SLOVENIJA LETO (ASO) XLV (39) Štev. (No.) 37 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRIS 18. septembra 198ft Podaljšana partijska roka •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Grof Tolstoj: nova afera Izgubili smo jih Zabrnel je telefon, znan glas prijatelja je oznanil: Gorše je umrl. Drug za drugim odhajajo velmožje, velikani iz vrst slovenske povojne ideološke emigracije, in bolj in bolj postajamo revni, ker zanje ni nadomestila. Iz vseh sektorjev javnega dela za blagor izseljenstva v Sloveniji v svetu in za svobodno prihodnost vsega naroda jih pobira smrt: med prvimi je odšel mnogo prezgodaj pogumni in zvesti vojščak za o-Ihranitev in utrditev Kristusovega kraljestva, mučeniški. škof Gregorij. Za njim zeva praznina, ki je zapolniti ni mogoče. PRAVI DISIDENT Dr. Vojislav Šešelj je danes najbolj poznani oporečnik v SFRJ. Bil je obsojen pred dvema letoma na nič manj kot na 8 let zaradi članka in privatnih zapiskov. Na pritisk mednarodne in domače javnosti je bil izpuščen iz zapora. Letos 1. junija je napravil pismeno vlogo na predsedništvo SFRJ. V tej vlogi se pritožuje, da mu nočejo izdati potnega lista in da mu ne nudijo možnosti zaposlitve v SFRJ. V vlogi je edinstveni pasus, ko pravi, da ima predsedništvo in partija danes dejansko oblast, ki pa ni legitimna, ker niso nikdar bili demokratsko izvoljeni od ljudstva. Tudi poudarja, da ne misli stalno prositi milosti v zadevah elementarnih človekovih pravic. Nima nobenega pomisleka o-brniti se za pomoč mednarodni j'av-nosti ali celo tvegati ilegalni prehod meje. - OQC. (Iskra, 1. 7. 1986) Vrsto let kasneje je smrt pobrala vrhovnega političnega predstavnika slovenskega naroda, bivšega podpredsednika vlade in predsednika Slovenskega narodnega odbora dr. Miha Kreka, ki je ob vsej svoji osebni skromnosti tako odlično zastopal svoj' zasužnjeni narod v mednarodni politiki in je njegovo ime imelo zven, kakor ga nima noben drug Slovenec. Zazijala je praznina, ki jo je sbtial zapolniti njegov naslednik iMi oš Stare, begunec v Argentini, ki je zastavil svoje idealno delo za narod predvsem z močjo tiskane besede. S seboj’ je prinesel iz domovine in okupacije ilegalni list „Svobodna Slovenija“, ga razširil .in urejeval do svoje smrti ter zapustil naslednikom. Neminljiv spomenik si je postavil z izdanjem 22 debelih knjig Zbornika z dragoceno vsebino. Kje je nadomestilo? Med izseljenskimi znanstveniki j'e smrt ugrabila bre:z dvoma najodličnejšega med njimi, vodilnega, arheologa dr. Rajka Ložarja. On pomeni dejansko začetek in vrhunec slovenske arheološke znanosti, kar mu mlajši arheologi v domovini radi priznavajo, kakor mi je sporočil sorodnik ob priliki izida svoje knjige o izkopaninah v Ljubljani .in drugod. Knjigo je izdiala Slovenska a-kademija znanosti in umetnosti. Lo-žarjeva erudicija in veličina je komaj nadomestljiva. Nedavno j'e omahnil v grob umetnik peresa Mirko Javornik. Ni bil povprečen pisatelj in običajen časnikar, ampak borec za pravico in resnico z močjo ostrega peresa, kakršnih Slovenci nimamo veliko, če jih Svetovni komunizem v številkah Sedaj je na vrsti Argentina. Jugoslovanska komunistična oblast bi rada dobila devize tudi iz Argentine. Na treih krajih je s svojo podaljšano roko, t.j. Slovensko izseljensko matico, že poskusila, in sicer v Kanadi, v Združ. državah Amerike in v Avstraliji. Poskusi bolj slabo uspevajo, vendar to agentov SIM ne moti, ampak vztrajno prosjačijo tudi pri tistih izseljencih, katerim so komunisti doma pobili sinove in očete. Prosjačijo za prispevke za medicinske aparate za ljubljanske bolnišnice, ker upajo, da bodo za take humanitarne namene še najlaže ganili srca emigrantov. Toda za to „humanitarno akcijo“ se skriva — ne samo namen dobiti ’devize — še drug pomembnejši politični namen: razbiti enotnost emigrantov, ustvariti „novo skupnost“, ki bo naklonj’ena sedanjemu komunističnemu režimu v Sloveniji in Jugoslaviji. To delo naj opravi bodisi „humanitarna akcija“ bodisi „prosvetna“ akcija, ko so do sedaj vsi drugi poskusi (pevski zbori, anonimna pisma in dr.) propadli. Pravimo, da je sedaj na vrsti Argentina. Poročajo- nam, da bo v kratkem prišel v Argentino -sam predsednik Slovenske izseljenske matice s točnimi navodili partije, kako naj' tudi v Argentini med slovenskimi emigranti sproži novo akcijo „za narodov blagor“, zlasti, da naj v ta namen organizira „Meddruštveni od- Gr-of Tolstoj' je imel pogovor z uredniki revije „New Agenda“, ki je glasilo Federacije konzervativnih dijakov v Londonu. Povedal jim je, da je po dokumentih, ki so znani, -bil pri vračanju Kozakov, Slovencev,Hrvatov in drugih narodov sovjetskim in Titovim oblastem odločilno udeležen prejšnji angleški ministrski predsednik Harold MacMillan, član konzervativne stranke. Omenjena dijaška federacija je pogovor ,z grofom Tolstojem natiskala in razširila po Angliji. Vodstvo konzervativne stranke se je čutilo prizadeto in njen predsednik Norman Te-bbit je vložil tožbo na Gus'av Chalupa, inozemski -dopisnik v Beogradu, poroča o finančnem škandalu v Makedoniji, ki je najbolj revna republika v Jugoslaviji. Po teh poročilih maj bi bilo na zatožni klopi okrog 140 direktorjev, vodji oddelkov in predsednikov raznih komisij, ki se morajo zagovarjati. o zavoženem gospodarstvu v kombinatu „Feni“, kjer predeljuje-jo železo in nikelj. Izgube v tem podjetju presegajo vsote ob potresni katastrofi v Skopju im bodo še sedaj nerojeni Makedonci morali desetletja plačevali dolgove. Poleg kombinata „Feni“ se nahajata v velikih gospodarskih težavah tudi teirmo-centrala „Nego-tin“ in neka velika rafinerija zemeljskega olja. Kako je prišlo do takšnega stanja — nihče ne ve, prav tako ni znano, kako in kam se je razblinilo toliko milijard. Na zatožni klopi pa manjkajo tedanji odgovorni politiki: ministrski predsednik, predsednik parlamenta, direktorji državne banke, vplivni postom c i in drugi soudeleženci, katerih imena pa so javnosti znana. Preiskovalna komisija preučuje politično in osebno odgovornost obtožencev, katerih mmogi so se že odtegnili iz javnega življenja, nekateri imajo visoka mesta v federalni vladi ali pa celo v centralni vladi v Beogradu. Predsednik -preiskovalne komisije, bor“. S tem meddruštvenim odborom naj bi razbil obstoječo enotnost (Zedinjeno Slovenijo, Medo-rga-nizacijski svet in druge skupne forume), naj povabi k sodelovanju slovenske duhovnike in druge osebnosti. Spretno naj ta agent partije pripravi v Argentini tla za gostovanje -domovinskih pevskih zborov, folklornih skupin, in posameznih umetnikov ter naj ustvari na tem ali drugem področju odvisnost emigracije od partijsko vodene Slovenske izseljenske matice. Na vse predloge1 in vabila že danes odgovarjamo z od očnim NE. Ne bomo dajali za medicinske aparate, ki b.i jih morala Slovenija že zdavnaj imeti .in za -katere beračijo pri emigrantih, ki so s culico v roki odšli zaradi njih v begunstvo. Ne bomo ustanavljali niti se pridruževali kakim novim' „Meddruštvenim odborom“, da bi bili tako posebno vezani na jugoslovanski komunistični režim. Tudi se ne bomo pustili od nikogar ustrahovati. Smo na