri tej priliki dr. Rašina umeriti, a ker je bila v sobi navzoča tudi neka uradnica, je svojo namero opustil. Se istega dne je skušal priti v Rašinovo stanovanje, kar pa se mu ni posrečilo. Vrnit se je zato v flradec Kralovr, od koder je včeraj zopet prišel v Prago s sklepom, da sedaj atentat na vsak način izvede. Atentator odločno zanika, da b' imej pri svojem dejanju kakšne sokrivce Rašinovo stanje zelo resno. Praga, 5. januarja, s. Proti večeru jr bil minister dr. Rašin drugič operiran. Njegovo stanje je skrajno resno, tako da so zdravniki v velikih skrbeh za njegovo življenje. Vendar pa računajo, da bo krepka narava ranjenca preprečila katastrofo. Ena krogla je ranila prsni koš. prsnr mreno in hrbtenico, tako da je povzročila opasna notranja krvavenja. Drug. krogla je obtičala v kolku. Po pariški konferenci PREDSEDNIKA. - IZJAVI FRANCOSKEGA IN ANGLEŠKEGA MIN. FRANCOSKE PRIPRAVE. Pariz, 5. januarja, s. O poteku pariške konfercnce ie izdala «Havas» sledeči pol- pato na vrhu. Na sredi je bil pritrjen kos trde polente, ob straneh pa sta bila privezana po eden slanik. Po mestu so bili razširjeni letaki: Naša Gorica obsojena na smrt! V mestu vlada silno razburjenje. Celo fašisti so hudo deprimirani. Povsodi se čuje kletvica na Rim. Prebivalstvo pa se seveda boji in ne upa z besedo gla-sno na dan. Vse je globoko potrto, ker je bodočnost mesta nničena. Vlada utemeljuje svoj ukrep z nacionalističnimi argumenti — toda. niti najbolj zagrizeni Italijani ne priznavajo tehtnosti tega utemeljevanja. VELIKI ŽUPAN BALTIČ V BEOGRADU. Beograd, 5. januarja, r. Danes }e dospel v Beograd ljubljanski veliki župan dr. Baltič, ki je popoldne konferiral z ministrom za notranje stvari. Pri tej priliki je dr. Baltič sprejel Informacije in navodila za nastop svoje službe In prevzet-le poslov od strani pokrajinske uprave. GRŠKA IN ALBANIJA. Tirana. 5. januarja, u. Grška vlada je obnovila diplomatske odnolaje z Albanijo. šala, pa je istočasno lezla navzdol . . Ta napaka se bo strašno osvetila na vsem našem gospodarstvu. Mezdna gibanja delavcev in uradnikov se bližajo. Gotovi krogi bodo izprevideli, da je leta 1922. vseeno še dobro šlo in da niso v stari vladi sedeli sami slerci. BOLGARIJA ZOPET NA STARIH POTIH? Caribrod, 5. januarja, n. Bolgarski ministrski predsednik Stambolijski je na povratku iz Lausanne potoval v najstrožjem inkognitu. Od bolgarske meje do Sofije je bilo razpostavljenih veliko število najzanesljivejših ljudi za osiguranje njegove osebne varnosti. Govori se, da se sestaneta Stambolijski in Aleksandrov. «Makedonstvuiušči» in njihovi posredovalci želijo, da dobijo sedaj ko se je Stam boiijski vrnil iz Lausanne praznih rok, proste roke, da morejo nadaljevati svojo staro politiko napram Jugoslaviji in Grčiji. Beograd, 5. januarja, r. Iz Sofije poročajo, da se bodo dne 14. januarja v vsej Bolgarski vršile okrožne volitve. Opozi-cionalni b!ok ie razvil veliko agitacijo za volitve. predsednikov so bila končana, ne da bi prišlo do kakega sklepa. Francija si je skupno z Belgijo In Italijo pridržala proste roke za svoje nadaljne ukrepe. Ni dvoma, da bo Francija sicer zmerno, a vendar odločno izvedla svoj načrt. Kljub neuspehu konference pa ne more biti govora o kakem nasprotju med Francijo in Anglijo. To dokazujeta tudi izjavi obeh ministrskih predsednikov. Odločitev je sedaj v rokah reparacijske komisije.» Na včerajšnji seji konferece je podal Bonar Law v imenu angleške vlade izjavo, v kateri pravi med drugim: «Angleška vlada je po temelj item pretresu francoskih predlogov spoznala, da ti predlogi ne morejo dovesti do zaželjenega uspeha, povzročili pa bi v celi Evropi velike težkoče. Angleška vlada se zato francoskim predlogom ne more pridružit: in ne more prevzeti odgovornosti za posledice. Vendar pa polaga pri tem vso važnost na to, da zagotovi francosko javnost, da ostanejo prijateljske vezi med Anglijo rn Francijo tudi v bodoče neizpremenjene.» Na to izjavo je odgovoril v imenu Francije ministrski predsednik Poincare med drugim: «^Francoska vlada je z največjo pozornostjo preštudirala angleške predloge, uverila pa se je, da bi njih izvedba značila kršenje versailleske pogodbe, na kar pa Francija ne more pristati Francoska vlada obžaluje, da se z angleško ni mogla zedinitl. Zagotavlja pa jo. da bodo ostali kljub nasprotstvu odnošaji med obema vladama in narodoma prisrčni kakor so bili do sedaj.» Pariz. 5. januarja, u. Angleški minlst-ski oredsednik Bonar Law ie odpotoval iz Pariza danes opoldne. Na kolodvor ga je spremil Poincare. ki se je tam od njega prisrčno poslovil. Tudi pri razstanku sta si oba ministrska predsednika zatrdila, da neuspeh pariške konference ne bo vplival kvarno na prisrčno prijateljstva med državami antante. Ostala angleška delegacija je zapustila Pariz par ur kasneje. Italijani so odpotovali zvečer, Belgijci pa bodo jutri Kaj ukrene Francija? Pariz. 5- januarja, s. Kakor menijo listi, bo Francija zasedla najprej 16 km široko cono v ruhrskem ozemlju in prt vzela tudi civilno upravo. Belgija in Italija sta v to že privolili. Ni izključeno, da se bo Belgija okupacije udeležila tudi > svojimi četami. O nadaljnih ukrepih frar-coska vlada še ni sklepala. Borza dne 6. jan. Zagreb, devize: Dunaj 0.134 — 0.13? Berlin 1.12 — J.16, Budimpešta 3.73 — 3.76, Milan 475 — 478, London 433 — 438, Newyork 93.50 — 93.75, Pariz 66: — 665. Praga 277 — 278, Švica 1777-5- — 1782.50. Varšava 0.52 — 0.54, valatc: dolar 92.25 — 92.50, češke krone 273 — 275, franki 650 — 655. švic. franki 177?, lire 470 — 472.50. efekti: Ljub. kredite... 200 — 210, Slavenska 102.50 — 105, Slov eskomptna 159 Curih: Berlin 0.06, Nevvvork 528.2? London 24.52, Pariz 36.75, Milan 26.6S Praga 15.75. Budimpešta 0.21125, Bukarešta 3. Beograd 5.60, Sofija 3.50, Varšava 0.03, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.007'i Berlin: Dunai 12.34, Budimpešta 32'\ Milan 43.141. Praga 25.037. Pariz 59.85P. London 40.190.25. Newyork 867.825, Co rib 162.59?. Beograd 915.' Proračunska seja celjskega občinskega svefa RAZVESELJIV POJAV: VSE STRANKE GLASUJEJO ZA PRORAČUN. (Nadaljevanje včerajšnjega poročila.) Celje, 4. januarja. Po poročilu referenta dr. Božiča se je Oglasil k debati soc. demokrat Koren, ki ie izjavil, da bo njegova stranka glasovala za proračun, dasiravno v celoti ne kaže dovoli temeljite jasnosti in sigurnost. Kritizira nekatere nedostatke o knjigovodstvu, ki bi se naj odpravile s ta-¿ojšnjo preureditvijo kompliciranega knjigovodstva. Proračun naj se v nobenem •lučaju ne prekorači, ampak naj se poišče posebno kritje za eventuelne redne izdatke. Parna kopeli naj bo odprta vsak lian, ker se s tem, da je samo tri dni v tednu na razpolago, ničesar ne prištedi. Njegov klub smatra za svojo dolžnost, Jm pri kritju mestnih potrebščin sodeluje. Občinski svetnik Rebek (DS) naglasa potrebo, da se mestna podjetja, zlati pa klavnica, aktivna. Odpravi naj se inšpekcijska služba v elektrarni, ki mno-stane, a ni imela, odkar je upeljana, -o nobenega posla. Zahteva povišanje '-rr.ljarine za 100 odst. Občinski odbornik Bernardi (DS) pri-"¡:n, da je treba kritja, a naj se ne nava-i;?o vsa bremena na gostilničarsko obrt. i-iedlaga obdačenje reklamnih in plačilnih i:-tkov ter izložb. Tudi davek na vstopnice pri veselicah se lahko še poviša. Podžupan Žabkar (NSS) izjavi v imenu svojega kluba, da bo glasoval za proračun. Ako se bo okoliška občina protivila rimernemu prispevku k popravilu savinj-kega mostu, naj se uvede mostnina. Pli-rarna naj se vsled svoje pasivnosti proda. Naj se razmišljuje o davku na izložba, posebno luksuzne. Proti temu je odbornik Rebek, ker služijo ravno te izložba v okras mesta. Dr. Ogrizek (SLS) se v splošnem stri-i.ja s proračunom, zahteva pa kontrolo, koliko vršijo mestni uslužbenci in de-vstvo svojo službo. Tudi njegova stran-i bo glasovala za proračun. Stvarno se razmotriva nato vprašanje . ektrifikacije celjske okolice in se vsi jvorniki končno zedinijo na predlagano ; solucijo. 2upan dr. Hrašovee preide po zaklju- čitvi debate k glasovanju. Sprejmejo se soglasno v celoti postavke proračuna, kakor jih je predlaga! iinančni odsek. Na ta način nastali primanjkljaj v znesku 1 milijon 803.410 dinarjev se bo kril z vsemi dosedanjimi davščinami, od katerih pa se majo svojega sedeža v krajih, kjer je sedež pokrajinskih uprav (törej u. pr. rodu» odkritje. M«to dolarjev — var-öe vanje! Kako originalno je to! Goßp. v Mariboru). Novela k zakonu je »pr-' Kumanudi sicer ni toliko govoril o menila termin za imenovanje velikih j varčevanju, temveč je rajši varčeval županov ter odredila 31. dccember 1922 kot skrajni rok. S tem se jr tuli avtomatično pomaknil v členu 24. zakona predpisani začetek poslovanja oblastnih uprav tako, da je termine računati v najskrajnejšem slučaju od 27. oktobra 1922 (dan uveljavljenja novele) in bi torej bil začetek četrtega meseca 28. januar. Medtem, ko veliki — pa to je bil navaden stiskač. ki je vzbujal pri «Slov. Narodu» le ocoree- i nje. Ko je bila na dnevnem redu redukcija uradništva. kdo je bil bolj hud nego «Slov. Narod»? Sedaj mu je korenito reduciranje grandijozna ideja. Znižanje izvoznih carin za svinje in mast, svoboda trgovine z novcem, spoznanje. da bo treba novih davkov povišajo obča in posebna pridobnina ter . - . . , , - - .„ . . rentnina za 43 odst., užltnlna na vino za ?upam v mestih kjer jesedez P^j «veda praviouih,, v- to jc bdo pre-100 odst. na pivo za 50 odst., na novo Jaških uprav, pričnejo poslovanje lah-1 je zločin. danes pa vzbu a v «Slov. pa se uvede užitnina na žganje v iznosu b™z težko« takoj, je seveda zr , Narodu» uprav pombdanske občutke 5 Din za 1 liter. Ako se vpoštevajo dav- - Pjeuos poslov na nova oblastna sreai-, m hvaležnost do u*ode. ki nam je ščine, izkazuie proračun 8.260 Din pribit- -ca treba nekaj casa. Izgleda aa una vendar enkrat poslala «v^utnega na-^ ' j ministrov odlok ta pomen, da mera i gpga mesijo». Ubogi Mes^a Mojad l- Soglasno se sprejmejo nato še resolu- ^ -x -_,____ . oblastnih uprav že popolnoma ureje- ¡ no. S tem dnem bodo potem tudi po-j J)^ SVCŽll cije, predlagane deloma od finančno-go-spodarskega odseka, deloma cd posameznih odbornikov. Resolucije zahtevajo: redukcijo mestnega uradništva, uvedbo preglednega knjigovodstva v mestnih podjetjih, prispevanje okoliške občine za šole, prodajo plinarne in nepotrebnih mestnih objektov, ter udeležbo mesta na elektrifikaciji okolice. krajinski namestniki odpravljeni, ker ¡ bo dovršena edina naloga, ki jim je sedaj izročena, likvidacija pokrajinskih uprav. -f Minister Zupanič je tekom včerajšnjega dne konferiral z raznimi ose-hami v Ljubljani o načinu, kako se (Podrobnejši pregled ^sameznih računskih postavk in občinskih davščin i U11™ " . - „„ ,. ., „.___„ za to ustanovitev vodi pokrajinski na- prinesemo radi pomanjkanja prostora v ^ v — - v - ' eni prihodnjih številk. Ured.) Tekom proračunske seje se je moglo konštatirati, da se vsi občinski odbornik! zavedajo svoje naloge in da se posamezni govorniki niso podajali na vabljiva tla demagoštva, kljub temu, da so nekateri stanovi vsled povišanih davščin precej prizadeti. Stvarnost in resnost, ki vlada v celjskem občinskem odboru, bi lahko služila za vzgled tudi drugim našim mestom. Na dnevnem redu seje je bila še izvolitev članov v stanovanjsko oblast. Sporazumno se predlagajo in izvolijo sledeči: Za predsednika podžupan Drago 2ab-kar, za namestnika uradni predstojnik nadkomisar J. Šubic, za člana od hišnih posestnikov Kari Gregorič, ravnatelj Drago Kralj, Zdravko Kranjc in dr. Ernest Kalan, od najemnikov prof. Stanko Reich, pekovski pomočnik Štefan Lah, črevljar-ski mojster Rud. Zontič in policijski agent Fran Jele. Ob pol 22. url zaključi župan dr. Hrašovee občinsko sejo. f*larifoorsks komunalna politika Maribor, 5. januarja. Šele v sredi proračunske debate, ko moral in bi bil lahko tudi proračun že vno v redu, prehaja mariborski občin-ki svet k delu. Doslej so na magistratu udrihali po demokratih, k sejam od- • .-kov pa vladajoča večina sploh ni za-..iaia. Demokrati so bili vsled okupirala mestnega sveta prisiljeni stati ob rani in z obžalovanjem opazovati pro- iJanje mestnega gospodarstva. Sedaj so evzeli to ulogo napol prostovoljno na-•! vsled klerikalnih intrig narodni soci-ici, kar bo le v škodo njihovi stranki mestnemu gospodarstvu, ker niso hoteli topiti niti kot člani v odseke in tako ne ■Jo mogli voditi niti praktične opozicije i t ie niso mogli dosedaj demokrati^ker bodo imeli vpogleda v gospodarstvo, : gre kot vse ostalo poslovanje skozi od-ke. Uloga narodnih socijallstov je zad-'i čas sploh zelo malo prikupljiva: ho-Jo nastopiti v opoziciji, večina njihovih . 'anov pa se za občinske seje, h kojim ■ ihajajo od 9 članov samo 4, sploh ne :iga. Tako nastopanje ne more donesti >benih koristi niti stranki, še manj pa - spodarstvu v občini. Pozdravljati jc torej vstop demokratka kluba v delovno večino, ker ima ' i:ib same resne delavce, kar se bo go-"o kmalu pokazalo v odsekih in poro-iiih občinskih sej. Številni odseki, ki so svoječasno pod novim županom izvoli 13, so se sedaj prav umestno skrčili !