emltf dno<4 B8I imi na PRIMORSKI DNEVNIK P0Sl! *i*"UnS?e?Tla T gOCOVUH ______O C? I* -—[w*taie i gruppo ■ Lena o5 lir Leto XIX. Št. 52 (5427) TRST, sobota 2. marca 1963 Napovedane nove sindikalne akcije rudarjev in kmetijskih delavcev Rudarji bodo stavkali 5. marca, h ne pride do sporazuma -Včeraj so simbolično zasedli rudnike -11. marca dan borbe kmetijskih delavcev, 5. marca pa spolovinarjev RIM, 1. — V pričakovanju nove vsedržavne stavke 40.000 italijanskih rudarjev, ki je določena za 5. marca, so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL odredile za danes 24-umo simbolično zasedbo vseh rudnikov. Ta akcija spada v okvir borbe rudarjev za Dodpis nove delovne pogodbe. ....... stavkajočih univerzitetnih asistentov v Neaplju O^ije >l,,ai""iiil,,l,milllllllllllllimilllllllllllllllll(lim||ll||||||||||||||||||||||a|||||||||||||||||a||||||a| Kunc o prepovedi jedrskih poskusov Objektivni pogoji dosego sporazuma ugodnejše pogoje gospodarskega sodelovanja med FLRJ in Turčijo !gss!nRšega dopisnika) L — Zastopnik dr-Iv We]niitva za zunanje za- SN jfl.Kunc je se 1 ■J I ?0A j na današnji terenci izjavil, da Ju- k’vtli D vedno sodi, da so ob- vjjo Vo].80^* da se s potrebno VH,1J“ 'nvuiiiimun ziucincev "iem0 in obojestranskim po- Poved njihovih organizacij. , ■ ™ Odsft-a«;;- ------_ n..:___:i_ _„i--,_______. neralni konzul v Muenchenu, za zaščito generalnega konzulata Jugoslavije in stanovanja generalnega konzula, je Kunc dejal, da bi ustrezna rešitev bila edino radikalno in trajno onemogočanje delo-vanja kvizlinških zločincev in pre- lca sno°^Stran^° Preostale o-(.''h Dn.irazum o prepovedi je- ^*'uskuSOv. ()l>lf’'sltinajn°vejših dogodkov na tiCltait|°vejšiJi ^ Kunc “gotovil, napadi na mlado a-potrjujejo, da izbir “sl v nekaterih drža-rOe®točifJ° sredstev v naporih, gi^ht jn ureditev razmer v vPr ,na ,em Področju. i h l,'!1'0 j*a.anje. kako komentira \ifij Jay° turškega zunanje- p tj.°s>h j 'Brkina o prijateljskih 'S® okro8°slav^° in želii Tur- W C edz81edri °dn01sirUŽČ^v Poudaril, 7 ’ if, it? Uri o mn* 1 med sz in fin- J tjs6° aasltliučiirazmer v severni «5^ ora?eln J J?: «Upamo, da 9 V* 'šiit/®jel od bcUj°čih Posod ta 10 S 'V*°dejn°d Severa na Jug in vplival na države , )», en s-dpik fjn , -/v 'Ir* ZaJe Znh,Skv v'ade Karja-iz,t?°v°ljstVva 11 za gostoljub- M? H0ii*evan,°.m Je ug°t0Vl1 iJV' °vadr*avamn e odnosov med V. ie • aai ap?a in je povabil V d> dagoVorUFinsko. Hru-88 bo ,„A da. vabilo spre-sPoiocil,datum obi- Dopisnik zahodnonemške agencije DPA v Atenah je pred dnevi, sklicujoč se na informacije grškega zunanjega, ministra Jauda, poročal, da ima jugoslovanska vlada ramen dati pobudo za medbalkan-sko sodelovanje, ki bi zajelo Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo, Bolgarijo in Romunijo. Na vprašanje, kaj lahko reče v zvezi s to vestjo, je Kunc odvrnil; «Nobena podobna pobuda se ne pripravlja v državnem tajništvu za zunanje zadeve. Prav tako nam ni nič znanega o taki pobudi na kateri, koli drugi strani.« B. B. Včeraj so se bila začela v ministrstvu za delo pogajanja s predstavniki delodajalcev, ki pa niso imela uspeha. Zato so sindikalne organizacije danes potrdile akcijski program, ki so ga bile objavile že včeraj in ki določa, razen zasedbe rudnikov, tudi celo vrsto razčlenjenih stavk v razdobju od 5. do 10. marca. Toda prav za 5. marca je minister za delo Bertinelli določil nov sestanek med predstavniki sindikatov in delodajalcev. s tem v zvezi je pozval sindikalne organizacije, naj prekinejo sedanjo sindikalno akcijo. Nove velike sindikalne akcije so napovedane tudi v zvezi z borbo kmetijskih delavcev. Tajništvo zveze kmetijskih delavcev OGIL je v zvezi s pooblastilom, ki mu ga je dal šesti kongres, določilo za 11, marca stavko in manifestacije kmetijskih delavcev. V zadevnem sporočilu je rečeno, da mora dan borbe pomeniti začetek velikega gibanja proti nepopustljivosti delodajalcev, da se uveljavi temeljita sprememba strukture mezd in pogodb ter nova politika, ki naj temelji na splošni agrarni reformi. Med drugim se bodo kmetijski delavci borili za popolno priznanje poklicne sposobnosti posameznih delavcev, za priznanje mezd na podlagi učinka dela, za skrajšanje delovnega urnika, za sindikalne pravice v podjetjih, za priznanje razčlenjenih sindikalnih pogajanj, za kolektivna pogajanja ter za moderen sistem socialne varnosti. Na dan stavke bodo velika zborovanja, na katerih bodo govor-kini obrazložili delavcem sklepe šestega vsedržavnega kongresa. Tajništvo zveze kmetijskih delavcev je določlo za 5, marec dan borbe spolovtmrtJeV" tef jV pozvalo svoje organizacije, naj organizirajo čimvečjo udeležbo članov pri tej akciji. Sindikata italijanskih železničarjev CGIL in UIL sta sklenila poostriti akcijo delavcev, nameščenih v železniških delavnicah za polnjenje akumulatorjev. Razglasili so 48-urno stavko, ki bo trajala od 8. do 10, marca. Stavko so razglasili, ker nočejo tem delavcem priznati dajatev, ki jim pritičejo. V Neaplju so tamkajšnji pristaniški delavci začeli danes 24-urno stavko iz protesta, ker nekatera velika podjetja za raztovarjanje blaga v neapeljskem pristanišču uporabljajo lastno osebje, ki ga izberejo med svojimi nameščenci, in ne pristaniških delavcev, ki so vpisani v štiri pristaniške družbe. Stavka približno 2.000 pristaniških delavcev. V Milanu se je danes sestal centralni odbor FlOM-CGIL in je proučil rezultate borbe kovinarjev za obnovitev delovne pogodbe. Glavni tajnik je podal poročilo in ugotovil, da je nova delovna pogodba kovinarjev v bistvu dosegla smotre, ki si jih je bil sindikat zastavil, in ki se tičejo ne samo novih gospodarskih pogojev, temveč predvsem uveljavitve nove pogodbene strukture, ki določa priznanje razčlenjenih dopolnilnih pogajanj sindikatov kot pogodbenega agenta na vseh ravneh, ki je zakonito priznan v podjetjih. Poudaril je, da doseženi rezultati odpirajo novo razdobje v delovnih odnosih. Eugcne Black U Tantov svetovalce NEW YORK, 1. — Zvedelo se je, da bo bivši predsednik med-' narodne banke za obnovo in razvoj Eugene Black postal posebni finančni svetovalec glavnega tajnika OZN U Tanta. Zadevo U Tant že zdavnaj proučuje. Med nalogami novega svetovalca bo tudi ureditev prispevkov številnih držav, ki so zaostale s plačevanjem, in znašajo skupno 121 milijonov dolarjev. Nekatere države, kakor na primer Francija in SZ, nočejo načelno plačevati stroškov OZN v Kongu, mnoge države pa so zaostale edinole iz upravnih razlogov. Zadevo proučuje sedaj posebna komisija 21 članov in o njej bodo razpravljali maja na posebnem zasedanju skupščine. Ni izključeno, da bo Eugene Black obiskal razne prestolnice, da se s tamkajšnjimi vladami sporazume o obročnem odplačevanju zaostalih prispevkov. Opozorilo jemenske vlade Veliki Britaniji SANA, 1. — Jemenska vlada -Je objavila sporočilo, v katerem pravi, da egiptovske in Jemenske sila se ne bodo obotavljale, začeti boje proti Veliki Britaniji, da branijo zakonite pravice Jemencev na je menski zemlji. Izjava obtožuje Angleže zaradi napadov na jemensko ozemlje ter poziva arabsko prebivalstvo, naj se upre proti Veliki Britaniji, če bo ta nadaljevala svoj napad proti Jemenu. Dr. Stane Pavlič veleposlanik FLRJ v Belgiji BEOGRAD, 1. — Z ukazom predsednika republike je bil za veleposlanika Jugoslavije v Belgiji i-menovan dr. Stane Pavlič, ki je bil doslej na raznih diplomatskih misijah v inozemstvu. Med drugim je bil Stane Pavlič od leta 1957 do 1961 veleposlanik Jugoslavije v Džakarti. iiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiuiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiililiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii Francoski rudarji stavkajo kljub odredbi o mobilizaciji «Combat» poudarja; da bi utegnila biti vladna politika zelo nevarna • Bidault pod nadzorstvom v Londonu ? PARIZ, 1. — Danes so začeli v Franciji stavkati delavci v nacionalizirani industriji premoga, čeprav je francoska vlada odredila mobilizacijo rudarjev. Mobilizirali jih bodo 4. marca, če bi njihova stavka trajala več kot tri dni. Stavko so razglasile vse tri sindikalne organizacije: CGT (ki je za sedaj razglasila stavko za 48 ur, a se bo verjetno pridružila ostalim organizacijam, ki so določile stavko za nedoločen čas), krščanska CFTC in socialistična For-ce Ouvriere. Na severnem področju Francije, kjer se pridobiva koks, ki je potreben za pridobivanje gorilnega plina, je vlada odredila mobilizacijo delavcev že za danes. Zato so delavci sicer prišli na delo, toda delajo počasneje. Raztrosili so tudi letake, ki pravijo med drugim: «Z ukrepom, ki velja samo v vojnem času, preprečuje go-listična vlada delavcem pri proizvodnji koksa, da bi branili svoje zahteve. Pot k diktaturi je odprta. Zaradi tega bodo delavci odgovorili s tem, da bodo omejili proizvodnjo na minimum«. V drugih rudnikih pa večina delavcev ne dela. Zanje bo dekret o mobilizaciji stopil v veljavo v ponedeljek ali torek. Vse tri sindikalne organizacije so skupno protestirale proti dekretu o mobilizaciji rudarjev in opozorile, da bo vlada odgovorna za vse morebitne posledice. V Franciji je več sindikalnih federacij pozvalo svoje člane, naj stavkajo iz solidarnosti z rudarji. Prvikrat po dolgih letih so tri sindikalne organizacije na tem sektorju nastopile enotno, * Tudi na drugih sektorjih se opaža živahno sindikalno gibanje. O-polnoči Sh je začela 24-urna stavka osebja francoske radiotelevizije zaradi razbitja pogajanj o izboljšanju delovnih pogojev. Železničarji, včlanjeni v CGT so danes skupno manifestirali na delovnih mestih. Sindikalne federacije bodo 4. marca določile morebitne stavke. Sindikalne federacije nameščencev pri proizvodnji elektrike in plina so se sestale nocoj, da proučijo položaj. Včeraj in danes so delavci tega sektorja zapustili za kratek čas delo in se zbrali na skupnih zborovanjih. Pariški «Combat» piše, da bi de Gaulie rad v kali zatrl vse sindikalne zahteve. List poudarja, da je takšna vladna politika v sedanjem trenutku lahko zelo nevarna Finančni minister pa je po-radiu izjavil, da vlada ne bo sprejela zahtev sindikatov po zvišanju plač in skrajšanju delovnega tedna, ker bi to »ogrozilo izvajanje sedanjega gospodarskega načrta«. Pariški desničarski list «L’Auro-re» trdi, da živi Georges Bidault, ki je voditelj oasovskega »narodnega sveta odpora«, s svojo družino v Londonu. List dodaja, da Bidaulta noč in dan stražijo, da bi preprečili njegovo morebitno ugrabitev. Tednik »Minute« pa trdi, da so francoski agenti že prejšnji mesec pripravljali načrt za u-grabitev Bidaulta in ostalih članov omenjenega sveta. Omenjeni svet sestavljajo: Argoud, Bidault, Soustelle in Gardv. Sestati se je imel v Muenchenu, toda Bidault je bil zadnji trenutek obveščen o načrtu za ugrabitev in je se- stanek odložil. V Londonu je predstavnik angleškega zunanjega ministrstva izjavil, da ni nobenega znaka, ki bi dopuščal domnevo, da je Bidault sedaj v Angliji. V zvezi z ugrabitvijo Argouda pa poročajo iz Bonna, da je ta prav gotovo stanoval v hotelu »Eden Wolff» v Muenchenu. A-gencije zatrjujejo, da so tam našli v neki sobi njegovo prtljago pod imenom Zinel iz Pariza, čigar datum rojstva je isti kakor Argoudov. Med zasliševanjem nedavno aretiranih oasovcev je policija baje zvedela, da so ti pripravljali atentat na predsednika vlade Pompi-douja, notranjega ministra Freya in njegovega sodelavca v borbi proti OAS Sanguinettija. Razen tega so pripravljali napad na avtomobil, s katerim prevažajo vsak dan na sodišče obtožence atentata na de Gaulla v Petit-Clamartu. Ce pri tem ne bi uspeli, pa so nameravali izvršiti oborožen napad na zapor Sante, tako da bi med nastalo zmedo obtoženci in morda tudi drugi politični kaznjenci lahko zbežali. Veliko razburjenje je nastalo danes v dvorani, kjer poteka proces proti omenjenim atentatorjem. Med odmorom je namreč neznanec telefoniral, da bo čez 15 minut eksplodirala v dvorani bomba Orožniki so v vsej naglici in med največjo paniko izpraznili dvorano ter jo preiskali. Našli niso ničesar. Razprava se je nato nadaljevala z govori braniteljev. Pričakuje se, (la bo proces zaključen jutri ali pg najpozneje v ponedeljek. Nova izzivanja ZDA proti Kubi HAVANA, 1. — Kubanska vlada je spipročila, da je ameriški torpedni lovec «Harold J. Ellison« 23. februarja namenoma zadel ob majhno kubansko trgovsko ladjo «Joven Amalia« v bližini zaliva Guantanama. Sporočilo dodaja, da je ameriška ladja sledila 45 minut kubanski ladji v razdalji 25 metrov. V okvir ameriškega pritiska na Kubo spada tudi sklep o okrepitvi strateškega letalskega oporišča v Homesteadu na Floridi. Razen tega poživljajo v Washing-tonu hladno vojno z objavljanjem raznovrstnih trditev v zvezi s Kubo. Tako je na primer ravnatelj CIA McCone v komisiji za zunanje zadeve predstavniške zbornice izjavil, da se je na Kubi lani vež-balo okoli 1500 ((revolucionarjev«, ki da prihajajo iz raznih držav Latinske Amerike. Dejal je, da jih vežfeajo v sabotažni in gverilski dejavnosti. McCone je zatrjeval, da je tudi letos že prišlo enako število oseb na podobno vežbanje. Izjavil je, da prihajajo omenjeni ((revolucionarji« iz vseh držav Latinske Amerike, razen iz Urugvaja, ker da služi Urugvaj za opori, šče tem operacijam in da rimajo komunisti interes vzdrževati z U-rugvajem dobre odnose«. Končno je McCone trdil, da vsi ti potuje, jo pod lažnim imenom ter da jim kubansko poslaništvo v Mehiki daje vizume na posebnih listih in ne na potnih listih. Tehniki na delu za odstranitev nevarnosti žarčenja v atomskem centru v Ispri v Italiji RIM, 1. — Tajnik republikanske stranke je bil danes zadnji na vrsti na «Volilni tribuni«. V uvodnih besedah je pojasnil, da je bil PRI prvi, ki se je ločil od centrističnih vlad že lta 1953, leta 1957 pa je prešel odločno v opozicijo, ker je menil, da cen-tristične vlade ne morejo rešiti perečih vprašanj demokratične obnove dežele in uresničenja socialne pravičnosti, če se k temu nujnemu delu ne pritegne- jo socialisti. Nato je dal v glavnem pozitivno oceno dosedanjega dela vlade levega centra in pripomnil, da se ni uresničilo nobeno od napovedovanj nasprotnikov te politike. Vendar pa vlada leveffa- sentra ni uresničila vsega, kar bi bila mogla uresničiti, zlasti kar zadeva deželno ureditev, če se KD ne bi bila umaknila iz razlogov, ki so v glavnem volilnega značaja. Reale je poudaril, da so bili republikanci vedno regionalisti in vedo, da deželna ureditev ne bo uresničena, če se politika levega centra ne bo nadaljevala in okrepila; ta politika je nujno orodje ne le za dosego deželne ureditve, ampak tudi za dosego drugih važnih smotrov demokratične obnove in socialne pravičnosti. Program PRI zahteva uveljavljenje načela dejanske pravičnosti med družbenimi sloji; povečanje dohodkov in povišanje življenjske ravni revnejših slojev; boljšo, modernejšo in učinkovito organizacijo države; postopno odpravo neravnovesij v gospodarskem razvoju posameznih področij; strogo pravičnost proti davčnim utajam; postopno rešitev resnih gospodarskih in socialnih vprašanj v kmetijstvu; preureditev in večjo učinkovitost socialnega skrbstva; šolo, ki naj ustreza potrebam modernega sveta; razvoj zadružništva. Reale je zaključil, da je vse to moč doseči le »v miru, varnosti in svobodi naše dežele«. Kar zadeva zunanjo politiko, je Reaie dejal, da se republikanci zavzemajo za gospodarsko in politično združitev Evrope, za ohranitev obrambne solidarnosti Zahoda in za iskanje poti, da bi zagotovili mir in pomirjenje med velesilami. V odgovorih na vprašanja novinarjev je Reale pojasnil, da republikanska stranka ni socialistična stranka, tudi če zagovarja nacionalizacijo, ko gre za bistveno jav no služnost, ki more pospeševati zasebno pobudo na vseh drugih področjih in ki more pospeševali »tisto gospodarsko tekmovanje, ki je osnova resnično liberalnega nauka«. Ce izvzamemo odgovore na manj važna in celo povsem neresna vprašanja, nam ostane le odgovor Realeja na vprašanje, kaj meni o porastu cen. Reale je dejal, da se glede tega širijo mnoge netočnosti, zlasti ko se zatrjuje, da se je naraščanje cen začelo z vlado levega centra, medtem ko je vsem znano, da se je to naraščanje začelo že leta 1961. Že letos so cene porasle za 2.9 odst. lani pa so porasle za 5.9 odst. Kje so vzroki? Pravilno se ugotavlja, Cia je porast cen posledica povečanja potrošnje, kar je spet posledica plač, pokojnin in mezd; k temu je treba dodati še povišanje stanarin, ki naraščajo avtomatično z vsakim prvim januarjem. Kdo pa zahteva povečanje stanarin? — se je vprašal Reale in dodal, da desnica, ki napada politiko levega centra, bi morala biti dosledna: »Pred dnevi je Malagodi v Imenu liberalne stranke dejal dobesedno, da se je industrijska proizvodnja zmanjšala; včeraj pa je predsednik Confindustrie dr. Cicogna dejal, da se je industrijska proizvodnja lani povečala za 9 odst. Želel bi, da bi se ti ugledni predstavniki gospodarske desnice med seboj sporazumeli! Hkrati je Malagodi zatrjeval, da je finančni trg v stagnaciji in da ni moč več plasirati niti ene delnice niti ene obveznice. Vendar je minister Co lombo nedavno povedal, da so v lanskem letu plasirali za 1810 mi-liiard delnic in obveznic proti 1478 milijardam v letu 1961. kar pomeni za 22,4 odst. več kot v letu 1961; še več: nedavno so v dveh dneh plasirali 100 milijard obveznic (50 milijard IRI in 50 milijard IMI). Reale je tako zaključil: »V nekem turinskem časopisu sem ci-tal: Na trg so pripeljali mnogo »elja; že toliko časa ga nismo videli, in tudi cena je bila nižja kot bi pričakovali. Ali hočete, da začnem vpiti: Kako sijajna je politika levega centra, ki je znižala ceno zelja? (Splošen smeh) Preprosta resnica je v tem, da je treba gledati in proučevati te pojave v celoti z resnostjo in objektivnostjo, ne z voljo, da bi preslepili bližnjega in pridobili glasove, ampak z voljo, da bi popravili to, kar ne gre v italijanskem gospodarskem življenju«. Centralni odbor PSI je danes zaključil svoje delo in dokončno odobril kandidatne liste za poslansko zbornico in senat. Ne bodo več kandidirali naslednji dosedanji senatorji: Jorio (Umbria), So-lari (Udine), Bardellini (Ferrara), Negri (Mantova) in senatorka Pa-lumbo (Noto-Siracusa), ki jih bodo zamenjali zapovrstjo: Ceccati, Bo-nacina, Tortora, Carettoni in Mar-tinez. Prof Vittorelli, ki še ni bil parlamentarec, bo nastopil v nekem senatorskem okrožju v Luca-niji. Nenni bo nosilec liste v Milanu in Rimu. Bundesrat odobril pogodbo s Francijo BONN, 1. — Bundesrat je danes odobril francosko - nemško pogodbo. Za odobritev je glasovalo 29 deželnih predstavnikov, 12 pa se jih je vzdržalo. O pogodbi bodo sedaj razpravljali v Bun-destagu, ki jo bo verjetno tudi odobril, nakar bo prišla znova pred Bundesrat, da jo dokončno odobri pri drugem čitaniu. Istočasno so odobrili tudi resolucijo, ki pravi, da Bundesrat z naklonjenostjo sprejema francosko-nemško pogodbo. Bundesrat poziva vlado, naj se zavzema, da bi z izvajanjem te pogodbe dosegli »velike smotre, ki si jih je zvezna republika sporazumno z ostalimi zavezniškimi državami zastavila, in ki so sestavni del njene politike«. Ti smotri' so: «1. O-hranitev in okrepitev enotnosti svobodnih narodov in še posebej tesnejše sodelovanje med Evropo in ZDA. 2. Uresničenje pravice do samoodločbe za nemško ljudstvo in vzpostavitev nemške e-notnosfi. 3. Skupna obramba v okviru atlantskega zavezništva in integracija oboroženih sil držav tega zavezništva. 4. Združitev Evrope po poti, ki se je že začela, in vključitev Velike Britanije ter drugih držav, ki to želijo. 