svobodni zemlji ter delamo na tem, da bi tudi Slovenci v domovini imeli pravico do svobodnega odločanja na vseh življenjskih področjih: v šolstvu, v kulturi, v gospodarstvu in v politiki ter da dosežejo pravico do svobodnega združevanja in do svobodnega izražanja misli in svojega prepričanja. Svobodni Slovenci se družimo dn kulturno sodelujemo le s svobodnimi Slovenci. _ _ Sm R Vrhovno sodišče z zahtevo, da se knjižica s pogovorom z grofom Tolstojem uniči. Urednik dijaške revije Harry Phibbs je vzel na znanje sodno prepoved širj'enje knjižice, obenem pa je izjavil, da je bilo 2000 izvodov že razposlanih po vsej Angliji in ljudje sedaj poznajo to zadevo. V tej zadevi se je oglasil tudi član parlamenta Tam Dallyll (poslanec laburistične stranke) in je zahteval od zunanjega ministra Howeja, da naj vendair vlada objavi vse doku-mete o vračanju ujetnikov Sovjetom in Titu, da se ugotovi vs-a resnica o tej stvari. Krste Nelkovski, pa ima dvome o uspehu svojega dela. Po jugoslovanski ustavi, čl. 95 so funkcionarji v samoupravnem socializmu sicer odgovorni ,za svoje odločitve, nikjer pa ni določena kazen za morebitne prekrške. In s tem členom jugoslovanske ustave im z njihovo takratno politično imuniteto se branijo funkcionarji, čeprav jih je že leta 1972 takratni predsednik Tito svaril pred prenaglimi odločitvami. P. D-ova. HICA PO SLOVENSKI SESTRI V kraju Rio Gallegos, na jugu Argentine, je dolga leta živela in delovala salezijanska sestra Ivana Pe-rovšek, ki je prišla v Argentino leta 1923 in tu umrla leta 1978. Zaradi izredne delavnosti med tamkajšnjimi ljudmi, so eno izmed ulic imenovali po njej: CALLE HERMANA IVANA PEROVŠEK Tako se je msgr. Hladniku pridružilo novo slovensko ime v nomenklaturi cest, s katerimi se argentinska javnost zahvaljuje zaslužnim ženam in možem za njih delo v argentinskem okolju. Večkrat se piše in govori o zatonu komunizma. Trditev je upravičena, v kolikor se tiče njegove učinkovitosti kot družbene ideologije, predvsem ko se polasti oblasti. Kot se niso uresničile Marxove napovedi glede kapitalizma in bodočnosti svetovnega isveta, prav tako komunizem dosedaj še ni nikjer pokazal, da. je sposoben uresničiti svoje o-bljube. Ne more se pa isto trditi glede njegove ekspanzije. Polastil se je oblas'i v 24 državah, ki štejejo 1.626 milijonov prebivalcev ali 36,7 odstotkov prebivalcev sveta. Z nesmiselnim oboroževanjem, predvsem Sovjetske zveze, pa ogroža svetovni mir in sožitje med narodi in državami. Podpira levičarska gibanja in terorizem z leve in desne. Članstvo v komunističnih strankah Do druge svetovne vojne, ko je v večini komunističnih strank prevladovala konspiracija, je bilo težko ugotoviti vsaj približno število njihovih članov. Po končani vojni, ko je bil v številnih državah komunizem priznan kot legalna stranka, te številke niso več tako velika tajnost. Tako se je v prvi polovici leta 1985 lahko sestavila približna statistika o članstvu v komunističnih strankah križem sodobnega sveta za leto 1984. Po kontinentih je ta pregled naslednji : Kont. Preb. v tisočih Članov % Afrika 307.260 216.335 0.07 Amerika 630.215 640.418 0,10 Azija 2.658.247 46.021.104 1.73 Evropa 816.816 34.431.135 4.21 Oceanija 18.700 1.100 0.005 Skupaj 4.431.238 81.310.092 1.83 Vir: ComuniSmo internazionale, Ag-giornamenti sociali, št. 12, 1985, str. 789-794. Komunistične stranke in njihove sopotniške organizacije imajo v svojem članstvu le 1,83 odstotka svetov- nega prebivalstva. S tem še ni rečeno, da so vsi marksisti že člani komunističnih strank in to iz različnih razlogov. Nekateri hočejo ostati prikriti, ker jim tako narekuje okolje, v katerem živijo, družbeni položaj in mnogo drugih razlogov. Za Združene države Amerike pravijo, da je na državnih in privatnih univerzah med profesorji zgodovine približno 10 tisoč prepričanih marksistov, a velika večina ni včlanjenih v komunistični stranki. Ne sme se prezreti tudi dejstva, da vsi člani komunističnih strank niso prepričani komunisti. Nekateri imajo člansko izkaznico zaradi prisile, drugi zaradi oportunizma in podobno. Z ozirom na kontinente obstajajo tudi velike razlike glede legalnosti komunističnih strank in zastopstva v zakonodajnih zbornicah v demokratičnih državah. Afrika Izmed 15. držav, ki jih je zajela statistika, je komunistična stranka ilegalna v 6., priznana v 9. in med temi v 5. na oblasti. Najmočnejša je v Mozambiku, v stranko je vpisanih kair 10 odstotkov prebivalstva. V državah, kjer imajo oblast v svojih rokah, opozicija ni dovoljena in so vsa mesta v poslanskih zbornicah njihova. V ostalih so v manjšini, v Maroku imajo 2 poslanca od 306, v Riunione 16 od 45, v ostalih pa nobenega. Amerika Na tem kontinentu je komunistična stranka ilegalna v sedmih državah, v vseh ostalih pa je priznana. S pomočjo prevare se je polastila oblasti na Kubi in v Nikaragvi. Vse mandate v zakonodajni zbornici ima samo na Kubi, v Nikaragvi 61 od 96, v Ekvadorju 2 od 71, v Gvatemali 11 od 41, v Guayani 10 od 65, v Martinica 4 od 41, v Mehiki 14 od 400, v Peruju 2 od 60, v Venezueli 3 od 195, v ostalih državah pa nobenega. sploh imamo. Njegova beseda je izklesana in stoji na prvem mestu. Ni mu bilo dano, da hi bil izdelal svojo avtobiografijo, ki jo je imel v načrtu. Z njim je odšlo v grob mnogo naše tekoče zgodovine: mnogo je vedel in znal je prav povedati. Zdaj pa še kipar Francé Gorše! Po svoji odisejadi v svobodnem svetu po revoluciji v domovini, je našel miren pristan v Svečah na Koroškem, kjer je pri svojih osemdesetih letih odprl preostale zaklade svoje umetniške duše in razdal narodu, kar je še imel. In tega je bilo veliko. Z njim je odšel v nebesa (kajti drugam ni mogel iti) največ-ji slovenski kipar našega časa, ki je v življenju mnogo hudega prestal, križ skromno in ponižno nosil in ■— ustvarjal. Zdaj je tudi nj'egova roka otrpnila in padla v grob. Glejte, koliko velikanov smo že zgubili v tujini! Iz vseh področij narodnega življenja so izšli: cerkveni knez v borbi za Kristusovo kraljestvo na zemlji, vodilna politična prvaka za zmago svobode in resnice, izrazit znanstvenik pri -odkrivanju razvoja človeškega in posebej1 slovenskega rodu. Leposlovec izostrenega umetniškega čuta in vrhunski upodabljiajo-či mojster božje in človeške danosti na tem svetu. Ali se prav zavedamo, kaj smo i-meli, in kaj smo zgubili? Ob Goršetdvi smrti se spominjamo teh velikanov in smo nanje ponosni. Po drugi strani pa objokujemo njihovo zgubo. Ali takšno je življenje in vsi smo na isti poti. dr. Ludovik Puš Azija Ta kontinent šteje največ prebivalstva. Komunistična stranka je i-legalna v 13 državah, v ostalih pa je priznana. Na oblasti je v Afganistanu, Kambodži, Kitajskem, Severni Koreji, Laosu, Mongoliji, Jemenu in Vietnamu in kot diktatura ima tam v parlamentih vse mandate. Nekaj zastopnikov ima v parlamentih demokratičnih državah in sicer na Japonskem 26 od 511, v Indiji 22 od 544, v Libanonu 2 od 306 in v Sri Lanka 1 o-d 168. Številčno je stranka najmočnejša na Kitajskem s 40 milijonov članov in v Severni Koreji s 3 milijoni članov. Evropa Evropa je rojstni kontinent marksizma in -njegovega