-:t 5 sekcij, ker Je skušnja pokazala, da cvilni odseki radi pomanjkanja članov !oh niso mogli poslovati; v najvažnej--;m — pravnem — odseku je odločeval ciitega !e eden član, ki je bil obenem ? avni zastopnik mesta, česar nikakor ni ' :!o odobravati. Vastall so tudi številni kompetenčni ' ' nflikti. radi katerih so romale ene in ¡■'te zadeve v večino odsekov, ali pa je :v!o treba sestavljati posebne kombinirani odseke. Reševanje nujnih zadev se je rirtii tega zavlačevalo. Odseki imajo sedal : i 7 članov. V vsakem so po 3 zastopniki iSJ, 2 JDS, 2 SLS. I. odsek: organizacijske pravne zadeve uslužbenstva, spre-;.m v občinsko zvezo, podelitev meščan- • :va, zadeve za likvidacijo gospodarske-i urada in vse pravne ter personalne ::devo. Člani: Alojzij Ceh, Hojnik, Krai- rik, dr. Sernec, VahtaT, dr. Leskovar, 2e-! . t. 11. odsek: prosveta, šolstvo, zdravilstvo, '' oštvo, humanitarne ustanove, vodovod, pališče, pogrebni zavod, pokopališče, ^¡ani: Tancer, Košta, Krajcer, Tomažič, Biireš, dr. Verstovšek, dr. Jerovšek. ■II. odsek: stavbena in tehnična dela, .pšava mesta, razsvetljava, plinarna, '^.ktrično podjetje. Člani: Postrak, Klanč r."k, Bahun, Weixl, Vahtar, dr. Leskovar. '.'rronek. rv. odsek: finance, ekonomija, nadzor-'•.o «Mestne hranilnice», kino. Člani: i;anet, Bahun, Druzovič, dr. Jerovšek, i lipič, Kejžar, Šoštarič. V. odsek: tržno nadzorstvo, aproviza-iija, klavnica, mesnica, premogovna ko-i ¡isija, obrt, Industrija in trgovina. Clant: Hojnik, Kari Ceh, Weixl. Birš, Lorber, 'Hiipič. Kuratorij «Vesne»: poleg od vla-f; imenovanega predsednika, Zupana, so f/volieni še Tema-žir. K^ninik. Kitak. dr. Rostohar, dr. Jerovšek. Pritegnjen bo še šolski nadzornik Fink in za nadzorstvo gospodarstva ena dama. V mestni šolski svet je mesto odstopivšega svetnika Sla-novca izvoljen sodr. Bahun z glasovi so-sijalistov in demokratov. Klerikalci so bili proti. Iz predsedstva ljubljanske JDS. Tekom prihodnjega tedna bodo sklicani okrajni sestanki zaupnikov v celem ljubljanskem volilnem okrožju radi postavitve kandidatov v posameznih okrajih. Začetkom meseca se bo vršil skupen veliki shod zaupnikov iz cele Kranjske in Štajerske, kjer se bodo postavili nosilci kandidatskih list. + Delo za konsolidacijo naprednih vrst. Demokratska stranka je napram naraščajoči klerikalni reakciji in raznim nameravanim koalicijam želela omogočiti napredni blok. SKS je to odklonila, češ, da je razredno stanovska čisto agrarna stranka, ki ne more sklepati volilnih dogovorov s strankami, ki ne stoje na istem razredno-stanovskem. t. j. agrarnem stališču. Da se razčisti položaj v vsakem oziru, sta se predsedstvi oblastnih organi7a-cij .JDS v Mariboru in v Ljubljani službenim dopisom obrnili na predsed ništvo «Narodno - socijalistične stranke» v Ljubljani z vabilom, da se izjavi, je li pripravljeno pogajati se radi ¿kupnih list v vseh treh slovenskih volilnih okrajih, pri čemer bi ostal ue dotaknjen politični in taktični program in nastop strank, oziroma eventualno izvoljenih poslancev. -f Volilni oklic SKS je izšel. Dolg je in govori o mnogem, kar bi raje opustil. Polemike med nami so odveč, zato se jih do nadaljnega izziva vzdr-Zimo. Nepotrebna je žaljiva opazka, da je zveza z morjem dosežena ¿proti volji vseh slovenskih strank». Demagogija se da odpustiti, laž ne. Sicer mestnik Hribar. Kakor čujemo. še ni odločeno, ali bo radikalna kandidirala v Ljubljani ali na deželi. -j- Radikalski dnevnik začne izhajati v Ljubljani. Tiskal se bo. kakor nam poročajo, v Zvezni tiskarni. Njegova naloga bo. da podpira kandidatno listo srbske radikalne stranke, katere nosilec bo minister dr. Zupanič. + Dva datuma, dve besedi. Včeraj smo citirali mnenje gosp. Drofenika o naprednem bloku. Dne 27. decembra 1922 je pisal voditelj SKS drju. Ku-kovcu: «Ako gremo (naprednjaki, SKS, JDS in NSS) vsak za sebe, bomo v medsebojnem klanju pomogli klerikalcem do zmage» in poudarja, da bo raje se umaknil iz političnega življenja, nego bi prevzel odgovornost za neuspeh napredne misli, ako gremo v treh frontah.» Dne 1. januarja je isti gosp. Drofenik podpisal proglas, v katerem pravi: «Ne moremo sklepati prav nikakih kompromisov z nobeno drugo stranko, kajti samo povaljali bi svoj program. Vsem takim posili - prijateljem (ki ponujajo kompromise) pravimo: Poiščite si mandate sami, kakor bomo storili mi!» Tri dni popreje je gosp. Drofenik izdelal podroben načrt, kako bi a kompromisom «povaljal program SKS». -+• Porazen utis razdelitve Julijske Krajine na prebivalstvo. Kakor smo že poročali, je Mussolinijeva vlada, ne da bi se ozirala na želje obeh narodnosti, samo, da bi se lažje izvedlo po-tujčenje slovenskega življa, priklopila Goriško videmski provinci. Trst r. zaledjem in pa Istro s Puljem pa proglasila kot samostojni provinci. Ukrep vlade je napravil naravnost porazen utis na prebivalstvo. Ogorčena je zl.v sti Gorica, ki je takoj dala duška svoji razburjenosti nad nasiljem vlade, ki pomeni gospodarsko propast bivšega cvetočega mesta. Mesto se je v odgovor odelo takoj v žalne zastave, vso trgovine so bile zaprte in na vratih izvoženi napisi: Zaprto radi meščanske smrti našega svetega mesta. Po ulicah so bili razdeljeni med prebivalstvo lepaki z najodločnejšim protestom proti krivični degradaciji Gorice. Mussolini je sicer poslal vodstvu fašistovske organizacije brzojaven poziv, naj sprejmejo odločitev vlade mirno in vz«irže strogo disciplino, toda kljub temu sta se vršila v Ginnastiki in na pokopališču dva ogromna shoda, na katerih je odvetnik dr. Pinausig poročal o katastrofalnem ukrepu vlade in poživljal narod k odločnemu boju za dosego pravic«. Povorke na pokopališče se je udeležilo nad 15.000 oseb. Enako razburjenje je nastalo tudi v Poreču v Istri, ki je bil že 61 let glavno mesto Istre Le Trst in Pulj. ki sta postali — Angleški prestolonaslednik se zaroči z itaiijaiisko princczinjo? Kakor poročajo Daily News, se bo zaročil angleški prestolonaslednik princ Waleski še tekom tega meseca z eno izmed italijanskih kraljičin. — V Italiji molijo za Mussolinija! Italijanski ministrski predsednik je nakazal nedavno 3 milijone lir za obnovo v , vojni razdejanih cerkev. Vsi duhovniki so «tomk? dobili zato nalog od škofijskih ordinari-atov, naj molijo pri mašah za Mussolinija in — njegovo vlado. — Madžarski in italijanski fašisti. Vodja madžarskih fašistov Štefan Friedrich potuje, kakor smo že poročali, 20. t. m. v Rim, kjer se bo pogajal z Musso-linijem o dosegi ožjih stikov med madžarskimi in italijanskimi fašisti. Iz Rima bo potoval Friedrich v Angoro. Kaj bo iskal pomoči tudi pri turških fašistih? — Mestno gledališče v Caslavi na Češkem je v četrtek ponoči popolnoma zgorelo. Požar je izbruhnil po predstavi v shrambi za kulise. Žrtev ni. Škoda znaša čez 2 milijona čK. Gledališče, zgrajeno leta 1868, je bilo eno najlepših provin-Cijalnih gledališč v češki republiki. Prosveta Ljubljanska drama. Sobota. 6.: ob 3. popoldne: «Peterčkovc poslednje sanje». Izv. Ob pol 8. zvečer: «Idljot». Izv. Nedelja, 7.: Ob 3. popoldne: «Peterčkove poslednje sanje». Izv. Ob 8. zvečer: «Zlvi mrtvec». Izv. Ponedeljek, 8.: «Liliom». B. Torek, 9.: Zaprto. Sreda, 10.: «Čudež sv. Antona» in «Črna dama iz sonetov». Izv. Četrtek, 11.: «Idijot». Začetek ob pol 8. A. Petek, 12.: «Liliom». E. Sobota, 13.: «Svatba Krečinskega», delavska predstava po znižanih cenah. Iz. Nedelja, 14.: ob 3. pop. «Peterčkove poslednje sanje». Izv. Ob 8. zvečer: «Čudež sv. Antona» in «Črna dama Iz sonetov». Izv. Prmdeljek, 15.: Liliom. C. Ljubljanska opera. Sobota, 6.: «Carmen». Izv. Nedelja, 7.: «Mefistofeles». Izv. Ponedeljek, 8.: Zaprto. Torek, 9.: «Scviljski brivec». A. Sreda, 10.: «Mefistofeles». D. Četrtek, 11.: «Prodana nevesta». Vojaška predstava. Izv. Petek. 12.: «Triptychon». C. Sobota, 13.: «Jenufa». B. Nedelja, 14.: «Seviljski brivec*. Izv. Prmdeljek, 15.: Zaprto. Šentjakobski oder v Ljubljani Sobota, 6.: «Charleyeva teta». Marionetno gledališče v Ljkibliani. Sobota, 6.: ob 15. in 18. url: «Doktor Faust». Nedelja, 7.: zaprto. Mariborsko gledališče: Sobota, 6. ob 15.: -Golgota». Izven in kuponi. Ob 19.30: «Faust». Izven. Gostuje g. Knittel. Nedelja, 7.: ob 15.: «Mrakovi». Izv. Vpri-zori «lug. Napr. akad. društvo Jadran» iz Ljubljane. Ob 19.30: «Baron Trenk». da nastopi še kot Margareta v Gouao-dovem «Faustu». Dopust se ji je moral torej podaljšati Tudi v «Faustu» je imfii la kolosalon uspeh; po veliki ariji je nastalo brezkončno ploskanje in vzklikanje Iz Prage nam poročajo, da je bila gdč. Zikova samo po tem dejanju 16krat poklicana pred zastor. Tako je bilo mogoče, da je gdč. Zikova šele sinoči prvič zopet nastopila na našem odru. Pela je v Boitovi veliki operi «Mefistofeles» partijo Margarete prekrasno in bila po dra matičnem, muzikalno divnem aktu v ječu z gg. Šimencem in Zathevem opetovano priklicana pred zastor. Opera se je t splošnem izvajala zopet prav dobro ter so se odlikovali tudi ostali solisti, gg. Zathey (zlasti v prologu znamenit), Šimenc, gdč. Thalerjeva. ki je prejela šopek in gdč. Sfiligojeva. Predavanje ruskih profesorjev v Ljubljani. Ruski odbor v Ljubljani priredi v januarju in februarju v korist ruske knjižnice in revnih ruskih dijakov v Ljubljani naslednja predavanja: 1.) Bo-goiskatelji. evrazijci in materielna kultura (univ. prof. Bilimovič). 2.) Obtok ogljika v življenju narave (docent Kan-ski). 3.) Pomen pokristjanjenja in sprejema grško-rimske kulture za Slovane (univ. prof. Jasinski). 4.) Ruska cerkev danes in v bližnji bodočnosti (N. T. J<*-zerskil. 5.) O molekularni energiji (V. S. Isajevič) in 6.) Revolucija v ruski poeziji (N. Preobraženski). Zadnji dve predavanji bosta v slovenščini, ostala v ruščini. Bilimovičevo predavanje bo dne 14. januarja ob 14. uri v veliki dvorani univerze; čas in kraj ostalih še objavimo. Sinoči je na realki predaval univ prof. Bubnov o legendi o papežu Silv» stru II. Spori Sokol Koroška Bela-Javornik bnJ redni občni zbor v nedeljo 14. januar i? ob 14. v telovadnici. Sokoisko društvo v Cerknici popravlja svojo objavo v «Jutru» št 30", tako, da se vrši občni zbor 14. In ne b januarja t. 1. _ Objave ------------. • , .__ . __ Izven. Kuponi. glavni mesti province, prekipevata na- Ponde1jek> 8_ ob I5 : tpogumni Tonček*, vdušenja in sta v zastavah. Slovenski; Izven_ v proslavo -^stnega dne Nj. Vel. živelj je moral kruti udarec, ki je bil ■ kra]jice Marjje naperjen pravzaprav samo njemu, vze- j « ti hladnokrvno na znanje Uspeh Remčevih «Užitkarjev». Pri se bodo na značajnos i našega naroda ^ ^ Mmovpjie čra naklepi fantovske ' • v mariborskem pa bi bilo sploh bolje o tem uspehu razbili vsi »^j« -----1 tridejanke «Užitkarji molčati, ako so v6, kako pade z na- i vlade. ... ___ ct • ; narodnem gledališču je bil osebno navzo- daljnjim dolarskim posojilom. Dolžiti, + Slava in hvala gosp. Mojaaino- g. „ rno kUcan M oder. Ude. da niso bili rešeni «že izdelam kmetij- viču. «Slovenski Narod» pnobcuje dobra. včeraj dvekolonski slavospev novemu, J - £ J ljuhljanski drami finančnemu ministra gosp. Sto^adino- < 1 ski zakoni» radi nasprotij med glavni- mi vladnimi strankami, ni pravično, ........------- —....... = •.. ,. .. . kajti poljedelski minister jih ¿ploh ni: viču. Mi smo gotovo zadnji, ki M no-predložil niti vladi v pretres. i teli gosp. ministra obsuti ze vnaprej z -l- Likvidacija pokrajinskih uprav, j očitki in obsodbami. Vendar imamo Zagrebški listi poročajo, da je minister: p» že danes občutek, da si je izDrai notranjih zadev izdal naredbo, po ka-! sicer nova pota za svojo finančno po-teri se mora tekom štirih mesecev iz- i litiko. toda še mnogo nesrečneže ne- vršiti likvidacija pokrajinskih uprsv. go jih je hodil katenkoli njegov prea- ^ b_ ^ Bvet.nikn. & M ee le_ V smislu zakona 0 obči upra-4 se močnik. Naj tu omenimo le dve p.^ dne pojavil med današnjo družbo, ra pričeti poslovanje oblastnih uprav n: znižanje izvoznih cann ru znila e P". v;,ekom!?nih prizorov. lsti ve-takoj. Po členu 23. prvotnega zakona ; naravnost pogubno ^jffS? ™ čer se vprizori B. Shawova medigra je bilo namreč predpisano, .a se, mo-; menteko politiko J^.011«^^^ «örna dama iz sonetov» z gg. Saričevo, rajo izvršiti imenovanja velikih župa- Gabrijelčičevo. Cesarjem in Lipahom. S s^i bo pnrisnU na5o domačo : Shaw r.vn slika kralji^ Elizabeto in industrijo k tlom ter skupaj s politiko igralca Shakesp^rja, oba ^eveda prav podraževanja prehrane poostril gosp^ P« syoje, duhovito m pikro. Delo je pol-darsko krizo. Svoboda deviznega pro- no hladnokrvnega humorja tn za ljubite-meta mora otvoriti vrata najiivljiji lie Shakespeara na vsak način zelo za-špekulaciji in našega dinarja gotovo numvo Rež.jo vod! ^-L.pah _ ne bo zboljšala. To je torej začetek: Gdc. Zikova zopet v Ljubljani. V novega gospodarstva. K sreči je gosp. božičnih praznikih je gdč. Zikova, ope-minister radikalec in zato «Slovenski tovano vabljena na gostovanje v Prago, Narod» vidi v nj-m naravnost icnijal- 1 končno nastopila kot gost Narodnega nega početnika novega sistema. Gosp. | divadla. Pela je Husalko v Dvofakcvi Stojadinovič ie ponovil itaro jiescm o j operi Dosegla je take popoin umetniški ootrebi varSevania. To je «Slov. Na- i uspeh, da jo je ictendanca nreprosna. t V sredo dne 10. januarja se vrši v dramskem gledališču premiera M. Maeterlin-ckove satirične legende v 2 dejanjih »Čudež sv. Antona» z g. Kraljem v vlogi sv. Antona in z gdč. Rakarjevo v vlogi dekle Virgine. Ostale vloge imajo gg. Peček. Plut in drugi. Satira nam slika, rajo izvTSiti imenovanja nov tekom treh mesecev od dne uveljavi jen ja zakona. Ker je imel mini.-, r za notranje, posle medtem pripraviti vse, česar je treba, da se namesti in začne poslovati oblastna uprava, je očividno v smislu zakona, da se smatra že sam dan imenovanja veTrih županov za pričetek oblastne uprav? in bi morali posli biti velikim županom takoj izročeni. .Tasno sledi to Še posebej iz člena 24., ki odreja začetek .