5, Odprava trgovinskih pregrad s pogajanji med evropskim skupnim tržiščem, ZDA, Veliko Britanijo in drugimi državami v okviru GATT. Francosko - nemšao sodelovanje, ki se navdihuje po teh smotrih, bo služilo vsem državam in bo prispevalo k miru na svetu«. Med razpravo je govoril najprej zahodnoberlinski župan Brandt v imenu dežel, kjer so na oblasti so. cialdemokratske deželne vlade, za njim pa kancler Adenauer. Brandt je izjavil, da se predstavniki vseh zveznih dežel strinjajo o važnosti in potrebi trajne, mirne in prijateljske ureditve francosko-nemških odnosov. Vendar pa so mnenja, da js potrebna tudi izjava o politični volji, ki naj razprši «zgrešena tolmačenja, ki jih v tujini dajejo sporazumu«. Zbornica je zavrnila predlog so- cialdemokratskih dežel, naj bi v besedilo pogodbe vključili uvod, ki bi poudaril zvestobo NATO, ter da ni neskladnosti med to pogodbo i.n politiko o enotni Evropi. Brandt je zahteval tudi, da bi mo-rali v pogodbo vključiti berlinsko vprašanje, ker zahodni Berlin želi, da bi države, ki jamčijo njegove pravice, to priznavale tudi v bodoče, in med temi državami je tudi Francija. Kancler Adenauer je odločno za-govarjal pogodbo in je dejal, da ni nobene povezave med podpisom te pogodbe in neuspehom bruseljskih pogajanj. Dodal je, da francosko-nemška pogodba ne bo negativno vplivala na nemško stališče v NA-TO. Dalje je trdil,da se ne smejo precenjevati težave glede vstopa Velike Britanije v skupno tržišče. Končno je kancler izjavil, da zavezništvo med Bonnom in Parizom predstavlja »nepremostljiv iez pro. ti napredovanju komunizma«. Policija ubila štiri delavce v Karačiju KARAČI, 1. — Policija je danes streljala na množico stavkajočih na industrijskem področju v Karačiju. Ubite so bile štiri osebe, drugih šest pa je bilo ranjenih. Uradno trdijo, da so stavkajoči delavci metali kamenje proti tekstilni tovarni, kjer so delali stavkokazi, in so nato skušali priti v tovarno. Policija jih je začela razganjati, in sledili so spooadi, med katerimi je policija streljala. MOSKVA, 1. — Hruščov je sprejel danes glavnega tajn"ka indijskega zunanjega ministrstva R. K. Nehruja. Razgovor je trajal 90 minut. AL2IR, 1. — Alžirska vojska je poslala 48 mladih častnikov v Sovjetsko zvezo na višje vojaško šolanje. častniki so odpotovali sinoči. DŽAKARTA, 1. — Sovjetski minister za obrambo Malinovski bo prišel konec meseca v Džakarto na desetdnevni obisk, na vabilo predsednika Sukarna. iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiintiiiiii NA VOLILNI TRIBUNI JE NASTOPIL VČERAJ REALE ^Nadaljevanje politike levega centra je za Italijo zgodovinska nujnost» Danes bo nastopil na «volilni tribuni» predsednik vlade Fanfani ■ Centralni odbor PSI odobril kandidatne liste za poslansko zbornico in senat iiiiiiiHiiiiiiiiiii Kljub napovedi, da bodo v Ženevi predložili nov zahodni načrt z novimi predlogi glede vprašanja nadzorstva v sporazumu za prepoved jedrskih poskusov, se to včeraj še ni zgodilo. Pač pa sta oba predsednika razorožitvene konference sporočila, da sta sprejela predlog indijske delegacije glede rezerviranih in tajnih sej, ki se bodo začele v ponedeljek, in o katerih ne bodo pisali zapisnikov, zato da bi delegati lahko svobodneje obravnavali vpraš—ij» prekinitve poskusov. Delegati SZ, CSSR in Bolgarije so očitali zahodnjakom, da hočejo Vnesti v pogajanja tehnična vprašanja, da bi s tem onemogočili sporazum. Sovjetski delegat pa je še posebej vnovič poudaril, da so tri inšpekcije letno, v katere je SZ privolila, skrajna meja, kajti dopustitev večjega števila inšpekcij bi pomenila, dati zahodnim državam možnost vohunstva v Sovjetski zvezi. Iz Bonna pa je prispela novica, da je Bundesrat po prvem čita-nju včeraj odahrtf 'francosko-nemško pogodbo, ki mora sedaj pred Bundestag nato pa ponovno pred Bundesrat, da bi bila dokončno odobrena. Zanimivo je, da je socialdemokratski zahodnoberiin-ski župan Brandt zahteval izčrpno obravnavanje vprašanj: ali res obstaja popolna enakost pogledov o evropski in atlantski politiki, ali bo pogodba okrepila atlantski pakt in, končno, ali bo EST s pogodbo okrepljeno. Adenauer je seveda odločno zagovarjal pogodbo in |iri tem kot važen argument navedel, da predstavlja »nepremostljiv jez proti napredovanju komunizma«. S Kube poročajo o nadaljnjih nevarnih ameriških izzivanjih proti Kubi. Gre predvsem za najnovejši incident, ko je 23. februarja neki ameriški torpedni lovec nalašč zadel oh majhno kubansko trgovsko ladjo. Poleg tega so A-mericam okrepili letalsko oporišče na Floridi. V Pekingu nadaljuje glasilo kitajske KP polemiko s Togliattijem, katerega napada z očitki, da je istega mnenja »kot maršal Tito« in da trdi, da bi se »z odpravo nesoglasij med blokoma mogel uresničiti svet brez vojne,« ter dodaja, da so »ideje tovariša Togliattija preveč naivne«, ker da njego ve in Titove ideje pomenijo, »da bi se morale socialistične države odreči svoji obrambi« itd. V Italiji se pripravlja za pri- hodnj' torek stavka 40.000 rudarjev, a včeraj so tri največje sindikalne organizacije odredile 24-urno simbolično zasedbo vseh rudnikov. Za 11. marca pa so določen,- stavke in manifestacije kmetijskih delavcev. , Včeraj so začeli rudarji stavkati tudi v Franciji, in sicer v vseh nacionaliziranih premogovnikih, čeprav je francoska vlada odredila njihovo mobilizacijo, če bo stavka trajala več kot tri dni. V PRIČAKOVANJU NOVEGA NAČRTA ZDfl Od ponedeljka dalje \r v Ženevi tajne seje ŽENEVA, 1. — Predsednika razorožitvene konference sta danes sporočila, da sta sprejela predlog indijske delegacije, naj bi imeli rezervirane in tajne seje, da bi na njih lahko prosteje obravnavali vprašanje prekinitve jedrskih poskusov. Seje bodo oči ponedeljka dalje. Njih koristnost je v dejstvu, da se ne pišejo zapisniki, zaradi česar si delegati lahko svobodneje izmenjajo misli. Ameriški, britanski in kanadski delegat so danes podprli Ca-vallettijev predlog o določitvi dnevnega reda. Kanadski delegat pa je še posebej pozval tri jedrske velesile, naj se sporazumejo, in je dejal, da tri ali štiri inšpekcije več ali manj ne smejo biti ovira za sporazum. Predstavniki Sovjetske zveze, CSSR in Bolgarije so obtožili zahodne države, da hočejo vnesti v pogajanja tehnična vprašanja, da onemogočijo sporazum. Češkoslovaški . delegat je izjavil, da bi se bilo treba predvsem potruditi, da se najde političen sporazum o št*-vilu inšpekcij in o številu avtomatskih postaj. Bolgarski delegat je izrekel priznanje italijanskemu delegatu, dodal pa je, da se ne strinja s seznamom vprašanji ki jih je Cavalletti predložil. Dodal je, da je vsekakor glavno vprašanje v političnem sporazumu. Poudaril je, da je to dejansko priznala tudi Italija, ki ni v svoj seznam vključila predlogov o številu inšpekcij in nadzorstvenih postaj. Cavalletti je v odgovoru izjavil, da namenoma ni vključil tega spornega vprašanja, zato da olajša delo. Sovjetski delegat Carapkin je poudaril, da je Sovjetska zveza privolila že v veliko koncesijo, ko je sprejela načelo inšpekcij na kraju samem, in privolitev v tri inšpekcije letno je skrajna meja, do katere Sovjetska zveza lahko gre. Ce bi privolila v več kot tri inšpekcije, bi to pomenilo, dati zahodnim državam možnost vohunstva na sovjetskem ozemlju. lledsebojno sporazumevanje ali razpihovanje nesporazumov (Od nagega stalnega dopisnika) Sprejemi v Kremlju so posebna vrsta mednarodne ((opazovalnice*. Na dnu velike marmorne Georgijevske dvorane je posebno mesto za najvišje sovjetske voditelje in za diplomatski zbor. Od ostalih povabljencev jih deli spodnji del velike mize, ki se v obliki črke U razteza skozi vso 50 m dolgo dvorano. Na tem dolnjem kraju je vedno okrog 100 tujih dopisnikov. Skrbno spremljajo vsak korak, vsak gib oseb za mizo: kdo se s kom pogovarja, koliko se je s kom zadržal, kdo je koga poiskal, kdo se je komu izognil..., posebej pa seveda, s kom se zadržuje Hruščov in s katerimi veleposlaniki se največ razgovarja. Skušajo ujeti r.jegove polemične duhovite dialoge z diplomati in iz vseh teh podrobnosti sestaviti politični mozaik tistega trenutka. Pred nekaj dnevi je bila ta svojevrstna mednarodna ((opazovalnica* spet aktivna ob sprejemu v čast laoškega kralja. Glavno pozornost je prav te dni u-smeril mednarodni razvoj. Največ dopisnikov je opazovalo g.-banje kitajskega veleposlanika. Dan prej — na laoškem spreje mu v hotelu oSovjetskaja* je Hruščov, ki so ga zahodni dopisniki pričakovali s celo vrsto vprašanj o odnosih s Kitajsko, poiskal med diplomati pekinškega predstavnika in s tem, da ga je objel, odgovoril novinarjem, da vse razlike v mišljenju med vodstvi komunističnih partij o-stanejo vedno samo družinski prepir, od katerega nimajo drugi kaj pričakovati. V Kremlju pa je kitajski veleposlanik ostal ob strani in se izogibal brzopo-teznim diplomatskim stikom, do katerih prihaja na teh sprejemih S te strani z ((opazovalnice* ni bilo mogoče opaziti novih e-lementov. Tudi drugega značilnega srečanja ni bilo. Od takih priložr nostih je Hruščov navadno vedno živahno izmenjal nekaj diplomatskih duhovitosti z ameriškim veleposlanikom. Tokrat pa se je vse omejilo le na pozdrave. Sicer je res, da je ameriški veleposlanik Kohler novinec v Moskvi, vendar prekinitev teh dialogov nihče ne razlaga samo s tem, da se washingtonski pred stavnik še ni dovolj vživel. Videti je, da se je dialog zadnje čase malce ohladil. Vzrok iščejo vsi v ponovnem proučevanju zunanjepolitične orientacije v Wa-shingtonu. Zdaj v Moskvi živo razpravljajo, kaj naj bi ta zastoj prinesel. Vsem je jasno, da so centrifugalni fenomeni ne evropskem Zahodu zadali težave ameriški zunanji politiki. Dopuščajo možnost, da so spričo teh težav u-tegnile začasno »zamrzniti* nekatere kombinacije in načrti iz «paketa» sovjetsko-ameriških odnosov. Skrbi povzročajo znaki vse hujšega pritiska v Ameriki, da tega ((zmrzovanja* ne bi obrnili v proces ogrevanja medsebojnega sporazumevanja, ampak v razpihovanje nesporazumov i,n nasprotovanj. Nedavno se je pojavila knjiga nekega vidnega zahodnega diplomata, ki kar dobro osvetljuje alternative, pred katerimi se je našla ameriška politika. Bivši italijanski veleposlanik v Moskvi Fietromarchi, ki je zdaj v pokoju, je objavil vtise o poststalinski orientaciji sovjetske politike, s katero se je spoznal med svojim petletnim bivanjem v Moskvi, Njegov zaključek je: Sovjetska zveza želi mir, ker ji je potreben za uresničitev načrtov notranjega razvoja. Deset do dvajset let mirne izgradnje bi rešilo vse notranje probleme in ustvarilo iz ZSSR največjo industrijsko silo na svetu. Tukaj menijo, da so morda tudi Američani začeli podobno misliti in da je zato pri njih tako glasno slišati vprašanje: Ali naj izustimo Sovjetski zvezi teh deset let mirne gradnje ali pa naj jo z napetostjo hladne vojne oviramo? Poleti lahko v moskovskih hotelih za vsako peto mizo srečate ameriške turiste. Prihajajo z zelo kritičnimi predsodki in tako tudi ocenjujejo sovjetsko stvarnost. Hkrati pa na vse napravi vtis vizija o tem,, kaj bi ta dežela postala, če ji bo dano desetletje mirne izgradnje. Mnoge sem med kosilom za isto mizo vprašal: «Kaj mislite o ameriških izgledih v miroljubni tekmi?* Neki turist iz Detroita, ki je po poreklu Rus, je na kratko povedal mnenje vseh: ((Amerika bo izgubila tekmo, dobil pa jo bo svet in s tem tudi Amerika. V okoliščinah hladne vojne se Amerika morda rešuje poraza, toda to je nevarno za ves svet, s tem pa tudi za Ameriko.* Tako je iz Moskve, ne brez zaskrbljenosti, videti alternative, v katerih se je znašla ameriška politika v ognju razprav, ki jih je povzročila Kennedyje-va usmeritev. Skozi to prizmo gledajo tudi odsev vsake ameriške poteze. Po eni strani so nekatere izjave Bele hiše sprejeli kot ohrabritev, po drugi strani pa so nekatera konkretna dejanja izzvala nasproten vtis. Gre predvsem za obnovitev jedrskih eksplozij v Nevadi, za novo kampanjo okrog Kube m za zavlačevanje novih stikov glede Berlina. Teh stvari sicer še nihče nima za končno preusmeritev Washingtona. pač pa za nevarno dvostransko taktiziranje ki pomeni popuščanje domačim skrajnežem in ki je poskus, da bi oslabili dinamiko sovjetske pobude. Se pred kratkim sem slišal od nekega zahodnega diplomata v Moskvi takšnole oceno; ((Dinamika Hruščovove pobude za sporazumevanje je vzbudila centrifugalne sile na zahodu, ki jih je Amerika še do nedavnega s centripetalnimi vezmi hladne vojne uspevala obdržati skupaj in pod svoj'm vplivom.* Odtod verjetno izvira tudi težnja, da bi to dinamiko, v občutljivem trenutku za Zahod, nekako zaustavili z nevarnimi sredstvi hladne vojne. Računajo, da bi tako pobudo usmerili drugam. Kennedy je nedavno izjavil, da je sovjetsko-kitajski spor ena glavnih točk ameriške politike. V Moskvi se sprašujejo, v kakšnem smislu; ali v tem, da spor potrjuje,'v kakšni 'meri sOVjčtt" ska vlada želi dosledno izvajati politiko koeksistence ih1' spčH razumevanja z ZDA ali pa v tem, da ta spor nudi ameriški politiki možnost manevriranja pri omejevanju dinamike sovjetske pobude z razpihovanjem nesporazuma znotraj tabora. Iz Washingtona ni o tem nobenih pojasnil. Toda pritisk na Kubo (tu gre očitno za stimulacijo kitajskih tendenc) in izogibanje sporazumu, ki bi realiziral sovjetske pobude, v nekem srni-slu govore za drugo varianto. Značilna je razlika med ameriškimi in sovjetskimi reakcijami v podobnih okoliščinah. Medtem ko v Washingtonu prevladuje špekulativnost glede sovjetsko-kitajskega spora, pa je sovjetsko stališče do francoskega ekstremizma v zahodnem bloku in torej določeno. Čeprav os Pariz-Bonn lahko pomeni slabitev a-meriškega partnerja v njegovem lastnem bloku in torej določeno taktično prednost za Moskvo, je vseeno sovjetska vlada takoj obsodila to os kot plod hladne vojne in zapreko na poti do koeksistence. I kazov za to je več. Na najnovejšo gonjo proti Kennedyju v zvezi s Kubo je Moskva odgovorila z umikom svojih vojaških strokovnjakov. Na jedrske eksplozije v Nevadi je Malinov-ski odgovoril s pozivom za sporazum o prekinitvi poskusov, ne pa z grožnjami o obnovitvi eksplozij s sovjetske strani. Potem je tu še ponudba o nenapadalnem paktu in vztrajno iskanje kompromisa za sporazum o ustavitvi poskusov in pa še konstruktivna pažnja sovjetskega tiska, da bi se izognil polemičnim zaostritvam, ki jih dober del ameriških listov te dni želi. Pomanjkanje dn izogibanje spektakularnim dialogom v Kremlju, je torej treba razlagati kot pričakovanje rezultatov velikih premikov v raznih slojih zamotane formacije mednarodnih odnosov, ne pa kot znake prekinitve dialoga. FRANE BARBIERI iMmjimmmmmmmmmmt < * vi Planinski orel je bil v spopadu z lisico ranjen in je padel v neki potok na Giavenu. Dva lovska čuvaja sta ga ujela. Pustil se je prijeti in je kar krotek ter rad sprejema hrano iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii,i,i„„li,iil„l„„,imiMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII||l||l||||||||lml||||||||||||||||||||m|IM||||||||I.imiiiinii|i|iiiiiiiiiiiiiiii|l|iiiiiiniiiiiiuiii„i,ii„iiiiiiliiiiiiiii,i(iiiiimiiiiimmiii„iiiiili» TUDI V NAŠI BLIŽINI ZOPET SIBIRSKI MRAZ Včeraj je bilo ponekod v Sloveniji -24 V južni Italiji spet povsod sneži Iz tega je mogoče sklepati, da sovjetska vlada sedanjo ameriško politiko ocenjuje kot rezultat spopada notranjih tendenc in alternativ v ZDA ter da s premočrtnostjo svojega stališča želi hkrati podpreti konstruktivno smer v Washingtonu in preizkusiti njihovo doslednost. Do- Na Holandskem niso imeli tako dolge zime že 250 let - Na Madžarskem, kjer v tem letnem času niso imeli takega mraza 90 let, je v mnogih krajih temperatura -30 RIM, 1. — Iz Haaga poročajo, da niso imeli tako dolge zime že polnih 250 let in sicer vse od leta 1713. Kar se pa tiče ostrosti zime, je zima 1829 in 1830 bila nekoliko ostrejša od letošnje in sicer v povprečju za eno desetinko stopinje. Z druge strani pa so letos imeli v povprečju na Holandskem veliko več sončnih dni (256 ur) kot leta 1848, ko so imeli v vsej zimi komaj 167 ur sonca. Toda ne le na Holandskem, tudi drugod se pritožujejo nad mrazom. Najbolj hladno je bilo včeraj v Varšavi, kjer so zabeležili 21 stopinj pod ničlo. V Berlinu so Imeli 10 stopinj, na Dunaju 18, v Ziirichu 12, v Pragi 16, v Oslu 9, v Beogradu 11, seveda povsod pod ničlo. Le v Atenah in v Lizboni so imeli nad ničlo in sicer 5 odnosno 9 stopinj. Posebno pa je mrzli val pritisnil na Madžarskem, kjer že 90 let ne pomnijo takega mraza v tem letnem času. V mnogih krajih dežele je namreč živo srebro v termometrih padlo do 30 stopinj pod ničlo. Cez Madžarsko je mraz prišel v Slovenijo, kjer je bilo v Murski Soboti —24, pa tudi Ljubljana se lahko postavi z okroglo številko —20. Večji del Slovenije je pod snegom. Prav nič na boljšem nismo pri nas. V Rimu je bilo 5 stopinj pod ničlo, v l’Aquili —16, v Bocnu —9 ln najvižja temperatura je bila včeraj v Palermu, kjer so imeli 7 stopinj nad ničlo. Ravnatelj «Izvestij» ter zet Hruščova Aleksej Adjubej z ženo Rado v Rimu na stopnišču nad Piazza Spagna MlIlHIIIIIIIIIIMIIflllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiillllllllUlllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiuillllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllinillllllllllll Eksplozija povzročila uhajajočega smrt šestih plina oseb SIEGEN, 1. — Sest oseb je bilo preteklo noč ubitih v Siegenu (Forenje-Westfalsko) zaradi eksplozij, ki jih je povzročil plin in ki so zrušile neko trinadstropno stavbo. Nekoliko pred nesrečo je bila policija obveščena, da se na cesti zeznava močan duh po plinu. Neka cev je počila in plin se je razširil po hiši. Policija je takoj odšla tjakaj ter opozorila prebivalce poslopja. Najbrž je prav kdo od stanovalcev s tem, da je hotel prižgati luč, nehote povzročil eksplozijo. Izmed sedmih prebivalcev hiše se je rešil samo njen lastnik. Zena. sin, hči, zet in dva vnuka so raili smrt pod ruševinami. Mediem ko so hoteli gasilci omejiti požar, je nastala nedaleč druga eksplozija. Ko je namreč neki avto peljal čez luknjo, kjer je uhajal plin, ki se je sprostil iz počene cevi, je povzročil eksplozijo. Osebe v avtomobilu so komaj še uspele skočiti iz avtomobila, ki gu je ogenj popolnoma uničil. Oblasti so dale izprazniti kakih dvajset hiš, vse dokler bodo trajala popravljalna dela. Uspel vzpon na Breithorn CERVINIA, 1. — Alpinista Vitto-rio Lazzarino iz Casale in Piero A-redi iz Novare sta napravila zimski vzpon po severni steni Brelihoma in sicer po zelo težko do-stopmi steni Young. Zaradi njune dolge odsotnosti so bili že v strahu in šo jima hoteli že na pomoč. Toda minulo noč sta se planinca pojavila na Plateau Rosa. Bila sta skrajno utrujena, kajti njun vzpon se je razpotegnil na pet dni in štiri noči sta morala prebiti v steni. Ker je komunist nc dobi dediščine LONDON, 1. — Edini angleški plemič, ki je član komunistične partije, lord Milford, je bil izlo- čen iz očetove oporoke. Njegov o. če, ki je umrl v decembru minule- V Cortini d’Ampczzo jc svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. Na sliki je sovjetska drsalka Tatjana Ncmecova ga leta v starosti £6 let, je zapustil dediščino 281 tisoč funtov šter. lingov (okoli pol milijarde lir), to. da v oporoko je vključil zahtevo, da nihče, ki je vpisan v komuni, stično partijo ali ki je pristaš komunistične doktrine, ne sme biti deležen njegove zapuščine. Novi lord Milford, ki je star 61 let, ži. vi v svojem podeželskem domu blizu Cheltenhama in se ukvarja s slikarstvom. Ima še tri mlajše brate, njegov oče pa je bil direktor nekega velikega podjetja, ki proizvaja pijače, in lastnik konjušnice dirkalnih konj. Ko so novega lorda vprašali za mnenje v zvezi z gornjo očetovo klavzulo, je rekel, da nima kaj pripomniti; dobesedno je dejal: ((Gre za nekaj, kar se mene ne ti-če.» CAMBRIDGE, 1. — Astronom harvardskega vseučilišča prof. Do-nald Menzel je včeraj zvečer javil, da je spet našel umetni sate. lit «Syncom 1», za katerim so iz-gubili vsako sled takoj po izstrelitvi 14, februarja. Meteorološka služba obrambnega ministrstva v Rimu napoveduje za prihodnje dni še vedno ostro zimo, vendar pa pravijo drugi strokovnjaki, da bo sedanji mraz, ki je posledica anticiklona nad srednjo in severno Evropo, popustil v prihodnjih dveh, treh dneh, nakar se bo vreme ustalilo na svoji normalni ravni. Za prihodnja dva dni pa je gotovo, da bo mraz še vedno oster in v Padski nižini, pa tudi kje drugje v centralni Italiji bodo zabeležili še nižje temperature, kot so jih te dni. Sedanji val mraza je zajel dejansko vso Italijo. Vzhodni del Riviere je zajel oster val mraza, tako da so v Genovi zabeležili 3 stopinje pod ničlo in veje tod oster in hladen veter, ki je povzročil, da so ceste tu in tam poledenele. Mraz je zajel tudi vse področje Chiavarija, kjer, so imeli eno stopinjo pod ničlo, v notranjosti pa so imeli celo do 5 stopinj pod ničlo, na Apeninih pa se sneg nikakor noče taliti, pa čeprav je nebo jasno. V Markah zopet sneži. Zaradi snega so za vožnjo avtomobilov potrebne verige, nekatere ceste so pa sploh za promet zaprte. Iz Ternija poročajo, da je bilo davi v nekaterih krajih te pokrajine —10; ves dan se temperatura ni dvignila nad ničlo. V višjih legah se je spet pojavil sneg. Vsa pristaniška dejavnost je bila v Bariju in Brindisiju ukinjena. Pristaniško poveljstvo v Brindisiju je, pričakujoč velik vihar, pozvalo vse plovne objekte južnega Jadrana, naj se pripravijo na vihar. S severa je začel pihati močan veter z brzino od 80 do 90 km na uro. Tudi v drugih pristaniščih Pugliie so ribiški čolni ostali v zalivih. Iz Brindisija poročajo, da je sinoči sneg pokril vso provinco In s tem spravil v nevarnost mandlje, ki so vsi v cvetju. Snega Je zapadlo do 40 cm. Ponekod so morali pri čiščenju cest priskočiti na pomoč plugi družbe ANAS. Veliko avtomobilistov se je znašlo v težavah in prometna policija je imela polne roke dela. Na mnogih cestah so