izrodka komunizma. Komunistična stranka je prepovedana samo v Turčiji. Na oblasti je v 9 državah srednje in vzhodne Evrope in v teh ima vse mandate v poslanskih zbornicah, keir je politični pluralizem popolnoma izključen. V demokratičnih državah komunisti ne dosežejo na volitvah posebnih uspehov. V Belgiji imajo 2 poslanca od 212, na Cipru 12 od 35, na Finskem 27 od 200, v Franciji 44 od 491, v Grčiji 13 o,d 300, v Islandiji 10 od 60, v Italiji 198 od 630, v Luksemburgu 2 od 59, ma Holandskem 3 od 150, na' Portugalskem 44 od 250, v San Marinu 15 od 60, v Španiji 4 od 350, na Švedskem 20 od 349, v Švici 1 od 200. V ostalih demokratičnih parlamentih -nimajo nobenega poslanca. Stranka je najštevilnejša v Sovjetski zvezi in šteje 18,5 milijonov čla-n-ov, sledi Romunija s 3,4 milijonov in Jugoslavija z 2,5 milijona. Oceanija V Avstraliji in Novi Zelandiji so prebivalci najmanj zainteresirani za komunistično ideologijo. V obeh deželah je komunistična stranka legalna. Na zadnjih svobodnih volitvah v Novi Zelandiji je prejela le 0,5 odstotka oddanih glasov; tako nimajo v poslanskih zbornicah nobenega zastopnika. Avgust Horvat Skandal v Makedoniji Koroški večer SKA |i|||| Tone Mizerit Slovenska kulturna akcija je za slovo svojima dvema gostoma iz Koroške priredila v Slomškovem domu dne 23. avgusta prijeten večer, ki je bil prirej'en s posebnim ozirom na Koroško, da je tako poudarila mašo povezanost z rojaki tamkaj. Kot posebnost je povabila kot glavnega izvajatelja kulturnega sporeda novoobnovljeni zbor Gallus pod vodstvom dirigentke Anke Savelli Ga-serjeve. Ta je sprejel to vabilo in tako prvič po obnovitvi nastopil na samostojnem koncertu. Takoj moramo reči, da je dirigentki uspelo iz že starejših pevcev pa mlajših novih moči oblikovati u-spešen zbor, ki nadaljuje slavno tradicijo. Gallusa. Ubrani glasovi, pozornost in podreditev zamisli voditeljice pa dognana izbranost del — to pot s koroškim obeležjem — so navdušili občinstvo, ki je z veseljem in ponosom sprejelo Gallusa. Program večera je obsegal pesmi, ki jih je izvajal moški zbor: Ipavec Gustav: 'O mraku; Nedved: Mili kraj in Benjamine Ipavec Domovini. Mešani zbor pa je predvajal naslednje: Janez Skraup Kje dom je moj; Pavel Kern jak Rož, Podjuna, Žila; Ciril Pregelj-A. Gaser Spou ptice pojo; Fr. Marolt-L.Lebič Traniče so žie zelene; Pavle Kernjak O ti pre-burna ženska stvar; Lesičjak-L. Kramolc Pesem o rojstvu; Matej Hubad N’mav čriez jizaro in za konec Flajšmanovo Triglav. Solisti pa so bili Anica Mehle, Janez Jerebič, Vinko Lazar, Matjaž Maček in Janez Mežnar. Po sklepu koncerta je publika pozdravila in se zahvalila zboru in Ga. s er j evi z dolgotrajnim ploskanjem, tako da so morali ponoviti nekaj pesmi- — buren aplav in priznanje pa je pohvalilo gesto dirigentke, ki je poklonjene rože predala kot priznanje svojemu očetu dr. Juliju Sa-velliju, ki je toliko vrsto let uspešno vodili zbor in ga izoblikoval v vrhunski in reprezentativni slovenski zbor v Buenos Airesu. Sledil, je govor predsednika Slovenske kulturne akcije Ladislava Lenčka CM, ki je v kratkem analiziral uspešen obisk dr. Vospernika in dr. Zerzerja, ki je v glavnem izzvenel v zavest tesnejše povezave med obema slovenskima skupnostima, in se tudi zahvalil gostoma za dih koroške duše, ki sta nam jo prinesla. Za njima je Lojze Rezelj predsednik Zedinjene Slovenije, ki je sodelovala piji organizaciji obiska, v imenu vse naše skupnosti zahvalil Korošcema in jima klical Na svide-nj'e, saj sta se v teh kratkih tednih spoprijateljila z nami. Vsej skupnosti se je poslovil nato ravnatelj dr. Vospernik, ki je na kratko pregledal svoj obisk: Ugoto- vil je, da se oboji — oni na Koroškem in mi v Argentini — trudimo in borimo, da predamo slovensko zavest in kulturo iz roda v rod; občudoval je našo zavzetost in zaupanje v svoje lastne moči, s čemer smo veliko dosegli. Poudaril je vezi, ki nas povezujejo, in skupne korenine, iz katerih izhajamo; ustoličenje, kultura, narodnost; vsak od nas pa mora o-stati zvest svoji lastni usodi, mi našemu izseljenstvu in ideji, Korošci svojemu medvojnemu protinaci-stičnem odporu in selskim žrtvam, v čemer osebno ne vidi nobenega nasprotstva ; saj nas tudi povezuje skupni cilj, to je napredek slovenskega naroda in njegove kulture. Njegov premišljeni’ govor je žel veliko odobravanje. Sledil je nagovor predsednika KKZ dr. Janka Zerzerja, ki je v glavnem omenjal, kako je v pogovorih odkrival prijateljstvo in povezanost; da je skrajni čas, da nastopamo skupno, kjer se da, saj smo končno vsi člani istega in enotnega slovenskega kulturnega prostora. Povedali je, da je več možnosti, kako bi lahko sodelovali oziroma spoznavali: izmenjava pevskih zborov, slikarske razstave, o-bisk mladine, razni kurzi, knjige, seveda pa osebni obiski, tu in tam, saj smo medtem postali stari znanci. 'Tudi njegove besede so poslušalci sprejeli z navdušenim ploskanjem. 6 tem je večer res dopolnil njun o-foisk s uspelim koncertom in prijateljskim slovesom. Povezovalec večera Hic. Stanko Jerebič je nato povabil vse navzoče na prijateljsko večerjo v spodnji dvorani Slomškovega doma, kjer so se gostje zadržali v prijateljskem pogovoru še dalj časa. PISMO UREONIŠTVU .. .Iz Sovjetske zveze sta pobegnila dva vojaka na Finsko. Že ob begu ju je zasledoval sovjetski helikopter daleč čez mejo v Finsko; enega vojaka so tam sovjetski agenti kmalu ujeli in ga seveda odpeljali nazaj v Sovjetijo, 'drugi, pa, Igor Adjevski, se je lahko iskril. Fant je hotel prebežati na Švedsko : ker pa je bil lačen, je vzel kos kruha v neki letni hišici, pa tudi moped, da zbeži. Finska policija ga je ustavila in takoj predala sodišču. Obsojen je bil zaradi tatvine na 5-me-sečni zapor. Zaprosil je tudi za politični azil, a ga ni debil. Fant je bil nato izročen Švedom oziroma njeni tajni policiji, ki pa je takoj poklicala sovjetskega poslanika Totarina in mu begunca izročila. Poslanik ga je nato sam odpeljal v svojem rdečem av- iSocialni in politični element sovpadata kot magneta javnega delovanja v tem mesecu septembru, ko vlada zaskrbljeno gleda sindikalne priprave za nove protestne akcije, medtem ko se peronisti zabavajo s svojimi problemi notranjih volitev. Končuje se že tretje trimesečje in v vseh krogih se opaža neke vrste utrujenost, ki skupno s skrbjo prevladuje v političnih krogih. Skoraj bo tu mesec oktober. Manjkalo bo le eno leto do odločilnih volitev za obnovo polovice 'poslanske zbornice in zamenjavo guvernerjev, pa v strankah ni jasnosti, med ljudmi pa se kaže popolno nezanimanje. Glavno mesto je te dni znova prepleskano z raznimi lepaki, kjer to pot posamezni peronistični veljaki ponujajo svoje ime in svoje zmožnosti spričo volitev za posamezna mesta. V provinci Buenos Aires, kakor tudi v Cordobi se te notranje volitve oddaljujejo. Med radikali raste polemika o ustavni: reformi, a ne eno ne drugo ne vžge ognja navdušenja med narodom, ki gleda le kako mu borna plača prehitro izginja iz žepa, in si ne dela upov niti z napovedmi borbenega načrta s strani CGT. PRIŠLA BO POtMLAD Južna polobla bo zazelenela. Za-zeleneli bodo tudi upi marsikoga, ki