četrtega meseca o i dne uveljavi i«?: ..a zakona kot pričetek poslovanja ol lastnih uprav tudi za tiste oblasti. U ni- S K. Primorje v Ljubljani. Redni občni zboT S. K. Primorje se ne vrši danes kot objavljeno, temveč v nedeljo 14. t. m. Kraj se objavi pozneje. — Tajnik. * II. skupščina «Zveze slov. pevskih zborov» se vrši v nedeljo dne 7. januaria 1923 dopoldne ob desetih v pevski dvorani Glasbene Matice. Poleg običajnega dnevnega reda predava g. skladatelj Emil Adamič. Pevke in pevci ljubljanskih zborov naj se udeleže skupščine v čim največjem številu. * K stanovanjskemu vprašanju. Prejeit smo: Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani sklicuje na dan 10. januarja ob 8. uri zvečer v veliko dvorano «Uniona» javen shoo vseh najemnikov, podnajemnikov in brez-stanovalcev, z dnevnim redom: «Stanovanjski pravilnik in stališče vseh najemnikov napram njemu». — Najemniki, vsi na shod! . _ . „ * Organizacija vojnih invalidov. Prejeli smo: Vse invalide, vojne vdove in sirote, včlanjene pri Splošni organizaciji vojnil-invalidov, vdov in sirot, Poverjenlštvo za Ljubljano in okolico, obveščamo, da se vrši dne 21. januarja ob pol 9. uri dopoldne v prostorih gostilne pri «Zlatorogu» v Ljubljani redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. ¿s. * Dramatični odsek Sokola v Mostah priredi v soboto 6. t. m. dramo -Knvopri-sežnik», v nedeljo 7. t. m. pa znano veseloigro «V Ljubljano jo dajmo!». * Prijatelje vrtnarstva vljudno vabim naj blagohotno pristopijo v društvo «Vrtnarska šola» iu s tem pospešijo razvoj delovanja, ki sem ga zasnoval, želec ozi-votvoritl podjetje, ki naj služi v korist in veselje vsem udeležencem. Dopise blagovolite označiti z naslovom: Goik - Kr* Nov Svengalijev eksperimentalni večer v Ljubljani. Telepat Svengali, ki je Ljubljančanom še v spominu, priredi v sredo 10. t. m. ob 20.30 v veliki dvoran Narodnega doma r? daljšem potovanju pr naši provinci iu pre-d odhodom v inozemstvo še en eksperimentalen večer z novim programom in spremljevanjem orkestra. Mladini pod 16 letom vstop ni do-volien. Vstopnice v Narodnem domu v pondeljek dalje od 14. do 16. in zvečer I pri blagajni. i * V spomin Josipu Drvoti smo prejeu * za Društvo slepih 100 Din pod geslom: . Bylo krasnfe med — Bežte domu, komc-: aie je končana... Jeho krajanka. * Prof. Albert Šic ie daroval za družfcr | sv. Cirila in Metoda namesto venca po-; koj. Antonu Petrovčiču 50 Din. * Izgubil se je v Ljubljani v gledališču ali na potu iz gledališča brili anten obes- k uhana. Najditelj se prosi, da ga odda preti dobri nagradi v trgovini Bonač, belen- burgova ulica. * Izgubila se je srebrna ura-zapestm« v sredo dne ?. t. m. zvečer od 7. do 7-3C v Liubljani na pot! od Miklošičeve ceste, miino sodnije. po Cicnletovl ulici, Praža-kovi cesti do Dunajsko ceste. Ker je ura 1 drag spomin, se poiten najditelj naproša, i da jo odda proti nagradi na upravm*tvr I «Jutra». „ * Slovenske dijaška zadruga v Pragi ie : razposlala razliinim zavodom in posameznikom prošnje za podporo. Prosimc ! slovensko javnost, da se odzove pro-' šniam, ter podpira naše dijaštvo, ki ss nahaja v«led visokega stanja čcš.kc krone j v skrajni bddi. Domače vestí '* Čestit Božič svima nažim Sitaoci- ina pravoslavne vere! * Prihodnja številka «Jutra» izide v torek ob običajni jutranji uri. * Rojstni dan kraljice Marije. Po- fn-ajinika uprava razglaša: Vsled br-zujavne odredbe ministra notranjih del se praznuje rojstni dan Nj. Veličanstva kraljice Marije dne 9. januarja s službo božjo, kateri naj prisostvujejo državna oblastva in uradi z vsem osobjem. V Ljubljani se vrši služba božja v stolnici sv. Nikolaja «ine 9. t. m. ob 10. dopoldne, v pravo-r-Iavni kapeli ob 9. dopoldne in v evangelijski cerkvi ob 10. dopoldne. To deželi se bo 6lužba božja vršila •arao na sedežih gamizij, okrajnih glavarstev in okrajnih sodišč. Drugačno praznovanje ni odrejeno. Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne rastave. Tudi zasebniki se poživljajo, da okrase svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami. * Pevke in pevci ter zastopniki naših pevskih zborov, ki pridete v nedeljo na II. skupščino «Zveze slovenskih pevskih zborov» v Ljubljano, iskreno pozdravljeni! — Ljubljansko občinstvo vabimo, da gotovo pose ti popoldanski koncert v Unlomi! Vstopnice v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in v nedeljo od 3.—L popoldne pri koncertni blagajni v Unionu. Pridite! * Emile Haumant, profesor na Sor-bonni, dospe danes popoldne v Ljubljano. Zdi se nam umestno, da ob tej priliki opozorimo naše občinstvo na zasluge, ki jih ima ta učenjak za Jugoslovane in za nas Slovence še posebej. Kot publicist je vedno deloval za uresničenje jugoslovanske države; med vojno je stal ob strani jugoslovanskim emigrantom, za časa mirovne konferenco pa se je kot ekspert za jugoslovansko vprašanje ob vsaki priliki zavzemal za našo stvar, zlasti kadar je slo za naše zahteve napram Avstriji in Italiji. Sedaj prihaja profesor Haumant. da spozna to Jugoslavijo, pri Icatere ustvaritvi je tako odlično sodeloval Upamo, da ga bo bivanje med nami le utrdilo v prepričanju, da jo deloval v pravem smislu in mu dalo novih sil za idejo medsebojnega spoznavanja in zbližanja jugoslovanskega in francoskega naroda. — Občinstvo opozarjamo na njegovo predavanje v nedeljo dopoldne na univerzi. Ker i ¡stane profesor Haumant le danes in jutri v Ljubljani, žal ni bilo mogoče upoštevati pravoslavnega Božiča, ki pada na nedeljo. * Minister Županid v Mariboru. Danes dopoldne se pripelje v Maribor minister Zupanič ter bo od 10. do 12. do-jjoklne sprejemal stranke na okrajnem glavarstvu. - Za predsednika višjega sodišča v Ljubljani je imenovan dosedanji načelnik ljubljanskega oddelka ministrstva pravde dr. Janko B a b n i k. * Za načelnika oddelka ministrstva pravde v Ljubljani je imenovan dosedanji namestnik načelnika dvorni svetnik dr. Milan Š k e r 1 j. * Vpokojitev šefa ljubljanskega inšpektorata drž. železnic? Z verodostojne strani se nam poroča, da je šef inšpektorata državnih železnic v Ljubljani gosp. R. Negovetič vpo-kojen. Zatrjuje se, da je vzrok popolnoma strankarsko - političen. * Vpokojitve in premestitve upravnih uradnikov. «Tribuna» poroča, da jc v ministrstvu za. notranje zadeve } odpisan ukaz o vpokojitvi in premestitvi večjega števila okrožnih in «rezkih načelnikov. V beograjski policiji odpuščenih veliko število policijskih uradnikov. Vedno lepše! * Volitev zastopnikov učiteljstva in profesorjev v višji šolski svet je razpisana. Voliti je dva člana višjega Šolskega sveta kot zastopnika, profesorjev ter tri člane kot zastopnike učiteljev meščanskih in ljudskih šol. Glasovnice se morajo oddati do 22. ja-j.-iarja opoldne pri ravnateljstvih in Šolskih vodstvih, ki jih morajo najkasneje do 30. januarja opoldne izročiti odd. za prosv. pri pokrajinski upravi. 4 Anton Kristan odhaja iz Beija. Iz Beograda nam poročajo: Glavni ravnatelj državnega veleposestva v Be-Iju Anton Kristan je zaprosil ministra financ, da ga navzlic obstoječi pogodbi takoj razreši dolžnosti. Gosp. Kristan je storil ta korak radi neprestanih napadov na njegovo gospodarstvo. ki so izvirali, kakor je dogna-no. iz generalne direkcije državnih posestev, ki službeno ne more Kristanovi upravi ničesar očitati, v kateri pa so se nekateri gospodje že dalj časa posluževali metod, ki so skrajno otežkočale ednošaje med go"=r>. Kristanom in državno upravo. _ Kakor se čnje. je minister financ pristal na prošnjo gosp. Kristana, ki se preseli zopet v Ljubljano. * Olajšave za vožnjo po železnicah, k! so jih dosedaj uživali dijaki, so po poročilih iz Beograda odpravljene. V bodoče bodo dobili znižane cene le eni študenti, za katere prevzame stroške ministrstvo prosvete. * Trasiranje novih železnic v Sloveniji. Trasiranje železniške proge Kočevje - Vrbovsko, Črnomelj - Vrbov-sko in Št. Janž - Sevnica je poverje- j no inženirju Kavčiču, ki je že izvršil trasiranje proge Ormož - Murska Sobota. S trasiranjem se prične že tekom inescea ianuaria. * Obupen korak. Prejeli stto naslednjo objavo: «Društvo javnih nameščencev v Celju» je na svoji seji dne 2. januarja sklenilo soglasno, pozvati vse javne nameščence, da izstopijo in odlože, dokler se njihovo gmotno stanje ne uredi, iz vseh kulturnih in političnih društev. Odbor pričakuje od slehernega javnega nameščenca najstrožjo disciplino in striktno izvajanje sklepa. — Razumemo ta sklep, ki je posledica res obupnega položaja, v katerem se nahajajo danes naši javni nameščenci. Bojimo pa se, da bo zgrešil svoj cilj. Sklep gotovo nima name ure ponoči. Ker je izključen» TsaJO izjema od t« naredbe, opozarja, policijska direkcija posebno na to okolnost s pristankom, da se bo zaradi kršitve izdanega dovoljenja postopalo proti gostilničarjem in prirediteljem zabave v zmisln predstoječih predpisov. * Nov sanatorij v Mariboru, Sanato-rij Petrovo selo v Mariboru, ki sta ga ustanovila primarij dr. Mirko Cernič iti ginekolog dr. Benjamin Ipavic, se v kratkem otvori. A odila bosta sanatorij omenjena zdravnik». • Proslava stoletnice Pasteurjevega rojstva. Zdravniško društvo v Ljubljani je priredilo včeraj popoldne ob 17. nri v veliki mag. dvorani svečano predava- Pasteurju. Predavala je gdč. dr. na škodovati našim kulturnim organi-! „„„ .,__,.., . - . . zacijam, ampak naj bi bil ?lasen prev; MDUn'V°" test ob ipajočih in pritisk, da se nez-! * ¿»hia. Predavanja so se nosne rarnere že vendar enkrat sani- ^ntv ^ ' ««erahu kon rajo. Žal pa moramo dvomiti, ali bo-; * ; rancoskl /'«konzul zastopnik, sto to protest in ta pritisk kaj zalegla f^eneg* odseka^ vojaški , oblasti pri onih radikal cib, ki imajo danes ^ Ravnikov, visokoSol<*v, vso moč v rokah in Id edini lahko od-lf ^' ™nlh P°sl?^cev. Pa- pomorejo bedi .javnih nastavljencev J 6teur*>™ «»letnico proslavi tudi naše Zato upamo in želimo, da bo mogoče ta odlok modificirati tako, da ne bo; c.. ....... . . . ogrožal vsega našetra javnega Bvlje- slI \.6,,ze eh ^ ^spodov. ki pišejo ? b J 1 «Kmetijski list». Notice, ki imajo edini ' * Odlikovanje. Okrajni glavar v glo- i "amen biti »frkljive in izzivalne proti venigradcu dr. Marko Ipavic je odliko- ; «emoKratom, gotovo ne sodijo v ta list, ¡steurjevo lOOletnico proslavi tudi j vseučilišče. Nekoliko več zmernosti In skromno- redom sv. Save fetrtecra razreda. van z Ostavko na državno službo je podal i j zlasti če se nahajajo v očitnem protislovju z mnenji prvakov SKS, ki polo- gosped Ivan Forčešin, okrajni komisar j *aJ I,o!;o!lko Previdnejše in - pravtlnej-pri okrainem glavarstvu v Ptuju, ki vsto j ?e P*?0«® nego mlada gospoda, ki bi pi kot koncipient v pisarno dr. Alojzija j rada lzkaza,a. Ia d(^tlPne žurnaliste. Visenjaka. odvetnika v Ptuju. Casi prffm " siabih vi" * Izpremembs v državni službi. Provi-1 cov" Na vod3t,vu ** rcdak- zorni vladni koncipist Adolf Moric pri I c,JO P0!varl- kcr bl mi ?:cor mora!> oddelku za notranje zadeve v Ljubljani grabiti za šibo. Znamo dobro našeškati. ie imenovan za okrajnega komisarja na j * Neresnična vest. Beograjska roža> da -e 2112111 nemskl velemdustri-Medic, upravitelj državnega zdravilišča v Topolšici, je premeščen k upravitelj-stvu državnih zavodov za oskrbo umo-bolnih ter pridelien zavodu za umobolne na Studencu kot upravitelj. Kazimir Mu-laček. adjunkt- v zavodu za oskrbo umo-bolnih na Studencu je premeščen k državnemu zdravilišču v Topolšici in imenovan za upravitelja tega. zavoda. Orožniški narednik Martin Nedog je imenovan za policijskega k.inclista pri policijski direkciji v Ljubljani. — Absolvon-tinja- gospodinjske šole Terezija Gori-čan v Višnji vasi pri Celju je sprejeta v državno službo v področju pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelek za kine tijstvo, in imenovana za kmetijsko strokovno učiteljico. — V finančni kontrolni službi so imenovani za podpregledai-ke Franc fcurbi in Viktor Mrak v Kranjski gori ter Vinko Mejač na Jesenicah. * Izprememba voznega reda. Obratno ravnateljstvo južne železnice nam sporoča, da odhaja na progi Maribor-Špilje-Ljutomer od dne 8. januarja naprej jutranji potniški vlak št. 72 iz Maribora že ob 6.18 namesto ob 6.38. Popoldanski vlak št. 76 odhaja že ob 16.45 namesto ob 17.15. * Osebna vest. V Beograau je težko obolel na vnetju slepiča ir. S rev Ir. llin-ko Irgolič, inšpektor ministrstva pravde. Kakor nam javljajo, je bila operacija še pravočasna in uspešna. V reševanju slovenskih pravosodnih zadev ga zastopa v ministrstvu sekretar dr. Josip Kavčič. * Nov notar. Z odlokom ministra pravde je bil notarski namestnik Fran Mast-nak v Ljutomera imenovan za notarja v Trebnjem. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl po dolgotrajni bolezni gospod Anton Gosta, računski ravnatelj v pokoju. Rodom Ljubljančan jo služboval svojedob-no v računskem oddelku kranjske deželne vlade, pozneje pri vrhovnem računskem dvoru in končno kot računski ravnatelj pri dalmatinskem namestni-štvu. Kot upokojenec se je po prevratu vrnil v Ljubljano. Bil je mož poštenjak in vedno zanesljiv narodnjak. — Dne 3. januarja je v Gaberju pri Celju umri g. Ferdinand Golograne, stavbeni mojster, hišni posestnik in dolgoletni marljivi ob- jalec Hugo Stinnes vstopil v majoritetni sindikat Trboveljske premogokopne druž be. «Slavenska banka» kot voditeljica to ga sindikata nas prosi za konstatacijo, da je ta vest povsem neresnična. * Errata corrige. V našem včerajšnjem brzojavnem poročilu o burni uradniški skupščini v Mariboru se je vrinila pomo- !L i ^ kl kTari zmisel. Glasi naj so: «Končno se je sprejela resolucija, ki odklanja zvišanje najemnine, dokler se nastav-ljencem ne poviša io doklade, oziroma izplačajo stanarine, in istočasno zahteva, naj se banke, velepodjetja in drugo bo-gatašo v okvirju stanovanjskega zakona prisili k zidanju hiš». — Imenom hišnih posestnikov je govoril profesor, ne pa dr. Marin. 4 Razsodišče pri mariborskem stanovanjskem uradu. Sinoči se je vršila prva seja novega mariborskega stanovanjskega urada, pri kateri je najprej predsednik okrajni sodnik Vrabel zaobljubil prisednike ter očrtal delokrog in naloge stanovanjskega urada po novem pravilniku. Prisedniki so bili polnoštevilno zbrani in so se med dragim izdelale na I tej seji liste razsodnikov in lista pred- j sednikov razsodišča, ki bo določevalo ! višino najemnin. Xa listi predsednikov ' razsodišča co sledeči gospodje: dr. Kron- j vogel, dvorni svetnik v pokoju Anton | Lcskovee, finančni komisar Anton Le- i ! vee, dvomi svetnik v pokoju Maroccutti, 1 nadsvetnik v pokoju Rajzner podpredsednik hnnskega stola v pokoju, Ivan Volčič, finančni tajnik; v listi razsodnikov so s strani društva hišnih posestnikov sledeči gospodje: Barta. Berdajs, Glaser. Gulda, dr. Jerovšek, Haber, Murko, dr. Orosel, Stareič. Šepcc, Vineetič, ^Vorsche in s strani najemnikov: posta-ienačelnik Mohorko. cčitelj Nerat, major Pogačar. prof. dr. Pečovnik, davčni nad-npravitelj Rojko, upokojen polkovnik Aljančič. nadueitelj Kožuh, sedlar Kra-vos. pisarniški predstojnik Kravo?, nsd-revident Premrou, učitelj Rakuša, stro-:evodja Skofič. Stanovanjski urad bo uradoval za stranke ob sredah ic sobotah od S. do 11. ure. • Ljudsko gibanje v Maribora v letu 1022. V Mariboru je bilo 1922 rojenih 078 otrok: 515 dečkov, 463 deklic: umrlo jih je 680: 385 moških. 