bile prave snežne nevihte. Tudi v Neaplju in okolici so zabeležili oster mraz, ki ne kaže, da bi popustil. Davi ob 8 so na letališču Capodicbino zabeležili 0 stopinj. Prejšnjo noč pa so imeli celo 2 stopinji pod ničlo. Na ve-zuvijakem observatoriju pa so davi zabeležili kar 5 stopinj pod ničlo. Tudi v Bariju so imeli nekaj snega, ki je pa kmalu skopnel, razen na nekaterih gričkih, in promet se je zato mogel razvijati malone normalno, tako da so imeli edino en incident na periferiji Barija, kjer je izgubil oblast nad krmilom vozač avtobusa, vendur brez večjih posledic. V splošnem je stanje v vsej provinci približno enako, le da je v Puntignanu termometer zabeležil pet stopinj pod ničlo. Pozneje je zopet začelo snežiti. V Latini in njeni okolici že več časa sneži, tako da je sneg prekril vso Fontinsko obalo in promet na državni cesti je težaven. Zabeležili so 2 stopinji pod ničlo. Novi val mraza je zajel tudi Abruce in Molise. V Pescari, kjer sneži že od včeraj, je zapadlo 20 cm snega in zato se promet razvija s težavo. Na področju Chie-tija in province so imeli velike snežne nevihte in v Chietlju je zapadlo 40 cm snega. V pokrajini Chieti je kakih 80 občin blokiranih. V Lancianu so vse komunikacije z zaledjem prekinjene. V Castiglione Messer Marino so morali porušiti nekaj poslopij, ker se je bilo bati, da se porušijo. Tudi v Molise sneži. Veliko cest je neprehodnih in kakih dvajset občin gorskih področij je izoliranih. V Molise se tudi nadaljujejo usadi in v naselju Baranello neki usad ogroža šolo. Zato so morali šolo zapreti. Izprazniti so morali tudi več poslopij zaradi nevarnosti, da se porušijo. S tem je ostalo brez strehe že 250 družin. Tudi v Foggi je minulo noč snežilo. Toda sneg se je kmalu stopil, na Garganu in na vznožju A-penina pa je ostalo 15 cm snega. Temperatura je še ostrejša zaradi močnega vetra in termometer je v Faetu, Rosetu in drugod zabeležil pet stopinj pod ničlo. Ponoči je bilo v S. Marco in Lamis —11. Iz Manfredonije poročajo, da na Garganu še vedno sneži. Manfre-donijski zaliv je zajela nevihta in motoma ladja »Pola* je morala ubrati drugo smer, kot so se morale tudi mnoge druge ladje vr-Mopte Sant’Angelo so J. ftopinj pod ničlo, tnesto daleč na jugu Itttff^e vv gledaliSče s s mu bliliu'ihteo glahba ^ Umrl je slikar Felice Casorati niti, Na zabeležili Lecce, Italije, je danes, torej že ir marcu, zabeležilo prvič v le prvič v letošnjem letu temperaturo —2. Dopoldne je močno snežilo. V Catanzaru in pokrajini je nova snežna odeja debela 10 do 15 centimetrov. Najnižjo temperaturo v vsej Daliji so zabeležili na Cima del Partenio in sicer 22 stopinj pod ničlo. Na Monte Vergine pa je observatorij benediktinskega samostana zabeležil 15 stopinj pod ničlo. V Trevicu, najvišjem naselju avelinske province, so imeli 16 stopinj pod ničlo, dočim so Imeli v Avelinu le tri stopinje. BEOGRAD, 1, — Strokovnjaki geološke fakultete v Beogradu so danes pregledali teren pri vasi Za. voj, kjer je pred dnevi zemeljski plaz preprečil tek reki Visočici. S tem je nastalo novo veliko jezero, v katerem je utonila vas. Sele po poročilu strokovnjakov bodo odlo-čili, ali bodo prebili jez ali bo na zemljepisni karti Jugoslavije za. beleženo novo jezero, katerega ni-vo se vsako uro poveča od 10 do 12 centimetrov. Do vrha zemeljskega jezu je še 17 metrov. Ce bi voda narasla do vrha, bi jezero pogoltnilo še tri vasi. Ukrenili so vse za morebitno evakuacijo prebivalstva teh vasi. PALERMO, 1. — Francesco Rus-so, ki ima 13 let, je ponoči padel s postelje, kjer je spal. Mati mu je takoj priskočila na pomoč in dečka so odpeljali v bolnišnico. Zdravnik pa ni mogel napraviti ničesar drugega, kot da je ugotovil smrt. TURIN, I. — Slikar Felice Casorati je to noč umrl. Njegovo stanje je bilo kritično le nekaj dni. Ko je 5. februarja z nekim prijateljem igral šah, je nastopila embolija in vsa leva stran telesa je bila paralizirana. Zdravniki tedaj niso hoteli dajati prognoze. Vsekakor je bilo izključeno, da bi ga pošiljali v bolnišnico. Preteklo noč je prišel napad; za malo časa se je stanje slikarja spet izboljšalo, toda dobro uro po napadu je umrl. Pri njem je bila lena Daphne Maugham ter sin. Pogreb bo jutri na občinske stroške. — Felice Casorati se je rodil l. 1886. Ze v mladosti je pokazal nagnjenje ne samo k slikarstvu temveč tudi h glasbi. Toda pri vsem tem je dokončal klasično gimnazijo in pravo. L. 1907 je v Padovi diplomiral in istega leta je tudi na beneški bienali razstavil «portret sestre Elvire», s katerim se je še precej uveljavil. Slika •Starke*, ki jo je v Benetkah razstavil dve leti pozneje, je šla v rimsko nacionalno galerijo moderne umetnosti. Njegova dela so bila pod vplivom Kandinskega, začetnika ab-straktizma. Po prvi svetovni vojni se je preselil v Turin ter se približal umetnosti Cezanna. V Turinu je l. 1925 ustanovil društvo lepih umetnosti •Fontane-si* in postal profesor risanja na albertinski akademiji lepih umetnosti. Medtem se je poročil z Daphne Maugham, nečakinjo angleškega pisatelja, ki je tudi sama slikarica. Slikar pa je postal tudi sin Francesco, L. 1935 je bila v njegovem studiu prva kolektivna razstava abstraktne umetnosti v Italiji. V tisti dobi je dosegel največ priznanj, tako mednarodno nagrado za slikarstvo na XXI. beneški bienali, Carnegie jevo nagrado v Pittsburghu 1937, pariški Grand Prix 1938, ter Se več drugih nagrad. Ukvarjal pa se je tudi s kiparstvom, arhitekturo in scenografijo. Delal je scene tudi za pariško in varšavsko operno gledališče. Marca 1961, potem ko je postal predsednik albertinske a-kademije lepih umetnosti, so nastopile motnje v obtoku, naslednji mesec pa se je pojavila tromboza. Potrebna je bUd'amputacija leve noge. Edda Ciano preprečila predvajanje filma •Veronski proces* RIM, 1. — Grofica Edda Ciano-Mussolini je po svojem odvetniku Ungar u vložila pri beneškem tožilstvu tožbo za odložitev predvajanja filma tli processo di Verona*, ki bi ga morali v svetovni premieri predvajati nocoj v Benetkah. Cianova žena zatrjuje, da so v filmu prikazane nekatere scene, ki ne ustrezajo zgodovinski resnici in ki talijo spomin na njenega mota Galeazza Ciana, ki je bil obsojen na smrt v omenjenem procesu. V tožbi, ki jo je Edda Ciano po svojem odvetniku vložila, se zatrjuje, da je v filmu prizor, v katerem veronsko ljudstvo kriči po cestah tSmrt Cianu». Ta scena ne ustreza resnici. Prav tako ^ streza resnici prizor, v k<“e"! Skl MU I oa(»(V( |/i j je prikazan F arina cci kot pred sodiščem. Film nada‘ip kazuje tudi Eddo Ciano Vr sebnim sodiščem, Edda P® da ni bila nikoli v Vero Ciano ima še marsikatero pripombo in svojo tožbo op čl. 700 civilnega postopni* • Beneški državni tožilec J' « odšel k pravnemu družbe De Laurentiis, da b' ^ gel zasebno ogledati vorili so mu, da bo fHm komaj pol ure pred njem. Pravni zastopniki ,, De Laurentiis se trudi)0’ se izognili preventivni Z®P „fjii filma. Družba De ž-o® je vztraja na tem, da je Pr0 ^ [il nita zaplemba filma, ki predvajan. Ce bo to oov bodo film vrteli. .p Zvečer je pretor v BenetW% Luzzattl odredil začasno bo filma. Ker so pozneje Carlo Lizzanl, producent buter filma sklenili fU® ti, je dr. Luzzatti odločil. p» ti filmu ne bo nikakeP stopka. V Kairu sezona Italijanske oper® f RIM, 1. — Prva *kuJT„jW' italijanskih opernih v.m |(;f je popoldne odpotovala 1 ,k» lišča Fiumicino v Kairo■ pi ni je prva plesalka j,* Leblanc, baritonist Silvo ^ j|(* linghieri, sopranistka Vet' . ' tanari in Orietta ^osC,Vmc‘ —■'hodnjih dneh bodo Kairo drugi členi s.,miV ■ ital(J ■ ki bo sodelovala pri , operni sezoni v egipt°vS.,eit * A« — r* hfl Pl* (lit bo marca z •Aido», ki ji. sostvoval tudi predsednik ^ V sezoni bo 30 predata • Aida», •Traviata*, Chenier», «Boheme» in brivec*. Zaplenjena Pasolinijeva *P v filmu «Rogop»»’ RIM, 1. — Državno 'ol ^ v Rimu je ukazalo Čampo Marzio, naj *elcV Pasolinijeva epizodo v u**1 • Rogopag*, ki ga trenuto f v kinu •Corso*. l/0otolM/ namreč, da Pasolinijeva v žali vero. jročii Olmi sc je por TREVIGLIO, 1. - Fil*‘, žiser Ermanno Olmi, * *s> mo v •Il tempo si . • II pošto» in še nedok° f Jt •I fidanzati», se je V°roC $ ril' redano Detto, ki jo je 0 filmu «71 pošto*. Poroči J. ct f včeraj ob 13. uri v m®)" vici na periferiji Trevigl' sta bila pisatelj Mar’0 Štern ter direktor Pr° ,0 S1 režiserjevih filmov Albe fientini. RIM, 1. — Po vrsti nofifl vitih filmov Grete kratkem ciklusu o ReneJ ^ir bodo na drugem kanala egl<’ je predvajali tri nove P m iz kinematografije: td** posvečena režiserjema Lubitschu in Alfredu tretji pa igralki Ingrid Bel t' ...............................(iiiiiiiiMiinKiiimiiiiHiiiiimtniiiiimiiKiiiiimiiiiiiiiiiiii""1"" l*apežn prisojei|S| iiasrrada za mi1 sovi«1 9 Za dodeGtev nagrade Balzan papežu so glasovali tudi člani odbora, nakar je svoje odobravanje izrazil še ^ ZUERICH, 1. — Med kratko toda slovesno ceremonijo, ki ji je prisostvoval švicarski državni predsednik Willi Spuehler ter številne druge osebnosti, je mednarodna ustanova Balzan dodelila Avstralka Tina Mac Gregor, ki ima 18 let, je brala v časopisih, da ima najdaljše noge Skotka Sonja Perry: 1,07 m. Ko pa je Tina izmerila svoje noge, se je pokazalo, da so mnogo daljše: 1,22 m danes nagrado za mir P^> nezu XXIII. Sporočil je ‘° ni Cpnnnhi KiirK nrfidS® i ni Gronchi, bivši preds1 t »i y janske republike ter čet . t> sednik ustanove. V t deljevanje nagrad so P^e1’ ki 21 držav; od Azije d0. S*1 >■ merik, od Anglije do je 37 članov odbora °P tuji glasno. Zanj so glasovali •„ v je sovjetski člani; Pr . pjt,f |!: Ev toi &a; Hie Me de Si «>c 'at I tol da to, 'o, Vili osji V kal itn Eo lih (op lo % vin S>1 to] kij k, 7 'IV; OVji bolj 5 »i. ko, ‘tfti 'to "k, 7< H i ’ bat, Htet S “bi, la v V bfc 't, ob, »']( K So ke Nikolaj Bogoljubov *n Ki»° pica, biolog Noraur S'5, m vi'1 pica, mo log rvoraui glasbenik Dimitrij SoSt jj«', zUV Prof. Sisakian, docent ^ gijo na moskovski un -n«11-u :' Strašna stevardese j« rj BOSTON, I. - SUJ2® j*'il na kose mlado hostess, vStnP ler nekega letala «1 la v zadnjem trenutk^^ujC^ m v ^duujtui gl„. štirimotorno letalo kot r ^ Stevardesa Barbara ' je*• -r pe (Florida) je imela ^ iy, je prosta in hotela Je let,lo I na potnica vstopiti v be »Eastern Airlines*. . fie . 1 močno zadel Airlines*. se SnlC0 AS >e. / vrtel. Nesrečnico ,g , nato tako razsekalo, .po*1 policija ugotoviti istov po prstnih odtisih. S* H £ f, i' s H v n! s, s v j** k &■ k K s Hi K v A N* 5‘o Cm« % v v(>6° k K <«]4ii sn 5^ d* ; Uk V( b % * i* >< pfji* ■i? or# > 'dr*!* ?s O« si d< 118 pwj •!! li»li ^ «!? rž 5»; . i e i* 5«bl! " jF ’V ■a V i >«<< .fc«p,5 ki $ V 2$ pl*1’4’ 0jiK';! is«^' 1 > J0O44/jr/6\M /MEMdf/OAMZd W BRUSELJSKI NEUSPEH Neizpolnjena velika upanja dede Skupnega tržišča Evropski socialdemokrati bolj razočarani od britanskih laburistov Skupno tržišče najbolj izkoristila skrajna evropska desnica - Laburisti presojajo položaj predvsem s stališča svojih nacionalnih interesov Planinski dom «Vitrano pri Kranjski gori Evtc>t)ja^0<*nem svetu, posebno v 'ovne'' od kt>nca druge sve-danes v teku ena Hjujl *n najobsežnejših spre-^Usdok , razmerju političnih sil. de Vst " "rilseljskih pogajanj gle-iij^e °Pa Britanije v Skupno tr-^ .izraz nasprotij, ki so v ,8*'*ntsk et'h dozorela v okviru ,P° Bi te družine«. m >i°'L •S* "*"V a1i 1 '(V *' f/ v '•i r»» boti ft 0$. 1/ sK er/. M oviel $ 0 0/ red*1* .»■ otjff sA? |0f)* ff ?i°' i'e in skupine trudijo, t(>vile ar se da natančneje ugo-to, k . n,°vonastalo stanje in pa »ih n , J.e še preostalo od njiho-oanovi 7ani‘h tališč, da bi na Sodu* tega zatem določile svojo kažfj0 0r>entacijo. Kot se zdi, ienost tem naivečjo vznemir-J>osti 1 a tudi največ pripravljeno jtea na'P°re socialdemokrati, ših u.rilnih nastopih, posamez- erv3ujih in glasovanju Ev-it a8j ?osvetovaine skupščine, se to)a aJe dpi vršilo zasedanje bi- I Slu °Clalistične internacionale, **i EppA16111 • pa i® sestanek de-toktjt 110dil ostalim socialde- S klm Partijam možnost, da ta p0,e aradno Izpovedo, oziro-ju "“Jo svoje razpoloženje, t d0' aam° površen pogled na ravnost ke °‘‘dltrije opazovalcu na-^ripsj. presenetljivo situacijo: vsi S, j 1 socialdemokrati — eni tljskg Ug‘ manj — so zaradi bru-Vj«J’a Poloma mnogo bolj raznih 7*. *® razočarani od britan-hentu t'Ur’atov. Na vsem konti-ke, k ‘ SOcialdemokratske stran-%ije Pl Se o vstopu Velike Bri-■ ,oiilrfV Skupno tržišče izražala k to skepso in odporom, kot toi "Paziti pri Haroldu Wilso- foda , 'i**nlH *8a nasPr°tja ni težko )( Usta davno je znano, da ^»ke n°vitev in začetne gospo-predVs Uspehe Skupnega tržišča ,(il)jka Izkoristila skrajna ev-“tlsjj.j “psnica za utrditev svoje {* v rono dosedanjega razvo- • it-Bg smori pa predstavlja «oa i^|^n,>- Začasno osamosvaja-!t» oi50 reP'tev Zahodne Evrope N« Kočila «nacipnalizmu» de-»kto ,°v Polet, a ta v zvezi z J*ljs h®,fnimi bonskimi krogi če-wte 1 očitno kaže nedvoumne ^cij^anšizma. • l9čett 811 socialdemokrati so «v Sori U *z ekonomskih razlo- ^'rali Skupno tržišče. Ob- vpn.r® so med njimi močne VnPa skupine, pa tudi ce-.tki, ,0,s^Va — posebno v fran-j.^adnonemški »n še nelca-t«*fah — ki 90 v Skup->Ovi,0 Pu videle osnovo za u-?)'Hijnev bt eri®ke dominacije v Ev-j^icg 0,1 Podrejanja evropske Him .Goriškim vojaško-gospo->J| p, mteresom. Dosedanji raz-Ut °dne v največjih deželah i*i.vvrc rope oblast desnice Polj,' l.e ona obrala ne samo Parski n* kaPltal v zvezi z go-eriowmi Uspehi' temveč je so-•it***lžsti*r810,111 ukradla tudi «na-h, ho« platformo «tretje IS t» so se sooialdemo-Per 1 V altuaciji, ki jim v [ptsti sp®ktivi ni več nudila . ' Vat28 kiltov prihod na ob-»iVo Velike Britanije v .s: teri imel odigrati s po- t-^.-rega b, ^ pospešile >3 se ,e v odnosu sil. Pred-k3ožn(;6 Računalo z neposred-ijji■, ^ ,° spremembe v Bri-Ch' na Slcer. s prihodom labu-oklast. Vrhu tega bi poleg Britanije v Skupno tržišče stopile tudi skandinavske dežele, kjer so socialdemokrati že na oblasti. V organih Skupnega tržišča bi prišlo do odločilnega dviga vpliva socialdemokratov, kar bi se ustrezno odrazilo tudi glede njihovih notranjepolitičnih pozicij, posebno v deželah, kjer jih je desnica tako učinkovito odstranila od oblasti. Zahvaljujoč se indiskretnosti novega bonskega ministra von Hassela je javnost izvedela, da mu je Adenauer zaupal, kako da on prav iz navedenih razlogov podpira protibri-tansko stališče generala de Gaulla. Vtem pa britanski laburisti nastali položaj presojajo s stališča britanskih nacionalnih interesov, ne pa s stališča zavzetja oblasti od strani socialdemokratov v drugih deželah. Laburisti se doslej v pogledu pristopa k Skupnemu tr- žišču še niso dokončno odločili-Sicer zatrjujejo, da je novi leader Wilson odločnejši nasprotnik pristopa kot je to bil pokojni Hugh Gaitskell, pa tudi članstvo da je negativno razpoloženo. Situacija je zdaj za laburiste toliko ugodnejša, ker je breme političnega poraza- morala prevzeti vlada, a do vstopa v doglednem času le ne bo prišlo. Zaradi tega laburistom ni do tega, da bi se odkrito izrekli, tem manj, ker tudi oni smatrajo stališče Pariza za »zaušnico britanski naciji«. Splošno mnenje je, da je neuspeh pogajanj v Bruslju za precej časa zavlekel vprašanje vstopa Velike Britanije v Skupno tržišče. Potemtakem se morajo tudi politične kombinacije socialdemokratov — pa naj njihovo srdito kričanje še tako odmeva — usmeriti po novih poteh. Nedaleč od Kranjske gore v smeri proti Podkorenu, oziroma Planici, je postajališče gorske vzpenjače, ki vodi na Vitranc, kjer je krasen planinski dom, od koder je čudovit razgled po vsej prekrasni okolici tega najlepšega kota Gorenjske ZELO KORISTNA USTANOVA V MILANU Centerzapreprečevanje samomorov Telefonska številka in samomorilski kandidati v Angliji Mnenje profesorja De Martisa - Kje so vzroki samomorov V Londonu obstaja posebna telefonska številka, ki se nanjo lahko obrnejo vsi, ki se jih, preden se dokončno odločilo za samomor, polasti kak dvom glede umestnosti takšnega namena. Na drugi strani žice se jim oglasi vljuden in nežen ženski glas, ki jih z najprimernejšimi besedami in dokazi skuša odvrniti od tega, da bi prostovoljno šli v smrt, obenem pa jih povabi, da se tega in tega dne, ob tej in tej uri, oglasijo v tej in tej ulici, številka ta in ta, da bi tu prejeli nova napotila in nekatere praktične nasvete. Ce pa bi, postavimo, nekdo profesorju Dariu De Martisu, enemu od obeh zdravnikov Centra za preprečevanje samomorov v Milanu, postavil vprašanje, ali se tudi tu dogaja kaj podobnega, se pravi, ali kateri od samomorilskih kandidatov, preden se odloči za svoje dejanje, tudi kdaj, kot v Angliji, pokliče njihovo telefonsko številko, da bi jim sporočil svojo odločitev, da bi se jim potožil, ali prosil za pojasnilo, nasvet ali kaj podobnega, temu bi pač profesor De Martis moral odgovoriti, da se njim kaj podobnega še ni zgodilo. .......................... ........................im ŽE STARI GRŠKI FILOZOF DEMOKRIT JE VISOKO CENIL MED Če hočete mladostni dočakati visoko starost uživajte veliko naravnega medu Med je sicer le sladkor, toda ne takšen, kot ga vsak dan uporabljamo - Kalorična vrednost - Kaj vse med vsebuje - Mnenje zdravnikov - Kako med hranimo Dokler ni človek poznal sladkorja, mu je bil med edino sladilo. Ze od najstarejših časov so ga ljudje nadvse cenili, zaradi njegove sladkobe, hranilne vrednosti in pa zaradi njegovih zdravilnih lastnosti. Človek je nekdaj verjel, da pada med z neba kot mana. A za ambrozijo, bojeslovno jed bogov, po kateri ostane telo večno | mlado in neumrljivo, so bili prepričani, da sestoji izvečine iz medu. In še dandanes res pomenijo izrazi «med in mleko«, »medeni teden« in podobni, nekaj prijetnega, lepega, sladkega. V več tisoč letih, odkar poznamo med, ge še nikomur ni posrečilo najti bolj čisto hranilo. Od pamtiveka rabi človek | buje tudi organske kisline: Anna Maria Pietrangeli, znana filmska umetnica, ki je bila že poročena z Vlcom Damonejem, sedaj pa z Armandom Trovajolijem, ima iz prvega zakona sinčka Perryja, ki ga vidimo z materjo na sliki k """""iiiuiumnnmmuHmHmmmHmmMnmmumnnimMHmuuummmmnmnmmmmnuuuuuMmmnmmummimnmmmimumt ŽIVINOZDRAVNIK SVETUJE IN POJASNJUJE cgujmo naše domače živali <3 k j[ Jio v^etovalci mislijo, da za-d^m Potrebam živine, če % d v°4 krme in dvakrat 0 n« vode. Ne vedo pa, VH n ošiia- Z živino je tre-Se br,raV''no ravnati, ker le S« 'ieVš„5ri0 izognila marsikate-\ rirjri.ostiln- V ta namen 4o spodaj navedenih \ %.a l napajati živine, ko je vb??stbei *r Voda na prazno in Si? VneH11"*13 voda 'ahko po-| na prebavnih or- Priši.napaiati živali, ki so s ' Sie6r .. z dela na počitek v » >aiam vino med delora lah‘ ^va|P,'čane°’ a samo med delom. ^ 5m t'ako] i, de*u mora razgreta 3. , Pot e. poč>vati v hlevu Jtj,,vBrežn 111 1° lahko napojimo. j,” Preveč r • Ko“a- X ‘‘Cer <• Mla živino nikar ne na- pred pričetkom se nam med delom if!ferri0 vprežno živino S han8.nje ‘n vole - pred ‘ b^aj' i* moramo prej 5. ,,bila , krme, Pa četudi N;>a n. ° groba- l" i? v»den J nikdar nč popije SirJMati kenr bi i> t0 utegni- S > doma*Prav zaradi tega * v>mijena?'lrn živalim ob su- 5g litrov. Ca>h: .Z d0 75 litrov, do 5 utrov. ' 5 do lo utrov. ha J' naslednje količi-dan na glavo: 6. Ne dopuščajmo, da bd živina pila vodo zelo hitro — sunkovito. To bi ji tudi utegnilo škodovati. Da to preprečimo, raztrosimo po vodni gladini v koritu nekoliko slame. To bo prisililo živino, da bo pila počasneje. 7. Paziti moramo, da ni v napajalni v bdi raztopljenih preveč raznovrstnih soli, ker bi bila sicer . taka voda pretežka in bi otežkočila prebavo. Tudi razne strupene snovi raztopljene 'v vodi — pa četudi v najmanjših količinah — škodujejo zdravju ži-' vine. 8. Napajalno korito mora biti vedno čisto. Zaradi tega ga mo- ■ ramo od časa do časa izprazniti; Ut očediti. 9. Korito naj ne bo preveč oddaljeno od hleva. Postavljeno naj bo v zavetju. Pa tudi pristop k njemu naj ne bo na mestu, kjer se včasih križajo vetrovi. Ni dobro, da puide žival zlasti pozimi, lz gorkega hleva naravnost na prepih. Razne iztočne vode in tudi gndjnica, naj ne ustvarjajo pred koritom nezdravih mlakuž! Nezdrava — stoječa voda, Ičvamo vpliva na okolje! 