zida na svojo politično bodočnost. V cvetočem oktobru bomo doživeli zadnje sunke političnega boja med peronisti, za nadzorstvo odločilne province Buenos Aires, in ne manj važne province Cordobe. Pravzaprav so bile volitve napovedane za 5. oktober, a jih je inter-ventor Mera Figueroa preložil na 9. november. Teih preložitev je bilo že nešteto. Obnoviteljska struja, ki ima na njih najVečji interes, trdi, da se pravzaprav iz njih že norca delajo. Ljudje okoli Carierà grozijo ponovno z razkolom, a jasno je, da sami niso prepričani glede tega koraka, Carierò si je zadal cilj : doseči prihod- tu na sovjetsko ambasado „v varstvo”. Govori se, da ga mislijo tajno poslati nazaj v Rusijo. V Bonu so takoj pričele demonstracije pred švedsko ambasado proti takšni kršitvi konvencij o zaščiti človekovih pravic. Žalostno je, da' so na Švedskem Sovjeti že tako doma, da lahko vzamejo begunca dezerterja kar policiji in da nima sam pri tem nobene pravice ne besede... Bralec iz Švedske Avgusta 1986 nje leto mesto guvernerja buenos-aireške province. Dobro se zaveda, da bo do tega moglo priti le, če bo radikalizem dovolj1 diskreditiran, po drugi strani pa, če peronizem nastopi enotno. Vsaka, še tako majhna odcepitev peronističnih sil, bi lahko postala usodna za njegove sanje. Zato obnoviteljska struja kaže potrpljenje, ki bi si ga ne mogli predstavljati še pred nekaj meseci. Ni pa brez podlage trditev, da s tem zahaja v pasti državnega vodstva stranke, ki ga izredno spretno suče senator Saadi. Ta bi želel, da na provinci pride do sporazuma med veljaki, ne da bi o usodi odločile volitve. Njegova skupina, in ljudje, ki bi pristopili, so v manjšini spričo obnoviteljev. Cena bi torej bila enoten nastop za Cafierovo kandidaturo, a za druga mesta bi se pogovorili ne na volivnem polju, marveč za kulisami. Razlaga za to zadnjo prestavitev volivnega datuma je finančna. Vsi priznajo, da je realna. Oči mnogih se ozirajo na notranje mnistrstvo, ki je obljubilo posojilo na račun državne podpore strankam, do tega posojila pa ni prišlo. Radikali že vedo zakaj1. Strah ima velike oči. A za sedaj naj bo tega dovolj. Počakajmo do 9. novembra, ker sicer stvar postaja dolgočasna. RAČUNI BREZ KRČMARJA Končno smo zvedeli, da je inflacija meseca avgusta dosegla 8,8 procentov. Večina naroda je milo pogledala to številko in pričela gledati v skoraj prazne žepe. Pravzaprav nihče več ne verjame trdno v uradne statistike, ki se dajo prikrojiti po volji:, kot je pač trenutna potreba. Na splošno prevladuje mnenje, tudi v- privatnih gospodarskih študijskih krogih, da je draginja v omenjenem mesecu poskočila vsaj za kakih 10%. Procent gor, procent dol, vodstvo CGT se je v takem vzdušju sestalo z obema odgovornima ministroma (delo in gospodarstvo), in kot je že navada, odšlo praznih rok. Kaj storiti? Med sindikalnimi vodji ni edinosti. Nekateri so za nov borbeni načrt, ki naj bo kronan z novo splošno stavbo. Drugi se držijo nekoliko v ozadju, in menijo, da naj se nadaljuje pot dialoga z vlado. A res je, da ta dialog doslej ni obrodil nobenega sadu. Prav tako pa so bile brezuspešne dosedanje splošne stavke. Sindikati so dosegli, kar so dosegli, s sektorial-nimi podvigi. Ostalo je voda na politični mlin nekaterih peronističnih ali pa levičarskih struj. lBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBPBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBdBBBBB‘BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBimBBBBBBB‘BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBNBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB^BBBBBBBBBCBBOBBBBBBB^BBBBBBBBBBiBBBBB®BBB®BBBI Zapravljen ugled TURISTIČNA KOMEDIJA V TREH POSMRTNIH BIVALIŠČIH I. del: Pekel „O vi, ki vstopate, vsak up pustite“ ... Dežela samoupravnega socializma, ki ima —■ na ljubo resnici bodi povedano — nešteto naravnih lepot: od čudovite in velike jadranske o-bale, do prekrasnih gora in drugih stvaritev narave, posejanih po svojih širjavah in daljavah; v tej deželi torej', so se že pred desetletji odločili, da bodo postali tudi turistična dežela. Že pred desetletji so to sklenili — po obračunu z Rankovičem, pred 20 leti, pa se je država odprla tudi tujim turistom. Kjer pa tujci poležavajo ob morju, se takih navad oprimejo tudi domačini, in tako je Jugoslavija v zadnjih dveh desetletjih nadvse želela postati turistična velesila. .. Bila pa so leta, ko v jugoslovanskih trgovinah ni in ni bilo najti na primer čebule. Občani te dežele bi se s tem sprijaznili: Ni! Pa pika! Ampak dopovej to tujcu! Naslednje leto tujcev ni bilo; bilo jih je veliko manj', čebula je bila pri tem omenjena le mimogrede in le kot primer. Kajti dogajalo se je, da so Švedi ali Francozi prišli s plinskimi kuhalniki taborit k Jadra- nu in tu so dobili celo plin... Niso pa mogli kupiti vžigalic. In tako jim niti kuhalnik niti plin nista koristila... Država je imela tedaj v svobodni Evropi precejšen ugled: bilo je po osamosvojitvi od Sovjetov, po padcu Rankoviča... Oblast je menila, če smo naše ljudi navadili, da živijo tu tam brez vžigalic ali toaletnega papirja, bodo to razumeli tudi tujci! Toda tu so se ušteli! In ušteli so se še nekje. Zakaj tovarne ne delajo, kot bi morale, je vsem jasno: „Delam osem ur in ko grem ven, se lahko vse podre za mano,“ je znan rék delavcev v Jugoslaviji. V turizmu pa se ta rék ni uveljavil. Država je menila, da se bodo tujci navadili tudi na to, da so postreženi do te in te ure, kasneje pa naj se znajdejo po svoje; še najraje bi videli, da nam kar dajo svoj' denar, ki so ga prinesli za dopust in se čimprej poberejo domov. Tako so prišla leta, ko tujcev ni bilo več mogoče privabiti ne z odprtostjo države, ne z lepotami morja; dežela je postala turistični pekel. Alighierijev prvi verz iz Pekla jim je postal reklamni verz za bojkotiranje Jugoslavije, kot turistične države. II. del: Vice Ker je vsem znano, da poglavje s tem naslovom ne more biti tako zoprno kot prvo, naj pri priči povemo, da to velja samo pogojno: v vicah je upanje! Upanje za nadaljnji razvoj jugoslovanskega turizma se je pokazalo v domačih turistih. Ti so se medtem že priučili sončenju ob morju, od Nemcev so, (zlasti Slovenci) pridno prevzeli celò sončenje po vsej površini kože. In kar je najpomembnejše: domači gostje bodo ja razumeli, da jim turistični delavci niso preveč na razpolago, saj se sami, ko So v službi, obnašajo prav tako: „delam do dveh, potem se za mano lahko vse podre.