304 ženske. Pr>- skon» ocMveetila. Razbojnika sta nato prižgala svečo in prisilila Milan», da jima jo dal t», kar je imeL Takoj z» tem sta razbojnika, domači gospodar in sin odšli neznano kam ii hiše. dočim so ženske trepetale doma pod posteljami. Pni ; ure kasneje so stanovalci hiše zaslišali ' iz daljave strele iz pušk, nakar je topet j zavladala grobna tišina. Sele, ko se je j zdanilo in ni bilo več nevarnosti, je hišna gospodinja odšla iskat svojega moža in sina-edinca. ostali pa so izvestili svoje sosede o razbojniškem napadu. Vse selo je bilo v trenutku na n-jgan in se je pričela preiskava. Kakih 700 do 800 korakov od Stevančevičeve Iršc. so našli kmetje dve trupli. To 60 bili šte-vančiči oče in sin, ki so ju razbojniki po ropu odvedli s seboj in nato ustrelili. da ne bi bili izdani. Splošno se sumi. da so ta strašni dvojni nmor izvršili najbrZe isti razbojniki, kakor 'lekij časa poprej v Brestoviku. * Električni tok usmrtil deklico. Na Fali v dravski dolini je divjal te dni močan vihar, ki je podrl lesene stebre elek-trovoda iz tamošnje električne centrale, nčerka železničarja Weberja, ki se je napotila k sosedovim otrokom, se je dotaknila električne žice s polnim tokom. Deklica ie ostala na mestu mrtva. * Škrlatica v Studencih. V sredo so pokopali v Studencih triletno hčerko nekega železničarja, ki je umrla na angini in škrlatiei. * Mladi goljufiv ki Mariborsko društvo za podporo revnih učencev pobira te dni prispevke potom učenk z nabiralnimi polarni. pisanimi s strojem in overovljenimi z društvenim pečatom. To priliko sta izrabili dve deklici, ki s ti nekje izmaknili majhen listič z žigom Glasbene Matice in podpisom ravnatelja Topiča in po Krekovi ulici pobirali za društvo revnih učencev. Izkupiček je seveda šel v njuno blagajno. Če bi se to še nadalje opazilo, naj ju izroči občinstvo policiji. * Kako je cigan prodal svojega Konja. V Karlovcn je bil dne 29. decembra živinski sejem, kamor je prignal Mdi neki cigan svojega konja. Našel je kupa in za 2000 kron je cigan prodal svoje klju-se. Ko pa se je novi lastnik krepčal v neki gostilni, je cigan porabil priliko, ukradel prodanega konja ter z njim pobegnil neznano kam. * Drobne vesti V Litiji je bil» oknu dena Josipina Bratu*. Neznan zlikoveo ji je odnesel za 14.000 kron manufakture — Orožniku Francu Mlinarja ▼ Rovtih je bila ukradena obleka in poleg tega te 1800 kron gotovine. — Med vožnjo ir Gorice preko Jesenic do Maribora je bi la Henriku Sarcu iz Marilora ukradena večja množina perila. * Samomor. Včeraj dopoldne se je vrgel v Mariboru kočijaž ravnatelja «N? rodne banke» Ferdinand Valenčič na že lezniški tir pred vojaškim skladiščen-pod lokomotivo. Bil je takoj mrtev. Zju traj je še obvestil gospodarja, da De bo zapregel zaradi slabeča vremena. Pozneje je izročil vrtne ključe in rekel, da gre pod lokomotivo. Slnžil je pet let. * Potrebna knjiga. Ravnokar je izšl^ «Kazalo krajev na zemljevidu slover skega ozemija», sestavil Rikard Svetlič Knjiga obsega enajst tiskanih pol roai< osmerke ter vsebuje v abecednem redi; imena vseh krajev, mest. rek, gora itd. označenih na zemljevidu, a kratko na vedbo kje se na njem najdejo. Nr kaza Io opozarjamo vee naročnike lemljevids in jih vabimo, da si ga naroče. Naročnino sprejema «Slovenska Matic*». Ljub ljana. Kongresni trg št. 7, I. nadstr.. Ce na 10 dinarjev, g poštnino 11 dinarjev. * Nova tiskarna. Trgovsko-industrijska d. d. «Merkur» si je zgradila v Simov Gregorčičevi ulici (nasproti palače d" želne vlade) novo tiskarno ter začela ^ obratom dne L januarja 1023. Opozar jamo na današnji oglas tvrdke. * Koncert v hotelu «Tivolb v sobot« dne 6. januarja in nedeljo dne 7. ianr. arja 1923. od 16. do 20. ure. Domače jetrne in krvave klobase. Godba Dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vek. Dolničar. 78 Mlsd, a^Sen trgovec, ki je vsled družinskih razmer primo-ran spremeniti svoje sedanje stališče. išče ugodne prilike, da vzame, v najem trgovino, event. tudi gostilno. V danem slučaju ženitev ni izključena. Ponudbe prosi na na*lov «Agilen» na upravo «Jutra». Odgovorni urednik F r. B r o z o v l č. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij «Jutra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Vremensko poročilo ujuhljaiia. 5 jann-irj» 1923. I.intilians 30íí m nad m«riem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padarine mm Ljubljana . 7. 764-0 3-0 jug. rzh. oblačno C-7 ; Ljubljana . 14. 7644 43 ser. zapad it — ' Ljubljana . 21. 764-5 3-0 „ dež — ¿npreb . . 7. 764-0 4-0 vzhod 2-0 i Beuzrad 7. 764 i 4-0 n 20 i unaj . . 7. 765-2 2-0 zapač oblačno 1-0 i'raca . . 7. 765-6 1 0 brezretra sneg 1-0 inomost. . 7. 765-9 -30 zapad oblačno ~ J V Ljubljani barometer višji. temper. nižja. Solnce rzhaja ob 7 44 zahaja ob 16.27 V glavnem je ostalo vreme zadnji teden perijodo toplega južnega vremena. Dr enako prejšnjemu, to ie vlažno in dežev- nas pa ni segel njen neposredni vpliv, no, vendar je natančnejši opazovalec opa- ker se je med tem po osrednjem pasu zil precej važne spremembe. ! Evrope od Španije do Ukrajine razprostrl Zadnje dni januarja se je po štirinajstdnevnem stacijonarnem stanju, ki je bilo to pot nenavadno dolgotrajno, velika depresija od Anglije napotila proti vzhodu. Dne 31. decembra ss je nahajala r.ad južno Skandinavijo, segajoč precej daicč proti jugu čez Nemčijo: ta dan se nam je nahajala najbližje, zato smo imeli najbolj nemirno vreme z najobiinejšimi padavinami, močnim vetrom in najnižj:m stanjem barometra. Sledečo noč se je že odmaknila proti severovzhodu in vreme ic postalo pri nas mirnejše. Toda že naslednji dan, 2. januarja, se je pojavila močna nova denresija med Anglijo in Islandijo, ki obeta Evropi novo visok zračni tlak, ki je povzročil zjasnje-nje in hladnejše dneve. Toda mi smo jih biii le malo deležni, ker se je znova raz vila nad Italijo in sosednimi morji posebna manjša depresija, prav tako kakor sredi prejšnjega tedna. V Sloveniji se nahajamo v nje"cm severovzhodnem sektorju, zato imamo že več dni vlažne vzhodno strujo v ozračju in prav rahle burjo, ki počasi ohlaja zrak. Toda dasi se nahajamo blizu sredini zime, vendar se doslej ni mogio še toliko ohladiti, da h dež, ki se sili vsak dan, prešel v sneg. Po dosedanjih znakih nam trajnegs zboljšanja vremena še ni pričakovati. uiiitliiiniiiifiiHtitiiniiiiiituii!iitiiiitiii(iiiiirniiiiiiiiiiittilitituiiiiiiiiiniiiiniiiiminiii4ilillifitltiiiitiiHiiiii<.9 činski odbornik celjske okoliške občino. ¡ Kot star zaprisežen cenilec je vršil svojo j ročilo se je v Mariboru 'n okolici 420 službo vestno, kot dolgoleten član rav- j parov, mnogo mani kr rmislu razpisa pokrajinske nprave, oddelek za notrmie zadeve dovoliti nadnlie ti. 1. nila povišati od 1. jan. dalje ceno za prehrano za 100 Din na mesec, samo za '.ajutrk pa za 25 Din. Organizacija izjavlja, da dosedanje cene. veljavne od 12. >unija 1922 niso več odgovarjale življen-<=klm razmeram. a Visoka starost V vasi Kubeže v Črni gori ie umrl te dni Bogdan Gjuraševič v visoki starosti 116 let. Zapustil je 6 rinov in 6 hčera, 48 vnukov in veliko število pravnukov. * Strašen zločin v bližini Beograda. V vasi Sarajevo, nedaleč od Beograda, se je zgodil v sredo zločin, ki nudi jako čudno sliko o javni varnosti v okolici prestolice. Dva maskirana in do zob oborožena razbojnika sta okoli polnoči vdrla v hišo Milana Stevančeviča. bogatega posestnika, in zahtevala od njega, naj jima izroči ves denar In vse vrednosti. ki jih ima v hiši. Eden izmed razbojnikov mu je istočasno nastavil puškino cev na prša. drugi pa je nagnal vse ženske v eno sobo in pridržal pri sebi samo 201etnega Milanovega sina Ko je Stevančevič uvidel, da ni izhoda, je "d-šel v svojo sobo po denar. Ker pa ie ! eaprl vrata rr> seboj, sta jih razbojnika, j ki sta imela za talca njegovega sina, raz- ; bila s puškinimi kopiti in potem gospo-1 •!::ra in sina fa^o pretepla, da sto Zahvala. V dnevih neizmerne žalosti vsled nenadomestne izgube našega predobrega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda Aniona Petrovčiča rac. ravnatelja dollo nam je od vseh strani toliko globokega eočatja, da se moremo le tem potom najsrčneje zahvaliti. Zahvalo je izreči predvsem čestiti duhovščini z g. župnikom Finžgarjem za častno spremstvo, g. delegata ministrstva financ dr. Karol Savniku, dvornemu svetniku Bonaču in vsem ostalim uradnikom delegacije in drugih resorov, predsedniku Glasbene Matice dr. Ravniharjn, ravnatelju Hubadu in Glasbeni Matici za v srce segajoče petje. Sokolu IL za godbo in častno spremstvo, vojaški godbi za žalostinko pri prihodu sprevoda k sv. Kriin ter vsem drugim številnim udeležnikom, ki so spremili pokojnega na zadnji poti in končno vsem darovalcem prekrasnih vencev. ' Ljubljani, 5. januarja 1923 Žalujoči ostali. se vrne k postelj!, zniža svoj glas In vpraša jetnika: «Če si hočete rešiti Življenje, vrnite mi pismo!» «Pismo?» vpraša presenečeni Trencavel. «Da, sinko moj! Litteram rende no-bis! Pismo, katero ste mi odvzeli. O, hudiča, priznam, da ste me dobro sunili s svojim mečem. Toda frater Corignan ima trdo kožo...» «Jaz da sem vam vzel pismo? Jaz da sem vam dal sunek z mečem?» Corignan spusti kapuco, s katero si je doslej zakrival oči. «Poglejte me», pravi strogo, «in recite mi, če sem takšna glava, s katero lahko norce brijete. Meam faciem tibl H. Zevacot 11 „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Sedaj je zleknjen na tesni postelji v zatvoru, onem najstrašnejših na svetu, v Bastilji. Noč se bliža, ječa ie temna. V tej temi plaka Trencavel za Annais de Lepars, solze so tudi to pot tako gorke, kakor takrat, ko je umrl Barvillars, le da so sedaj drugačne. Naenkrat zasliši jetnik, da odpira iečar vrata, ne da bi odšel s svojega mesta, in da je stopil v ječo nekdo, ki se sedaj bliža njegovi postelji. Trencavel, ki je bil doslej obrnjen v zid, se obrne in zagleda kapucina, fratra, ki se bliža in se križa ter žveče nekakšne očenaše med zobmi. «Kaj želite, častiti oče, in kdo ste?» vpraša Trencavel. «Sinko moj, irater Corignan sem.., . . , kapucin sem in Drihaiam, da te spra- i da'ie- m vrmtc mi pismo'* i Ta trenutek hoče menih zavpiti, to- vim z bogom... To se pravi, izpo- i «Še uro, potem me obesijo!» po- j da iz grla se mu izvije le rahlo gr-vedati te prihajam...» j misli Trencavel z bridkostjo. «Ško- j granje, kajti strašna pest ga stisne za «Izpovedati______ zakaj?» klikne j da, bi reke! sedaj moj dobri Mauluys, i vrat. Kakor kača naglo se je Tren- Trencavel. ! da, res je, trikrat škoda... Za njo, cavel vrgel na nasprotnika, desnica «Ker je "njegova eminenca kardinal ker jej ne bom mogel pomagati, in j je pograbila Corignana za vrat, Ievi-Richelieu ukazal, da boste čez uro j zame, če me obesijo, in za akade- i ca pa njegovo roko za člen. Potrese, obešeni na dvorišču Bastilje.» 1 mijo, ki je več ne bo ...» j menih se mu izvije, toda Trenca\ el «Čez uro že? se strese Trencavel. i «Pismo semkaj!» zarohni naenkrat j stisne huje, bodalo zažvenketa na tla, «Da!» potrdi frater s težkim grob-; irater Corignan v to razmišljanje, i prsti se zagrizejo v žile grla. obraz nekam naglo zapustili, kaj? O, mene pa že ne boste, prijatelj, tako lahko!» Trencavel si seže v lase. Vidi, da je izgubljen. Pogleda ta nesramni kapucinski lik, to koščeno, prevarant-sko, lokavo lice, ...menih pa tačas potegne svoje bodalo. Krepak dedec, ta menih! Sedaj naperi bodalo na jetnika in si misli: Ko začuti to konico na svojem grlu, bo že govoril, še pel bo! «Sin moj», mu pravi potem hladno, «ne silite mene, služabnika cerkve, da bi prelival vašo kri. Glejte, dragi moj, vi me silite, da vas ubijem tukajle, in to je smrtni greh. Kako je tudi skrb za vašo dušo velika ...» Jezno stegne menih svojo desnico, kajti približal se je jetniku in je pri- mostrabimus! In če ti lice ne zado- pravljen na napad. Levica se poča?i stuje, poglej tudi še moje kremplje!» ■ položi na Trcncavelovo ramo, des-In mu pokaže izpod kapuce meč in; u^ z bodalom se dviga. Jeklo se bodalo. «Tako», nravi potem in doda, j zablisne v temi. ' «sedaj me poznate, priznajte torej \ apjs:no semkaj!» rohni Corignan. hitro vse, kdo vas .ie poslal in tako j «pismo, ali te ubijem! aim glasom. Tako je kolikor mogoče nežno pripravil Trencavela, da ga bodo za pičlo uro obesili in mu tako končali mlado in nadebudno življenje, da mu ie torej dana na razpolago le še pičla ura, če se hoče spraviti z ljudmi in se obrniti morda na božjo milost, ko ie pri ljudeh ni, sedaj se torej obrne frater Corignan ječariu in mu ukaže: «Pustite naju sama, brat moj! Ta abogi grešnik bo povedal sedaj svoje grehe in silentium cabir.ettibus!» Frater namreč ne zna niti besede pravilne latinščine. Pa nič zato. Brez dvoma prihaja ta frater z vsemi pooblastili. Ječar se samo globoko nakloni in potem izgine. Dobri kapucin še skrbno stopi k vratom in poizkusi, če so dobro zaprta, potem Trencavel se udari po čelu. Misel, nagla in blazna, kakor se pojavi le, če se že potapljaš in je itak vseeno. In takrat grabiš tudi za slamo, da bi se rešil... «Velečastni kapucin z mečem, ali bom obešen tudi, če vam dam j dom tragičnim in globokim, s pogle- mu postane zaripel in temnosinji in naenkrat pade Corignan brez zavesti na posteljo. Trencavcl se skloni, pobere bodalo in si .ie zatakne za pas. Potem si ogleduje nepremično truplo svojega obiskovalca s pogle- pismo?» «Nikakor ne!» grakne veseli Corignan. «Narobe, nagrado dobite!» «No, pa dobro», pravi Trencavel, «glejte, da pridem tukaj ven, pa vas povedem naravnost v hišo in pred omaro, kjer je skrito to pismo, dragoceno pismo..., saj je dragoceno, jeli?» «Dragoceno ... Tako torej, voditi me hočete...?» dom obsojenca, ki ve. da ima živeti le še uro, da je še tik pred svojo smrtjo drugemu vzel življenje ... «Vraga, premočno sem stisnil!» si misli. * In odstopi tja do vrat. «Še malo časa in ječar bo odprl ta vrata. Videl bo menihovo truplo... Mesto, da me obesijo za uro, me bodo takoj. Obesili? ... Ne, ne, ne ... Hudiča, umrl bom z mečem v roki, In Corignan se zakrohota. Torej, kakor se spodobi za mojstra bore-midva bi šla in sredi pota bi me vi nja...» In skoči k postelji, se oboroži s Corignanovim mečem in si globoko oddahne. «Le naj sedaj pridejo!... Hudiča, dvoje biserov imam v roki, in sedaj žvižgam na vse biriče in rablje, na ječarje in komisarje, kardinala in Bastiljo... znal bom umreti...» Toda naenkrat se ustavi. Evo... možnosti ... V. Pod samostanskim zidevj^m Nekaj trenutkov gleda Trencavel nepremično na Corignana, na njegovo truplo, ki leži brez zavesti na postelji jetnikovl Znoj mu stopi na čelo. Ogromna radost mu utripa v sencih. In naenkrat se zasmeje: «Kapucin? Zakaj ne? Sicer bo res smešno Toda ta menih je tukaj vstopil, torej mora tudi odtod oditi...» In z nekoliko prijemi sleče menihu kapuco in se naglo, skoraj mrzlično naglo obleče. Potem položi r..cniha na posteljo, ga obrne z obrazom proti zidu in ga še pokrije z odejami. Potem si potegne kapuco na oči, z roko stiska bodalo pod svojo široko meniško obleko, stopi k vratom in zakliče: «Ti trdovratni grešnik ti! Prokleti zločinec, ki se niti izpovedati nočeš! Confíteor bcllitrus, bellitra, bcllitrum! No, tudi prav!... Obešen boš torej in na ražnju te bodo pekli vsi hudiči v svojih smolnatih kotlih! Tem sla-beje zate! Tvoja duša k hudiču, tvoje telo na morižče!... Ad gibetum carcass'bus, anima ad dia...