10. Pozimi ne smemo dovoliti, , da ■ bi se živine ' napajala s pre-: mrzlo vodo. Ko Je temperatura zunaj zelo nizka — in to velja zlasti za sedanji čas — vlijemo v korito pred napajanjem nekaj veder tople oziroma vroče vode, kar bo povzročilo, da se bo temperatura vode v kontu dvignila za nekaj stopinj. Premrzla voda povzroča vnetja na prebavilih, zaradi česar živali zbolijo za drisko. Za napajanje živine je primerna voda s temperaturo od +8 do +14 stopinj C. Tudi pretopla voda je za živali neprimerna, ker je težka in zaradi -tega slabo prebavljiva. Za zaključek moramo paše živinorejce še enkrat opozoriti, da naj bodo pri napajanju skrajno pazljivi, ker vzrok marsikatere bolezni pri domači živini je ravno nepažnja pri napajanju! Samonapajalne naprave pa naj Se postavljajo le v take hleve, kjer obstajajo pogoji za to. Prvi pogoj za postavljanje take na-Frave je vsakodnevni izpust živine na tekališča! Dr. D. R. med ne samo kot hrano, temveč tudi kot sredstvo za konservi-ranje, pri verskih obredih in kot zdravilo. V nekem egiptovskem papirusu pred 3.500 leti se priporoča med proti gnojenju ran. Stari Grki so z medom konser-virali meso in sadje, a rabili so ga celo za balzamiranje trupel. Hipokrat je štel med za eno najboljših zdravil, a cela vrsta slavnih mož starega veka, o katerih se ve, da so doživeli visoko starost — Pitagora, Demokrit, Anakreon idr. — je pripisbvkla' to' prav medu. Znano je tudi, da so se olimpijski atleti hranili z medom, da bi dosegli čim boljše uspehe. Ko so 90-letnega grškega filozofa Demokrita vprašali, če ve za sredstvo, ki bi pripomoglo človeku doseči 100 let, je odvrnil: «Od zunaj voda — od znotraj med!« Tudi start Slovani so bili daleč naokoli znani kot izvrstni čebelarji, a njihova medica je bila vsepovsod na moč cenjena, enako kot vino. Med pravzaprav ni nič drugega kot sladkor, vendar pa se ta sladkor bistveno razlikuje od tistega, ki ga rabimo dandanes v gospodinjstvu. Med je namreč močno zasičena raztopina invert-nega sladkorja (tako namreč pravimo mešanici glikoze in fruktoze, to je grozdnega in sadnega sladkorja), ki prehaja naršvnost v kri in ni treba, da ga telo prebavlja in predeluje v glikogen. Čebele proizvajajo med tako, da predelajo nektar v prebavnem traku m ga odlagajo v satovju. Čudovito je to urejeno. Cveti imajo tako obliko, da privabljajo čebele, a te imajo vse dele svojega telesca prilagojene oblikam cvetov, da morejo nabirati nektar. Slfeherna čebela nosi 12-krat težjo množino nektarja kot je sama težka, a za 1/2 kg medu mora čebela preleteti razdaljo med cvetom in panjem 37.000-krat. Zanimivo je tudi to, da je čebela edina med žuželkami, ki nabirajo nektar, ki ves čas cvetenja nabira vedno na isti vrsti, ter dela samo eno vrsto medu. Med je važen za našo prehrano predvsem zaradi tega, ker vsebuje prej omenjeni sladkor, ki daje človeškemu telesu potrebno energijo. 100 g medu daje okoli 330 kalorij, ki jih telo popolnoma izkoristi. , Poleg kalorij pa vsebuje med tudi vrsto rudninskih snovi, ki jih naše telo potrebuje, čeprav v zelo majhnih množinah. Vendar so te snovi enako važne kot npr. vitamini. Navedli bi samo primer železa in bakra, ki sta potrebna za tvorbo hemoglobina v krvi in ki ju nahajamo v medu celo še nekaj več, kot je potrebno telesu. Med vse- mravljinčno, citronovo in jabolčno, ki jnu dajejo svojstven okus fn aromo. Med vsebuje tudi fermente, hormone in inhibine. Fermenti so zelo važni za prebavo, posebno ferment invertin, ki ga izloča želodec, da prebavi sladkor. Hormoni so izločki žlez-notranjic v krvi in vplivajo že v majhnih množinah na delovanje organov. Hormoni, ki so v medu, spodbujajo delovanje črevesja ter dražijo organe, da v še večji meri sprejemajo sladkor. Inhibini pa uničujejo bakterije ter povečujejo telesno odpornost pfoti okužeftju, .ri 'V Dr. Sacket, bakteri0log na kmetijskem inštitutu v Cqlora-du, je napravil zanimiv poskus z medom. Vbrizgal je v med nekaj človeku nevarnih bacilov in Čakal, kaj se bo z njimi zgodilo. Izid je bil presenetljiv. Vsi so že po pekaj urah poginili, le najbolj trdovratni so vzdržali nekoliko dalj. Mikrob tifusne mrzlice je nehal živeti v 45 urah, a mikrobi bronhopneumo-nije, peritonitisa in pleurezije so Vzdržali v medu štiri dni. Med domačimi zdravili je med prav dobro znan zlasti za celjenje ran. Rano razkužuje m jo obenem celi. Zanimivo je, da na globokih krvavečih ranah izgine med še tisti hip, ko smo ga dali nanjo, pa čeprav ga je še toliko bilo. Verjetno je to zaradi tega, ker ga kri sprejme vase.. Sladkor je pravzaprav tista snov, ki daje telesu moč in ga nahajamo v mišicah, krvi in jetrih. Pri delu se najprej porabi sladkor v mišicah. Ko tega zmanjka, se porabi sladkor iz krvi, a nazadnje še oni v jetrih. Ko se množina sladkorja v krvi zmanjša na polovico, se človek počuti utrujen in izčrpan. Francoska zdravnika Berholet in Čargi svetujeta tole sredstvo proti utrujenosti: Tri kavne žličke medu v kozarec vode. Dobro zmešati in izpiti! Tadva francoska zdravnika priporočata to sredstvo zlasti mladini po tekmah, po napornem treningu, po dolgem učenju* in pred izpiti. Zdravnika zatrjujeta, da deluje to sredstvo neverjetno hitro. Popolna duševna in telesna osvežitev se čuti takoj in traja več ur. Z medom pa moramo tudi pravilno ravnati, kajti drugače se pokvari, oziroma izgubi del snovi ali pa tudi vse, ki so koristne našemu organizmu. Med je občutljiv za vročino, zato ga ne smemo segrevati nad 40 stopinj Celzija. Rad vsr-kuje vlago, zaradi tega ga moramo hraniti na suhem. Prav tako mu škoduje svetloba. Prostor, kjer ga hranimo, naj bo potemtakem temen. Tudi se rad prepoji s tujimi vonjavami in ga je zato bolje imeti daleč od iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiliiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiviiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii položenje v družini. Zdravje nespre- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zaupajte nobenemu svojih načrtov. Krotite svojo naglo naravo. Zdravje u-merjeno. BIK (od 21.4. do 20.5.) Odkrili boste, da Ima neka oseba važno vlogo v vašem življenju. Otresite se skrbi. Zdravje dobro, , DVOJČKA (od 21.5. do 22.8.) V nekam tveganem poslu utegnete doseči lep uspeh. Preživeli boste lep večer v družini. Zdravje zelo dobro. RAK (od 23.6. do 22.7.) Posvetili se boste nekemu zanimivemu ln, zabavnemu poslu. Zadoščenje od strani ljubljene osebe. Počivajta. LEV (od 23.7. do 22.8.) Morali boste temeljito spremeniti sistem svojega dela. Srečne ure v družini. HOROSKOP Zdravje nespremenjeno.' DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pokažite več zaupanja do svojih sodelavcev. Dosedanje prijateljstvo se bo spremenilo v nekaj globljega. Počivajte. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ce se ukvarjate z znanstvenimi vprašanji, boste prišli do zanimivega odkritja. Posvetite večer dopisovanju. Zdravje prav dobro. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) S pomočjo dobrega prijatelja boste prišli do ugodnega posla. Lepo raz- menjeno STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Ne zaupajte v svojem poslovanju osebam, ki skušajo Izkoristiti vašo dobrosrčnost. Srečne ure z drago osebo. Pazite se prehlada. KOZOROG (od 21.12. do 20,1.) Prav spretno boste rešili neko nujno vprašanje. Prijeten razgovor v teku ve čera. Manjše nerazpoloženje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Oe boste oprezni In uvidevni, vas bo več oseb podprlo. Ne delajte napak pri vzgoji najmlajših. Zdravje zadovoljivo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Resno proučite finančno ponudbo, ki jo boste prejeli v teku Jutra. Pomagajte svojemu prijatelju. Zdravje dobro. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ S. Garbin v «Rossoni» Po mestu zopet piha burja in biča morje, da je enolično belo razpenjeno, Toda kmalu bomo morje spet občudovali v vseh njegovih pestrih barvnih odtenkih. Za sedaj si pa užitek te slikovitosti lahko privoščimo v okviru Rossonijeve galerije, kjer razstavlja Sebastiano Garbin marine in sončna obrežja Istre. Naravno, da je spet tu mnogo olj s pogledi na Poreč in Rovinj, od koder je razstavljavec doma. Ta slikar samouk je v kratki dobi že prišel do svoje četrte osebne razstave. Na letošnji novoletni razstavi Tržaškega slikarskega krožka v galeriji Lonza pa si je pridobil tretjo nagrado. Garbin je naravnost romantično zaljubljen v morje, zato išče le njegove lepe strani, kar povzroča, da postaja v nekaterih delih nekoliko preosladen v barvah. Te svoje slabosti pa se Garbin gotovo zaveda in tako sramežljivo greši le v prav majhnih podobah, kot da bi hotel na ta način svoj greh lažje prikriti. V večjih slikah morja pa se njegova romantika uspešneje izživlja v domišljijo požicljajočih oblikah rafniž^ vfft jadrnic.. V tu pokazanem največjem olju jadrajo slikoviti trojamborniki s polno razpetimi jadri, ki verjetno simbolično predstavljajo Ggrbinovo hrepenenje, da bi ubežal enolični stvarnosti svojega življenja. Tokrat je tu mnogo več slik o Poreču in Rovinju in prav dobra je po mirnosti svoje zasnove podoba obzidnih vrat drugega mesteca. Podobi notranjosti in dvorišča znamenite p oreške bazilike pa kažeta, da slikarju uspe prikazati tudi obilico posameznosti. Garbin se stalno razvija in videz je da prehaja v novo obdobje, z morja na suho. To se že nakazuje v morda najboljših slikah razstave, med katere bi prišteli sliki pomola in ribičev na delu za tržaško ribarnico, pa še oni s trebušastimi ladjami pred barkovljansko obalo in preobrnjenimi čolni v Cedasu. Mislimo, da bi ravno v takih podobah velika Garbinova ljubezen do slikanja mnogo bolje izrazila njegove slikarske sposobnosti glede na bogato raznoličnost motivov. MILKO BAMBIČ raznih možno dišečih snovh Ker vsebuje naravne kisline, ga ne smemo hraniti v kovinskih posodah. Najbolj primerne so steklene ali lončene. V njem tudi ne smemo imeti žlic ali nožev, čeprav so' kromirani. Najbolje je med jemati s srebrno žlico. Kako preizkusimo pristnost medu? Naravni med je prozoren in tekoč, a čez čas se začenja polagoma gostiti in kristalizira v drobna zrnca. Vendar pa ni pri vseh vrstah medu enako. Vsekakor pa je najzanesljivejši preizkus, če med ni ponarejen takle: Nekaj kapljic medu kanemo na košček ledu. Ako se ne začenja gostiti (kristalizirati), je zanesljivo znamenje, da je med ponarejen. Ali pa raztopimo v kozarcu žlico medu v treh žlicah čistega alkohola. Mešamo tako dolgo, da se ves med raztopi. Ce ostane na dnu kaj bele gošče, je med ponarejen Pristni čebelji med se namreč v alkoholu popolnoma raztopi ter m o njem nobenega sledu več, razen barve in okusa, seveda. Bržkone, pravi, se precej razlikujemo od Angležev. V takšnih tragičnih primerih, oziroma okoliščinah se, po njegovem, italijanski človek zelo pazi, da bi o tem komu kaj spregovoril, če pa se na to odloči, potem se želi o tem pomeniti z živo osebo iz krvi in mesa. Telefonska slušalka, nadaljuje profesor De Martis, ki lahko da vzbuja spoštovanje, toda je povsem brezosebna, bo morebiti privlačna za britanskega samomorilskega kandidata, toda nikakor ne za pripadnika latinske dežele. Naj bo ta še tako obupan, še tako odločen na smrt, obenem pa željan življenja in potreben nasveta ter pomoči, se pa vendar ne bo nikoli zatekel k tej mehanični napravi in brezosebnemu ženskemu glasu, ki bi lahko bil tudi glas gramofonske plošče. S kom ima pravzaprav opravka že omenjeni Center? Pretežni del njegovih klientov pripada tisti kategoriji oseb, ki so na osnovi poizkušanega samomora bile sprejete v bolnišnico, kasneje pa izpuščene s potrdilom o »ozdravitvi«. Znano je, kako gredo te stvari: najprej pranje želodca, zatem krajša kura de-zintoksikacije, končno nekaj dni počitka na psihopatološkem oddelku. Vtem pa dan za dnem prihajajo avtoambulante z novimi bolniki, prostora v Bolnišnici je malo, postelje vse zasedene. Potrebno je dati prostor drugim. In tako se tisti, ki so ga šele pred dnevi položili na pol mrtvega v posteljo, mora zdaj znova povrniti v zunanje življenje, v resničnost, ki ga je spravljala ob pamet in od katere je hotel za vselej zbežati. To je trenutek, ko stopi v akcijo Center. Oba psihiatra in nekaj sester socialne službe, ki mu pripadajo, so obenem zaposleni tudi v glavni bolnišnici, kjer imajo lepo priliko, da se v vsakodnevnem stiku z osebami, ki so bile poizkusile samomor, z njimi dodobra seznanijo ter jih obveste glede obstoja u-stanove, kjer bodo lahko našli nadaljnjo pomoč, zdravila, nasvete in morebiti tudi manjšo gospodarsko podporo. iz Centra se nekateri teh «klientov» napotijo na občinsko dobrodelno ustanovo, v razne psihiatrične posvetovalnice, v po. možni ufad sodišča za mladoletnike. Mnogi se tu oglasijo tudi iz lastne pobude, da bi v teh ustanovah našli uteho za svoje bolečine. Za razliko od tistih Angležev, ki iščejo pomoči prek telefona, se zelo redko dogaja, da bi ti javno oznanjali svoj namen, da se poslove od življenja. Bržkone pa mnogi od teh sploh niso povsem trdno in zares mislili na samomor in prav zaradi tega se nato zatečejo v Center, kjer lahko vsak pove svoje težave in bolečine, povezane v glavnem z brezposelnostjo, boleznijo, smrtjo neke drage osebe itd. Kakšnim družbenim slojem pri. padajo? Strokovnjaki s tega področja zatrjujejo, da je samomorov in poizkusov samomora več med starimi kot mladimi, več med sloji, ki poznajo neko določeno blagostanje kot med proletariatom, več na severu kot na jugu, da so bolj pogosti v času mira kot pa v vojnem času. O-snovni razlog je očiten: delo, družbena dejavnost in boj za življenje so najboljše zdravilo proti samomorilskim izkušnjavam. isti statistični podatki ludi pravijo, da so samomori bolj pogosti med neporočenimi osebami kot poročenimi (osamljenost ne vpliva spodbudno na človeka), da jih je več v mestu kot na podeželju. Toliko kar zadeva to vprašanje v splošnem. Gotovo pa je, da Center za preprečevanje samomorov ustanove Varenna v Milanu ne more biti najpopolnejši barometer statističnih podatkov. Razni intelektualci, ki trpe na živcih, pa še drugi pripadniki tako imenovanih boljših slojev, žrtve modernega tempa življenja, se gotovo ne zatekajo v skromni ambulatorij Centra. SOBOTA, 2. MARCA 1963 Radio Trst A 7.00 Koledar: 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Vrtiljak; 12.00 Zimski turistični razgledi; 12.30 Za vsakogar nekaj: 13.30 Lahka glasba; 14.40 Zlata Ga Spertič Iti Janez Triler; 15.00 Mali koncert; 15.30 «Kamnnltl bogovi«, drama v treh dejanjih; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Lahka glasba; 18.00 Sodobna slovenščina; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Jazz panorama; 19.00 Družinski obzornik; 19.15 Ital. popevke; 20.00 Športna tribuna; 20.40 Jutranja glasba; 9.05 Lahka glasba; 10.40 Seznanite se s Parkerjevimi; -iu.iu seznanue se s 1-arKerjevimi; 9.50 Operna antologija; 10.30 Sola; 10.55 Nova popevka; 1100 Pozor 11.15 Duet; 11.30 Koncert; 13,25 So dobnl motivi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovna umetnost; 15.30 Ital. pesmi in plesi; 15.45 Jutrišnji šport; 16.00 Oddaja za bol pike; 16,30 Operna glasba s plošč; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Kon- cert za mladino: 20.25 Glasba za godala; 21.05 Volilna tribuna; 22, Ray Conniff ln njegov orkester. //. program ______ ____ ______ _______ 8.00 Jutranja glasba: 8.35 Poje Zbor Slovenske~filharmonije;’ 2L00 Sandon’s; 9.35 Dežela sonca; nimaš prednosti!; 12.15 Vaški kvintet; 12 30 Koncertni plesi; 13,15 Obvestila; 13.30 Zabavna glasba; 14,05 Iz domačega repertoarja orkestra Slovenske filharmonije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Zveneče kaskade; 15.40 Zbori Emila Adamiča; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mozart: Simfonija v Es-duru K. 543 ; 21,30 Vabilo na ples; 22.30 Folklora; 23.00 Kvintet Hot Club. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Opereta, kolikšna strast; 13.35 Eno uro v diskoteki; 14.35 Giamni Safred ob marimbi; 14.45 Dantejev Pekel. Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 12.00 In 12.50 Glasba po željah; 13.40 Popevke ln ritmi; 14.30 Zabavna glasba; 15.30 Dalmatinske popevke; 16.00 Izbrati ste; 16.30 Dogodki In odmevi: 16.45 Dve romantični skladbi; 17.00 Srečanje med notami; 17.40 Jazzovski koktajl; 18.00 Prenos RL; 19,00 Poje Nico Fldenco; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program godala; 21.05 Volilna tribuna; 22.45 Gremo v kino; 17.50 Ansambel »The Three Suns«; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Trije znameniti operni finali; 18.45 Okno v svet; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Novo v studiu 14; 20.20 Obe plati postave: 21.23 Sobotni ples; 22.15 Oddaja za izseljence; 23.05 Sobotni ples. Ital. televizija 8.30, 8.55, 13.15 m 15.00 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik,-19.20 Oddaja za delavce; 19.55 Tret ja zakonodajna doba; 20.15 Šport: 20.30 Dnevnik; 21.05 Volilna tribuna; 22.05 Studio 1; 23.35 Dnevnik DRUGI KANAL 21.05 Dnevnik; 21.15 Dlsneyland: 22.05 Film »Samo en dan«; 22.35 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. Jug. televizija 18.00 »Kmečki upor«, 19.00 Slike in skulpture; 19.15 Konferenca Zveze komunistov mesta Zagreba; 19.30 TV obzornik; 19.45 Propagandna oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.30 S kamero po svetu; 21,05 »Studio ena«; 22.13 Svetovno prvenstvo v drsanju — prenos iz Gortine d’Am-pezzo. 10.35 Pesmi; 11,00 Vesela glasba: 12.00 Orkestri; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.00 Filmska glas ba; 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 18,35 Vaši lz-brancl; 20.35 Operni program; 21.35 Mesto ob luninem svitu. III. program 18.30 Gospodarska rubrika; 18 40 Prejeli smo; 19.00 Skladbe A. Zec-chlja ln A. B. Zimmermanna; 19.15 Zgodovinski pregled; 19.30 Vsakove čemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Brahmsova Sonata za klarinet in klavir; 21.20 Mala pesniška antologija; 21.30 Koncert; 22.55 Literarna oddaja. Slovenija 5.00 Dobro Jutro!; 6.30 Napotki za turiste; 8.05 Poštarček; 8.35 Skladbe skladateljev — partizanov; 8.55 Radijska šola; 9.25 Arije iz Mozartove «Carobne piščali«; 10.15 6.30 Vreme na Ital. morjih; 8.20 Izpod peresa nekdanjega virtuoza; Vreme včeraj: majvišja temperatura 0.2, najnižja —5.7, ob 19. uri —1.8; zračni tlak 1032 stanoviten, veter 24 km severovzhodnik, sunki 48 km na uro. vlage 24 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 4.6. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 2. mar« Janja b Sonce vzide ob 6.44 in zatone 17.51. Dolžina dneva 11.07. LU" vzide ob 10.36 in zatone ob Jutri, NEDELJA, 3. marca Milena SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Za poviške svojim uslužbencem bo občina izdala 635 milijonov lir Odgovor župana na izzivalno vprašanje misovca dr. Morellija v zvezi z odlikovanjem nekaterih italijanskih partizanskih enot, ki so se borile v Jugoslaviji Takoj v začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je župan dr. Franzil odgvoril na vprašanje, ki ga je postavil misovski svetovalec dr. Morelli na seji 19. februarja glede odlikovanj, ki jih je jugoslovanska vlada podelila nekaterim enotam italijanske vojske, ki so se borile v partizanskih vrstah na jugoslovanskem o-zemlju. Zupan je najprej pojasnil, da se mu zdi, da je načelnik skupine MiSI najmanj poklican, da sodi o dogodkih in ljudeh, ki se nanašajo na zgodovino protifašističnega in protinaci-stičnega odpora v Evropi, Nato je Župan dejal: «V to zgodovino seveda ne spadajo akcije partizanskih oddelkov, ki so služile izključno ekspanzionistični politiki jugoslovanskega nacionalizma v Furlaniji in Julijski krajini. Nato je župan povedal, da nekateri častniki, kot general Rau-nich, niso hoteli prisostvovati z že objavljeno motivacijo, drugi, kot general Zavattari in polk. Graziani so prisostvovali, ampak niso hoteli sprejeti odlikovanj iz popolnoma drugačnih vzrokov od tistih ki jih je navedel general Raunich. Drugi še, kot gen. For-misano, so prisostvovali slovesnosti in so sprejeli odlikovanja. Na slovesnosti so bili prisotni tudi predstavnik obrambnega ministrstva, zunanjega ministrstva in nekateri parlamentarci. Pri tem je župan pozabil povedati, da se je slovesnosti udeležil tudi predstavnik predsedstva republike. «Kot župan mesta, je dejal nato dr. Franzil, odlikovanega z zlato kolajno za vojaške zasluge želim ponovno poudariti našo popolno potrditev idealom demokracije in svobode in nacionalnim vrednotam našega italijanstva, vsled česar je predsednik republike odlikoval občinski prapor. Mi moramo spoštovati različne ocene italijanskih častnikov zaradi priznanja, ki smo ga dolžni vsem za njihov požrtvovalni doprinos na bojiščih. Zato moramo zavrniti vsako pobudo, ki stremi, da bi določila diskriminacijske ocene v okviru italijanske vojske, kateri pošiljamo bratsko solidarnost in priznanje vsega Trsta.