“ In tako se je primerilo, da so šli v neko istrsko mestece na dopust trije domači turisti: Ignacij Samoupraven, Fortunat Delegatič in Anastazij Neuvrščenem Kopali so se in se sploh imeli lepo. Res so jih zvečer ob določeni uri postavili na cesto in je zjutraj prvi natakar prišel v gostilno in j'o odprl eno uro kasneje, kot je pisalo na urniku. Ampak tega so bili vendar vajeni .. • Ko pa so naftni šejki 1973. leta zamajali denarne navade Evropejcev, je Jugoslavija spet postala tudi po Evropi znana turistična dežela. Tokrat ne zavoljo Jadrana in liberalnega socializma, marveč zaradi nizkih cen. V našo deželo so tedaj začeli prihajati mladi Evropejci z nahrbtni- ki in spalnimi vrečami; pa taki s volksvvagnovimi „hrošči“, ki so s seboj pripeljali čebulo, krompir in toaletni papir. Ampak bili so tujci! In prinesli so konvertibilne denarje. Domači turisti, Ignacij Samoupra-vec, Fortunat Delegatič in Anastazij Neuvrščenec, so začeli v istrskem mestecu spet srečavati več in več Nemk, Italijanik in drugih primerkov evropskih turistk. III. del Nebesa Leta Gospodovega 1986 pa ob Jadranu goljufajo! Parkirnino zaračunavajo po 3000 din, kar je približno 15 nemških mark, čeprav je resnična cena parkiranja 300 din. Žrtve so večji del tujci. Pred dnevi so v istrskem mestecu spet enkrat sedeli Ignacij, Fortunat in Anastazij. K njihovi mizi je prisedel Kurt, (pa ne Waldheim) in jim hitel pojasnjevati, da v to državo že ne pride več na dopust. Tovariši Samoupravec, Delegatič in Neuvrščenec so bili sprva nad takim bogokletjem zaprepaščeni, ka-snje pa so s Kurtom kar našli skupni jezik. „Poglejte,“ je vzkipel Kurt; „do predverajšnjim je avtobus iz Poreča vozil sem v mesto, zdaj so naredili novo postajo zunaj mesta, pol kilometra od tod.“ Fortunat Delegatič je nadaljeval kjer je nehal Kurt; „In pri tem so tablo z voznim redom namestili v mestu šele dva dni pred ukinitvijo postaje! Prej pa vso turistično sezono ni bilo javno obešenega voznega reda! Ko pa ukinejo postajo o- Zaenkrat je OGT določila komisijo, ki naj preštudira kaj se da storiti, in predloži program sindikalnega boja. Ta program bodo potem sprejeli, spremenili ali zavrnili na državnem kongresu konfederalnih delegatov, ki bo v mestu Parana. Ubaldini je dobro premislil potezo, ker ve, da ima vso zaslombo za sindikalni boj prav med delegati iz notranjosti države. Tam je ugnezden takoimenovani borbeni sindikalizem, ki je vedno pripravljen ustaviti državo kot znak protesta. Vendar poteza zveni bolj po računu brez krčmarja. Krčmar je v tem primero delovska raja, ki je naveličana po eni strani praznih protestov, po drugi strani pa političnih manevrov. Zadovoljstva ali nezadovoljstva se ne da več meriti po u-deležbi pri splošnih stavkah. Jasno je tudi, da na zloglasnih manifestacijah delavstva ob priliki splošnih stavk, pride več ljudi v političnih, kot pa v sindikalnih kolonah. Vedno teže je, tako politikom kot sindikalistom, voditi ljudi. Zlasti še, če jih skušajo sem ali tja vleči za nos. MERA JE POLNA Te dni je zasedala stalna komisija argentinske škofovske konference. Razne probleme so tam prerešetali in tudi objavili dokument, v katerem obsojajo napol potrjeni zakon o razporoki. A nekaj bi posebej omenili ob tem. Nadškof iz mesta Resistencia msgr. Iriarte je pred časnikarji jasno povedal, da se Cerkev čuti preganjano, in to na mnoge načine. Posebej je omenil zadevo človekovih pravic, in časnikarje povabil naj si ogledajo škofijske izj'ave in dokumente iz prve dobe vojaške vlade, ko „so vsi molčali, in je le Cerkev govorila“ o zadevi mučenih in pogrešanih. Ta jasna beseda je padla v času, ko se v določenih filmih znova postavlja v slabo luč vlogo duhovništva iz dobe protigverilskega boja, in se, po drugi strani, meša duhovniško figuro v skupek mučiteljev jz tiste dobe. „Mera je že polna,“ je po svoje zatrdil msgr. Iriarte in potem odklonil vsako nadalj1-nje pojasnjevanje. Kdor hoče razumeti, naj razume. Cerkev še posebej skrbi problem vzgoje in kulture. Vzgoje, katere smer kaže vedno bolj k agnosticizmu in prezi ran ju vsega, kar diši po veri. Na kulturnem področju pa ni nič bolje. Za’ sedanjo uradno kulturo smer kaže na levo, medtem ko v družbenih občilih, TV in glasbi nemoteno prodira masifikaeij'a iz velikih centrov iz severa, paradoksalno iz tkim. kapitalističnih držav. Medtem ko res domača kultura sploh ne pride do izraza. Pač izkoreninjenje služi namenu določenih skupin. Tudi to bo predmet skorajšnje debate, ki jo skuša povzročiti v narodu argentinska katoliška Cerkev. besijo vozni red, namesto dia bi napisali, da tu ni več mogoče pričakovati avtobusov in da je treba iti tja in tja...“ Kurt še nadaljuje: „Sprehajam se zjutraj — malo pred sedmo uro je bilo — po ‘rivi’, gostilna ‘Istra’ je na stežaj odprta, notri ob mizi sedijo štirje natakarji; približujem se vratom, da bi vprašal, če imajo že odprto in če bi lahko že popil kavo. Kar ena od žensk zavpije ‘zatvoreno’ ! Kar okamenel sem tam na vratih. Ampak jaz nisem prišel k vam, da bi name lajali! Nikoli več!“ Fortunat pravi, da je sicer sprevodniku na avtobusu lepo rekel kako, da niso na stari postaji obesili obvestila, da so preselili postajo, pa ga je sprevodnik nadrl, da kaj to njemu pravi, da to ni njegovo delo. In ta isti sprevodnik je potem vzel denar za vozovnico, vozovnice pa mu ni dal... Ignacij Samoupravec pa pojasnjuje: „Gospodje, naši natakarji, sprevodniki, prometniki in drugi turistični delavci so reveži, ki delajo svojih osem ur, potem pa jih nič več ne briga! Oni so plačani za tistih osem ur! Resda nekaj denarja dobijo z goljufijami, plače imajo pa skromne! Dokler bo država držala turizem v svoji posesti, ne pričakujte od turističnih delavcev prijaznosti! „Ja, ja,“ poprime spet Kurt: „Turisti smo tu le surovina, le material za njihov zaslužek! NOVICE IZ SLOVENIJE S SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice !ß)[SD[L®<§IH][ DVOR — Ribogojnica, ki ima 48 bazenov s skupno površino 9.000 kv. metrov, bo letos vzgojila kar 200 ton postrvi. Te bodo šle v prodajo po Sloveniji in Hrvaški. LJUBLJANA — Mleko, mlečni izdelki pa tudi klobase so se v začetku avgusta podražili. Mlečni izdelki so narasli za 30%, suhomesnati pa približno za 20%. MOJSTRANA — Triglavska koča je meseca avgusta praznovala sto let, odkar jo je dovški župnik Jakob Aljaž iz svojega narodnega ponosa zgradil. Pravijo ji „mati vseh koč“ in je najvišje postavljena planinska koča,. LJUBLJANA — Učbenikov še zmeraj ni zadosti po knjigarnah. Kljub temu, da so seznam precej izpolnili, je pred začetkom letošnjega šolskega leta le tretji razred imel na trgu vse knjige; za druge razrede je bilo več knjig še v tiskarnah. Starše pa seveda bolj skrbijo cene: polovico povprečnega dohodka stane zbirka šolskih knjig od 1. do 8. razreda. NOVO MESTO — Industrija motornih vozil IMV ima v Belgiji tovarno počitniških hišic na ‘kolesih, ki jim pravijo avtodom. S proizvodnjo so začeli maja in do sedaj prodali že 110 modela Adriatic 410 v Italijo in Zahodno Nemčijo. V načrtih imajo povečati prodajo po celi Zahodni Evropi in izdelati do konca leta okoli 300 avtodomov. KOZJE — Zanimivo ponudbo iz države Georgia, ZDA, so poslali tovarni Dekor. Amerikanci so se odločili, da bodo uglednim gostom podarili priznanje 3z bruišenegla, svinčenega kristalnega stekla. Naročili bi jih okoli 2.000. S takim naročilom bi Dekor lahko zaposlil skozi eno leto dvajset brusilcev stekla. Z osnutkom, ki so ga poslali, bo Dekor ustvaril izdelke, ki bodo stali približno po 300 dolarjev. Pravijo, da se bodo potrudili. PTUJ — Ptujski grad počasi obnavljajo. Potem ko je bilo zaradi vlage pokvarjenih ali uničenih več slik, bodo sedaj obnovili streho in pročelje, v bivše grajske hleve bodo pa nastanili stalno razstavo Franceta Miheliča. NOVO MESTO — Odkup gob in zdravilnih zelišč je bil prav dober. Iz okolice so nabiralci prinesli okoli 50 ton svežih gob (jurčkov in lisičk), 6 ton suhih jurčkov in še 50 ton zdrar vilnih zelišč (predvsem lipe in krhlji-ke). MARIBOR — Metalna se na polju energetike drži rokov, za katere se je obvezala. Zdaj ima različna dela v I-slandiji, Egiptu, Iraku, Kolumbiji in dve v Alžiru. Nikoli več!