> Vrata s.e odpro. Ječar se pokaže in za njim pet ali šest strežnikov. «Ali ste opravili, prečastiti?» «Sem, sem, sinko ¡noj, in sedaj odhajam ... Zapuščam ta kraj pogube. Obesite tega lopova, čim se bo delal, da noče nič slišati... Pa zbogom!» Tako pravi, blagoslovi z roko globoko sklonjene stražnike in prekorači predsobo, odkoder se pride v jet-niški hodnik. Odpro mu vrata, pred katerimi vkljub precejšnji večerni temi zapazi čakajočo kočijo. «Požurite se, kesni smo že!» pravi s kozla neki glas. Trencavel sede brez pomišljanja v kočijo. Vrata se za njim takoj zapro. Voz se premakne in oddrdra naprej, zavozi čez neko dvorišče, potem čez dvižni most Odtod se oddalji v diru. Trencavel se smeje drži za trebuh. Ta ukana se mu zdi več ko smešna, zdi se mu božanstvena. «Svoboden sem! Boga mi, kdo ml je že dopovedoval, da ne prideš tako brž iz Bastilje? Saj ml ni treba nič drugega sedaj, ko da odprem vrata te čarodejne kočije, skočim na cesto, pa... zbogom! Toda kmalu na to se mu izvije strašna kletvica prevarane nade. Vrata kočije so zatvorjena s ključem, in kočija ni nič drugega, ko nova ječa, čeprav na kolesih. V naglem diru se ta kočija vozi sedaj po Rue Saint-Honore in se končno ustavi pred ogromnimi vratmi iz hrastovega lesa, posejanimi z železnimi glavicami, pribitimi v obliki križa. Križ je tudi nad vhodnimi vratmi. Na levi in desni se dvigajo visok: zidovi. To je kapucinski samostan, druga Bastilja. Sicer pa živi v tem utrjenem samostanu stoindvajset menihov, mnogi med njimi so slavni pc svojih delih, zgodovinskih in filozofskih, in samostan ie najslavnejši v Franciji in Navari. V vsem more tekmovati z Benediktincu Pred tem samostanom se torej ustavi kočija, ki je pripeljala fratra Corignana v Bastiljo in zopet iz nje — vsaj tako misli vodja ali kočijaž — toda pripeljala pod ključem, zaklenjenega. Zares, menih je namreč imel kazen, da odsedi osem dni in chiave, ker so ga videli v neki beznici, ko je zibal dekleta na kolenih. Odpuščeni so mu sicer v naprej vsi smrtni in drugi grehi, samo pod pogojem, da ga ne zalotijo pri njih izvrševanju. Corignan je dobil med tem od kardinala nalogo, da izpove Trencavela in izvleče iz njega za vsako ceno in na katerikoli način usodno pismo, ki je bilo včeraj Corignanu ukradeno, kar-dinalovo pismo kraljici. In Corignan je imel obljubljenih tisoč zlatih liver nagrade, razen tega pa odpuščanje svoje samostanske kazni Zastonnike (trgovske potnike), in sicer krajevne za Ljubljano in okolico ter drugs rajone, išče proti proviziji veletrgovina vina. — Prvovrstne moči naj vpošljejo ponudbe pod „TJpeljana trgovina" na „Jutra8. upravo 17 Pozor! Pozor I Pravi ,Gošser*-iev$ji» še vi j« ca smuži Ser lovski čevlji rseh vrst sa izdelujejo v znani solidni čev- ljarski delavnici mm RAVNIKAR 139 mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica. št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele, MOTlilM Ljubljana, TarjišKi trg (Breg) 1. fstotam se izdelujejo tudi vse vrste drugih j ebnval, od najpreprostejša do najfinejše ; izdelave. 1 - rrVWINCC PTUJ MÉ í m ^H^V ' -v... Jene solidne! Postrežba točna! Kože vs 133 vsake vrste tudi, zajčje, kupnje trgovina z usnjem D. ZdraviS. Ljub! ana, Sv. Florjana nI. 9. zimska suknja (Gehrock) in žaket pri krojaču J. Mohori-ču, Ljubljana, Sv. Petra cesta št 6. RAZGLAS. V četrtek dne 18 januar ja 1923. ob 10. uri dopoldne se vrši na lica mesta v Maribora, Mlinska alica šl. 15, ■ a 29 i katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, !:jer nakupujete, izgubite enar in imate poleg 'ega večkrat §e sitnosti Poizkusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H. Battner (Imetnik Kenri Katre) V Ljubljani it. 6. Ta Vam svetuje resuicno dobre ure, Specijalne ¿uamke »IKO« iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dolire žepne ure, zapestne ure, svetilna in steuske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila in vso drugo zlatnino 1:1 srebruino. Pa t di porabne predmete, kakor n. pr. Škarje, nože, britve, Lircstrižue in brivske stroje, eteklorezec, doze za tobak, svalčice in srnodke, nažigače in denarnice kupit« dobro in ceno pri tvrdki: H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št. 6. 34 Avtomobile kolesa, motorje pnevmatiko vseh vrst olje, bencin m droge potrebščine ima vedno i F. Fš@rJamif Ti* Ljubljana. Proda se hiša z vrtom. V hiši se vrši stara gostilniška obrt, poprej j znana Šoštaričeva gostilna. Najnižja ponudba znaša dva milijona jngoslovanskih kron. Ponudniki i morajo pred začetkom dražbe položiti 10*/0 varščine. Hiša se proda tudi' pred dražbo, ako to kupec želi. Natančnejše podatke glede dražbenih pogojev, obsežnosti objekta itd. j dajeta sodni komisar dr. Franjo Firbas, notar v Mariboru, ter zastopnik j lastnika dr. Franjo Kosina, advokat v Mariboru. 4496 Proda se večja množina starega časopisnega papirja Vpraša se v upravi „Jutra" Znižan® m cene pri ID 9. Sfnliovlc nasi. H. Soss Ljubljana, Mestni trg štev. 19. Najpripravnejša darila ■ WW m Isceta se 4562 In angleikl Singer šivalni stroji. S^ger ¡sls is nadoinesta! dell. Singer elje. sukanec, svila Iti Lastna mehanična tlelavnioa, - Prodaja na obroke. Singer šivalni stroji Bourne & Co., Hew-York Centrala ia SHS: Zagreli, Marollcera ulica troj 5. Podružnice: Ljubljana, Šelenburgova ulica 3. Maribor, Zagreb, Karlova«, Varaždin, Osijet, Vinkovci, Bjelovax in Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruševac, Ni», Skoplje, Veles, Bitolj, Kragajevac, Zaječar in Štip. 96/1. Zastopništva t vseh večjih mestih. Delovodja ned 30 let star, izvsžhon u vseh koslnastih strokah pri parnih strojih, stabilnih in lokomotivah, pri m\\M in šahtnih napravah. Elehtromanter s pristno večletno prakso za vse elektrotehnične stroje pri Krožnem tofco nizise in visofee napetosti. Starost od 30 do SO let. Nastop iVEnt. tahoj. Ponudbe z izpričevali In natančnimi zahtevami na: Premeioaop flndr. Jahil, Hrmelj (Dolenjsko). Priloga #Jutru** št. 6, dne 6. januarja 1923. Kulturni pregled Slovenska filharmonija oživljena? Slovensko filharmonijo smo že Imeli In z njo je Vaclav Talich prirejal nepozabne koncerte. Toda predvojna Ljubljana je bila za umetnost mrtva; le pičlo število inteligence ni moglo vzdržati gledaliških in koncertnih prireditev. Vedno eni In isti ljudje so sedeli pri opernih predstavah in na koncertih. Ljubljana je bila pač majhna v vsakem pogledu. Takratni kulturni pionirji so opravljali pravo sisifovsko delo ter so se borili z večnimi deficiti. Operne novitete so se smele uprizarjati kvečjemu po štirikrat, dramske novitete kvečjemu trikrat, a koncertne le po enkrat! Potrošilo se je ogromno energije, a moralni uspeh je bil majhen, gmotni pa nl-čev. Nagrada je obstojala v zabavljanju in smešenju. Po vojni so se razmere v Ljubljani za nmctnost čudovito izboljšale. «Sedem suhih let», ko je bila Ljubljana brez gledališča In brez koncertov ter malone brez vsakih umetniških užitkov, je Ljubljančanom odprlo oči, da so izprevideli, da človek ne živi le od kruha in mesa. Mladina ie med vojno dorasla ter je v vztrajnih trumah pomnožila umetnost ljubečo publiko. Naše mesto pa se je s priseljenci južnejšega temperamenta prav ugodno po večalo. Ti priseljenci so postali kvas našega občinstva. Tako gledamo z radostjo, kako lahko deluje danes naše gledališče, ki ima dovolj zveste in dovzetne publike in vrhu še izdatno državno gmotno pomoč. In koncertno življenje se takisto razvija. Dr. Cerinova Muzika dravske divizije prireja simfonične koncerte, prireja jih Glasbeno društvo Glasbene Matice in ustanovila se je Zveza godbenikov, ki smatra za svoj glavni kulturni cilj: prirejati simfonične koncerte za najširše sloje. Zveza glasbenikov hoče postati nova Slovenska filharmonija. Vvesti želi sčasoma abonmane na simfonične konoerte ter matineje z nizka vstonino. Populirizi-rati najboljšo glasbo, nuditi tudi revnejšim krogom najvišje glasbene užitke, je njen namen. Kmalu po svoji ustanovitvi ie Zveza priredila že svoj prvi koncert, ki je dosegel velik umetniški, a žal, prav slab gmotni uspeh. Cisti dobiček je bil tako malenkosten, da razdeljen med 45 glasbenikov niti zdaleka ni predstavljal primerne nagrade za veliki trud, ki so ga imeli člani s svojo prireditvijo. Da bi preostal še znesek za nabavo notnega materijah, o tem ni govora. Zveze se je zato lotil pesimizem, saj trna v tekoči sezoni absoiviratl še nekaj koncertov (dne 8. t m., 5. ferbr., 5. mar ca itd.). Gotovo je, da je izvedljiv idealni program Zveze godbenikov le na trdni in realni gmotni podlagi. Brez subvencij in vsesplošnega zanimanja naše publike ne oojde. Zagrebška filharmonija je oproščena vsakega občinskega davka te- dobiva za svoje koncerte dvorano, kurjavo in raz svetljavo brezplačno na razpolago. V Ljubljani pa se mora vse to prav drago plačati. Vrhu tega ima Zagrebška filharmonija v svoji mnogo številnejši in toplejši publiki trdno oporo. Prosvetni oddelek naše pokrajinske uprave se bo moral za našo Zvezo godbenkov zavzeti prav energično. Treba bo Zvezo zvezati z javnostjo, izdelati pravila, ki urede upravo in kontrolo ter nabrati dovolj članov ustanovnikov in podpornikov. Treba bo izposlovatl subvencije mestne občine, bank, industrijainih velepodjetij ter storiti vse, da se postavi naša nova filharmonija na soliden tertielj. Usoda bivše filharmonije nas je naučila marsičesa. Le tako bo mogoče premagati vse tež-fcoče, ustvariti za Ljubljano in ves narod častno umetniško organizacijo, ki bo imela poleg prvovrstnih Izvajajočih umetnikov tudi zadostno bogat arhiv z deli prvih svetovnih in slovanskih skladateljev. Vsi denarni zavodi in vsi iraovitejši, glasbo, kulturo, umetnost ljubeči krogi naj bi podprli Zvezo kot ustanovni člani (enkratni prispevek 250 Din) ali kot podporni člani (s četrtletnim prispevkom 15 Din). Prijave sprejema Zveza godbenikov za Slovenijo, Ljubljana, Operno gledališče. Zdaj se ponuja prilika, da današnja jugo-slovenska Ljubljana v dejanju dokaže, da ima več smisla za glasbeno umetnost, nego ga je imela stara, mala avstrijska Ljubljana za Slovensko filharmonijo. Novak—Čajkovski]— Dvorak (Razlaga k II. simfoničnem koncertu Zveze godbenikov za Slovenijo dne 8. januarja 1923., hotel Union.) 1.) V. Novdk: Slovaška suita, op. 32, za mali orkester ¡(t. j. brez trobent, po-savn in tolkal). Novak (rojen leta 1870.) je ravnatelj praškega konservatoria in profesor kompozicije na istem zavodu. Dvorakov učenec in naslednik. Potoval je mnogo po Slovaškem in nabiral narodne pesmi, ki jih je pozneje v intere-santni priredbi izdal za en glas klavir. Nekatere teh pesmi so znane naši publiki iz Rijavčevih koncertov. Ritem in melodika slovaške narodne pesmi je nanj, rojenega Čeha, tako močno vplivala, da tvori temeljni ton vseh njegovih deL V slovaški suiti nam očrta v petero kratkih sliC'cah Slovaka ob prazničnih dnevih, ob katerih stopi čuvstvena plat narodnega življenja v ospredje. a) Prvi stavek nas pelje v svetlo slovaško cerkvico, v kateri poje soseska narodni koral. Absolutni muzik bo našel formalno varijacije na koralni tema, komur pa se hoče optičnih predstav, si lahko predstavlja takoj pri drugi varija-ciji častitljivega svečenika, ki pridiguje zbranemu svetu (fagoti in čeli quasi par-Iante), dočim množica koral šepetaje ponavlja (triole v godalih). Z rastočim ceremonielom službe božje raste pobožno razpoloženje množice, koral ji vre vedno gorkeje iz prs. Solnce in milost božja se razlije po cerkvi. Kadilnice, zvonci, zvonovi, orgije . . . Slika se umiri ter po zadnjem bhgoslovu svečenika zamre. b) Obsuje nas živihna kopica otrok. Razposajenost, nagajivost, krik in vik, iz joka v smeh, iz smeha v jok. Ljubka je posebno melodija srednjega dela (flavta). c) Zaljubljenca. Sladka, a ne sentimentalna melodija tvori temelj tega stavka. Srednji, živahnejši in ritmičnejši del nekam šegavo namigava na popoldanski ples. č) Vriskajoče sinkope kličejo na plesišče. Godci ubero svoje instrumente, na kar prične ples s karakterističnimi slovaškimi ritmi. Dude, klarineti, goslači, vriski, udarci s petami — pristni kmetski ples, ki postaja vedno razbori-tejši in v hrušču in trušču konča. d) Noč. Ta stavek je zgrajen na inte-resantno zamišljeni temi, katero razvija skladatelj v posameznih instrumentalnih grupah, tako, da dobi poslušalec vtis dialoga. V srednjem delu je uporabljen motiv tretjega stavka. S tem konča naš nedeljski izlet med Slovake mirno, kakor je pričeL Sledeči dve točki sta strogo absolutne, neprogramatične vsebine. Zato bomo v sledečem podali samo kratko tematično dispozicijo, vademecum tistim poslušalcem, ki gledajo na skladbe tudi s formalnega stališča. Vsem drugim pa svetujemo, naj samo poslušajo in odpro srce na stežaj: glasba Cajkovskega in Dvofaka jim bo vse ostalo povedala, oboja je močna, zdrava in priprosta, dostopna tudi glasbenemu lajiku. Zdi se nam celo, da ima lajik ob takem poslušanju večji užfteE kakor kritični strokovnjak, ki tako rekoč poslušala z možgani. 5.) Cajkovskij: Klavirski koncert v b molu s spremi jeva njem velikega orkestra (igra ga naš rojak Anton Trost, ki je ravno s tem delom dosegel na Dunaju, t. i. v enem najvažnejših mnzikalnih centrov sveta, velikanski uspeh). L stavek. Ob polnoakordnem s premi je-vanju klavirja, prinese orkester maesto-zen tema (uvod). Po kratkem premoru prične klavir živahni glavni tema (alle vek v sonatni obliki. H. stavek je tro-delen, s koketnim. pikantnim prestissi- mom, kot srednjim delom. HI. stavek je posvečen ritmiki. Krepki, plesni prvi misli je prideljena zanofna druga. Težkoč za tematično razumevanje ni nobenih. Koda kulminira v širokem tutti (druga misel) in briljantnem sklepu. 