* Misovec Morelli je seveda izjavil, da je nezadovoljen z odgovorom, ker ga je zlasti prizadela županova pripomba, da je prav on najmanj poklican, da sodi o dogodkih in ljudeh, ki so povezani z zgodovino antifašističnega in antinacističnega odpora v Evropi. Sel je tako daleč, da se je upal reči, da se oni niso samo borili za italijanstvo Trsta po končani vojni, ampak da so se borili tudi proti Nemcem. Med temi in še drugimi njemu podobnimi izjavami so ga komunistični svetovalci glasno prekinili in mu očitali vse zlo, ki ga je fašizem napravil ne samo Tržačanom ampak vsej Italiji in vsemu človeštvu. Nočemo biti advokati jugoslovanskega osvobodilnega gibanja, toda glede županove ugotovitve, da antifašistični zgodovini Evrope ne spadajo akcije tudi partizanskih oddelkov, pa pripominjamo, da so se vse partizanske in antifašistične sile v Julijski krajini in v Furlaniji borile za uničenje italijanskega fašizma in nemškega nacizma in da so že tedaj voditelji jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja jasno povedali, da se bodo dokončne meje določale pri zeleni mizi. To kar je bilo sklenjeno na mirovni konferenci, Jugoslovani lojalno spoštujejo. Partizani naših krajev so z dejanji dokazali, kako se je bilo treba boriti proti italijanskemu fašizmu in nemškemu nacizmu. Za županom je odbornik za zdravstvo dr. Blasina odgovoril na vprašanje, ki mu ga je postavil socialistični svetovalec dr. Pincherle v zvezi z borbo proti ponarejevanju živil. Odbornik je poudaril, da je občinska uprava sprejela že vse potrebne korake, da bo v svojih laboratorijih in s svojimi analizami nadzorovala živila na osnovi novih zakonskih prt-dpisov, ki bodo priznavali tudi gastromatografije maščob, ker dc sedaj ta analiza ni bila uradno priznana Dr. Pincherle je nato pripomnil, da je zelo važno, da bo občinska uprava uporabljala ta način analize, ker se je že zgodilo, da so občinski zdravstveni organi izjavili, da je maslo, ki je bilo v prodaji v mestu, popolnoma v skladu z zakonskimi predpisi, medtem ko je nekoliko pozneje počil škandal o znanem go-riškem podjetju, ki je izdelovalo maslo z visokim odstotkom loja. Nato je svetovalec Pincherle o-pozoril župana in odbor, na smetišče, ki je nastalo na nekem malem zasebnem zemljišču v starem mestu, kjer ljudje odmetavajo najrazličnejše odpadke. Zagotovili so mu, da bodo zadevo preiskali in uredili. Komunistični svetovalec Tonel pa je predložil županu resolucijo v zvezi z muhicipalizacijo zasebnih mestnih avtobusnih prog. V resoluciji je rečeno, da je treba mestne prevoze šteti med javne usluge in da zato ni mogoče dovoliti, da jih izkoriščajo zasebniki. Resolucija bo prišla na dnevni red na eni od prihodnjih sej. Zatem je liberalec odv. Morpurgo vprašal župana in odbornika za javna dela, kaj namerava ukreniti, da se odpravi sedanje nemogoče stanje v Drevoredu XX. septembra, kjer se dela za obnovo kanalizacije in cestišča preveč zavlačujejo in povzročajo veliko škodo tamkajšnjim trgovskim o-bratom. Tudi njemu bo odbornik odgovoril na prihodnji seji, potem ko se bo zanimal za stvar. Demokristjan Stoper pa se je zanimal za ureditev vprašanja tržaškega Stalnega gledališča in za ustanovitev Avtonomne ustanove gledališča Nuovo. V tej zvezi je dejal, da je sedaj to gledališče v kritičnem finančnem stanju, saj beleži letno okrog 80 milijonov lit zgube. Odbornik dr. Vanier, ki je tudi predsednik Stalnega gledališča, je priznal, da je gledališče v velikih finančnih težavah in je izrazil mnenje, da mu bo priskočilo na pomoč zadevno ministrstvo. Socialdemokrat Dulci pa je predlagal, naj bi občinska uprava zgradila na trgih, kjer so običajno volilni shodi, stalne govorniške odre, ki naj bi se jih posluževale vse stranke. Zupan je dejal, da bodo predlog proučili. Med številnimi sklepi, ki jih je občinski odbor odobril, je bil tudi sklep, s katerim se razteguje na občinske uslužbence začasna doklada, ki je bila priznana državnim uslužbencem z dnem 1. januarja 1963. S tem sklepom bodo občinski uslužbenci dobili od 12.000 do 39.000 lir več mesečno, in sicer na osnovi kategorije in plačilne lestvice, kateri pripadajo. Med diskusijo je bilo tudi pojasnjeno, da bo ta začasna doklada postala s 1. julijem letos del mesečne plače državnih uslužbencev, kar se bo zgodilo tudi za občinske uslužbence. Za doklado bo občinska uprava plačala 635 milijonov lir. Doklado bodo dobili tudi uslužbenci, ki niso v staležu. Ob zaključku seje, potem ko je občinski svet potrdil veliko število sklepov, je komunistična svetovalka dr. VVeissova obrazložila resolucijo, ki jo je predložila skupno z dr. Fincherlejem v zvezi z ustanovitvijo občinskih lekarn. Na osnovi te resolucije je bila sestavljena posvetovalna komisija občinskega sveta, ki bo to vprašanje proučila. V komisijo so bili določeni svetovalci dr. Blasina (KD), prof. Dalla Rossa (PLI), dr. Weiss (KPI), dr. Tagliaferro (MSI), dr. Pincherle (PSI), dr. Pucher (PSDI) in prof. Cumbat (PRI). Vsaka skupina je določila tudi po enega namestnika. Kandidature za aprilske parlamentarne volitve Tržaška federacija PSDI je spo. ročila, da bodo kandidirali za senat v prvem okrožju dr, Carla Schiffrerja in v drugem okrožju prof. Lucia Lonzo. Za poslansko zbornico pa še ni uradno sestavljena lista, ki pa bo predvidoma naslednja: Andrea Pierandrei (taj. nik stranke), Giuseppe De Gioia, Giuseppe Dulci in dr. Lorenzo Fo-gher. Za FDI bodo kandidirali v po-slansko zbornico; Daniele Morpurgo, Carlo Beltrame, Luciano Da-vanzo in Giapoma, Fijrlani. Republikanci pa -Taodb ^kandidirali v*o-beh volilnih okrožjih za senat podžupana Edo grd af Cumbata. Glede kandidatov PSI za Trst smo že poročali, da je bila prejšnjo nedeljo sprejeta kandidatna lista. Včeraj pa nam je tržaška fe. deracija PSI sporočila, da je potrdila svojo kandidatno listo za volitve poslancev in senatorjev. Listi za poslansko zbornico bo načeloval tajnik stranke Arnaldo Pittoni, slede pa po abecednem redu: Francesco Franco, Giordano Bruno Mislei in inž. Josip Pečenko. Za senat bo kandidiral v prvem okrožju prof. Paolo Medani in v drugem okrožju dr. Bruno Pincherle. Stranka nadaljuje s pobiranjem podpisov potrebnih za vložitev kandidatne liste. Podpise pobirajo vsak delavnik od 10.30 do 12.30 in od 16-30 do 20.30. Prispevki ministrstva tudi za slovenske šole Ministrstvo za prosveto je dode. lilo raznim srednjim šolam v Trstu. Gorici, Vidmu in drugih krajih v deželi vrsto prispevkov. Prejele jih bodo slovenske in italijan-ske šole. Slovenski realni gimna-ziji je ministrstvo nakazalo 2 milijona 270.000 . lir, slovenski klasič- ni gimnaziji v Gorici 2.700.000 lir, slovenskemu učiteljišču v Gorici pa 2.270.000 lir. Sinoči na Fernetičih minus 12 stopinj C Mraz še ni popustil. Tudi med včerajšnjim dnem se živo srebro v termometrih ni dvignilo nad ničlo in sinoči smo spet beležili izredno nizke temperature, ki pa smo jih zaradi burje še močneje občutili. Tako je bilo sinoči nekaj pred polnočjo v mestu —6 stopinj, na Opčinah —9 stopinj, na Fernetičih pa —12 stopinj O, Kot smo videli, se je napoved vremenoslovcev uresničila in če naj jim verjamemo še naprej, tedaj bo mraz V JAVNIH SKLADIŠČIH Tudi v februarju padec prometa V februarju je promet tržaških Javnih skladišč po neuradnih podatkih dosegel 165.000 ton in je bil za 21.000 ton ali za 11,3 odstotkov nižji kot promet januarja lanskega leta, ko je dosegel 186.000 ton. Ti podatki se nanašajo izključno na Javna skladišča in torej ne obsegajo prometa lesnega pristanišča, ILVA, prometa z nafto itd. V Javnih skladiščih so februarja izkrcali 117.000 (on in vkrcali 53,000 ton. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je tako dosegel promet Javnih skladišč 307.000 ton in je bil za 8-8.000 ton ali za 22,3 odst. nižji kot v istem razdobju lanskega leta. Padec prometa je torej občuten in še zlasti resen, če upoštevamo, da se je znižal predvsem obseg prometa raznega blaga, ki je dosegel letos v prvih dveh mesecih 158.000 ton, medtem ko je znašal lani 182.000 ton. Promet z raznim blagom se je torej znižal za 13,4 odst. V prvih dveh mesecih so pripeljali v pristanišče 127.000 ton (lani 128.000 ton) rud in starega železa, promet z lesom pa je dosegel 22.000 ton (lani 29.000 ton). Popolnoma je izginil promet z žitaricami. trajal še dva dni. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiii S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA ■v Se za Prvi del sinočnje seje pokrajinskega sveta je bil namenjen vprašanjem svetovalcev. Prvo vprašanje je postavil svetovalec Šema, ki je predsednika opozoril na nenehno manjšanje ribjega bogastva, in sicer kot posledico odvajanja kislin in drugih škodljivih odpadkov v morje. To velja predvsem za odpadke štivanske papirnice in industrijskih obratov v Torviscosi, zaradi česar se ne uničuje samo ribji zarod, temveč tudi plankton, ki je ribam osnovna hrana. Ogromno škodo, ki nastaja zaradi tega, občutijo seveda najbolj ribiči, zaradi česar je svetovalec prosil predsednika, da v tej zvezi intervenira na pristojnih mestih. Odgovoril je odbornik Degano, ki je dejal, da je podobno vprašanje postavila tudi Pokrajinska turistična ustanova, in sicer glede na bližnjo turistično sezono. ZŠradITSžnih odpadkov, predvsem pa olj, ki jih spuščajo ladje v : morje, ;Jei' ,:'iijaže obala in tudi Voda ni čista, kot bi morala biti. Toda zaradi nizke temperature morja in drugih vremenskih okoliščin za sedaj ni mogoče izvesti potrebne preiskave, predvsem laboratorijskega značaja, tako da bodo to storili, brž ko bodo dopuščali vremenski pogoji; Glede odpadkov štivanske papirnice pa je odbornik dejal, da so že postavili oziroma da še postavljajo NEKATERI INDUSTRIJO NOČEJO UVELJAVITI POGODBE Stavka kovinarjev v malih in srednjih podjetjih Odločen odgovor delavcev na sklep industrijskega združenja v tem letu novo poslopje slovenske srednje šole Intervencija proti izlivanju škodljivih odpadkov v morje Začetek razprave o gospodarskem načrtovanju dežele razne čistilne naprave, tako odpadki iz tega industrijskega da o- brata ne bodo v ničemer škodovali življenju v morju. Vsekakor pa bodo v kratkem spet pregledali naprave in analizirali vodo v neposredni bližini izliva odpadkov Drugo vprašanje je spet postavil svetovalec Šema, ki je predlagal, da bi pokrajina posredovala pri šolskem skrbništvu, da bi dijakom omogočili brezplačni ogled filma »Štirje neapeljski dnevi*, ki obravnava epizodo iz odporniškega gibanja. Predsednik De-lise je zagotovil svojo intervencijo pri šolskem skrbništvu, glede finansiranja teh predstav pa je dejal, da to ne spada v pristojnost pokrajine. Zadnje vprašanje je postavil svetovalec Fogher; ki se je zanimal, kako deluje oziroma kakšni so rezultati Centra za fluorogra-fij,9. Predsednik Delise bo podrobne podatke sporočil na eni prihodnjih sej, vendar je povedal, da umrljivost zaradi jetike upada. Tako je lani zaradi jetike umrlo 20 oseb manj kot leto prej, in sicer 102 osebi, med njimi 90 moških in 12 žensk. Sledila je potrditev številnih sklepov, ki jih je sprejel pokrajinski odbor Tako so med drugim potrdili strošek 16 milijonov lir za redno vzdrževanje nekaterih občinskih poti v tržaški okolici, prispevek en milijon lir ustanovi RK ter podaljšanje najemne pogodbe za prostore, v katerih je slovenska trgovska akademija v Ul. Caravaggio 4. Ob tej priložnosti je predsednik Delise omenil, da bi morali biti novo šolsko poslopje za slovenske srednje šole v teh dneh pokrito, a zaradi mraza se bo pokritje zavleklo. Predsednik pa je kijiib temu izrazil prepričanje, da bo novo poslopje še letos dokončano in predano svojemu namenu. V zvezi s poročilom, ki ga je imel predsednik Delise na eni prejšnjih sej, se je potem razvila razprava o gospodarskem načrtovanju dežele Furlanija-Julij-ska krajina. V razpravo so posegli Svetovalci Fragiacomo, Colli, De Carli in Maly. Razprava se bo nadaljevala na prihodnji seji. Končno je pokrajinski svet odobril še nekaj predlogov upravnega odbora. Med najvažnejše spada potrditev predloga za finansira- nje šole na prostem, ki bo delovala v času od 6. maja do 21. septembra letos v Kolonji in za kar bodo porabili 17 milijonov lir. Odobren je bil tudi znesek 5 milijonov lir za zgraditev novega dostopa v morje z obalne ceste ■ll■ll■lllll■H■ll■lllllllllllllllllllllll■l■■ll■■lllllllnsHt■■l■l■lllll■■l■l■l■■■ll■l■l■l■lllll■l■l IIIIIIMIH m.n Imil im m III m ZAČELO SE JE S PREISKAVO ZARADI GOLJUFIJ V votlem drevesu v Kolonji policija našla brzostrelko Zaradi posesti in prikrivanja orožja prijavljeni štirje mladeniči V Barkovljah so našli skrito tudi pištolo Združenje malih in srednjih in-dustrijcev je imelo predsinočnjim sestanek, na katerem je sklenilo, da bo pozvalo vsa včlanjena podjetja, naj ne uveljavijo zadnje vse. državne delovne pogodbe za kovinarsko stroko. Ko so sindikati zvedeli za ta sklep, so takoj napovedali enotno stavko v vseh teh malih in srednjih podjetij. Stavka je dobro uspela in združenje malih in srednjih industrijcev se je zato takoj nekoliko umaknilo in na sestanku s predstavniki delavcev so predstavniki združenja izjavili, da pristanejo na to, da se nova pogodba uveljavi v podjetjih, ki so sklenila predjemni sporazum na bodočo pogodbo, medtem ko ne bi uveljavili pogodbe v podjetjih, ki takega sporazuma niso sklenila. Seveda ne morejo pristati na takšno ravnanje niti sindikati niti delavci, ki so se že toliko časa borili, da dosežejo uresničenje svojih zahtev. Ravnanje malih in sred-njih industrijcev oziroma njihove, ga združenja je naravnost absurdno, kajti kam bi prišli, če bi se in-dustrijci povsod kar čez noč izmislili, da ne bodo spoštovali pod-pisanih pogodb. Medtem se je nadaljevalo stav-kovno gibanje tudi v podjetju La. boranti na Opčinah Agenti letečega oddelka kvesture so zaključili preiskavo in prijavili sodišču zaradi nedovoljene posesti in prikrivanja orožja ter mu-nicije 26-letnega Giovannija Gre-ca, po rodu iz Trevisa, ki stanuje v Ul. Nordio 5. 30-letnega Glauca Zegnanija iz Ul. Piccardi 60, 39-letnega Renata Rejo, ki je brez stalnega bivališča, ter 23-letnega Giannina Peroso iz Ul. Parini 6. Vsi štirje obtoženci so na začasni svobodi. Preiskava glede tega orožja je bila tesno povezana s preiskavo o neki drugi zadevi, v katero je bil zapleten Greco in se je zaključila pred dvema tednoma s prijavo sodišču Greca in štirih drugih njegovih sodelavcev zaradi goljufije. Ko so agenti letečega oddelka razčistili prvo zadevo, so nadaljevali s preiskavo glede orožja Tako so prišli na sled in našli brzostrelko «Beretta». belgijsko pištolo kal. 7.65 in nemško pištolo P. 38 Zegnani pravi, da mu je brzostrelko izročil Greco, Greco pa pravi, da jo je dobil od nekega priložnostnega znanca v Mon-tebelluni. Brzostrelko so skrili v zdolbeno deblo starega drevesa na Kolonji, nemško pištolo, ki je je Zegnani kupil od nekega pomorščaka in nato izročil Reji, je le-ta skril med kamenjem ob neki poti v Barkovljah, belgijsko pištolo pa je Perosa kupil v nekem mestu, kamor je šel na delo. Kakor smo že omenili, se bo Greco moral zagovarjati tudi zaradi goljufije, z njim pa bodo sedeli na zatožni klopi tudi 34-letni Michele Scarpa iz Ul. S. Pelagio 6, 21-letni Alfredo Qualizza iz Ul. Economo 11, 38-letni Ernesto Zip-po, brez stalnega bivališča, in 30-letni Angelo Babuscio iz Ul. Mar-chesetti 23. Obtožili so jih, da so ogoljufali razne trgovce, pri katerih so kupovali velike količine sira. konserviranega mesa, šunke ter fotografske aparate, v skupni vrednosti nad 2 milijona lir, kar so plačali z nepokritimi bančnimi čeki. Pri Babusciu so takrat dobi. li pištolo in ga prijavili tudi zaradi nedovoljene posesti orožja. To in druge informacije pa so preiskovalnim organom dale povod, da so nadaljevali s preiskavo glede orožja. • Včeraj je prispel v naše mesto znani italijanski igralec Gabriel- le Ferzetti, ki ge bo danes sestal in razgovarjal z nekimi nemškimi filmskimi producenti in režiserjem za snemanje novega filma. Ne ve se še za naslov in vsebino (ega filma, niti kje ga bodo snemali, ni izključeno pa, da bodo vsaj del filma snemali tudi v našem mestu. Dve prometni nezgodi Na obrežju je sinoči 25-letni A-driano Rosa iz Ul. DTsella 22 povozil z malim tovornikom 31-let-no Armido Bazzeo iz Ul. Oriani št. 2, ki se je pobila in opraskala po desni roki in glavi, zaradi česar jo je šofer s svojim vozilom takoj odpeljal v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo zdravniško pomoč. Okrevala bo v dobrem tednu. Pred ezulskim naseljem v Križu pa je sinoči Amedeo Ferrero iz Verone povozil z avtom 24-let-no Mariso Bartole iz Križa 545, ki je stopila iz avtobusa in je hotela prečkati cesto. Pobila se je po glavi in opraskala po rokah in kolenih, zaradi česar so jo pri Miljah, in sicer med Sv. Rokom in rtom Ronko. Med volitvami ne bo pouka Ministrstvo za vzgojo je obvestilo šolske skrbnike naj štiri šolske dni, ki jim jih daje šolski koledar na razpolago za posebne krajevne razmere in potrebe, izrabijo letos v celoti za zaporo šol vseh vrst in stopenj med političnimi volitvami, t. j. v dneh 26., 27., 29. in 30. aprila. Pri tem je ministrstvo upoštevalo verjetnost, da bo večina šolskih prostorov v navedenih dneh a porabljena za volilne sedeže in pa dejstvo, da bo določeno število članov učnega osebja moralo voliti iz ven krajev, kjer poučujejo. Poleg tega je ministrstvo tudi odredilo, da lahko šolski skrbniki še za kak dan podaljšajo prekinitev pouka na tistih šolah, v katerih bodo volilni sedeži, če bi to zahtevale volilne operacije ali zavlečeno preštevanje glasov. V PROSTORIH POMORSKE POSTAJE Na 10. cvetlični razstavi bo zastopanih 30 držav Pestro cvetje in številni nagradni natečaji • Zaradi ugotovitve primerov slinavke in parkljevke na govedu, uvoženem iz Zahodne Nemčije, je ministrstvo za zdravstvo začasno prepovedalo uvoz prežvekovalcev in svinj kakor tudi njihovega svežega Glavni svet ustanove za kmetijsko obnovo se je predvčerajšnjim sestal in zaključil proučevanje bilance in, programov s posebnim poudarkom na vprašanje osebja in na prireditev mednarodne razstave cvetja v aprilu. Vprašanje o-sebja je še vedno odprto, za cvetlično razstavo pa zelo dobro kaže, saj bo na visoki tehnični in umetniški ravni. Razstava bo še letos v prostorih pomorske postaje. Njeni organizatorji sp se potrudili, da bi bili letos razstavljavci čimbolj kvalificirani in da bi prišli tudi iz tistih držav, ki se prejšnja leta niso odzvale. Pri tem jih je podprlo tudi zunanje ministrstvo. Zato bo letos inozemska udeležba še številnejša, saj bodo razstavljali cvetje iz več kot 30 držav. To je lep uspeh in ves razpoložljivi prostor je bil zaseden že pred za-ključitvijo roka prijav. Ce bi hoteli zadovoljiti vse prijave, bi morali razpolagati z dvojno površino. Razstava bo letos že desetič in je Trstu v čast. Znana po svojem velikem čutu za izbiro cvetja, je pritegnila lani 193 razstavljavcev iz 30 držav in na njej je bilo na stotisoče rastlin in cvetlic z vseh petih celin. Se večji uspeh pa se pričakuje letos. Med posebno važnimi razstavljavci bo tudi ravnateljstvo javnih vrtov iz Bejruta, to je mesta, ki je pobrateno s Trstom. Med važnimi turističnimi središči bodo zastopani na razstavi Lo-carno, Abano Terme in Salzburg, ki so znani po vsem svetu v turističnih krogih. Na razstavo pride tudi eden izmed najbolj slavnih arhitektov na svetu Roberto Bur-le Marx, ki je pomagal graditi Brasilio in ki bo pripravil tipičen brazilski vrt. sestavljen iz eksotičnih rastlin. Navzoči bodo najbolj slavni gojitelji cvetja v Italiji. Razstava bo povezana tudi z vrsto natečajev in nagrad. Med drugim bodo nagradni natečaji za posamezne vrste orhidej, horten-zij, palm, okrhSnih rastlin, kaktusov, pelargonij,' vrtnic, ovijalk, sleea, nageljnov, gladiol, tulipanov itd. Prav tako bo nagradni natečaj tudi za oddelek vrtov z modernimi gredicami, vrtnimi čermi, prižnicami med cvetjem in dekorativni elementi, kot so ograje, studenci, umetni zidovi itd. Poseben natečaj bo za umetniško sestavljene košare rastlin s koreninami, pri čemer bodo tekmovala specializirana podjetja. Podoben natečaj pa bo .tudi za diletante. Drugi natečaji bodo povezani z razstavo vrtne opreme in pohištva, antikvaričnega pohištva in drugih umetniških predmetov, o-krašenih s svežim cvetjem, vrtnih skulptur in keramike itd. Spričo vsega tega,, so(,.prireditelji prepričani, da bodo Tržačani, ki so veliki ljubitelji cvetja, tudi letos navdušeni nad razstavo, ki bo od 20. aprila do 5. maja. Zaradi slabosti se je zgrudil na cesti Na delu se je včeraj dopoldne zaradi nenadne slabosti ponesrečil 58-letni Romano Vidali iz Ul. Ita- ali zmrznjenega mesa iz omenjene lo Svevo 36. Sel je peš ob obali in države. j je nesel paket na račun pomorske llHiiuiiiinmiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||i|||iiiii|||iiiiii||iiiii|||||||||||||l||||||||l||||||||l|UI,l|||iminii||„l|, TUDI VČERAJ DIVJANJE GOZDNIH POŽAROV 500 mož le gasilo požar na Volnlku Vse področje Volnika med repentaborsko in zgoniško občino v plamenih - Velik požar tudi pri Prečniku Tudi včeraj so imeli gasilci ves dan polne roke