“ Domači trije turisti so še ugotavljali, kako se obnašajo istrske občine do lastnih počitniških parcel iz Slovenije. Nazadnje so vsi štirje ugotovili, da je tujih turistov pravzaprav vsako leto manj. „In še tisti, ki pridejo, pridejo zato, da tu živijo ceneje kot doma; pridejo tisti, ki bi sicer ostali doma!“ je sklenil razmišljanje Anastazij Neuvrščenec. „In končno bomo vsi zadovoljni, ker se bomo dokončno rešili tujcev! Na turizem bomo pa lepo pozabili,“ pravi Ignacij Samoupravee, „nastopil bo končno raj' na zemlji: Il paradiso!“ Epilog Država, ki si je domišljala, da je turistična, je sv,oj turizem pokopala. Pravzaprav ga nikoli ni prav postavila na noge. Vse preveč gostov je razočaranih in se ne vračajo več. Pa tukajle lalhko nehamo! Morali bi začeti od začetka: kakor pri turizmu, tako pri rudarstvu, avtomobilski industriji in drugod. To gospodarstvo mora razpasti, da bo i-melo odkod začeti rasti novo, zasnovano na gospodarskih in ne političnih zakonitostih. Šele precej za tem bo mogoče pričakovati tudi kulturen, pošten in korekten odnos do turistov. Je še vedno aktualen tisti pregovor o ljubezni, ki da gre skozi želodec. Hotimir LJUBLJANA — Odkrili so vodovodne cevi iz začetka XX. stoletja, ko so na Wolfovi ulici polagali cevi za bodoči toplovod. Ponekod so našli še kanalizacijo iz opek. im UČENCI OBISKALI LETALSKO BAZO Sobota, 23. avgusta je bila za naše mlade šolarčke nepozaben dan. Ko so zjutraj prihajali v šolo 'kot vedno, jih je presenetil avtobus, ki je stal pred vrati dòma. „Kam pa gremo?“ so 'spraševali. Odgovor: „Na letališče v Palomar!“ — In res, takoj po molitvi, smo točno ob deveti uri zasedli vsak svoj prostor v avtobusu, ki nas je popeljal proti letališču. Vse je bilo veselo, lep sončen dan in prijetna vožnja; kaj naj bi še želeli? Po štiridesetmiinutni vožnji smo se ustavili pred glavnimi vrati letališča. Še skozi druga vrata s stražo, nekaj minut čakanja in že nas je vljudno in prijazno sprejel oficir varnostnega oddelka — padalec-Ko smo se mimo vojaških stavb pripeljali do ploščadi, kjer so letala, in tam izstopili, so vsi fantje obkrožili oficirja-padalca, ki je bil naš vodnik. Popeljal nas je do vojaškega letala z reakcijskimi motorji. Vkrcali smo se in brž so otroci pričeli z raziskovanjem vseh notranjih prostorov ter navalili na našega vodnika z vprašanji, na kat,era je ta z veseljem odgovarjal. Po \skupi-nah so se otroci tudi vsedli v pilotovo kabino, premikali krmilo in druge razne naprave ter z zanimanjem sledili razlagi dveh inštruktorjev. Manjkalo je samo še, da bi se letalo dvignilo in nas popeljalo v višave... pa drugič. Vsi smo si bili edini, da morajo biti piloti res izredni ljudje, da se spoznajo na celo vrsto teh številnih instrumentov. Po ogledu letala nas je isti mladi padalec popeljal v prostore, kjer Krst: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila v soboto, 13. septembra krščena Gizela Natalija Gelb, hčerka Jožeta in ge. Stelle Maris roj. Zarnik. Za botra sta bila Janez Zarnik in ga. Marjana Fanaino, krstil pa je g. Jože Šfcerbec. Čestitamo ! n ■■■■■■■■■■■■ z ■■■ n ■ ti ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ B ■■ m ■■■■■ i imajo shranjena padala in vse kar k temu spadar Tudi tu nam je vse do potankosti razložil, še in še smo hoteli vedeti to in ono, a bil je že čas odhoda. Zahvalili smo se tej vojaški ‘skupini za tako lep in prisrčen sprejem, vstopili v avtobus in se odpeljali nazaj proti domu. Ko smo se končno le zadovoljni in srečni vrnili, me pa nekdo od učencev ves nasmejan vpraša: „Kam pa gremo drugo soboto?“ — Lep, prelep dan. GOSTA IZ KOROŠKE V NAŠEM DOMU Kakor sta napravila obiske v druge Domove tako sta dr. Vospernik in dr. Zerzer obiskala naš Dom in sicer v spremstvu L. Lenčka CM v petek, 22. avgusta, na povratku iz Men-doze. Na letališču jih je sprejel Jernej Dobovšek ter jih popeljal na ogled v najlepši del predmestja: Olivos, Martinez in San Isidro. Ko so ob napovedani uri prispeli v Dom, je pozdravil goste predsednik Tine Kovačič : gosta sta si nato skupaj z odborniki ogledala šolske prostore, o-der, igrišče in prostore, ki so v gradnji. Potem sta skupaj s številnimi rojaki sedla za mize v dvorani ter bàia kmalu skupaj z drugimi postrežena z okusno večerjo. Med večerjo je zopet predsednik v kratkih besedah pozdravil goste in se zahvalil za obisk. Omenil je kratko zgodovino Doma, opisal naše delo in naše prizadevanje pa tudi naše težave. Izrazil je, da so taki obiski rojakov, ki si isto prizadevajo in imajo isto stremljenje kot mi, pa naj bodo iz matične domovine ali zamejstva, vedno dobrodošli in koristni za nas. Nato je povzel besedo dr. Vospernik, se zahvalil za pozdrave, za vljudnost in pozornost, katera jima t ALBIN SKOPEC. Dne 3. septembra t. 1. je preminul v starosti 74 let mizarski mojster Albin Skopec. Poznali so ga isikoraj vsi bue-mosaireški izletniki, ki so se nastanili v Planinskem Stanu, saj je živel čisto blizu tukajšnjega slovenskega doma in je rad prišel na klepet, kadar se je 'Stan poleti napolnil. Skopec je bil donna z Viča pri Ljubljani. Med vojno je delal večinoma v Avstriji, po vojni pa se je izselil v Argentino. Po 'kratkem bivanju v prestolnici se je leta 1949 nastanil v Bariločah. Znan je bil kot izredno sposoben pohištveni mizar in njegovi izdelki so očitovali čisto poseben Skopčev slog, pa so bili cenjeni tako med slovenskimi kot med neslovenskimi naročniki. Mož je imel naravni dar za arhitekta, a se je moral izučiti obrti že kot o-trok, ker so mu starši zgodaj umrli. Ko je prišel v naš kraj, je nekaj let delal pri mizarju Schreiber ju, potem pa si je zgradil svojo hišo in delavnico ter «se osamosvojil. Pokojnega Albina smo pokopali ob veliki udeležbi tukajšnjih rojakov in ob izredno lepem spomladanskem dnevu na barilo'škem pokopališču. Naj v miru počiva, njegovi vdovi gospe Lojzki pa iskreno sožalje „■Svobodne Slovenije“. VA OBLETNICA ROŽlMANOVEGA DOMA V nedeljo, 24. avgusta, smo praznovali 18. obletnico Rozmanovega doma. Veliko prijateljev od blizu in daleč se je udeležilo tega praznika. Sv. mašo je daroval delegat dr. Starc. V pridigi je poudaril veliko poslanstvo, ki ga vrši Rožmanov dom, 'kjer se uresničujejo Kristusove besede „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe“. Sv. maša je bila za vse žive in umrle člane doma. Po sv. daritvi je lic. Ivan Korošec v imenu odbora pozdravil vse navzoče in se zahvalil za obisk. Za tem je predsednik doma Peter Čarman podal nekaj misli o upravlja- je bila izkazana. Omenjal je med ■drugim številne težave, ki jih imajo na Koroškem pri delu za ohranjevanje slovenstva. Naj bi bila naša povezava z zamejstvom res močnejša in bi tako eni kot drugi črpali novih moči pri našem prizadevanju. Jože Stefanie pa je v daljših besedah pozdravil oba gosta s Koroške v imenu Slovenskega državnega gibanja. Tudi on je želel večje povezave med rojaki v zamej'stvu in med Slovenci, ki živimo v prekomorskih svobodnih državah. Med večerjo se je razvil živahen razgovor; na številna vprašanja sta gosta morala odgovarjati in sta bila vidno zadovoljna, ko sta videla, kako se rojaki zanimajo za življenje Slovencev na Koroškem. Končno se je v spremstvu harmonike in trobente oglasilo petje. Med pesmimi so prevladovale z naše Koroške. Vse prehitro je mineval čas in že j'e bila ura čez polnoč, ko so se gostje, trudni a veseli ter zadovoljni poslovili. Želja vseh navzočih je bila: „Na svidenje!