3.) A. Dvorak: Simfonija št III, D dur op. 60. za veliki orkester. Kakor Cajkovskij se je tudi Dvorak strogo držal od prednikov prevzetih form, le da jih je gro con špirit), čigar karakteristični mo- ¡skušal razširiti in poglobiti. Pri njem ne tiv se oglaša v raznih instrumentalnih grupah. Drugi tema je mirnejši (prineso ¡ra najprej pihala). Dočim se prvi tema bolj šali in duhoviti, poje dragi, poje izrazno, s čuvstvom, afektom. Po koroni uvede orkester tako zvano izpeljavo ali obravnavo, ki je zelo na široko razpredena in «obdelava» v ekspoziciji označeni dve temi. V tem delu se nam pokaže Cajkovskij mojstra, nobene suhoparne matematike ni, vse se razvija organsko. Posebno interesantno je mesto z imitacijami v orkestru in klavirju, orkester piano, klavir fff, impulziven do skrajnosti. kakor da hoče pognati orkester iz njegove pasivnosti. Sledi repetlcija prvega dela, nato kadenca. Bolje bi jo imenovali rekapitulacijo ali novo obravnavo. Zelo razsežna je, tehnično silno težka in last not least vsebinsko pomembna in moremo več govoriti o temah, temveč o tematičnih skupinah. Ze v prvih osmih taktih poda Dvorak ves motivični materija!, s katerim izpre-de prvo tematično skupino. Iz nje vodi ljubka prehodna misel (čeli in rogovi) v drugo tematično grapo, ki začenja tranquillo v oboi. S podano drugo tematično skupino je zavržena ekspozicija prvega stavka, ki se cela ponavlja. Sledi obravnava. na to ponovitev prvega dela in razširjen sklep. Drugi in tretji stavek sta tematično tako prozorna, da je v tem ozira vsaka analiza odvišna. Kot tretji stavek (Scherzo) je Dvorak uvedel furi-ant, češki nacijonalni ples z značilnim ritmom. Kakor svoječasno Schubert, Chopin ali pozneje Brahms je tudi Dvorak dvignil zastarelo plesno formo na umetniški nivo. Opozarjamo samo na tehtna. Brez puhlih pasaž je, ki so bile ! njegove slovanske plese, ki so razširjeni v prejšnjih časih ravno na tem mestu običajne, kajti ta, del je bil konoediran igralčevi virtuoznosti. Cajkovskega kadenca nima namena kazati tehniko, marveč je organičen del celega prvega stavka. Stavek zaključuje briljantna koda. Kakor razvidno, je zgrajen ves prvi eta- po celem svetu. Kakor prvi, je tudi če trti stavek zgrajen v sonatni obliki. Prvi tema je mirnega, drugi pa veselega značaja. Stavek zaključuje s fagotom v presto in efektno zvočano prvo temo v trobilih. Iz življenja in sveta V nesrečnem zakonu Na božični dan se je v Dalju v Slavoniji zgodila krvava rodbinska drama. Milan Grčič, izseljenec, ki je živel v Ameriki in bil pozneje dobrovoljcc na solunski fronti, je dobil 1. 1919 od naše vlade 9 ju-trov zemlje, nakar se je poročil s pošteno In dobro devojko, Vukico Jokičevo. Toda Milan je bil velik delamržnež in se je kmalu vdal alkoholu. Zemljo Je oddal v zakup, denar zapravljal po krčmah, ženo pa gonil na delo po drugih hišah. Ko je zapil že ves denar, je zahteval od žene, naj mu izroči še ono malo denarja, kar ga je ta s težkim trudom sama zaslužila po tujih hišah. Pred 5 mescci je Milan pognal ženo od hiše. Ona se je vrnila k staršem in vzela s seboj tudi dveletno hčerko. Vukica je bila v blagoslovljenem stanju in je tri mesece po povratku k staršem povita moško dete. Ker pa Miian sedaj nI imel nikogar, ki bi ga vzdrževal, se je kmalu premislil In pozval ženo, naj se vrne. Toda žena se nI odzvala, ker je vedela, da jo čakajo pri možu samo batine in beda. Razkačen, je nato Milan začel groziti, da bo zaklal ženo in njeno mater. Na božični večer se je nenadoma pojavil pri Po izvršenem činu se je nesrečna žena sama takoj javila orožnikom, ki so jo odpeljali v Osjek, a bo nedvomno od porotnikov oproščena. Kibic pred s odidem KibicI so pri vseh igrah najbolj neza-žcljeni sogledalci. Večinoma so preveč nadležni in nestrpni bolj kakor igralci sami. Včasih četo dejanjski posegajo v igro in se je zato že večkrat zgodilo, da so se prvotni igralci domenjeno odstranili in pričeli novo partijo, kibici pa so nadaljevali staro. Nekateri kibici se zapi-čijo v tebe kakor klöp, prinašajoč s seboj smolo ali pa srečo. V slučaju sreče se igralec seveda ne zmeni za kibica, pač pa postane nanj pozoren, ako ima smolo, i organizma vendar le. Takrat je seveda vsega kriv kibic, slab j pr0{,iem 0 k]jcj 'm početku življenja pa kibic. Pri takih prilikah pride večkrat ce-1 tem fc ^ rešefl Teza da so prvota lo do ostrih konfliktov med igralcem m ... . .. r__, kibicem in mora kibic marsikatero slišati I organizmi postali iz ncorganicne mate- ali pa preslišali. 1 rlJe> ?e aktualna « naPrel- Treba Je Pred dunajskim kazenskim sodiščem se J najti le kontinuiteto, ki obstoja v raz-je vršila te dni razprava radi razžaljenja ; voju iz neorganskega v organsko. To sc časti, ki io Je vložil odvetniški koncipi- do danes ni posrečilo še nobenemu uče jent dr. Wilhelm proti trgovcu Kämpfu. njaku, in klica življenja je za nas naj-Tožitelj je pred kratkim v kavarni ve£ja tajnost, ki najbrž še ne bo take Klica življenja Odkod življenje? Kakor daleč sega" zgodovina človeškega rodu, že v najstarejši biblijski dobi je ta zagonetka mv-čila glave mislecev. Biblija jo objasnuje" i z Bogom, stvariteljem neba in zemlic in življenja. Znanstvene teorije o tem j problemu pa lahko razdelimo v d\x skupini: prva smatra življenje za večne . druga stoji na stališču, da so ž hi organizmi postali iz neorganske materije. -Nekatere teorije o večnosti življenja so tako ostroumne in duhovite, da jih jt treba jemati v ozir. Prvi je Prever (1841—1897.) izrazil sumnjo, dčT je mišljenje o postanku organizma iz neorganičnih teles pogrešno Ni verjetno, da je življenjska substanca prvotnejša nego neorganska mas« Preyer je svojo tezo branil s stališčem da je vsemir v svojem prvotnem stanji bil ogromen življenjski član, v katereir so se tekom vekov pojedini deli atrofiral-in pretvorili v neorgansko maso. Take je postala tudi naša zemlja, na kateri sc je življenjska substanca obdržala same v nekaterih detajlih. In ti so organizm ali živa bitja. Slavni švedski fizik Arrhenius je zopet dokazoval, da se klice življenj? lahko prenašajo z enega planeta n? drugega in tako je tudi življenje na na šem planetu padlo z drugega, ki je ime! pogoje za vzdržanje življenja. Z neverjetno logiko je dokazal, da se življenjska klica, ki kroži v atmosferi, lahko pod vplivom solnca prenese na najbolj oddaljen planet in da je na tem potovanju po vsemiru ne ovira niti ogromna daljina niti nizka temperatura niti dolgr^ razdobje. Teorije, ki stoje na gledišču, da j? življenje niknilo na zemlji, so mnogo-številnejše in verjetnejše. Dolgo sc verjeli, da organizmi, posebno mali, kakor črvi, bubice in dr., postanejo spor. tano iz neorganske materije. To je trdil veliki Aristoteles, o tem je bil prepričan ves srednji vek in celo biologi novejšega časa. Šele s pojavo mikroskopa se je da> odkriti veliki, dotlej nevidljivi svet drob nih organizmov. Pasteurjeva raziskovanja na tem polju so pobila vse teorije o spontani generaciji. Princip evolucije je dokazal, da ima vsako živo bitje svoje roditelje. Vsak organizem je postal ir dnigega, sicer res primitivnejšega, al stariših svoje žene, oborožen z močno Bauernfcld klbiciral taroku, ki ga je Igral; kmalu razjasnjena jka in sinaha sta se i Kampf. Ker Je imel ta veliko smolo, je j _ motfko. Vukičina majka silno prestrašili in se zaklenili v hišo, Vukica pa je šla na dvorišče In počakala tamkaj moža, ki Je bil pijan, kakor vedno. Milan je takoj pozval ženo, naj se vrne, kar pa je ta odklonila. Nato je potegnil iz žepa odlok kotarske oblasti Iz Osjeka, po katerem se žena mora vrniti v hišo pijanca, sicer jo odvedejo orožniki s silo. Vukica je nato izjavila, da jo morejo samo mrtvo odvesti k njemu. V odgovor je zamahnil Milan z motiko, a žena je pobegnila v kuhinjo in potem v skrajnem silobranu pograbila za kuhinjski nož in se pričela z niim braniti. Zabodla mu je najprej ncž parkrat v roko, da je izpustil motiko, potem pa mu z enim udarcem prerezala grlo. Mož se je, ves oblit s krvjo, zgrudil lia tla in padel tik pred svinjak. V strahu, da bi ranjeni mož morda še vstal, je Vukica pozneje ie s kolom, ki je ležal pred svinjakom, pijanemu možu razbila lobanjo, tako da so se možgani razlili po zemlji. pozval kibica, naj se odstrani Seveda brez uspeha. Kibic se ne umakne kar ta- j ko zlepa. Kämpf je postajal zato vedno' bolj nervozen in se ie v razburjenosti spozabil tako daleč, da je imenoval svojega kibica ogabnega človeka in končno izrazil celo dvom, da je res doktor. Dr. Meso ali zelenjava Kdor zelo napenja svoie mišice ne potrebuje mesa, kdor pa dela po več ui sede, mora jesti meso. Kmetje ne uživaje dosti mesa, pač pa meščanje. Kmet ima VVflheim se kot trdovraten kibic sicer še blizu domov — ali si daje hrano prinest vedno ni odstranil pač pa si je hotel raz- j na u Qa ^^ Meščau izostaja ne izgovorjene žaljivke zapisati, nakar se | ^ J doma m n£ more pntj do hrau. je Ktmpf zadri nad nJim: «Da boste imeli kak vzrok za tožbo, me lahko...» Dr Wilheim ie nato vložil tožbo. kadar bi hotel. Delo po pisarnah, tovarnah ali drugih delavnicah ga veže Obdolženec Kampf je pred sodiščem iz- j na sedež. Zato jedo meščanje navadno javil, da ie tožitelj z neprestanimi opaž-; le trikrat, kvečjemu štirikrat na dan. kami motil igro in kljub ponovnemu po-! Drugi zajtrk in popoldanska kara nazivu, da naj se odstrani, kiblciral še na-, vadpo 0dpadeta. Zato se mora meščan prej. V svoji razburjenosti je nate. citiral j - tnkrat izdatno nasititi. Najbolj se izrek iz drame «G6tz von Berlichingen» J... , , ,___J in izrazil tudi dvom o doktorskem našlo- i nas!t' z mesom; nato slede po vrednost, vu tožitelja. Sodnik je obsodil Kžmpfa na i nasičenja mast, mleko, ribe, nato sočivje 200.000 Ka globe. Varujte se kibicev! : in krompir, končno kruh in kaša. Zele-| njava človeka ne nasiti dosti, ker po par Joža Bekš: ' Sveti trije Kralji 1 Sveti trije Kralji, kumi naši, iašejo po beli cesti strumno. Iskri konji bijejo s kopiti, Penijo se sloki jim vratovi. Prvi Gašner. fant od prave fare. Dobričina, s polhovko na glavi. Pisan kožuh mu telo ogrinia. V ustih vivček. Nogi v golenicah. Miha drugi. Dom mu onkraj Sotle; dečko, bogme, da ga nima para. Črna kučma mu čepi na glavi, aogi mehke nosita čarape. Boltežar je tretji Šumadinec. Daljni otec kraljevič mu Marko. Gašper brat mu. Miha brat po krvi. Gusle stiska v roki javorove. Pa povzame Miha: «Brata moja, kara nas peije cesta, bela cesta? Ali tja, kjer solnce od iztoka žarke siplje na stežaj v ravn'ce, ali tja, kjer rdeča obla trudno se potaplja v morie. v sinje morje? Mar na sever, čez Ljubelj in Hnvn. mar na lue? Povejta, draza brata!» i Ni odjeka. Molk. Le konii čili rezgetajo, bijejo s koHti. Na iztoku že se prva zvezda medlo poznim jezdecem nasmiha... Dobričina Gašper se okrene v sedlu. Znova si zapali vivček, deje kratko: «Kamorkoli, dalje — pot je ravna, konji so spočiti. Od iztoka do zatona ni nam daleč, ne od severa do juga; kamor konjem stopi žurna noga. tja naj vodi nas nevzdržna volja.» Zopet tiho. Le kopit udarci gluho v črno noč strme zijajo... Kaj s teboj je, vrli Šumadinec, da molčič in zreš pred se široko? Glej, razklala od zatona, juga, pa navzgor do severa nebo je zvezda rogljev treh z bleščečim sijem, noč vso v zlatu svojem potopila... Rogelj prvi nad Primorjem tužnim: Trst, Gorico, Kobarid ožarja; drugi rogelj bliska v Korotanu; tretji sega v kršno Istro, v Reko. Pa namigne Boltežar — in Gašper jo za prvim zlatim mahne rogliem, Miha spe za tretjim preko Učke —, sam. že vaien. ore. da Dravo hrndl. Ples Predpust je prišel v deželo in pošta že raznaša prva vabila na letošnje plese. Imeli jih bomo — kakor vse kaže — dovolj, in draginja bo imela tudi tu svojo besedo. Letošnji predpust sicer ni posebno dolg — vsega skupaj je poldrug mesec ali 44 dni — torej je treba hiteti Dne 14. februarja je že pepelnična sreda, kar naj posebno uvažujejo oni, ki imajo bolj „resne namene". Vkljub vsem slabim časom pa se obeta letos po svetu prav vesel predpust To dokazuje, da človeštvo še ni obupalo nad seboj in da bo plesalo naprej, magari v propad. Splošna anarhija, ki je zavladala v umetnosti, v modi, v politiki itd. se bo opažala letos tudi v plesih. Svoboda nad vse! Lani se je zgodil v Pragi slučaj, ki je vzbudil v starih rodoljubnih krogih splošno pohujšanje. Na programu je bila ,beseda" — ki je bila vedno glavna točka čeških narodnih plesov. Narodna mladina je bila nekdaj ponosna, da je imela svoj ples, ki je bil zložen po narodnih motivih. Cele generacije so vzra-stle ob zvokih „besede" in marsikatero mlado srce se ie ori tem zvezalo z dra- gim sorodnim, kakor so se drugod vezala pri srčnih kadriljah. Lani pa se je zgodil, rekli bi skoraj, „narodni škandal". — „Beseda" je na programu, a narod zahteva „šimi". Nastalo je resno razburjenje, ki je našlo odmeva tudi v dnevnem časopisju. Kaj to pomeni? Ali je mladina izgubila vse ideale? Ali ji ni nič več svetega." Niti domači narodni ples? Ali se je res vse, kar je narodno, preživelo? Ali je vse izprijeno in hrepeni po modernih užitkih? Debata, ki se je o tem razvila, je bila prav zanimiva in je dokazala, da niti najlepše narodne tradicije ne morejo kljubovati navalu novega časa. Vsaka doba ima svoj ples. Bili so časi, ko je bilo nedostojno, plesati v salonu na ta način, kot smo navajeni mi, po dva in dva skupaj; plesali so se le skupinski plesi, dokler ni premagal nad predsodki valček, za njim je prišla polka, mazur-ka itd. in vrstni plesi so ostali le še kot spomin na stare čase. Balet, ki se je tako razširil v današnjem času, ni mogel ostati brez vpliva na bale, kjer so se začeli uvajati novi eksotitčni plesi. Vsak ples je nekako dete svoje dobe in nič ni čudnega, četudi naša doba ori-naša nove smeri Časi enakomernega ritmičnega gibanja, kakor smo ga videli pri valčku, polki, mazurki itd., to minili in zadnja leta so se opažale že varijacije, ki so hotele oživiti monotonost z novimi oblikami : v reformo valčka pa so prišle nove melodije in pred desetimi leti je ves svet prevzel tango. Poleg plesnih šol za mladino so se začeli po velikih mesti', prirejati plesni večeri, kjer so se mogli tudi odrasli seznaniti z novim svetovnim plesom. Tango pa je zahteval od plesalca mnogo več in je bil marsikomu nedosegljiv. V ta zmagoviti tango-pohod je zapel« tromba svetovne vojne. V prvem presenečenju je vse skoraj pozabilo na ples in na tango. Toda človek se vsemu privadi, smrti (namreč umiranju drugih!) — in kmalu se je vrgla Evropa v naročje radostnemu življenju, da bi pozabila na vojno. — Po vojni pa so za tangom nastopili novi plesi svoj pohod po Evropi. Ni manjkalo svarilnih glasov in tu in tam se je oglasil kak moralist proti modernim plesom. Toda taki glasovi ostanejo navadno glas vpijočega v puščavi Življenje gre svojo pot naprej, in naša doba, ki je zavrgla že mnogo nazorov preteklosti, hoeč tudi v plesu imeti neka» povsem »vojega. Ima prav! brali Je zelenjava že povsem prebavljena. Med vojno smo uživali največ zelenjave, zato pa smo bili vedno lačni. Sočivje, ako je dobro, zaleže toliko kolikor meso. Ker se je tekom zadnjih 50 let število težkih delavcev zaradi industrializacije in strojev zelo zmanjšalo, ¡1 .