dela, da so pogasili številne požare na podeželju, v nekaterih primerih pa so jim morali pomagati tudi agenti javne varnosti, karabinjerji, vojaki in domačini, ker so požari zajeli velike površine in je gašenje bilo otežkočeno zaradi burje. Naj večji požar je izbruhnil včeraj nekoliko po deveti uri na Vol. niku_ in je zajel 900.000 kv. m površine, to je skoraj vse področje med repentaborsko in zgoniško občino. Gasilci in njihovi pomočniki so imeli trdo delo do 20. ure, da so ta požar pogasili. Gasilcem iz Trsta in z Opčin je pomagalo nad 300 agentov javne varnosti, 150 vojakov, karabinjerji s Proseka in financarji iz Zgonika. Skoda je velika in je niso mogli še oceniti. Požar se je razširil tudi onkraj meje. Zelo velik požar je nastal nekoliko po 10, uri tudi pri Prečniku, kjer je zajel 520.000 kv. m površine, in sicer 300.000 kv. m gozda in 220.000 kv, m pašnikov, ki so last zasebnikov. Pri gašenju požara so sodelovali z gasilci agenti javne varnosti iz Devina, 20 celerinov, 40 vojakov 82. regimenta, karabinjerji iz Prečnika, financarji iz Mavhinj in skupina domačinov. Požar, ki so ga pogasili nekoliko po 18. uri, je povzročil nad 1 milijon lir škode. Tudi gasilci iz Milj so imeli včeraj precej opravka. Tako so gasili požar, ki je nastal na Dolgi kroni, pomagali pa so jim karabinjerji jn agenti javne varnosti. Pri Fernejih se je tudi vnela suJiljad in požar je zajel 30.000 kv. m površine, prav tako je gorela suhljad pri Camporah, kjer je požar zajel 40.000 kv. m površine. Sinoči pa so tržaški gasilci morali gasiti požar, ki je nastal v malem borovem gozdu nad miramarskim portičem blizu železniške proge. Razen teh večjih požarov je bilo še kakšnih deset manjših požarov v raznih predelih predmestja in podeželja. Premislil se je Zaradi bolezni in osebnih nevšečnosti si je hotel vzeti življenje 24- , sprejeli na II. kirurški oddelek . letni Sergio Bencich z Lonjerske i in se bo morala zdraviti osem ceste 22, pa se je pravočasno pre-dni, 1 mislil. Z brivno britvico si je nam-1 Na Trgu Duca degli Abruzzi je zagledal svojo. kri, se je streznil in zavedel nevarnosti ter je naglo odšel v bolnišnico, kjer so ga spre. jeli na opazovalni oddelek. Okreval bo v dobrem tednu. /v^s/v SPOROČILO ACEGAT Uporaba aparatov za izkoriščanje plina Instalacije vodnih grelcev BREZ IZPUŠNE CEVI so s katerimkoli plinom in v kateremkoli prostoru vedno neracionalne in NE SMEJO OBSTAJATI v malih prostorih, kot so stranišča, v sobicah in splošno v tistih prostorih, ki niso dovolj, ali še slabše, sploh niso prezračevani. Nadalje je očitno, da se položaj poslabša, CE SE PLAMEN NE UREJA PRIMERNO, tako da bi se zajamčilo popolno izgorevanje plina. Zato potrošniki NE SMEJO UPORABLJATI TEH NAPRAV, PREDEN NE POSKRBIJO, DA POSTANEJO RACIONALNE IN DA SE INSTALIRAJO V DOVOLJ ZRAČENIH PROSTORIH. V zvezi tem je ACEGAT v uradnih urah na razpolago za vsak potrebni nas ve; ali navodilo, pr) čemer naj se potrošniki obrnejo nanj po telefonu št. 41676. Ne glede na posebno vprašanje vodnih grelcev JE TREBA GREL CE V KOPALNICAH, GORILNI KE IN DPUGE APARATE (kot peči pečice itd.) ČISTITI IN RE GULIRATI TAKO, DA NE NASTAJAJO RUMENI, DOLGI IN SAJASTI PLAMENI, kajti v teh primeril, se plin ne le po nepotrebnem troši, marveč tudi ne iz-gorev , docela in je škodljiv. Navodila Iz prejšnjih dni se potrjujejo in ostanejo veljavna. družbe «Adriatica» z ladje «Dio-nea» na ladjo «Ambriabella». Med potjo mu je nenadoma postalo slabo in se je zgrudil ter se pobil po desnem očesu, čelu in nosu. Na pomoč so mu priskočili agenti komisariata javne varnosti, nato pa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kir. oddelek. Okreval bo v dveh tednih. Na Trgu Duca degli Abbruzzi je včeraj popoldne 26-letna Luciana Godas iz Miramarskega drevoreda 313 povozila z avtom 57-letno Ni. colino Sors vd. Valdemarin iz Ul. Doccie 9, ki je šla čez cesto po določenem prostoru za pešce. Zenska se je pobila po glavi, desni nogi ter je zgubila spomin. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na drugi kir. oddelek. Okrevala bo v 10 dneh. Izšla je revija «Distrofia Muscolare» Izšla je nova številka trimesečne revije »Distrofia miuscolare*, ki jo izdaja Ital i jamska zveza za borbo proti mišični distrofljl. Odgovorni urednik dr. Renzo Bas-sani Je naslovili na čitatelje pozdrav, v katerem pravi med drugim: Ko sprejemam nalogo odgovornega urednika te revije, želim iskreno pozdraviti občinstvo, na katero se revija o-brača, zlasti pa bolnike, ki trpijo za mišično distrofijo In njihove svojce, slavne zdravnike, ki so se priključili naporom zveze, da bi zatrli bolezen ter vse tiste, ki se na razne načine trudijo, da bd olajšali toliko bolečin in premagali bolezen. Živimo v atomski in vesoljski dobi, zato nočem s svojimi besedami vzbujati lažnih u-pov. Toda vsi so prepričani, da Ima znanost ob podpori človeštva neomejene možnosti, pri čemer so imeli pri raznih odkritjih velik delež italijanski znanstveniki. Želel bi, da bi tudi naš list bili Izraz upanja tn prepričanja v napredek medicinske znanosti tn da bi bil s tem v tolažbo trpečim. Naše geslo mora biti: vedrina, zaupanje tn optimizem. Revijo pošiljajo brezplačno vsem, ki zaprosijo zanjo na naslednji naslov: UtILDM, Trst (125), Korzo Italia 7. Smrt slikarja Tullia Silvestrija Včeraj je umrl v Trstu v starosti 83 let slikar Tullio, Silvestri, znan predvsem na področju barvnih monotipij, na katerem je dosegel pomembne rezultate. Njegova dela so razstavljena v galerijah v Londonu, Benetkah in v Rimu, v tržaškem muzeju «Revoltella* pa hranijo njegovo barvno mono-tipijo »Procesija*. Silvestri še je rodil v Benetkah in je bil samouk. Ze leta 1907 so sprejeli dve njegovi sliki v gvašu — tihožitje in podobo otroka — na razstavo »Permanenten v umetnostnem krožku v Benetkah. Kasneje se je Silvestri preselil v Koper in v Trst, kjer je do kraja svojega življenja ostal zvest barvni monotipiji, Slovenski akademski klub Jadran priredi v nedeljo 10. marca za vse a-kademike in prijatelje smučarski izlet v Nevegai pri Bellunu. Vpisovanje v Tržaški knjigarni do sobote 2. marca. Razna obvestila MHadlnsKa iniciativa obvešča, da bo seja v ponedeljek 4. t.m. ob 20.45 v Ul Geppa 9-1. Priporočamo točnost. • • • Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole obvešča vse šolnike, da se začne Izpopolnjevalni tečaj slovenščine v ponedeljek 4. marca ob 18.30 v osnovni šoli pri Sv. Jakobu v Ulici Frausln U-I. s predavanjem prof. I-vana SavIHa o temi »O fonetiki*. ROJSTVA. MV1KTI IN POROKE Dne 1, marca 1963 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRiLI SO: 55-letna Aristea Cerque. nik por. Bandelll, 54-letni Angelo Spe-cia, 42-letna Maria Garbuio por. Staruhi, 55-letni Federico Kreisel, 76-letna Anma Cetertie vd, Novak, 65-letni Er-minio Purich, 74-letna Emilla Skod-ler vd. Patocohl, 61-letna Italia Fag-gionato por. Romio, 71-1 etui Bortolo Blasiol, 75-letini Glovanmi Vergerio, 777letina Maria Tul, 78-letma Apna Loz-zi vd. Cobahi, 85-1 etn a Regina Levi, 51-letnil Giovanmi Scarcella, 81-letna Mercede Piazza vd. Dina, 35-letna Carmela Cavrecloh por. Severi. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM — Al Cammello, Drevored 20. septembra 4; Godina, Trg S. Gia-como 1; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernarl, Trg Valmaura 10; Vlelmettl, Trg della Borsa 12. Slovensko gledališče v _Xs!? V nedeljo, 3. marca ob v prosvetni dvorani na Upcu A. Raussin: »Kadar se štorklja zabava# Komedija v štirih dejanjih Prepovedano mladini pod letom Torek, 12. marca: Klabund: KROG DO. Tržaška premier8. Sreda, 13. marca: Klabund: KROG S DO. Ponovitev. Sobota, 16. marca: Arthur Miller: SMRT T GOVSKEGA POTNIK" Premiera. Nedelja, 17. marca: Arthur Miller: SMRT T GOVSKEGA POTNIKA Ponovitev. , Vse štiri predstave b v Avditoriju. Slovenski „ na&e°> VLADIMIRA BARTOL" ki jo priredijo Slovenska. svetna zveza. Slovensko 1(1 lišče. Primorski dnevnik Slovenski klub v P°”e, Are-dne 4. marca, ob 20.15 v ” j, gorčičevi dvorani v Ul. GepP Prosvetno društvo Prosek-K ^ tovel priredi v nedeljo, 3-"• t0. ob 17.30 v dvorani na K° velu vfl PREŠERNOVO PROSLAV^ Na programu je nastop ga zbora, solistov in dr skupine s prizori iz PreSe vega življenja. ^ O Prešernu bo govoril P15 Bevk. Gledališča GLEDALIŠČE VERD1 ^ Jutri ob 16. um za dnevni v vseh prostorih zadnja P_be*i^ Glordamove opere »Andrea z Istimi 'nastopajočimi kot Pr‘0 1» njih predata,vato. Dirigent Fra je * tane. Pri gledališki blagajni 91 čela prodaja' vstopnic. 1 j Naztonaic 15.30 «La bešla Ste4a(*ia SamdreMi, Angel , ..; Prepovedano mladini, 'žjjjm Arcobaleno 16.00 «La donna do». Teohnicodor. Prepoved dini pod 18. letom. Fenice 15. op »Gli anunuto^j Bounty». Teohnicolor. Mark" , do Trevbr Hovvard. t. Excelsior 16.00 «Uno dei tr**‘ p( Salvatori, Anthon.v perktn9' vedano mladimi. Grattacielo 16.00 »Parlgi o čara”. iuhuuciu j.u.vju RJreUifii v — . nicolor. Franca Vaileri.,PreP° ' A mladini. -part*’' supercinema 16.00 «L’eroe d> " j. Barve De Luxe. Richard Alabarda 16.00 «Sissl a IsCh polo). Teohinicolor. Romy pod” Filodrammatico 16.00 «Totb n. 1». Toth. Teohnicolor. Pr no mladini.' ^ira'e*V Aurora 16.30 »La strada a sp.r|Ci» , Cristalto 16.30 »Le massagg1^ j. ?<’’ Silva Koscina. Cristina G'al ^ ■ povedano mladini. mrn®'** 9 Capitol 15.30 «Le quattro K10 x Napoji*. Garibaldi 16.00 »Soldati a Teohnicolor John Wayne-Holden. Holden. diti, popa Poslopja, ki so ga gra-i*1 spu|?a! v tek žerjav ter za-X j:atl Proti tlem posodo za !Ne[ Ah nenad°ma prišlo do ne- ■ vinški Drami je segel z roko pn !tral,„P?S0(*i" toda v istem hipu Jii. Bli,?Vlto zavpil ter se zgru-'(|>UtknUr.-nteSa je bil v tistem Pt* la.Ji,'ovanni Scheriani, ki je G.fonwia hiše v gradnji in ki .l*h, v*a. pr' raznih gradbenih Jiitv lS Je Scheriani začul Abrami! *i‘l® °a pomoč, se je pognal |*ti. »jjtnu ter mu skušal pomado h.,pa preslišal, da je !?k«e J;aje odsvetoval, da se doli ho rt?n®8red®nca. Tako je pri-*>ke ^°Ine smrtne nesreče. Tok 5ii»ilitPetosti je ubil tako Abrami tudi Scherianija. Obe- Srcema so sicer sku-’ta vsat?at' * umetnim dihanjem, „%r,v*a Pomoč je bila zaman. ■ 1zhtu Proti Počkaju in Ru- , obtntu* he bila začela lani. Oba !f*hbenp 1 (Prvega kot lastnika !l‘*hniza Podjetja, a drugega Nrn„ ne*a vodjo), da sta ne-i!' da ,Za6rešila smrt dveh oseb v v ki 'a za8rošila vrsto prekrito,, |a,d*vajo predpise glede jev zagovornik zahteval naj sodniki zaslišijo izvedenca inž. Franca Viarenga. Kljub temu, da se je javni tožilec uprl, je sodišče to zahtevo sprejelo ter odložilo razpravo na 8. t.m. ■k * # Pred kazenskim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 19-letni Giuseppe Gava s Proseške ulice št. 25, ki je bil obtožen, da je 13. novembra lani ukradel skuter 28-letnemu Aldu Tommasinu iz Ul. degli Alpini 59. Poleg tega so Ga-vo obtožili tudi, da je upravljal motorno vozilo brez ustreznega vozniškega dovoljenja. Pozneje se je zvedelo, da je Tommasin prijavil tatvino naslednjega dne policijskemu komisariatu na Opčinah. Do odkritja tatu pa je prišlo istega dne, toda čisto slučajno. Neki prijatelj lastnika motorja je namreč opozoril nekega mestnega redarja na mladeniča, ki je porival pred seboj skuter. Policist se mu je približal ter pa pobaral po listinah in dokumentih. Tako je prišlo na dan, da je bil motor ukraden. Preiskovalni organi so ugotovili, da je bil motor nekoliko poškodovan, toda tudi Gava je imel razne podplutbe in prakse na obrazu in drugih delih telesa. Mladenič pa je vedno uporno trdil, da je dobil te poškodbe, ker se je bil stepel z nekim neznancem v bližini glavne postaje. Policiia pa je menila, da si je te poškodbe povzročil pri neki cestni nezgodi. Na vsak način je Gava priznal tatvino ter je dejal, da je ukradel motor zato, da bi se z njim vozil po mestu. Javni tožilec je zahteval naj ga sodniki obsodiio na 1 leto zapora in 45.000 lir globe. Sodišče pa ga je sicer spoznalo za krivega, toda obsodilo ga je pogojno in brez vpisa v kazenski list na 8 mesecev zapora ter 40.000 lir globe. Kazen za cestni prekršek so mu zbrisali zaradi amnestije. * * * Pred istimi sodniki je bila tudi obravnava proti 20-letnemu Harol-du Willyju Binderju ter 19-letne-mu Hansu Walterju Fischerju. Oba mladeniča, ki sta nemška državljana, sta prišla lani v Trst kot turista. V ribnjaku v miramar-skem parku sta se polastila kovancev za okoli 800 lir, 33 din ter 120 grošev. Čuvaj, ki ju je zasačil, ju je prijavil policijskim oblastem. Mladeniča sta se zagovarjala, češ, da v Nemčiji ni kaznivo pobirati kovancev iz ribnikov. Obtoženca nista bila na včerajšnji razpravi. Verjetno pa je, da so sodniki verjeli njuni obrambni tezi, ker so ju oprostili glede na-mernosti kazenskega prekrška zaradi pomanjkanja dokazov. Tožba zaradi dobička pri Splošni zavarovalnici Z javnim razglasom je sodnik tržaškega civilnega sodišča Adel-man pozval za prihodnji september vse nameščence Splošne zavarovalnice. Gre za raztegnitev tožbe, s katero je šestero nameščencev milanskega sedeža zavarovalne družbe pred dvema letoma naperilo proti kolegom tržaškega sedeža, da bi dosegli drugačno porazdelitev med nameščenci vsote, ki jo je ravnateljstvo določilo pod naslovom soudeležbe dobička. Sedanji sodnikov ukrep razetguje zadevo na vse nameščence in ne samo na tržaške. Za to se zanimajo nameščenci sedežev v Trstu, Milanu in Benetkah ter podružnice v Milanu, Benetkah, Trstu, Turinu, Rimu, Neaplju, Firencah in v Ge. novi. Zahtevo po raztegnitvi spora so sklenili v teku prejšnjih razprav tržaški pravni zastopniki. S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Arhitekt Piccinato zaključuje izdelavo regulacijskega načrta 73 milijonov lir za zidarska dela pri razširitvi občinske hiše ■ Danes ogled vojnih ladij v tržaškem pristanišču «0* ‘ŽŽ B in>“$ ;O0' ec^. »viP-v ;apl™ S0»' 1* pr * l3 0»* *i^'v‘«jsnji razpravi je Pocka- VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA skoraj 3 milijarde din ^vih turističnih objektov Ureditev tipičnih primorskih gostiln - Organizacija zabavnih in drugih prireditev ■ Koper bo dobil moderno avtobusno postajo V koprskem okraju so zdaj sredi intenzivnih priprav za letošnjo turistično sezono. Številne probleme so obravnavali turistični delavci na posebnem posvetovanju v Kopru. Glavna ugotovitev je bila, da so začeli v zadnjem času na Primorskem reševati turizem mnogo bolj kompleksno in da danes le redkokje še srečujemo stališče, da pbmeni turizem le prenočišče in hrano. Zmeraj več gospodarskih panog in uslužnostih področij pomaga turizmu, ker se ljudje zavedajo, da imajo od tega korist tako sami kakor družba. Letos se obeta turizmu na Primorskem velik skok naprej, saj bodo dokončali vrsto hotelov, motelov, restavracij in drugih objektov v skupni vrednosti 2 milijardi 700 milijonov dinarjev. Z dograditvijo teh objektov, ki bodo v veliki večini izročeni v uporabo že do prvega maja, bodo pridobili okrog tisoč ležišč in več sto restavracijskih sedežev. Ne glede na velike uspehe v zadnjih letih pa so udeleženci posvetovanja poudarili, da bo potrebno še mnogo dela. Predvsem bi bilo potrebno modernizirati nekatere lokale, da bi bolj ustrezali tako funkcionalno kot estetsko. Precej je bilo govora tudi o tem, da bi bilo potrebno urediti več tipičn’h primorskih gostiln, kjer bi postregli gostom z domačimi specialitetami. V Nadalje so turistični delavci sklenili, da bodo v bodoče organizirali več zabavnih in drugih prireditev, da bi dosegli večjo izven-penzionsko potrošnjo gostov. Prizadevali se bodo tudi za nadaljnjo liberalizacijo predpisov glede prehodov čez mejo, kar bo nedvomno še povečalo dotok tujih gostov. V Kopru dokončujejo projekt nove, moderne avtobusne postaje. Projekt predvideva, da bo postaja, ki jo bodo zgradili na semedelski bonifiki, najsodobneje urejena. Imela bo 16 peronov, bife, mlečno restavracijo, čakalnico za otroke in čakalnico za matere. V kolikor bo uspelo investitorjem zagotoviti si večja sredstva, bodo zgradili še čakalnico za potnike in še nekatere objekte. Na avtobusni postaji bodo tudi prodajalne za razglednice, znamke in za razno drugo drobnarijo. Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, ki je bila v sredo zvečer pod predsedstvom župana, so najprej odobrili proračun goriške občine za leto 1963. V začetku je župan sporočil odbornikom, da se je upravni svet zavoda «Dante Alighieri* zahvalil, ker so dokončno preskrbeli zavodu nove prostore pri Rdeči hiši. Nadalje jih je seznanil s prihodom 80 oficirjev italijanske mornarice, ki bodo danes obiskali go-riško županstvo. Odbornik Lodi se je dogovoril s pristojnim poveljnikom, da si bodo gojenci go-riških zavodov danes popoldne o-gledali ladje, ki so v tržaškem pristanišču. Občina bo dala na razpolago dva avtobusa za prevoz gojencev. Na predlog odbornika za javna dela Lupierija se bodo člani odbora prihodnji teden sestali s profesorjem Piccinatom, da bi mu sporočili dokončne predloge v zvezi z regulacijskim načrtom, kj ga je znani rimski urbanist domala dokončal Odbornik za javna dela je svojim kolegom predlagal izvedbo nekaterih javnih del. Gradbenemu podjetju Romani iz Tržiča so zaupali razširitev občinske hiše in gradnjo nove sejne dvorane. Zidarska dela bodo stala 73 milijonov. Sklenili so nakupiti geodetske aparate za občinski tehnični urad. Odobrili so nekatere kolavde, strošek v znesku 1,2 milijona lir za gradnjo kanalizacije kakor tudi nakup zemljišč v Ul. Garzarolli, da bi jo uredili. Odbornik za finance dr. Galla-rotti je poročal o sporazumih, ki se tičejo neobveznih abonmajev trošarine. Odbornik za higieno in zdravstvo dr. Scarano pa je predlagal izplačilo bolniških stroškov ter vzdrževalnino za mladoletnike, ki so v nekaterih zavodih. zala Tržaška hranilnica dijaku višjih šol iz doberdobske občine. Prošnje, ki so bile oddane na županstvo do 15. novembra so pregledali člani komisije. Izbrala je dijaka višjih srednjih šol (ki še ni prejel nobene štipendije) Angela Pahorja, bivajočega pri Devetakih št. 6. Angel Pahor obiskuje 5. razred gimnazije in ima povprečje redov nad 7 točk. Iz tega je razvidno, da je bil Angel Pahor res upravičen do štipendije Tržaške hranilnice. ZBOROVANJE ŽIVINOREJCEV V GORICI Tudi v kmetijstvu potrebna gospodarska organizacija Pristojne oblasti naj pomagajo iz krize pri prehrani živine Na sedežu pokrajinskega kmetij- norejce. Med drugim je predsed- Snežne razmere na Goriškem nad 300 tekmovalcev. Na Vojskem imajo pri minus 20 stopinjah 250 cm pršiča, v Črnem vrhu nad Idrijo 70 cm srena (temperatura —21 stopinj), v Idriji 40 cm srena (—16), na Matajurju 120 cm pršiča (—10), na Livku 30 cm srena (—9), na Kuku 160 cm pršiča (—10), v Bovcu 30, v Logu pod Mangrtom pa 90 cm srena ter temperaturo —11. Cesta na Lokve je vseskozi iz-plužena, posuta z gramozom in na številnih mestih očiščena, da se vozila lahko srečujejo. Parkirni prostor je očiščen tudi v bližini hotela in smučišč na Lokvah. Izdatne snežne padavine kakor tudi neprestani mrzli vali, ki so ohranili skoraj nespremenjeno količino snežne odeje, so ustvarili izredno ugodne snežne razmere na smučiščih v goriškem delu jugoslovanskega obmejnega pasu. Na Lokvah je okoli 70 cm snega, vlečnica pa neprestano deluje, samo če je dovolj smučarjev. Temperatura je precej nizka, saj se je včeraj sukala okoli 15 do 18 stopinj pod ničlo. Jutri bo na Lokvah tretji množični smučarski pohod po stezah IX. korpusa, nato pa tekme v slalomu in sko- Tfčaj o ekonomiji v vzhodnih državah Trgovinska zbornica poroča, da bo od 6. marca do 5. aprila ra padovanski univerzi izpopolnjevalni tečaj o ekonomiji vzhodnih držav. Tečaj je vsako leto od 1956. dalje in ga morejo obiskovati operaterji, voditelji podjetij, funkcionarji kreditnih ustanov ter voditelji spediterskih hiš. Navodila o razporedu lekcij, plačilu vpisnine in drugem so na razpolago v uradu za zunanjo tr-govino pri trgovinski zbornici v Gorici. skega nadzorništva v Gorici je bil pred dnevi redni občni zbor pokrajinske zveze živinorejcev šeka-ste furlanske pasme. Predsednik zveze prof. Marsano je zbranim živinorejcem, ki jih ja bilo kakih 40 in so prišli iz raznih občin goriške pokrajine, govoril najprej o letošnji in lanski krizi v prehrani živine zaradi pomanjkanja krme, ki bo prav sedaj ob koncu zime in spomladi najbolj občutno. Tudi zimski mraz je povzročil veliko škodo zlasti detelji-ščem in nujno bi bilo potrebno, da priskočijo živinorejcem na pomoč pristojni organi ter jim s ia-kojšnim prispevkom pomagajo prebroditi najhujšo krizo. Priporočal je živinorejcem naj vztrajajo v svojih naporih in naj ne prodajajo živine. Nato so podali poročilo o lanskem obračunu, ki izkazuje pri skoro 4 milijone lir okrog 700.900 lir pribitka. Zborovalci so odobrili tudi proračun za tekoče leto, ki predvideva okrog 5.4 milijona lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Pretežni del dohodkov tvori državni prispevek, okrog 90 odstotkov. V letošnjem letu namerava zveza organizirati nagradni natečaj za krave furlanske pasme s 600.000 lirami nagrad, natečaj za junice s 1.2 milijona lir nagrad ter živinsko razstavo. Govora je bilo tudi o novih predpisih glede bikov in selekcionirane živine, ter o drugih tekočih zadevah, ki zanimajo živi- nik napovedal, da bodo prihodnje leto zvišali tudi članske prispevke na glavo živine, ker morajo doseči 20 odst. državnega prispevka (skupaj s prispevkom krajevnih ustanov). Na zborovanju je bilo govoia tudi o nujni potrebi gospodarske organizacije tudi v kmetijstvu, kjer ni dovolj samo mehanizacija posameznih posestev, ampak se je treba združiti ter napraviti zadružne mlekarne, zadružne kleti, organizirati prodajo svojih proizvodov itd. Izjava Prejeli smo v objavo sledečo izjavo : Tiskovna agencija «Italia» je v svoji 21. številki z dne 26. februarja 1963 objavila vest z naslovom -Volilne povezave v Gorici*. Po tej vesti naj bi Krščanska demokracija in Slovenska katoliška skupnost v Gorici sklenili za volitve v državni zbor načelni sporazum. -Primorski dnevnik* je vest ponatisnil. Podpisano vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici, ki jo sestavljata Slovenska katoliška skupnost in Slovenska demokratska skupnost, izjavlja, da je vest neutemeljena. za vodstvo SDZ v Gorici: (dr. Anton Kacin, t.