“ MLADINSKI DAN Mesec avgust je 24. pozabil na svoje kaprice in lep sončni dan je vil polno veselja mladim, ki so prihiteli v naš dom. Že zgodaj so pričeli s tekmovanj'em v odbojki, ki se je prekinilo ob dviganju zastav in petju obelh narodnih himen. Sledila je sv. maša, ki jo je daroval g. F. Cukjati ob polni dvorani. Po sv. maši so mladi dvorano hitro spremenili v obednico, da so se sami in številni gostje, lahko okrepčali z dobrim kosilom naših izvedencev v 'kuhinjskih umetnosti. Tekmovanje se je medtem nadaljevalo in tako smo prišli do začetka kulturnega programa. Odprla ga je predsednica SDO Helena Skarlovnik in tudi skr- tišfcD ar ovali so v tiskovni sklad i Svobodne Slovenije V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali: ga. Francka, Tomazin, Villa Luzuriaga, A 10; Martin Maček, Villa Luzuriaga, A 5; N.N., Salta, A 5; N.N., Ramos Mejia, A 20 in Franc Jager, Ezeiza, A 6. Darovalcem iskrena hvala. Uprava Svobodne Slovenije nju, delu, uspehu in potrebah. Iz njih navajamo: „Da si bomo ,na' jasnem, bom omenil le nekatere nadloge; prav je, da veste za te probleme. Prvi primer: V domu živi trenutno 14 stanovalcev in je njih čisti dohodek le 92 avstralov mesečno, če pa pride na vrsto npr. popravilo vodne črpalke ali nabava goriva za ogrevanje prostorov, sežemo v glavno blagajno, kjer je sicer zaradi dobrega gospodarjenja vedno nekaj zlate rezerve, toda ob večjih izdatkih se tresemo, da se bo zlato spremenilo v neuporabno železo. Drugič: V prvem nadstropju Žive danes starejši ljudje. Zato moramo že danes misliti na dvigalo. Potem: Potrebovali bi 24 novih železnih postelj in posteljnine zanje. To sem vam povedal, da če bom kdaj koga za suknjič pocukal, me ne bo mogel odsloviti z „nisem vedel“. Veselimo se danes, ob našem jubileju, ker imamo med nami mnogo dobrotnikov, ki nam redno stoje ob strani. Še posebej moram omeniti naše mecene, ki s'o nam prav v zadnjem času odvalili od srca velik kamen s svojim plemenitim darom za avto. Imena njih bodo objavljena v naših časopisih. Vsem, prav vsem posebna in iskrena zahvala. Bodimo torej veseli na današnji praznik, ker nova pomlad je prijetno topla in že poganja novo cvetje, ki bo krasilo vso našo slovensko zavedno protikomunistično zdomstvo skozi vse rodove, ki prihajajo za nami.“ Nato je Ivan Korošec povabil rojake v jedilnico, kjer so se ob bogatem kosilu in prij'etni družbi zadržali še dolgo v popoldan. Odbor čuti veliko dolžnost zahvale vsem sodelavcem, posebno vestnim in odličnim kuharicam, ki že dolgo vrsto let tako nesebično o-pravljajo veliko delo ljubezni do bližnjega. Prav tako tudi mladim prijateljem — strežnicam in strežnikom. PK bela za povezavo med posameznimi točkami. Najprej je spregovoril predsednik SFZ Karel Selan. Kratek, a v mislih in idejah zelo svež. Dejal je: „Še tako bogate prireditve na zunaj, so šibke in prazne, če niso prežete z ljubeznijo do njihovega namena. Še tako bogata palača na zunaj je mrzla, pusta, če jo ljudje, ki v njej prebivajo, ne ogrejejo s toplino svojega srca. Smo nova generacija, ki živi današnji čas, a ne pozablja časa in dogodkov preživetih od naših starših.“ Sledil je solo kitare, že poznanega Evgena Klemenčiča. Zaigral je La Paloma in Preludio. Zastopnica Centralnega odbora Pavlinka Korošec je nato v govoru poudarila, da moramo spoštovati tradicijo naših staršev in jo mi sami še bolj' obogatiti. Naslednja točka je bil folklorni ples in sicer dva plesa, zamišljena po Zinki Klemen. Ob lepi domači sceni, so nam štirje pari oblečeni v narodne noše, nudili prijeten užitek ob zvokih slovenskih melodij. Vsem dekletom, Ani Senovršnik, Veri Golob, Lenčki Klemen, Mojci Komar in fantom, Juretu Komarju, Karlu Selanu, Janiju Skarlovniku in Tončku Komarju, naše iskrene čestitke. Sledil je glasbeni moment domačega „sinfonične-ga“ orkestra. Harmonikarja Silva Blažinšek in Tone Jeretina, harmonij Andreja Papež, kitara Evgen Klemenčič in baterija Frido Klemen, so prisotnim nudili nekaj prijetnih melodij. Hvala lepa vsem! Tudi na humor niso pozabili naši mladi. Kratek prizor „Trije paj'aei“ so poskrbeli za zdrav smeh. Pajaci — Jure Komar, Andrej in Karel Selan — še tako naprej! Za zaključek so bili izročeni pokali zmagovalcem in sicer: dekletom iz Lanusa in fantom iz San Justa. Sledil je ples ob zvokih Slovenskega instrumentalnega ansambla. LJUBLJANA >— 156 tisoč ton znaša letošnji pridelek pšenice v Sloveniji. To pomeni 20 odstotkov manj, kot so pa načrtovali. Hektarski pridelek je na državnih posestvih 5 ton, na zasebnih njivah pa le 3,4 tone. LJUBLJANA — Na Molniku so se arheologi dokopali do spoznanja, da je tam bila prazgodovinska naselbina, dolga 500 metrov, široka pa od 30 do 150 m. Z raziskovanjem grobišč mislijo, da je v 8. in 7. stoletju pred Kr. takratna Emona izgubljala svoj pomen in je njeno vlogo prevzela, prav ta naselbina. HRUŠIOA — Prve metre predora so končno izkopali v torek, 12. avgusta. 7.864 metrov dolg tunel ho povezal Hrušico s Podrožco in bo, tako načrtujejo, odprt za promet leta 1991. Takrat naj bi ga dnevno uporabljalo 7.000 vozil. UMRLI ‘SO OD 9. do 16. avgusta 86: LJUBLJANA — Marija Novak, 90; Magda Dular; Vladimir Tekavec; Marjan Vrtačnik (Martinov z Viča); Janez Rohaček; Ani Šušteršič roj. Kovačič, 80; Marija Rupar; Frančiška Eršte, 72; Marija Rupar, Ana Šircelj roj. Kocjančič; Anastazija Snoj roj. Oibašek, 73; Stanislava Zvonar; Jože Dečman; Ivan Maver; Ivanka Štiblar roj. Slekovec; Božo Neumann; France Vodnik. RAZNI KRAJI — Franc Plauštaj-mer, Sevnica; Stane Mele, Cerknica; Kristina Grem roj. Lenič, 87, Ig; Marija Senegačnik, Zagorje ob Savi; žpk. Franc Križan, 79, Št. Lovrenc na Dravskem polju; Manija Peček roj. Krištof, Šentvid pri Stični; duh. Angel Batič, Lokavec; Marino Kalc, Sesana; Hedvika Sosič roj. Tireven, Maribor; Ana Stradovnik . roj. Brezov,nik, Radomlje; Janko Pete jan, Nova Gorica; Alojz Ber-cieri, Cerovica; Greta Vodošek, 91, Sp. Polskava; Marija Rauter roj. Lakner, 94, Kamnik; Marija Močivnik, Maribor; Frančiška Cankar roj. Jakomin, 80, Vrhnika; Pavla Valentinčič (Kočijaže-va mama), 81, Sela, pri Lavrici; dr. Vladimir Krušič, Bovec; Franc Rangus, Krško; Stana Repinc, Piran; Minka Žabkar roj. Drnovšek, Trbovlje; Marija Druškovič, Kozje; Boris Ferline, Celje; Valentina Štirn, Vrhnika; msgr. Anton Tomažič, 92, Žiče; Franc Ambrož, Dobrna,; Rudi Lesar, Breg pri Ribnici; Franc Skumavec, Kranj; Lado Lovše, Smrti: V