število lahkih in duševnih delavcev silno pomnožilo, se je poraba mesa silno tivignila. Toda zdrava je le mešana brana; brez zelenjave, sočivja in sadja ne sme btfi človek, H hoče doseči viSJo starost. Zanimivo je dejstvo, da je dandanes čimdalje manje putike, protma, skrnine ali trganja po kosteh. Zakaj? Ker ljudje manje pijo in jedo, kakor nekdaj. Manje pa jedo, ker je hrana čim dalje dražja. Kdor ima dandanes putiko ali „giht" ali — po ljubljansko! i— „gift", jo je imel baje že v dobrih i časih. Tolaži se naj, da ga čas temeljito i ozdravi, ako se bo dovolj postil. Gospodarska vprašanja Narodna banka v 1. 1922 i? d" noTemnbAra ^ 4958'6,mi" 1 ijona in je do 30. novembra narasel na •1998-4 ter do 22. decembra zopet padel ua 4S63-08 milijon». Obtok bankovcev je narasel torej od 8. januarja do 22. decembra za 196-03 milijona dinarjev. Žirovne obveznosti so z malimi presledki rasle stalno. Dne 8. januarja so znašale 719 milijonov. Maksimum so dosegle 22. novembra, ko so znašale 1454-7 milijona. Dne 80. novembra so znašale 1428-3 milijona, 15. decembra pa 1340-1 milijona. Od 8. januarja do 15. decembra znaša torej porast 62M milijona. Glavnica je narasla od 13-08 na 17-8 milijona zlatih dinarjev, a rezervni fond od 1-83 na 2-2 milijona po stanju 22. decembra. Poročila Narodne banke SHS pokazu- :ji> tekom leta 1922.. da je bila. inflacija •znatno manjša nego v predhodnih letih. i)ržava se ni v preveliki meri zadolžila. Zadolževanje države je v prošlem letu /nmenjala kreditna inflacija. Potrebo de-nj.rja, katero je poprej zadovoljevala Iržava z zadolževanjem, je v veliki meri r.ačel zadovoljevati eskont. To jo bilo potrebno, ker je bila vrednost denarja . 'jhna in nestalna. Banka je odločno vztrajala na tem. da ne prekorači kontingenta, a podlogo je dosledno računala po nominalni vrednosti v zlatu. Kovinsko kritje (to je v zlatu, srebru ?n tujih valutah) je znašalo v početku V.nuarja prošlega leta 401-4 milijona •. iatih dinarjev. Od tega v kovanem zlatu T-!-2 milijona, v srebru 16-73 milijona, v valutah "08 milijonov. Zlato je stalno padalo od 74-2 milijona v početku leta polagoma na okoli 63-61 milijona dne maja, a je 22. septembra naraslo zopet na okoli 78-29 milijona. Dne 22. oktobra ga je bilo zopet samo 63-8 milijona in je pri tem ostalo do konca novembra s-ebro je ostalo neizpremenjeno; koncem i.ovembra ga je bilo 16-55 milijona. Valut je bilo do konca aprila- okoli 300 Milijonov, 8. maja so padle na 280 milijonov, a 15. avgusta so naraslo na !O0 milijonov in so padle na 290 milijonov dne 30. novembra. Skupno kritje je t azadovalo tekom leta 1922. od 401-4 '.'ne 1. januarja za 53-3 na 348-1 milijona line 22. decembra. Zadnje poročilo v letu 1922. nam še ni znano. Državni dolg je znašal v početku leta 1418-2 milijona in ostal neizpremenjen '!o 22. maja, ko je narasel na 4498-3 milijona, potem ostal zopet neizpremenjen ilo konca junija, ko je znašal 4572 mili-ionov. Koncem avgnsta je znašaj 4601 milijon, 30. novembra 4615-8 milijona, .3. docembra 4454-09 milijona. Porast od početka leta do 22. decembra znaša le 35.89 milijona, ker se je državni dolg v prvi polovici decembra zopet zmanjšal. — Da je porast državnega dolga pri Narodni banki v letu 1922. razmeroma majhen, je razvidno iz tega, da je držav-i i dolg Narodne banko narastel: v letu 1919. za 580 milijonov, v letu 1920. za '•'50 milijonov in v letu 1921. za 1300 milijonov. Majhen porast državnega dolga j? zasluga finančnega ministra dr. Ku-n anttdija, ki se je z vztrajnostjo boril proti naraščanju inflacije. Eskont in lombard je padel v mesecu jsnuarju in je potem stalno ras tel. Na njegov račun gre največji del inflacije v letu 1922. Znašal je 8.'januarja 586-9 milijona, 22. januarja 543-3 milijona in do 22. oktobra narasel na maksimum 1 -"81 milijonov. Ko je banka začela re--'ringirati kredite, je nekaj nazadoval, tako da je 30. novembra znašal 1521 milijonov, 15. decembra 1506 milijonov, :i 22. decembra 1476-4 milijona Narast tic 22. decembra znaša torej 889-5 milijona. Obtok bankovcev je padel od 8. do SI. januarja od 4667 na 4570-9 milijona dinarjev, v februarju je zaradi eskonta narasel na okoli 4630 milijonov, v marcu * -d 4695-8 na 4784-8 milijona, v aprilu i o 4815-5 milijona, do konca maja je nadel na 4752-4 milijona, koncem junija ie znašal 4808-7, koncem julija 4868-7, koncem avgusta 5066-8 milijona. Maksimum jo dosežen 8. septembra, ko je /naša! 5236-7 milijona dinarjev. Potem promet: Dogotr hikov 7W. krav 20.306, junic 5658, volov 14.924. juncev 5850, telet 25.846, konj in Žrebet 36.566, ovc in jagnjet 136, svinj in prašičkov 44 tisoč 30 komadov; skupaj torej 154.00-1 glave. Prodalo se je: bikov 312. krav 9030. junic 1982, volov 4666. juncev 1628. telet 17.284. konj in žrebet 3975. ovc in jagrijet 130, svinj in prašičkov 13.527 komadov: skupaj torej 49.534 glav. TRŽNA POROČILA. ; Zagrebški žitni trg (4. t. m.) Postav- i no baška odnosno vojvodinska postaja notirajo v dinarjih: pšenica 432.50 — 440, turščica žolta umetno posušena 292.50, v storžih 177.50, nova 225, ječmen za pivovarne 325, oves 300, fižol pisani 400, beli 375, moka «0» 650 — 675, «2» 625 — 650, »6» 600 — 625, za krmo 225 — 250, otrobi drobni 175 — 170, debeli 200 — 225. Tendenca mirna. •"••i* — 20 t»»dl Ol». 3'—, «nktk uatlixlk • brni) • OJ«. - Trga»» »glui, «aplMxra.l* a*. «r»fnla»t— «s SO »MMI 0 Ofc„ «Mklh »a4«l|itilti » >h«1 3 Ol». — flmU M •X»'». (Lthk* trn* • - >Hi>kak.l N» r^rttanja m adgo,«r|« i« ik« j» »ortii«;> prlloiu« tnkmka n «dgovor. — — Svetovne zaSoge žita Statistični urad mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu, ki se bavi z zbiranjem podatkov o letini v raznih državah, ceni v svojem zadnjem poročilu razpoložljive zaloge in potrebe na svetu od 1. avgusta 1922. do 31. julija 1923. nastopno: Dne 1. avgusta 1922. so se mogle ceniti količine za izvoz: v Kanadi.....na 85 milijonov q , Zedinjenih državah „ 83 „ ., „ Indiji .... f „ 10 „ „ „ Argentiniji . . . ,, 5-5 „ „ „ Avstraliji . . . . „ 9 „ „ .. ostalih državah . . „ 8 „ „ MAllrf.kfŽilifl ii^i Sprejmejo se: Natakarski vajenec, blagaj-ničsrka in točaj v restavraciji na glavnem kolodvoru t Ljubljani. 37 Absolvent j tudi naslov. Sprejme se tudi I nadarjen in priden praktikant za pisarno. 28 Primerno službo išče pri kakem večjem privatnem podjetju ali zavoda v Ljubljani vsestransko dobro uporabljiv bivši dalj eobs užeči skupaj 200.5 milij. q Tej številki je dodati v početku 1923. količino, odrejeno za izvoz od nove žetve v Argentiniji v znesku 40 milijonov kvintalov in v Avstraliji v znesku 18 milijonov kvintalov. Potemtakem morejo države izvoznice izvoziti v razdobju od 1. avgusta 1922. do 81. julija 1923. v celem okoli 258 milijonov kvintalov. Kar se tiče držav, ki uvažajo žitarice, je bil njihov pridelek v letu 1922. za 62-5 milijona kvintalov manjši od pridelka v letu 1921, Za časa prošle kampanje od 1. avgusta 1921. do 81. julija 1922. so te države uvozile v celem 188-5 milijona kvintalov. Ako bodo zemlje uvoznice v tej kampanji imele iste potrebe kakor v prošli, bodo morale torej v razdobju od 1. avgusta- 1922. do 31. julija 1923. uvoziti okoli 251 milijonov kvintalov žitaric. Po tej cenitvi bodo razpoložljive količine žitaric za izvoz zadoščale za vse potrebe do nove žetve, a ostane še preostanek v znesku 7 milijonov kvintalov. S tem preostankom bo pričela prihodnja žitna kampanja od 1. avousta 1923. do 81. julija 1924. V prošli kampanji, ki je končala 31. julija 1922., je bil preostanek 34 milijonov kvintalov, s katerim je začela sedanja kampanja. = Vidne zaloge sladkorja so znašale 1. decembra 1922. (V tonah; v oklepajih podatki za isti čas v letu 1921.): v An-srliji 350.700 (154.300). v Belgiji 99.984 (106.043), v Češkoslovašiki 465.000 (482 tisoč), v Holandski 75.756 (89.782), v Franciji 156.483 (124.689), v Nemčiji 263.000 (338.000), skupno 1,410.923 (1 milijon 294.814). Poleg tega se je nahajalo v atlantskih pristaniščih 52.397 (77.411) in 17. decembra na Kubi 25.251 (940.504). Vse skupaj torej 1.488.571 ton (v predhodnem letu 2,312.729 ton). = Promet na zagrebških živinskih sejmih v letu 1922. Tekom leta 1922. je bil na zagrebških živinskih sejmih nastopni Poglejte v sodobno umetnost: slikarstvo, pesništvo, glasbo! Povsod vidite siremljenje po novih oblikah, novih izkazih, novih kombinacijah; vsa pravila preteklosti so odpravljena. Anarhija, revolucia povsod, naravnost, primitivi-zem, priprostost... Tudi ples je znak te dobe. Popolna svoboda, naravne kretnje in vse brez truda in napora. Bili so časi, ko je smel plesalec plesati s plesalko le eno rundo, potem jo je moral odvesti na prostor — :;aj včasih je bilo že to dovolj — pozneje je vladala v tem večja svoboda — vse je bilo odvisno samo od plesalca, oziroma plesalke — ali od obeh. Vendar so prejšnji plesi tudi dobrega plesalca utrudili. Pri modernih plesih ta trud odpade; gibi so mirni, neprisiljeni in ples ne obstoja več v neprestanem vrtenju, nego v ritmu, ki se mu plesalec poljubno prilagodi in nudi najrazličnejše oblike tribov, a tudi estetično lep izraz, ako igralec in igralka pravilno obvladata ta ples. Pretekli teden je priredila ga. Sirkova večer modernih plesov v hotelu Tivoli. Večer je bil, žal, zaradi neprimerno izbranega dneva — pred novim letom — slabo obiskan. Da bo letošnji predpust v znamenju tega novega rajanja, o tem ni niknkeoa dvoma. Sicer pridejo stari prijatelji valčka tudi še na svoj račun — a sicer bodo morali pustiti mladini in njenim novim plesom svobodno pot. Kdor bo hotel iti s časom, se pridruži, in spozna, da ima mladina tudi po svoje prav in da imajo moderni plesi prav tako svojo čarobno opojnost, kakor jo je imel svoj čas valček. Predpust se začenja in svet se bo vrtil povsod enako, tu bolj tu manj moderno. I Svetovno valovanje nas nosi s seboj in I predpust je kakor vrtinec, ki v njem vri-■ ska in pleše človeštvo, in pri tem skoraj i pozablja na resne čase, ki ga obdajajo, j Pa tako je bilo menda od nekdaj in bo na vekomaj. Čas je zlato! Naročite brž «ZGODBE KRALJEVIČA MARKA.» Spisal Fran Mflčinskl. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 'Cena vez. knjigi 15 Din, po pošt! 16-50. Najnovejša, najboljša, najorlglnalnejša, najduhovitejša k n j i e a za naše otroke! DARUJTE ZA CIRil -MFTODOVO DRUŽRO Ceno prodam: Kompletno izložbeno okno. vhodna vre» x «Rollo» in popolno opravo za trgovino z mešanim blagom. — Kje. pove uprava «Jutra». 88 Bloško kolo Pisarniška moč = Lokalna železnica Ljubljana—Vrhnika. Prošli mesec se je vršil dvajseti redni občni zbor delničarjev lokalne železnice Ljubljana—Vrhnika. Iz poročila (Krajčevo iz laio se kupi. Ponudbena upravo «Jutra». Dvokolesa. 121 se | mali motorji, otročji vozički, sprej.ac Reilektira sa samo, šivalni stroji in pnevmatika na dobro moč. Ponudbe s : najceneje. «TRIBUNA» Ljub- poštenega in pridnega, sprej- ^VL ^ ^^^ ^ 4 . SSu Si brivca I ^ ' * *uUova *rva 1 na Bledu š:ev. 6 (Gorenjsko). , ~ ___ ■»'•» Mizar, 63 samostojen, b prakso v najfi-noieih delih išče mesta t ža-siguranjem stanovanja. Ponudbo se prosi pod «Samostojen» na upravo «Jutra». Trgovska sotrudnica, dobro iavežbana v špoceriji, galanteriji ter mamifakturi, iščo mesta v boljši trgovini kot prodajalka ali blagajni-čarka. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Sotrudnica». Službo iiča mlad samski preizkušeni strojnik. — Naslov pove uprava «Jutra». 26 • na drobno in na debelo pro-i daja, dostavlja ista na aom ter žaga drva lesna družba «Ilirija», Ljubljana, Kralj? Petra trg 8. Telefon 220. Vzgojite! j loa. vsostra isko izobražena, ki se ! razume tudi na gospodinjstvo, 1 katero bi pa samo nadzirala,' so sprejme k d. ema šolo obveznima otrokoma pod ugodnimi pogoji takoj. Kje pove nprava «Jutra». 27 Klavir, dobro ohranjen, »s kupi. — Ponudbe pod «Klavir» n\ upravo «Jutra». 70 Vreče, Vrtnarski vajenao rabljene, dobro ohranjen», JE ! se sprejme g cdo oskrbo. ! knP' J°s- Babovee, Ljubljana. Sprejme se 6tarejša, dobro verzirana ko-respondeutinja. Pogoj: znanje j slovenskega, nemškega, evcut. i italijanskega jezika, stroj - i pisja in stenografije. Ponudbe J z navedbo referenc na naslov «Veletrgovina», poštni preda! št 27. 48 Trgovski vrtnar Franc SuSnik, Kranj, Štora pošta. 43 Sv. Jakof» trg 7. Iščem službe Steiš Pes, volčje pasmo, 5 do 6 mesecev star. jako lep, je naprodaj. Vpraša se v trafiki Gajšek, Rog. Slatina t-S 35 Slalo posestvo kupim. Dobro ohranjena hiša. ne aj travnikov in njiv ter tudi nekaj go^da. Biti mora na solnčni strani in blizu vode. Največ poldrugo nrc od južne železnice med Raj-henburgom in Celjem V ponudbi se morajo navesti vse glavno okolno6ti. Ponudbe pod Sjubijani. %% ! I ? Proizvaja in razpošilja se na drobno in debelo čevlje, gornja dela v vseh modelih. A SpeciJalna trgovina ročno izdelanih osobito trpežnih čevljev za delavce, lovce in luksus nudi po vsekakor konkurenčnih cenah razpošiljalnica «Garancija1*, Jos. Gagel, Ljubljana. Sv. Petra e. 7. Zahtevajte cenik!_ f ( Proizvaja !■ razpošilja se na drobno in debelo čevlje, gornja dela v vseh modelih. slovenska gradbena in industrijska <1. d. Telefon interurban št. 180. Tehnična pisarna o Cjubljani, Spodnja Šiška, ?rankopanska cesta šfro. 151. Izoršuje: stanooanjske hiše-, trgaoska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, ose orste oodnih naprao na podlagi 25 letnih izkušenj. SpecijaJiteta: železobetonske ceni za oodne napraoe in oodooode. Zastopa: Patent dr. inž. čmpergerja za izoršeoanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi oložkami za oisoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo" mostooih in podobno). Izdeluje: ose orste tehničnih projekta» in statičnih proračunov». Parna žaga. 4566 Proda se gozdno veleposestvo v obsegu 576 ha, ležeče v okrajih Radeče-Krskc, oddaljeno okoli 13 km od železniške postaje. 