č. predsednik SKS) (dr. Avgust Sfiligoj, t.č. predsednik SDS) -a J**11 gradijo zdaj blizu hotela Central nov hotel, ki bo do-kih začetkom letošnje sezone. Načrte za hotel, ki bo imel 100 postelj ter garažo, je napravil univ. prof. Mihevc, gradi pa ga podjetje Stavbenik Iz Izole KfNO PROSEK KONTOVEL Ja danes, dne 2. t. m. z začetkom ob 19.30 url barvni film: l terrore dei barbari (GROZA BARBAROV) Igrajo: STEVE REEVES in CHELO ALONSO IRIS« PROSEK H,,danes 2. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Cinemascope lUn: CAVALCARONO insieme (Jezdila sta skupaj) Največji westem, ki ga še niste videli • James stewart, richard vvidmark in shir-JONES Televizijska predavanja za profesorje nižjih srednjih šol V skladu z uredbo ministrstva za ljudsko vzgojo bodo morali tudi goriški profesorji dvakrat tedensko obiskovati televizijske prenose, ki bodo popoldne ob torkih in petkih, da bi se vzgojitelji seznanili s sodobnimi pedagoškimi prijemi in s pomenom vzgoje na razvoj družbe. Predavanja bodo morali obiskovati samo profesorji, ki poučujejo na nižjih gimnazijah in strokovnih šolah, ki pridejo v poštev pri novi ureditvi enotnega osemletnega študija v državi. Predavanja preko ekrana bodo v novi tehnični šoli za industrijski in obrtniški pouk v Drevoredu Virgilio v Gorici. Obiskovati jih bodo zatorej morali tudi vsi profesorji, ki poučujejo na nižji gimnaziji in strokovni šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici. kih. Do sedaj se je prijavilo že IZPRED POROTNEGA SODIŠČA V GORICI Ker je Falcomer grozil s samokresom sta ga obtoženca razorožila in pretepla Do spora je prišlo v zvezi s prodajo ievljarske delavnice v Gorici, za katero naj bi Falcomer dolgoval še 70.000 lir - Obtoženca zanikata, da bi Falcomerja oropala - Falcomer trdi, da je streljal Bavotta DEVETAKI Včeraj dopoldne se je začel drugi del zasedanja porotnega sodišča v Gorici z razpravo proti Giuseppu Bavetti in njegovemu svaku Giuseppu Gioia. Spd^iu predseduje dr. Rossi, državni tožilec je dr, Marši, civilno stranko pa zastopa odv. Luzzatto iz Trsta. Obtožence branijo odv. De. vetag in Pastfoll iz Gorice ter Ciaccio iz Palerma, ki je nalašč za to prišel s Sicilije. Qba obtoženca sta namreč Sicilijanca iz o-kolice Palerma, ki sta se nekaj mesecev pred dogodkom, za katerega sta danes pred sodiščem, preselila v Gradiško, da bi tu poskusila svojo srečo. Predsednik sodišča je najprej določii vrstni red za postopek, po katerem bodo del prič obtožbe zaslišali danes, v soboto dopoldne, drugi del in priče obrambe pa v ponedeljek; vsega je 14 ali morda tudi več prič’ Razprava se bo torej zavlekla več dni in bo šla morda tja do konca prihodnjega tedna. Nato je predsednik prečital obtožnico, v kateri je rečeno, da sta oba obtoženca dne 19. novembra 1961 ob 18. url na cesti v Gradiški poskusila umoriti trgovca z usnjem Giovannija Falcomerja iz Concordia Sagittaria, kateremu sta povzročila telesne po- Obtoženca z odvetniki med razpravo škodbe, da sta mu ukradla listni-1 svakom pustila Falcomerja, ko je Dijaku Angelu Pahorju štipendijo za 20.000 lir V sredo 27. februarja se je na županstvu v Doberdobu sestala komisija za dodelitev štipendije v znesku 20.000 lir, ki jo je naka- •inmimiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiHintnmimiimimiMMOiiiiiiiimiiiiiniiiiimiiiiiiimiinmiiiiiiMiiniiuiiiMimiii ZARADI MAJHNEGA ODSTOTKA VLAGE Včeraj so imeli gasilci polne rohe dela Odpeljali so v bolnišnico tudi delavca, ki se je ponesrečil na delu Tiim na (mčin predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 18. uri film: Melro-^//«5W.jtjaijLT. PAUL NEWMAN GERALDINE PAGE Tl* Včeraj so imeli goriški gasilci nenavadno dosti dela. Pogasiti so morali štiri požare, ki so se pojavili po najrazličnejših krajih naše pokrajine. Trava in dračje je namreč popolnoma suho (mimogrede naj omenimo, da je znašal včerajšnji najnižji povpreček vlage 25 odstotkov, kar je pravzaprav nekaj izrednega) in zadostuje že sam cigaretni ogorek, da ga veter razpihne in povzroči požar. Najprej so gasilce poklicali v Petejane pri Zdravščini. Tja so se ob 11. uri odpeljali z avtomobilsko cisterno. Pogasili so požar, ki je nastal na površini 5000 kvadratnih metrov. Vžgalo se je dračje. Prizadeti lastnik je kmetovalec Franc Cotič iz Petejanov. Požar jih je zaposlil za eno uro. Pol ure kasneje je druga skupina odšla v Ul. Tomsig na Rafu-tu, kjer se je vžgala posušena živa meja, ki obdaja zemljišče žganjarne Comar. Požar so pogasili v pol ure in tako odstranili nevarnost, da bi zajel bližnje hiše. Opoldne so se odpeljali v Zdrav-ščino. V eni uri so pogasili ogenj, ki je zajel suho travo in dračje na površini 500 kv. metrov. Uničil je telefonski drog, last državnih železnic. Škodo cenijo na 30 tisoč lir. Ob 14.45 so odšli v Gradiškuto, kjer se je vžgala suha trava. Požar je uničil tudi nekaj manjših dreves ter povzročil okoli -r>000 lir škode. Prizadejana sta elemente Marini in Riccardo Fornasari. Nekaj pred 11. uro pa so poklicali rešilni voz gasilcev na železniško postajo, da bi odpeljali v civilno bolnišnico 48-letnega Do-menica Chersevanija, ki je zaposlen pri gradbenem podjetju na južnem kolodvoru. Najprej je u-službenec na kolodvoru poklical rešilni avtomobil Zelenega križa, ker pa je bil odsoten, se je obrnil na gasilce. Ponesrečenca so pridržali na zdravljenju v bolnišnici, ker mu je opeka padla na glavo in ga ranila. Kratke iz bolnišnice Ob 11.40 so pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 50-letnega Angela Kranjka z O-slavja, Ul. Ossario 14. Pridržali so ga na zdravljenju za 10 dni, ker se je potolkel pri padcu pred domom. Ob 13.30 so pripeljali v bolnišnico 66-letno Mario Kumar iz Ul. Vittorio Veneto 141. Padla je v svojem stanovanju in si zlomila stegnenico. Pridržali so jo na zdravljenju s prognozo okrevanja v 40 dneh. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ob 15.30 pripeljali v civilno bolnišnico 18-letnega Fl> riana Buiattija iz Ločnika, Ulica Sartorio 29. Pri pregledu so mu ugotovili poškodbe na desni nogi in šok. Padel je z zidarskega odra na gradbišču podjetja Poletti v Ul. Gallina, co z denarjem in streljala nanj $ samokresom Berretta kalibra 9, za katerega nista imela orožnega lista. Predsednik je najprej zaslišal glavnega obtoženca Giuseppa Ba-vetto, ki ga branita odv. Deve-tag in Ciaccio. Obtoženec je v glavnem potrdil svoje prejšnje izjave na policiji in pred zasliše-valnim sodnikom, iz katerih izhaja, da se je dne 19. novembra 1961 sprl s Falcomerjem na cesti v Gradiški, kakih 70 m od svojega doma. Z njim je bil tudi njegov svak Gioia. Oba sta že prej sedla v FalComerjev avto Fiat 1100, ter se peljala z njim tudi v Zagraj in nazaj. Pred razhodom je Bavetta zahteval od Falcomerja, naj mu takoj izplača še 70.000 lir, ki naj bi mu jih ta dolgoval za prodajo opreme v njegovi čevljarski delavnici v Gorici. Prodajna cena je bila 350.000 lir, od tega je bilo 280.000 lir že poravnanih, preostali znesek pa bi Falcomer moral plačati že v začetku novembra. Med obema je prišlo do prepira in po izjavi Ba-vette je v nekem trenutku Falcomer potegnil iz žepa samokres ter ga naperil proti njemu. Bavetta in Gioia sta skočila nanj, ga razorožila in Bavetta ga je nekajkrat udaril s samokresom po obrazu. Pri tem naj bi se samokres sprožil še ko ga je imel v rokah Falcomer, vendar pa Bavetta takrat ni vedel, da je bil Falcomer ranjen. Obtoženec je odločno zanikal, da bi on streljal na Falcomerja; prav tako je zanikal, da bi mu odvzel denarnico z denarjem. V tej denarnici naj bi bilo po izjavah Falcomerja okrog 180.000 ali 190.000 lir, od katerih naj bi mu oba napadalca odvzela kakih 150.000 lir in mu denarnico vrnila. Falcomer zanika tudi, da bi kaj dolgoval Bavetti. Državni tožilec je nato postavil obtožencu še nekaj vprašanj, pri katerih mu je očital neskladnosti njegovih današnjih z nekaterimi prejšnjimi izjavami. Pri . tem je obtoženec poudaril med drugim, da je samokres, ki ga je odvzel Falcomerju, pridržal in ga odnesel domov. Naslednji dan, ko je prišla na njegov dom policija, pa ga je prostovoljno izročil policistom. Povedal je tudi, da sta s mu je v resnici prinesel denarnico on pa jima je dal šop bankovcev v katerem naj bi bilo Kakih 140-150.000. lir. V listnici pa mu je ostalo še 41.000 lir. Potem je stopil ponovno v avto in čeprav je bil ves krvav (ker je imel tudi dve krogli v licu, kar pa takrat ni vedel) je vozil s hitrostjo 100 na uro do Porto-gruarn in šel domov. Sele čez tri dni so z radiografijo ugotovili, da ima v desnem licu dve krogli, ki so mu ju med operacijo odstranili. Odločno pa je zanikal, da bi imel kdaj v svojem življenju v rokah samokres ali kako drugo podobno orožje. Med pripovedovanjem Falcomerja je prišlo večkrat do oporekanja od strani branilcev in obtožencev samih, ki so ugotovili nekate.e netočnosti v njegovih izjavan. Razprava se nadaljuje danes dopoldne ob 10. uri, ko bodo zaslišali tudi pive priče. ta zatrdno obljubil, da mu bo naslednji dan izplačal dolžno vsoto. Falcomer se je nato odpeljal v Portogruaro, čeprav je imel dve krogli v glavi, ki so mu jih čez tri dni v bolnišnici v Porto-gruaru vzeli iz desnega lica. Glede teh nabojev Bavetta ni vedel nič točnega povedati, na vsak način pa je odločno zanikal, da bi bil on streljal ali imel kdajkoli samokres, ki ga je po njegovih izjavah imel samo Falcomer. Približno v istem smislu je govoril tudi drugi obtoženec Giuseppe Gioia, ki je bil takrat skupaj z Bavettom ter je sedel v avtomobilu zadaj, dočim sta bila Falcomer in Bavetta spredaj. Izjavil je, da mu niso znane podrobnosti o računih med obema, da pa je slišal, ko je Bavetta za-htevgl, naj mu Falcomer izplača dolžno vsoto 70.000 lir. Tudi on je potrdil, da se je samokres sprožil, ko ga je imel v rokah Falcomer, ni pa vedel povedati, če je bil kdo ranjen. S tem se je dopoldanska razprava ob 13.15 zaključila in se nadaljevala ob 16.30 popoldne. Pri včerajšnji popoldanski razpravi, ki je trajala do 19.10, je predsednik sodišča zaslišal napadenega Falcomerja in prepisal tudi njegove prejšnje izjave, ki jih je da! policiji v Portogruaru ter preiskovalnem sodniku. Falcomer je zanikal, da bi bil še kaj dolžan Bavetti zaradi kupoprodaje čevljarske delavnice ter da je vse plačal. Opisal je tudi napad nanj v njegovem avtomobilu Fiat 1100 v soboto 18. novembra 1962 nekaj po 18. uri v Gradiški. Dejal je, da je streljal nanj Bavetta, ki je sedel v avtu od zadaj, potem pa da ga je z eno roko zagrabil okrog vratu z drugo pa s trdo rečjo tolkel po obrazu. Gioia pa, ki je sedel poleg njega, ga je držal za noge in ga ugriznil v roko. Le z velikim naporom se je Falcomer rešil obeh, odprl z nogo vrata na levi strani in smuknil ven. Za njim je šel Bavetta In ko je prišlo do trenutnega odmora v prepiru med njima je dejal, da jima bo dal sam denar če sta ga napadla zaradi tega. Zahteval je tudi naj mu vrneta denarnico z dokumenti, ki jo je Videl v rokah Gioie, Bavetta GORIŠKI NOGOMET Sovodnje - Podgora na igrišču v Sovodnjah Juventina igra v Moraru Jutri bo druga tekma v povratnem kolu za pokrajinsko prvenstvo diletantov. Sovodenjci se bodo tokrat pomerili na domačem jgn-šču z ekipo iz Podgore, ki je zlasti v zadnjih tekmah pokazala, da je nevaren nasprotnik. Tekma bo za Sovodenjce še toliko bolj težka, ker je več njihovih igralcev trenutno izključenih in ne bodo mogli nastopiti. Zato se bodo preostali morali resno potruditi, da bodo rešili čast domačega igrišča in zadovoljili svoje navijače. Juventina pa gostuje jutri v Moraru v povratni tekmi z domačini. Pri prvi tekmi je ekipa iz Morara zmagala v Štandrežu in sedaj bi se Juventinci morali za tisti poraz oddolžiti. Seveda, če so se dobro pripravili. > Za to tekmo naj se ob 14. url javijo v baru pri Milanu naslednji igralci: Devetak, Paškulin, Silič, Ermacora, Cjak, Nanut L., Fer* folja, Petejan, Nanut D., Nanut E., Batistič, Lavrenčič in Puia. VERDI. 17.15: «Va e uccidi«, F. Sinatra, L. Harvey In J. Leigh. A-meriški čmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 16 30: «Hatari», J. Wayne in Elsa Martinelli. Ameriški barv ni film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «La cittk prigio nieran, David Niven in Lea Mas šari. Italijanski čmobeli film Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: «Marcia o cre-pa», S. Granger in D. Gray. Itali-Jansko-špansko-nemški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ve3 dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel St. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 0,8 stopinje nad ničlo ob 14. url, najnižjo 8,5 stopinje pod ničlo ob 7.10. Povprečne dnevne vlage Je bilo 25 odstotkov. A 24. KOLO PRVENSTVA Zfl ITALIJANSKI NASLOV Turinski derby: Juventus * Torino Atalanta - resna preizkušnja za Inter ? Tako jutri moštva na igriščih GENOA Da Pozzo, Fongaro, Ratti; Oc-chetta; Colombo, Baveni; Ger-mano (Meroni), Giacomini, Fir mani, Pantaleoni, Bean (Germa-no). CATANIA Vavassori, Giavara, Rambal-delli; Corti, Bicchierai, Bena-glia; Caceffo, Szymaniak, Pe-troni, Biagini (Prenna), Pren-na (Vigni). JUVENTUS Mattrel, Castano, Salvadore; Noletti, Leoncini, Sarti; Nico-le (Sacco ali Crippa), Del Sol, Miranda, Sivori, Stacchini (Crippa). TORINO Vieri, Scesa, Poletti (Buzzac-chera); Bearzot, Buzzac-chera (Mialich), Ferretti; Da-nova (Poletti), Ferrini, Hit-chens, Locatelli (Spanio), Crippa. LANEROSSI . . Luison, Miazza, Savoini; De Marchi, Panzanato, Zoppellet-to; Vastola, Menti, Vinicio, Puia, Campana. ROMA Cudicini, Fontana, Carpanesi (Corsini); Pestrin, Losi, Jons-son (Carpanesi); Orlando, De Sisti (Jonsson), Manfredini, Angelillo, Leonardi (De Sisti). MILAN Ghezzi, David, Radiče; Tra-pattoni, Maldini, Benitez; Mora, Sani, Altafini, Rivera, For-tunato (Barison). SAMPDORIA Sattolo, Vincenzj, Tomasin; Bergamaschi, Bernasconi, Del-fino; Brighenti, Tamborini, Toschi, Da Silva, Cucchiaroni. PALERMO Bandoni, Ramusani, Giorgi; Maggionl, Malavasi, Sereni; De Robertis, Borjesson, Vol-pi, Spagni, Skoglund. FIORENTINA Sarti, Robotti, Castelletti; Ma-latrasi, Gonfiantini, Marchesi; Hamrin, DelTAngelo, Milani, Seminario, Canella. SPAL Bruschini, Olivieri, Gori; Muc. cini, Cervato, Piva; DeH’Omo-darme, Massei, Ciannameo, Mi. cheli, De Souza. BOLOGNA Rado, Cappa, Pavinato; Tum-burus, Janich, Fogli; Renna, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pascutti. NAPOLI Curaan, Molino, Mistone; Ron-zon, Gatti, Girardo; Corelli, Rosa, Tomeazzi, Fraschini, Tacchi MANTOVA Negri, Corradi, Cancian; Ta-rabbia, Pini, Castellazzi; Alle-mann, Sormani (Giagnoni), Geiger, Giagnni Recagni. MODENA Balzarinin, Cattani, Ottani, Aguzzoli, Vallo, Merighi, Bruells, Vetrano. VENEZIA Bubacco, De Bellis, Ardizzon; Grossi, Neri, Frascoli; Bartti, Santisteban, Mencacci, Raffin, Pochissimo. ATALANTA Pizzaballa, Pesenti, Roncoli; Nielsen, Gardoni, Colombo; Domenghini, Da Costa (Chri-stensen), Calvanese (Da Costa), Mereghetti, Gentili. INTER Buffon, Burgnich, Facchetti; Zaglio, Guarneri, Picchi (Ta-gnin); Jair, Mazzola, Di Gia-como, Suarez, Corso. (Mazzero), Barucco; Goldoni; Tinazzi, Po nedeljskem milanskem derhyju bomo jutri prisostvovali tu-rinskemu: t.j. spopadu med Juventusom in Torinom. Poraz, ki gaje Sampdoria v prejšnjem kolu zadala Juventusu, je odprl vrata diskusijam posebno v vrstah lanskoletnega državnega prvaka, ki je prav zaradi spodrsljaja v Genovi izgubil stik ^ Interjem. Pa čeprav le za točko. V vrstah Juventusa nestrpno pričakujejo nedeljski derby, med katerim se bodo Sivori, Del Sol in tovariši hoteli oddolžiti in priti do celotnega izkupička, ki bi jim v primeru po- polnega spodrsljaja Interja, pripomogel ponovno na vjh lestvice. Naravno je, da je ta možnost mogoča, a tudi malo verjetna. Inter bo gostoval v Bergamu, kjer je popolnoma možno, da si zagotovi obe točki. Znanopa je, da je Atalanta neradodarna in da je prav elitne enajstorice spravila večkrat v zagato in jih celo odpravila s porazom domov. Bodo domačini tudi tokrat uspešni? Na vprašanje je težko odgovoriti, še posebno, ker je Inter v odlični formi in danes praktično nima nasprotnika, ki bi ga lahko ustavil na poti, ki si jo je Herrera začrtal. Medtem ko se Milanu obeta zmaga nad gostujočo Sampdorio, bo morala Fiorentina na daljnem jugu v Palermu paziti na morebiten spodrsljaj, ki bi ji precej škodil Res je, da Palermitanci danes ne predstavljajo, vsaj na papirju, nobene nevarnosti, vendar se lahko tudi zgodi, da najdejo ugodni dan. To še posebno, ker je njihovo stanje obupno. Najtežje delo brez dvoma čaka Bologno v Ferrari. Domači Spal, ki je na vrhnjem delu lestvice bo napravil vse, da si bo ohranil položaj. Izboljšati ga sicer v nedeljski tekmi ne bo mogel, a že dejstvo, da lahko dohiti Bologno, bo vlilo domačinom poguma in 5? Atalanta—Inter X 2 Genoa—Catania 1 Juventus—Torino 1 X LR Vicenza—Roma X 1 2 Milan—Sampdoria T Modena—Venezia 1 N apoli—Mantova 1 Palermo—Fiorentina X Spal—Bologna X 1 2 Brescia—Lecco I Como—Foggia X Fanfulla—Savona 1 X Arezzo—Rimini 1 2 njihova zmaga ne bi presenetila nikogar. Prav tako zanimiva in predvsem razburljiva bo tekma v Vicenzi, kjer bo gostovala Roma. Na ostalih igriščih pa bi morala zmaga pripasti domačim barvam. To velja za Genoo, ki bo gostila Catanio, za Modeno v borbi z Ve-nezio in za Napoli, pa čeprav zna Mantova predstavljati težko premagljivo oviro. Odbojkarska C liga Jutri Bor v Vidmu proti PAV V tretjem kolu odbojkarske C lige bi moral Bor igrati na domačih tleh. Ker pa ni nobene dvorane na razpolago, bodo Tržačani nastopili proti istemu tekmecu v Vidmu. Na Borov predlog so Vi* demčani pozitivno odgovorili, zaradi česar bo tekma v telovadnici kluba RAV v Ul. dell’Ospeda-le Vecchio. III. kolo bo potekalo kakor sledi: v Vidmu ob 10. PAV—BOR v Gorici ob 9. AGLPOL. FRIULI v Gorici ob 10.30 OLIMPIJA -GASILCI (Gorica) v Trstu ob 10. GASILCI (Trst) -TORRIANA Vodstvo Bora poziva vse člane odbojkarskega moštva, da se zbe-ro jutri v nedeljo, 3. t. m. ob 6.43 na glavnem kolodvoru, odkoder bo skupni odhod v Videm. TO IN ONO IZ KOPRSKEGA OKRAJA Že pet mesecev pravda Delamarisa za pravico Vodstvo izolskega kluba note biti oškodovano za napake drugih Upravni odbor nogometnega kluba Delamaris je na zadnji seji razpravljal o rezultatih razprave o registraciji igralca Januša na seji IO Nogometne zveze Slovenije. Kakor je znano, se je tega zasedanja udeležila tudi delegacija Delamarisa, ki je vztrajala pri svojem stališču, da klub ni zakrivil nepopolne registracije in da se mu zato ne sme odvzeti osmih točk. Na tem sestanku pa je predstavnik Nogometne zveze Slovenije obljubil, da se bo še enkrat pozanimal pri Nogometni zvezi Jugoslavije, ali je možno sprejeti kakšno drugačno rešitev. Upravni odbor Delamarisa je še enkrat pozval predsednika Nogometne zveze Slovenije, naj uporabi svojo pravico presoje. Pri vsej zadevi niso ngmreč važni le paragrafi, ampak tudi moralna stran in razne druge okoliščine. Celjski Kladivar je namreč 18 mesecev zadržaval izpisnico Januša, kar je ne samo nasprotno športni etiki, ampak je nasprotno tudi duhu tekmovalnih pravil. Hkrati je treba upoštevati napake celjske in ko- ....MlIIIIIIIIII.IIMlIM|IIIIIIMl11||IIIMl............................................ ZAKLJUČENA ETAPNA DIRKA PO SARDINIJI Tujci so letos odpovedali: Pambianco končni zmagovalec Adorni prvi tudi v zadnji etapi Nuoro-Sassari SASSARI, 1. — Pambianco je prvi Italijan, kateremu se je posrečilo zmagovito zaključiti etapno kolesarsko dirko po Sardiniji. Do danes so v tej dirki zabeležili same zmage tujcev in sicer Francoza Rollanda (1958), Belgijca Van Looya (1959), Nizozemca de Rooja (1960), Belgijca Daemsa (1961) in ponovno Van Looya. Temperatura se je ponoči tako- znižala, da so prireditelji s skrbjo opazovali delo šoferjev okoli avtomobilov, ki sledijo dirki. Skoraj vsa vozila so imela zamrznjene radiatorje, zaradi česar so po- trebovali precej gorke vode in tudi potrpežljivosti, da so odpravili zapreko. Ob 8.45 se je končno 64 preostalih kolesarjev odpravilo na pot zadnje etape. Manjkal je Bal-dini, ki se je tako izognil ne preveč vljudnih komentarjev, ki jih so njemu namenili novinarji. Med vožnjo, ki je bila še kar hitra, so kolesarji lahko opazovali razlike med staro in novo žensko generacijo: stara še vedno v tradicionalnih dolgih oblekah, mlada pa v ozkih hlačah s skrbno pobarvanimi ustnicami in obrvmi. Kolesarji so se zaradi mraza in vetra držali v skupini in niso pognali hitreje. Šele na vzponu Pattade, kjer je tretji in zadnji cilj gorske nagrade, se je skupina bližala vrhu s hitrejšim tempom in tudi tokrat je Solerju uspelo privoziti skozi cilj kot prvi kolesar, s čimer si je osvojil trofejo Lambretta, ki obstaja v bronastem kipcu. Med potjo so nekateri kolesarji odstopili, drugi pa so nadaljevali pot proti cilju v počasnem tempu. Kakih 23 km od cilja so Aru, Babini, Adorni, Ae-renhouts in Battisti sprožili ofenzivo in si nabrali 200 m naskoka. Pri Osilu je prišlo do «suspencea»: Pambianco se je znašel s prazno zračnico, zaradi česar je zgubil stik z glavnino in je zaostal za 20 sekund. Leader j>a se je takoj pognal v silovito zasledovanje, katero je posebno zaradi prese- uiiiiiiifiiiiitiltiiiiftiiiiilhhfiiiliiiiiliiiivifidetiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMihAitiiiiliiiiiiiiiiiimiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiViiiiifibiliiiiiiniiiiiiiniiiViiiminiiiiiiiiiiiiini Svetovno prvenstvo v Cortini V plesu na ledu Shearman-Phillips prva v začasni lestvici GORTINA D'AMPEZZO, 1. — Zelo nizka temperatura, minimalna je ob zori celo presegla IS pod ničlo, je prisilila organizatorje, da so odložili nadaljevanje svetovnega prvenstva v umetnem drsanju. Ob 9.30 so končno le začeli s tekmovanjem parov v plesu na ledu. Po štirih obveznih likih je na prvem mestu Shear-man—Phillips pred češko dvojico Romanova—Roman. Začasna lestvica je naslednja: 1. Shearman—Phillips (VB) 190,1 točke 2. Romanova—Roman (CSSR) 187.6 3. Doan—Ormsy (Kan.) 185 4. Sawbridge-Hickinbottom (VB) 179.6 5. Mitchel-Mitchell (Kan.) 177,2 6. Parray-Mason (VB) 173,4 Kanadčan Thomas Mac Pherson je nocoj presenetljivo osvojil naslov svetovnega prvaka v umetnem drsanju. Na častnih mestih sta se uvrstila Francoz Alain Calmat in Nemec Schnelldorfer. POKAL IT ALI A 1962—63 27. t.m. in 3. aprila nogometne tekme četrtfinala turnirja MILAN, 1. — Zaradi mednarodnih obveznosti nekaterih klubov je nogometna zveza sklenila spremeniti prvotni razpored tekem četrtfinala za italijanski nogometni pokal 1962—63. Prva tekma bo 27. t. m. ob 15. uri v Bergamu med Atalanto in Padovo, medtem ko bodo v sredo 3, aprila odigrali z začetkom ob 15, uri tri tekme in sicer v Bariju BARI—GENOA v Genovi SAMPDORIA-TORINO v Turinu JUVENTUS—VERONA Vodstvo nogometne zveze je sklenilo, da je treba polfinalne tekme odigrati 25. aprila. Igrišča, na katerih bodo srečanja, bodo iz-žrebali kasneje, medtem ko so nasprotnike že določili in sicer: zmagovalec tekme Bari—Genoa proti zmagovalcu Atalanta—Padova zmagovalec tekme Sampdoria— Torino proti zmagovalcu Juventus—Verona. V SREDNJI KATEGORIJI T. Truppi ko.: Nino Benvenuti italijanski prvak RIM. 1. — Tržačan Nino Benvenuti je danes zabeležil svoj največji uspeh v profesionalni karieri: v dvoboju za naslov italijanskega prvaka srednje kategorije je premagal s k.o. v 11. rundi tekmeca Tommasa Truppi j a iz Modene. Nino Benvenuti je tehtal 72.5 kg, njegov tekmec pa 74.1. V drugem dvoboju, ki je bil v rimski športni palači, je Franco De Piccoli iz Mester že v drugi rundi odpravil Tonyja Hughesa iz Clevelanda. Američan, nezmožen odgovorov, se je moral predati Italijanu, ki ga je od vsega začetka popolnoma onemogočil. netljive apatije njegovih tekmecev, ki nikakor niso izrabili priložnosti, uspešno zaključil. Bežeča skupina je nadaljevala svojo pot z izjemo Babinija, ki je sklenil počakati na Pambianca. Bežeči trojici se je v zadnjih kilometrih pridružil še Taccone. V finalnem sprintu, ki je bil na majhnem stadionu v Sassariju je Adorni ponovil včerajšnji uspeh in se uvrstil zopet na prvo mesto. Nekaj sekund za prvim je prispela skupina s Pambiancom, ki je tako kot prvi Italijan zaključil to dirko z majico najboljšega. VRSTNI RED NA CILJU 1. ADORNI (Cynar) 5.09'06”, povpreč. hitrost 33,775 km (čas za lestvico 5.08’26") 2. Taccone 5.08'46” 3. Battistini 5.08’51” 4. Aerenhouts (Belg.) 5. Aru 6. Carlesi 5.09’57,” 7. Maliepaar 8. Cribiori 9. Babini, 10. Van Looy, 11. Van Geneugden (Belg.), 12. Durante, 13. Ferrari, 14. Plankaert, 15. Ruegg (Sv.) itd. KONČNA LESTVICA 1. PAMBIANCO 29.40’55” 2. Van Looy (Belg.) 29.43’03” 3. Cribiori 29.44’15” 4. Van Geneugden (Belgija) 29.45T6” 5. Moser 29.45’57” 6. Battistini 29.46’08” 7. Plankaert (Belg.) 29.46’09” 8. Adorni 29.4611” 9. Massignan 29.47’04”, 10. Sorgeloos (Belg.) 29.47’23”, 11. Anquetil (Fr.) in Stablinski (Fr.) 29.47’24” 13. Soler (Sp.), 14. Mealli, 15. Zoffel (Sv.), 16. Ferrari, 17. Aerenhouts (Belg.), 18. Šegu (Sp.), Carlesi in Fal-larini itd. prske podzveze. Po mnenju Delamarisa morajo v primeru, če je nepopolna registracija igralca Ja- nuša kaznjiva, nositi posledice ti- sti, ki so za to napako pretežno krivi. To pa vsekakor ni Delamaris. O epilogu te neljube afere, ki se vleče že pet mesecev, bomo še poročali. Nogometaši Primorske se še naprej pripravljajo za bližnjo prvenstveno sezono. Gorica je sprejela v goste kranjski Triglav in igrala neodločeno 1:1. Vse kaže, da so zadnji intenzivnejši treningi pomagali in da bo moštvo ob začetku prvenstva v potrebni formi. Delamaris pa je povabil v goste prvaka celjske podzveze Olimp in ga premagal s 4:0. Domačini so v dobri formi in so brez težav zmagali. Najboljši igralec na igrišču je bil Gabrijelčič (Delamaris). Tekmo je izvrstno sodil Krkač in si v bodoče želimo čim več takih sojenj. Koprski Tomos se je v pr- vi spomladanski tekmi pomeril s Porečom. Kljub prednosti domačega igrišča so Koprčani izgubili z visoko razliko 1:6. Koprčanom se ja krepko poznal zimski odmor v nogah. Upajmo, da gre le za kratkotrajno krizo, ki jo bodo hitro odpravili z intenzivnimi treningi trikrat tedensko. Tudi pretekla nedelja je bila bogata na smučarskih dogodkih. Predvsem moramo omeniti republiško sankaško prvenstvo v Idriji, kjer se je pomerilo nad 70 tekmovalcev iz devetih klubov. Domačini so se hoteli čim bolj postaviti pred domačim občinstvom, kar pa je bilo usodno. Preveč so namreč tvegali in po vrsti leteli iz proge. Odlični Gosler, ki je nedavno zmagal na mednarodnem tekmovanju na Jesenicah, je bil šele dvajseti. Miklavčič je zasedel šele štirinajsto mesto, Žigonova pa šele peto. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili naslednji: pri članih Zupan iz Jesenic, pri starejših čla- Na predmeji pa so odprli 40-me-trsko skakalnico, eno zadnjih mojstrovin velikega graditelja športnih objektov pok. inž. Bloudka. Domači smučarski klub Gozdar je prireditev kljub snežnemu mete-žu in mrazu dobro organiziral in je nemoteno potekala. Prvo mesto je zasedel Kolenc iz Lokev s skokoma 30 in 31 metrov, medtem ko je bil drugi Černigoj, član Gozdarja, ki je dvakrat skočil po 27 metrov. Pionirji pa so se pomerili na 17-metrski skakšlnici. Zmagal V Idriji zmaja Škofi) v namiznem tenisu • „ \1 s1"1' Igralci namiznega tenisa * re. fij so gostovali v Idriji >er fj;l. magali tamkajšnji Partizan » fJI, Merkurja pa s 5:1. Škofije ^„1 vijajo v močan podeželski center, saj imajo razen * nem tenisu lepe uspehe tuoi y, linčanju, v odbojki in v sa • ^ ni so si uredili več športn^ll jektov, za kar so člani pu {j okrog 3 tisoč prostovoljni!! Delovni kolektivi elektrošoki darskih podjetij koprskega so te dni zaključili prvi ? . J(, jih tradicionalnih športnin■ Največ uspeha so imeli »P° jj t Soških elektrarn, ki so znJjm ko keglanju in v odbojki, n»e“tee!tip« je bila v streljanju prva Elektro Tolmina. * * * p«11 Tudi rokometaši obalneŠa jpo-so se začeli pripravljati * jej> mladansko sezono. Moška *t* ska ekipa koprskega Paztiz M8’ gostovali v nedeljo v PiraI]mt(f ški so presenetljivo VTC. i0 li Piran z 12:7, medtem * ^ ženske izgubile z 1:3. Za o mi lahko rečemo, da rezUl va V povesta dosti, ker so mosi ^ maj začela s treningi, ra.z pa tudi preizkušajo nove lg ■ je Likar, član Gozdarja. iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiHimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMi*1"111 Nepričakovan vzpon tržaške ekipe * ŽENSKA košarka^ A LIGA Z vključitvijo Bettosove boljša vigranost Philca Zmotili smo se, ko smo v prejšnjem majo Tržačanke nobenega upa do zmage ___________ _ nomi. Philco je potegnil iz rokava svoj skriti as, ki nosi zn?es0 jo toso. Ta igralka ni že vrsto let več nastopala, a v tej prilik tržaški voditelji le pregovorili, cia je oblekla dres in prevzela na polju vodstvo domače vrste. Njena izkušenost je prišla do izraza že v prvih minutah. Domačinke, ki so se tako rešile velike odgovornosti, so se hitreje vigrale in če-sto uspešno prodirale do nasprotnikovega koša. Le v začetku drugega polčasa so Tržačanke malo zaspale. .Turinčanke so prešle v vodstvo, a ta njihova prednost je bila kratkotrajna, ker so domačinke le nadoknadile zamujeno in pozitivno zaključile nevaren nastop. Tudi po trinajstem kolu še vedno načeljuje lestvici turinska Fiat, ki doslej ni našla sebi enakega nih Češenj iz Tržiča, pri mladin- nasprotnika. Zato je na mestu, kj ’—■1 x1- označuje število porazov še vedno ničla. Na lestvičnih stolpcih najdemo poleg te Fiatove ničle .e še eno, ki govori o neuspehih be- .. Ja komentarju pisali, u t3, v tekmi s turinsko ^ get. so JSf kah Fišerjeva iz Tržiča, pri članicah Rozmanova iz Bohinjske Bistrice in pri mladincih Robič iz Bohinja. 3. 4. — 5. — prvi 1 3 drugi X 1 prvi 1 drugi 2 prvi 1 drugi X prvi 1 2 drugi X 1 prvi 1 2 drugi 2 I prvi X 2 drugi 1 1 neške ekipe. V zadnjem nečanke se res niso UP** viti ekipi OMSA iz Faen** sr<-j j pa na uspeh v nedeljo** nj» Čanju s tržaškim Philco*8/ jg bo to jalovo upanje, če » y (V8, žačanke zaigrale tako ko jem zadnjem nastopu. ,.j m V Bologni so bili .gledan„i«r! dvojeni: prisostvovali s° ekipJ, derbyju med domačima *»gtr Fontane in Ultravoxa, Pez-e jaš°" potrdil stanje moči, ki Je razvidno iz lestvice. tod* . Onda iz Pavije se je »Pj počitka milanske Stande i „,(!> go začasno zasedla drug na lestvici. «... g J .... Izidi: Philco — Autonomi OMSA — Benetke Fontana — Ultravo* Onda — Pejo Fiat — Europhon iiiiiiiiiiiiiiiiMtiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimKiiiiifiitiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiniii1111 PRVENSTVO KOŠARKARSKE MOŠKE A LIGE Petorka Philca vedno višje v lestvici Zadnja nedelja ni bila odločilne važnosti le za tekmovanje prve zvezne lige; svoje odločujoče znake je pustilo tudi na lestvici prvenstva moške A lige. Najvažnejši rezultat kola je brez dvoma ponovni padec, tretji po vrsti, videmske ekipe. Videmčani, ki so lani le za las zgrešili priložnost uvrstitve v najvišjo kategorijo, so na1 to upali v letošnji sezoni. Po tem zadnjem spodrsljaju pa se morajo ne le predati usodi in se sprijazniti z mislijo še enoletnega nasto- Don Bosco v nevarnih v° $ , K pa v A ligi. Cimprej pa bodo morali premagati malodušje, ki jih je zajelo po teh serijskih padcih, ter se krepko boriti, če bodo hoteli obdržati vsaj častno drugo mesto, katerega ogrožata beneška Rejer in tržaški Philco. Goriziana je že praktično v 1. ligi, to je v kategoriji, ki jo je lani zapustila in ki je zadala tako grenko razočaranje. Enoletno merjenje moči svojih še neizkušenih atletov z močnejšimi predstavniki bolj vigranih klubov, pa ni prineslo le razočaranja. Mladim go-riškim košarkarjem je A liga nu- dila možnost, da proučijo način igre posameznikov in ekip, ki so že dolgo vrsto let na čelu italijanskega košarkarskega pokreta. Prepozno prebujeni tržaški Philco nadaljuje svojo zmagovito pot. Čeprav ni v nedeljo zaigral na višku svojih sposobnostih, je vseeno prisilil goste iz Ravenne na predajo. Ce smo osem dni prej hvalili strumno igro domačinov, moramo zdaj podčrtati razigranost nekaterih članov tržaške ekipe, ki so z osebnimi podvigi odločili tekmo v korist tukajšnjih barv. Razen vedno učinkovitega Por-cellija, ki je tudi to pot dosegel kar 32 točk, naj omenimo nanntiiniia P arm rin ITI ^§6 6^ zdaU p! _ ivm lciiunat ui j~ *"u * kaj nevarnih vodah; direktnih je, da si bo v direktnu1 - . njemu podobnimi klubi 1 ,j)i r še tistih nekaj točk, trebuje za obstoj v tej ‘ r0zj Ravno taka nevarnost s]cj l riškemu Safogu. Soški ,’S .je č*m, mnunli nnnolt ltCQ CVOlC .1 morali napeti vse svoje » jzp’.j hočejo izogniti nevarno® pji« _ Ce v nedeljo niso mog ,„30 proti beneškemu Aejerju, 2 v prou DenesKemu rvcjt, rali v prihodnjem srečanj^ crilom izbojevati obe to Izidi: Leacril — Bon Bosco Philco — Soja Ravenna Goriziana — Virtus lm° Recoaro — APU Lignano Reier — Safoe a! }| 1* _ 1 NASLEDNJI, PROSIM! JAY STREET Ali me res ne bo bolelo, gospod doktor? — je plašno vprašala debela ženska. — Saj veste, da delam po tvoji metodi, ki je garantirano brez bolečin, gospa Holland, — jo je miril zobozdravnik Marvin. Sveder je pričel brneti. V tem hipu je stopila v or-iinacijo zobozdravnikova pomočnica : — Neki mister Smith želi ruj no k vam. Pravi, da od bolečin ne zdrži niti minute več! — Prav, naj malo počaka! Cez deset minut se Je gospa Holland poslovila in se zobozdravniku gostobesedno zahvaljevala za njegovo nebolečo metodo. — Gospod Smith, prosim! Mr. Smith je bil majhen, čokat možak z bledim obličjem; kup mišic s kosmatimi rokami. — Kje pa boli? — je vprašal Marvin. — Desno zadaj, zgoraj ali spodaj, ne vem natanko, — je zagodrnjal Smith. Marvin si je ogledal poškodbo. Bila je malenkostna. — Nemogoče je, da bi vam ta luknjica prizadejala tolikšne bolečine, gospod Smith, — je izjavil zobozdravnik v dvomu. čokati možak je prikimal: — Zelo moder mož ste, dok. Zob je bil samo izgovor... — In kaj želite zares? Smith Je pokazal z glavo na polico, kjer je stala kartoteka pacientov. — Ali so to podatki o vseh vaših pacientih? — Tako je, — je pritrdil Marvin začuden. — Prodali mi jih boste, dok. — Ali se šalite? — Nikakor ne. Neki moj pri- jatelj, mlad zobozdravnik, bo te dni odprl svojo prakso. Nima še pravih izkušenj in si jih namerava pridobiti iz vaših kartonov. — Kartoni niso naprodaj. — je izjavil Marvin ostro. — Zdi se, da imate precej čudno mnenje o zdravniški molčečnosti, gospod Smith. Smith je privlekel iz suknjiča zamaščeno listnico. — Ali bi tisoč dolarjev pomirilo vašo vest, dok? — Ali ste prismojeni? — Nikakor ne. Moj prijatelj se silno zanima za vašo nebolečo metodo. Ni se vam treba bati nadležne konkurence: moj prijatelj stanuje v nekem drugem mestu. — Kako bi bilo, če bi priložil še en tisočak? Marvin je stopil k vratom in jih široko odprl. — Pošljite mi naslednjega pacienta, gospodična Forbes! čokati je šel malomarno mimo njega. — Premislili si boste, dok. Jutri se bom oglasil zopet pri vas. Če se ne bova mogla drugače domeniti, pa mi boste zamašili luknjo v zobu. Ampak brez bolečin, če smem prositi. Marvin je imel nemirno noč. Neverjetna ponudba mu ni šla lz glave. Naslednjega dne se je Smith oglasil po telefonu. — Ali ste razmislili o moji ponudbi, dok? — Svojega mnenja nisem spremenil. — No, prav, — je vzdihnil Smith. — Potem pa mi ozdravite vsaj bolni zob! Marvin ni mogel odkloniti. Popoldne je prišel Smith. Marvin je premagal drhtenje svojih prstov. Delal je naglo in skrbno. Vrtal je, očistil odprtino v zobu in Jo napolnil z zmesjo. — No, ali je kaj bolelo, gospod Smith? — je vprašal slednjič smehljaje. — Nasprotno, dok, prav nič me nj bolelo. Vi ste res umetnik v svoji stroki, če bi bili tudi tako dober trgovec... Spodbudno je pomahal s svojo listnico. — Tri tisoč dolarjev... kaj pravite? — Prihranite si nadaljnji trud! Medtem ko Je Smith z eno roko potiskal svojo listnico na- zaj v suknjičev žep, je z drugo Izvlekel revolver. — žal mi je, dok, — je dejal Ironično, — potem bom pa prisiljen uporabiti drug način. — To je rop! — je vzkliknil Marvin. — Imenujte to, kakor hočete! čokati je stopil k polici, ne da bi izpustil Marvina iz oči. Segel je po kartotečni škatli, si jo vtaknil pod pazduho in stopil k vratom. — Moj prijatelj bo zelo vesel, dok. — Malomarno je pomahal s pištolo. — Moram se vam še zahvaliti za res neboleče zdravljenje zoba. Vrata so se zaprla za njim. Marvin je stal nekaj trenutkov kot prikovan. Potem je stekel k telefonu in poklical policijo. — Prosim komisijo za umore! — Poročnik Gregg! — se je oglasil takoj nato neki glas. — Tu je zobozdravnik Marvin. Pravkar mi je neki pacient grozil s pištolo in mi ugrabil vso kartoteko pacientov. — Napačno so vas zvezali, gospod Marvin. Tu Je oddelek za umore in ne oddelek za rope! — čisto prav so me zvezali, poročnik. Ali ste pred kratkim odkrili kakšen umor? Umorjenca, ki ga niso mogli identificirati? — Kaj ima to opraviti z ropom v vaši ordinaciji? — je vprašal poročnik. — Mnogo, poročnik. Zasledil sem morilca. — čez deset minut bom pri vas, gospod Marvin. že čez sedem minut je bil poročnik Gregg v ordinaciji. V kratkih besedah mu je zdravnik poročal o čudni ponudbi moža, ki se je baje imenoval Smith, in o ropu... Gregg je nestrpno prikimal: — In kaj naj bi vse to imelo opraviti z umorom? — No, včasih najdete truplo, ki je popolnoma zmaličeno ali sežgano, tako da ga ni mogoče prepoznati. V mnogih, zelo mnogih primerih pa Je vendar mogoče ugotoviti, kdo je bil mrtvec... in sicer na podlagi čeljusti, mar ne? Čeljust je odpornejša kot vse drugo in lahko prestane tudi ogenj. Vsak zobozdravnik ima o vsakem svojem pacientu zapiske, na katerih so označene vse podrobnosti o čeljusti, o plombah, umetnih zobeh, mostičkih... Poročnik Je zopet prikimal, zdaj že nekoliko bolj zamišljeno. — In vi mislite, da je mož, ki vas je oropal... — Zakaj naj bi imel tolikšen interes do moje kartoteke? Bil je življenjsko zainteresiran, da bi uničil določen kartonček... kartonček, po katerem bi lahko nekega mojega pacienta identificirali. Ta pacient je gotovo Smithova žrtev. Zato sem vas prej tudi vprašal, ali ste v zadnjem času odkrili kakega mrtveca, ki ga niste mogli identificirati. — Res Je. — Poročnik Gregg si je drgnil čelo. — Pred tremi dnevi. V grmovju ob cesti številka 31. Mo‘Ko truplo, polito z bencinom in sežgano. — Ni dvoma, da je bil mrtvec moj pacient. Ta Smith je hotel in moral po vsej sili preprečiti, da bi ugotovili, kdo je umorjeni, ker bi lahko po tem sklepali, kdo je morilec. — To mu je uspelo, — je ugotovil Gregg suho. — Kako bomo fanta zdaj prijeli? Ali ga lahko natanko °P^)0o & Marvin se je zadovoiJ ■ smehnil. .. p«5*1 — Smithu sem nasta poročnik. — Nikar ne govo^is^ skrivnostno, — je P Gregg. icot11' . — Plombiral sem r°u. njo v Lepo sem mu zvrtal lu živca — nato sem jo P po«® nil. To je bila polnlte''g/'; ne vrste, čez uro, dve, slf^u od bolečin skakal “O in zdirjal k najbližj««u zdravniku. Ne bo va storiti nič drugega k v u poslati svoje uslužben pjK" kalnice vseh zoWa0 I*1’ našega mesta, da boo sprejeli. ld»r — Vražji človek ste, Resnično vražji človek Mož, ki se je “ piO1 Smith, ni niti čutil, * . v čakalnici neki P°Lgil službenec v civilu P°* na ramo; j, - Aretirani ste! ^ je V tistem trenutku J1'" v K . 15 lo vseeno, ali bo Pr^e.j0ie^ nilnico ali na vislice- jp v je samo znebiti nezu ti, lečin v levi-zgomji IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico MI, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tei. St. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir — v”aP[Jtlt’*! ' 20 din, mesef.no 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 -r Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljani 600-14 603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, flnančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglas 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo Pr’ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3 I, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v