15 Posestvo obstoji iz po večini 25- do 35 letnih iglastih gozdnih nasadov in mu pripada dvoje gozdarsko-oskrbniških in dvoje gospodarskih poslopij. Le resnim reflektantom daje pojasnila tajništvo ..Združenih papirnic, d. d.M v Ljubljani, Stritarjeva nI. 2. Sprejmem družabnika ali! pozoh AStesse Št. 3 Pozor! družabnico cena Din 2S*50 ¡8 Bonaou, Ljubljana, Šelenbungova ulica. št. S. k dobro vpeljani trgovini, na zelo prometnem industrijskem kraja na Gorenjskem. — Potreben kapital Din 40 tis i, z lastno so-( udeležbo ali bre'. — C«nje"e ponadbe pod „Takoj", poštnoležeče Begunje pri Lescah (Dolenjsko). 11 1 s separatnim vhodom, v sredini mesta, išče zdravnik. Plača postranska stvar. Ponudbe na n pravo „Jutra". 21 Naročajte dnevnik „Jutro"! E mmMiutMilmMIHilltllMIllIliu......n MnH .................................................................Ul. m,i «S f Svinjsko mast i garantirano prvovrstno, in soljeno slanino od debelih srbskih svinj prodaja tvrdka D. S. Markovič, Beograd. Zastopnik za Slovenijo: Božidar Jova-novič, Aleksandrova ul. 55. Maribor. Proda se dobra moč za konfekcijsko trgovino in vešča knjigovodstva, korespondence v nemškem, slovenskem in srbohrvaškem jeziku, ter strojepisja se sprejme takoj. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod štev. E 1923. 29 i-iiniiiiniMiM)i;iiiMMiininnii[iniiiiMiii:iiMniiinn;inniii[iMi[[i[iinimMi»i»iiiiHMmnmii»mniHimni»iiniiimm»itMHiiT^ Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen velezaslužni član, operni pevec, gospod Josip Drv 1 = dne 4. januarja 1923 v Pragi umrl. Odličnemu umetniku in požrtvovalnemu sotrudniku, ki je takoj po prevratu posvetil vse svoje izredne zmožnosti novo vstajajoči slovenski operi ter ji ostal zvest do konca svojih dni, bodi ohranjen hvaležen in trajen spomin. V Ljubljani, dne 5. januarja 1923. i ▼ najlepiem delu Slovenije v bližini i mesta, 6 minut od postaje b 23 oraU ! zemlje > lepo hišo, popolnoma mebli-j rano in novim gospodarskim poslopjem z živino vred, kakor leži ln stoji. Cena 1,200.000 dinarjev. Fosredo- valoi izključeni | pismene ponudbe pod „RESEN ! KUPEC" na podružnico „Jutra" v Mariboru. 20 H Ali ste že poslali na- H i ročnino za „Jntro" i TISKARNA „MERKUR" trg. Ind. d. d. —--— LJUBLJANA Simon Gregorčičeva ul. nasproti palače pokrajinske vlade. Tiskarna se nahaja v novo zgrajeni lastni hiši. Je najmoderneje urejena ter opremljena s popolnoma novimi stroji. Tiska In izdaja „Trgovski list". - Priporoča se za tisk vsakovrstnih tiskovin kakor: časopisov, knjig, brošur, trgovskih in uradnih tiskovin, cenikov, lepakov, posetnic. kuvert itd. - Vsa dela se izvršujejo kar najhitreje in po najnižji ceni. - Postrežba točna in solidna! SmJiiniSmMmntmra i"la ude Fair ère: 31 Obsojenci .-Pa ne gre le za kruh», nadaljuje potem počasi in s poudarkom, «temveč pred vsem gre za uspeh industrialnega poizkusa, ki je po mojem mnenju največji in najbolj usodepoln od vseh, kar jih je bilo doslej storjenih. Blaznost našega delavstva nas sili, da na en mah uresničimo preobraženie svojih tvornic in jih povsem mehaniziramo, to je, da izvedemo v enem samem dnevu preu-^trojstvo. ki bi sicer trajalo počasi, leta in leta. Nepričakovana potreba, ki je mi nismo izzvali, nas sili, da preskočimo to dobo počasnega in mirnega razvoja in jo uresničimo v enem samem dnevu. Stoinštirideset tisoč ljudi nas tako sili, da uničimo ona sredstva, cd katerih so doslej živeli. Tega si ne smemo prikrivati. Toda ti ljudje bodo, če tako nadaljujejo, uničili eksistenco štiristo milijonov drugih ljudi, in ti milijoni so gotovo važnejši, kot onih sto-Stirideset tisoč!» «Da,» priznA Athole, «nikakor no čem prednašati tako zvanih ljudomilih argumentov. To tudi ni moja naloga. Toda če bo teh stoštirideset tisoč ljudi dadovalo, utegnejo postati strašni, tem bolj, ker jih bo ščuvalo dvestoštirideset tisoč žensk, starcev in dece, kajti tudi oni bodo deležni pomanjkanja!» «Vsaka dobljena bitka bodisi v vojni. bodisi v industriji, pušča mrtvece in ranjence na bojišču.« Guvernerjev glas zveni kakor jeklo ob steklo. «Da!» zopet pritrdi Athole. «Če govorim, hočem le naglasiti. da se moramo dobro pripraviti in zlasti da moramo pripraviti vsa odporna in obrambna sredstva kajti bitka, ki bo gotovo zahtevala ogromno žrtev, mora biti tudi dobljena bitka. Sicer gorje!» Mac Vohr obšine družbo z enim svojih znanih tako naglih, prodirnih in obenem tako resnih pogledov, kakor bi nalagal bremena onim, na katerih obvisi: vialie. štirinajsti!» m o? in dvanajst» Plvf prestopr Andrej lerratl ¿icp-strojnih pušk. Vsega skupaj imamo niče v ogromni trebuh ladje in privije električno luč. Tovorne ladje ne po- ro tI-A^nn At\»nmn 1« J:: T « torej...» Ferrati sešteva: «Tritisočšeststo pušk. petdeset in dve strojni puški, sedem oklopnih vlakov.» Tresham in Galbraith pritrjevalno pokimata: «To je dovolj!» «Upajmo!» pravi Athole. . «Da,» dostavi Athole, «in sicel \ interesu nas vseh!» Athole ga zopet pojrleda, toda guverner ne dostavi besedice več. V četrtek četrtega aprila 1990. se ni zgodilo nič nepričakovanega. Tudi 'ie do nedelje sedmega aprila, torej do dne. ko je delegat "Praviteljstvujuščega sovjeta Anarhije, oddelka za vso Ameriko, v imenu delavstva Siturgicovega objavil generalno stavko. znajo razkošne opreme potnih ladij. Le tri lučke motno razsvetljujejo prostor in njega strašno vsebino. Strašno vsebino. Tu je nakopičen pogin mnogih mož in žena in dece, med temi stenami iz železnih plošč, pod temi prekrižanimi In medsebojno zvezanimi in podpirajočimi se oboki in stebri iz litega železa, pod temi jeklenimi podporami in krovi. Andrej Ferrati že dolgo pozna «mehanične roke». Zato ni presenečen, ko pogleduje po teh šest tisoč čudovitih strojih, postavljenih v tesne vrste. Vkljub temu obstane skoraj razburjen pred njimi, ko prestopi prag do prvin. Mehanične roke stoje v gostih vrstah. od kljuna ladje- pa do zadka. Postavljene so pokonci, vsaka ima neka- 8. V drugem taboru. ko obliko in velikost cestrega kantona. ali še boljše, velikost in obliko Noč je sledila dnevu skoraj brez j turškega nagrobnega spomenika. Tako Soglašam!» pravi. «To je torej va-, mraka. Siturgic City leži skoraj pod, po vrsti postavljeni izgledajo ti jekleni , ša naloga. Galbraith, od nocoj pa do J "29. severno širino, je torej skoraj v j stroji kakor vrste vojakov, razvrščenih «Galbraith, do sobote zvečer pazite; sobote sedmega tega meseca. Vaša,: tropih, in noč lega na zemljo nepo- za boj in pripravljenih za ubijanje. In vj na ladje. Ravno tako nadzirajte iz-1 Bel'ecourt. od sobote zvečer do ne- j sredno po kasnem zatonu. i zares je teh šest tisoč bitij prisilo, krcavanje mehaničnih rok. Bellecourt,! delje zjutraj ob sedmih. In vaša, J Najskrajnejši pi«'r. štev. S4 na naj- da ubijejo toliko in toliko ljudi iz' meri dobavite Galbraithu potrebni perso- j Tresham. od tega trenutka dalje. Obe j južnejšem koncu obali, je povsem za- j sa in krvi __T __J1__1__ ____11 ___i__T i — X-.-, Tf.^nA vrte- ' I-« rrricn.5 noni A n/^roi Fftrriti i/% bojem. Pred bojem ali mesarskim kla- j njem? Kajti gotovo je: Ti-le bodo po- i bili one tam. Andrej Ferrati je mnogo kor hitro bodo roke postavljene, bo i sonal, katerega potrebujete, Belle- j na ladjo «Cincinnati». ^ Ob ogromnem j strašno. Usodno za ves svet. pricetek Tresham proučil njihov obrat. V ne-1 court vam naj stavi te ljudi na razpo- molu leži na štirih sidrih še ogrom-1 nove revolucije, pricetek novega dru-¿eljo osmega aprila, mora vse to biti I lago. Tako « vsi razdelite svoje na- nejši trup tega morskega velikana, žabnega reda. preobražanje človeštva, že sarana gotovo in izvršeno. V po-! loge. Vsako uro mi poročajte.» | Cincinnati ima 16.000 bnittoregistrskih Toda sedaj smo tik pred bitko. Pred nedeljek ob devetih zjutraj pričnemo z i «Ali ne bi bilo dobro, da obvestimo j ton in 20.000 deplacementa. To pot je delom, prvič z mehaničnimi rokami na-jstražne i:; policijske čete v naprej?» j ladja skoraj prazna, njene stene vsta-mesto z živimi. Živi delavci postanejo j vztraja Athoie. : jajo nad molom skoraj kakor gore. Lp. . odveč, odveč za večno.» ! Guverner ga zadovolji: j malo okenc se vidi nad molom in še preveč inžener, da ne bi teh bolj oH- Mac Head Vohr je končal. Sedaj I «Imamo osemsto policijskih uradni- i do njih prideš le po lestvah. Stena j čudoval, kakor one tam, nasprotnike, sede. Ralph Athole. ki je morda pozor- j kov, zveznih, in šesto mož ie Louisi- j brez odprtin j> vedno nekoliko mrka. j one. ki fanatično vstrajajo pil svoji; r.eje sledil njegovemu govoru kakor j a,ne. Jutri v četrtek zjutraj closp^ta' kakor sovražna ali pošastna- Tako_ iz-j napačni veri. pri svojem slepem pre-' Sragi poverjeniki, pa vpraša sladko: ¡dva oklopna vlaka, vsak pripelje tudi; gleda tudi ta ladj?., ki leži na svojem j pričanju, pri svojem vztrajanju na sta-; Ali bodo drugi skrbeli za prehrano | po štiristo pomožnih mož iz New Or-j mestu negibna in mrka in skriva v se-: rem, preživelem, škodljivem, pri vsem ' stoinštirideset tisoč delavcev?» j leansa, in pojutrajšnjem, v petek, do- bi veliko tajnost, ugodno za ves svet, item, kar se mora prej ali slej neob- speta zopet "dva" oklopna vlaka z Šest tisoč «mehaničnih rok». ! hodno umakniti novemu, prihajajoče-j ravnotoliko posadko iz New Yorka. | «Naprej'» ukaže Ferrati. _ mu, nastopajočemu. Andrej Ferrati je I K temu še računajmo posebno posad- j Dvanajst njegovih mož. mojstrov in! mnogo pregloboko veren svojemu živ- j ko iz «Baltimore» in «Cincinnatija». vaditeljev, sami neste-r kujoči. izbrani Ijenskemu nazoru, da bi le od daleč j potem imamo v soboto pripravljenih i zanesljivi ljudje, prebivalci kolorije. pomiloval one, ki pridejo pod te st.ro-j dvatisoč in dvesto mož in štirideset; splezajo 5ez mostove. Pred vhodom I je. Vkljub temu pa se ne more ubra-i električnih strojnih pušk. razven tega; prekrižata stražnika ba jonete. Toda niti neke tesnobe, ki ga popade pri, pa še našo navadno stražo, ki šteje tri ] geslo jim odpre pot. ; pogledu na teh šest tisoč mehaničnih | teh «Menim dä. najbrže!» odgovori Mac Head Vohr. «Washington se bo gotovo tsnbrigal zanje!» «To bo trajalo prav dolgo!» «Gotovo ne dalje, kakor bi trajala stavka!» •Odgovor je bil kakor udarec s sekiro. Od navadne do najfke]@ opreme. Cene dnevne. 141/1 ; Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (Kciizej). LJUBLJANA Dunajska cesta št. 46 Telefon št. 379 mestni tesarski mojster Telefon št. 37» Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žana. a Tovarna furnirja. rok, liarejenih m na s ve: poslanih v .svrho, da ljud em olajšajo življenje, da i življenje pospešujejo, pa jih neizprosna usoda preklinja, da morajo najprej« ubijati, predno bodo dajali življenja... Deset tir pozneje, ob dnevu, zapuščata Andrej Ferrati in John Tresham zadnja delavnico, po ironiji usode baš zadnjo delavnico štev. 6666, ono. kjer se je zgodila prva poškodba, ko je pričela tajna anarhistična organizacija s svojo direktno akcijo. Včeraj je še tukaj delalo d «se t delavcev. Zadnjikrat, in odslej nikdar več! Od danes dalje sto.ii tukaj mehanična roka. ena sama. in ona dela. Ona, ona sama, poganja deset strojev za rae-senje, ona jih obrača, ona vodi. ona nadzira, ona ustavlja, ona priganja ali zustavlja. ona okreta. Paznik delavnice je edini v tej prostrani tvornici. Ni mu treba drugo, ko da nadzira delo, da s prekrižanimi rokami opazuje. V točno izmerjenih količinah se siplja zdrob iz rezervoarja, voda priteka iz kotlov, čebri se polnijo, motiči se sami stikajo in prično vrteti Vretena se sama vrte. Testo je zgneteno in zmeseno. zaklopnice se otvarjaio. in še tekoča zmes, ki se zgošča od jeza do jeza-t,oče počasi k vijakastim razdeljeval-oem. ki jo režejo, od tod k sušilnim policam, kjer se zmes strdi. končno k delilcem. ki dele trakaste in vretenca? te rezance, makarone, kocke, črke, zvezdice in jih polnijo v pakete ali zaboje, ... vse te testenine za prebivalstvo, vse to izdeluje -edaj deset davnih strojev, kakor prej. deset pomožnih strojev, in en sam nov vodilni stroj... Tako teče sedaj dragocena mana kakor veletok življenja skozi vrata tvornico, teko bo tekla odslej vsak dan v ma-pacine, na vlake in na ladje, ki bodo to dragoceno strujo porazdelili po vsem kontinentu Treh Amerik... kakor strujo življenja, ki pa pozna v sebi tudi talog smrti. (Dalje prihodnjič.) N^vens^a plesMa in Mm-skodelavnica ¿ZA"™?™*, se priporoča. IzvrSitev točna, cene zmerne. Sukno za promenadne In športne obleke v bogati izbiri 84,1y a. 8 E. Stobernè «SC» Iščem 23 ceneje in trajnSgc so kaks? usnene! Ctojb32Je varstvo prsi! v-agi i sarasa! Oglasi t „Jutru" imajo dober uspeli! Londonski Adresar, se izdaja vsako leto ter vzdržuje razredne oddelke za angleške in tujinske trgovske, industrijske in obrtne naslove. To vspesobnje trgovce, da neposredno občujejo s tovarnarjem in trgovcem v Londona, v provinc'jalnih mestih in industrijskih središčih Anglije in kontinentalne Evrope. Imena, naslovi in druge podrobnosti so razvrščeni pod več ko dva tisoč poglavji. Navedeni so izvozni trgovci s seznamom blaga, ki ga izvažajo iz krajev, kš jib preskrbujejo z blagom. Parobrodne črte so uvrščene pod pristanišča, ki jih obiskujejo, in tako je naveden tudi približni čas odhajanja in dohajanja ladij. Za trgovce, ki hočejo svoje zveze razširiti, ali trgovce, ti iščejo zastopstva se tiskajo oglasi, visoki dva in pol centimetra in 18 cm dolgi, za en funt 10 šilingov ter se uvrste pod naslovom, kamor pripadajo. Večji oglasi veljajo od dven do šestnajst funtov šterlingov. Izvod londonskega adresarja velja, po pošti poslan, dva funta šterlinga, ki naj se z naročilom pošljeta THE LONDON DIREKTORY CO. LTD. 25, Abeli oreh Lane, London, E. C. 4. England. - PodjetJ« utuor||«w leta 1814. ' Pojasnila daje in naročila sprejema ALOMA COMPANY* anončna in reklamna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. 142/1 Ponudbe na Anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg o PBSS&S^SHHHBIBH®: venska banka d. d. podružnica Ljubljana preje Jugoslovanska Union-Banka ¡Jjeiovar, |ro3 n./S., Celje, Dubrovnik, Sornja Radgona, Kranj, jüíaribor, Jfionošlor (garanja), jurska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor. Sušak, Sabac, Sibenik, Škofja loka, Velikovec, Vršac Agencija: jjuenos yares Argentina). AFILIACIJE: BUDftP&SY: BALKAN BANK R. T. SPLIT: JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA. W5EN: 3ANKHAUS MILAN ROBERT ALEXANDER. Delniška stavnica in rezerve ca. K 200,000.000 Izvriuje vse bančne posSe nslku&ntneie. 29