Sao Paulo (Brazilija) je nenadoma umrl Rado Malgaj, nečak koroškega junaka Franja Malgaja^ ki je padci v bojih za Koroško. Zapušča ženo gospo Ljubo, ki večkrat sporoča našemu tedniku novice iz Brazilije. Izražamo ji naše globoke sožalje. V Kanadi j,e umrla 27. avgusta Helena Mauser ma,ti Otmarja in pok. Karla, Mauserja. Sinu in vsem sorodnikom naše sožalje. PRENOS TELESNIH OSTANKOV ŽUPNIKA FRANCETA GLAVAČA V nedeljo, 7. septembra 1986, je bila prenesena krsta s telesnimi o-stanki pokojnega župnika Franceta Glavača iz pokopališča v Ezpeleti v farno cerkev „Perpetuo Socorro“, Avda. Oalchaqui, km. 22,5, Quilmes, kjer je bila položena v grobnico v cerkvi. Pokojni župnik Glavač je župnikoval na tej fari 22 let t.j. od leta 1951 do leta 1973 in je povečal prvotno cerkev in zgradil velika poslopja za osnovno, srednjo in trgovsko šolo, kar je bilo za tamošnju okolico ogromnega pomena. O-menjeno cerkev so radi obiskovali tudi. Slovenci. Družabna pravda je semkaj vabila svoje člane in prijatelje na romanje. Po prenosu krste iz pokopališča je bila v omenjeni farni cerkvi sv. maša, ki jo je vodil škof iz Quilme-sa msgr. Novak ob somaševanju desetih duhovnikov, med temi trije slovenski. duhovniki: Mavrič, Lavriha in Urbanija. Po evangeliju je škof v svoji pridigi ppisal veliko, plodno delo pokojnega župnika Glavača in ga postavil za zgled svojim sobratom. Argentinska cerkev je na ta način lepo počastila dolgoletnega delovnega slovenskega duhovnika. * V Krška vas; Tilčka Pinter, Selnica ob Dravi; Božena Bučar, Koper; Jožefa Hrabar, Jelšane; Vilma Zorčič roj. Cizelj, Kapele; Fani Franetič, Senadole; 'Mirko Zornik, Nova Gorica; Justina iSteinbrenner roj. Brunčko, 88, Koper; Jalkolb Bučevec, Zagorje; Emilija Vremec roj. Sosič, Opčine (Trst); žpk. dr. Ivan Zelko, 75, Špitalič pri Slov. Konjic Julijana Žohar, Celje. MALI OGLASI ADVOKATI dr. Franc Knavs — vsakovrstne civil-' ne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — män 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. ARHITEKTI arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413. Drobne iz arh. Andrej J. Horvat — Načrti za gradnje stanovanjskih in trgovskih poslopij, predelave, opreme in dekoracije. Curupayti 1525 - (1708) Moron - Tel. 628-7515. OBRTNIKI Modno krojaštvo — Tone Bidovec - nove obleke in popravila starih - Av. de Mayo 2416 - Ramos Mejia - Tel. 651-1245. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kyad.ro severno od postaje Liniers). ilne Hoirar ___ Stane Mehle — vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021. GOSPODARSTVO avarovanja M. in H. Loboda Sar-miento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127. Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mj.* tre 97, 1704 Ramos Mej m -658-6574, 654 6438. Od poned. do petka od 15. do 19. urei Mutua! SLOGA - Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-657-, 654 6433. Od poned. do petka- od 15. do 19. ure. Zavarovanja — lic. Tomaž Rant in lic-Marija Kristina Breznikar — Vilia-nueval880 - Oastelar - Tel. 629-2979 Cena največ štirih vrstic A 2 za enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke — A 6. REŠITEV Vodoravno: 1) Prevoz. 6) Lepemu. 11) Lani. 12) Ata. 14) Onem. 15) Ako. 16) Plazu. 18) Ana. 19) Ni. 20) Prodamo. 22)) Iz. 23) Pragersko 25) Čarov. 27) Kopen. 29) Ovitek. 31) Politi. 32) Arni. 33) Oni. 35) Iti. 36) Kri. 37) Vsako. 39) Alt. 41) Do. 42) Urejeno. 44) Na,. 45) Omamim. 46) Rastem. Navpično: 1) Planico. 2) Raki. 3) Eno. 4) Vi. 5) Zalog. 6) Lazar. 7) Po. 8) Ena. 9) Meni. 10) Umazani. 13) Tadej. 16) Prave. 17) Umsko. 20) Proti. 21) Okoli. 23) Primi. 23) Opita. 26) Avarom. 28) Etilne. 30) Kosem. 31) Piker. 34) Naj. 36) Kdo. 37) Vri. 38) Ona. 40) Tam. 42) Um. 43) Os. Prosimo, ne odlašajte s poravnavo naročnine! SAMOMOR BRANKA ČOPIČA Srbski pisatelj Branko Čopič je naredil samomor. Skočil je s Savskega mostu na. pločnik in njegova ne-pričakovaina smrt je 'sprožila mnogo ugibanj o vzrokih njegove odločitve. Menijo, da je bil Čopič razočaran zaradi globoke družbene krize. Ker se je istovetil z ideali komunistične revolucije in le-ta ni prinesla pričakovanih uspehov ter se je država znašla v nerešljivih težavah, je Čopiču življenje izgubilo smisel... Zašel je v ustvarjalno krizo, zmanjkalo mu’ je besednega zaklada in-^bila ga je groza, da ne more več pisati. Svojcem pa je zapustil okrog sedemnajst starih milijard v dinarjih, dolarjih ter nemških markah... NOVI BOGATAŠI? Sedanje slovenske oblasti skrbijo „novi bogataši“ med obrtniki, ki sicer po zasebni zaslugi in pobudi zaslužijo lepe dohodke, za obdavčenje pa prijavijo najnižjo vsoto. Skrbijo jih davčni inšpektorji, od ob- OBVCSTILA PETEK, 19. septembra: Seja Medorganizacijskega sveta ob 26. uri v prostorih Slomškovega doma. SOBOTA, 20. septembra: V Slomškovem domu slavnostni koncert ob 25-letnici doma, Sodelujejo trije slovenski zbori. Začetek ob 20. uri. NEDELJA, 21. septembra: V Slomškovem domu celodnevno slavje ob srebrnem jubileju. Začetek ob 11. uri; popoldne ob 17. uri. SOBOTA, 27. septembra: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. Nadaljevanje Filozofskega tečaja s predavanjem prof. dr. Milana Komarja v Slovenski hiši ob 16. uri v priredbi SKAS-a in Visokošolskega tečaja. XIII. kulturni večer SKA ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše. Predava Tone Mizerit: „Družbena občila — zdravilo ali strup?“ NEDELJA, 28. septembra: 35. Mladinski dan v Slovenski vasi. SOBOTA, 4. oktobra: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. NEDELJA, 5. oktobra: XIX. Pristavski dan in XVII Mladinski dan v Gastelarju s celodnevno prireditvijo. ČETRTEK, 9. oktobra: Sestanek Zveze slov. mater in žena ob 17. uri v Slovenski hiši. Predava dr. Nataša Krečič: „Prizadeti in okolje“. Ob 15. uri seja odbora. SOBOTA, 18. oktobra: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. NEDELJA, 19. oktobra: Informativni sestanek SLOGE v Ca- rapachayu ob 12. uri združen z nagradnim žrebanjem. jugoslavije * činskih do republiških, ki velikokrat iz osebnih interesov namerno prezrejo marsiikak prekršek in se ustavljajo le ob najbolj kričečih primerih. Najbolj jilh pa skrbijo* tisti davčni inšpektorji in načelniki — katerih baje ni malo —, ki so na občini v službi le toliko časa, da najdejo dovolj obrtnikov, katerim nato vodijo knjige. Zagrebčani so naredili poizkus; poklicati nameravajb vse lastnike avtomobilov, vrednih več kot 300 milijonov stairih dinarjev, na davčno upravo in jih vprašati, kje so dobili denar za nakup takšnega vozila... Neki slovenski davčni inšpektor, kateremu verjetno* ne manjka izkušenj, pa je dejal: Obrtnik, ki kupi drag avto, me ne skrbi preveč, ker dobro ve, da bo s takšnim nakupom izzval mojo pozornost. Verjetno ima zaradi tega tudi vse potrebne dokaze, *od kod ima denar. Bolj me skrbi oni obrtnik, za katerega vem, da ima večji promet kot tisti, ki je kupil drag avto, on pa si ni kupil niti vozila, niti si ni nabavil novih strojev. Vprašujem 'se, kam vlaga denar, kje ga ima, če niti sebi ne privošči dosti? Ali ga ima v tujini? In kako naj mu to dokažem? ODVETNIKI V SLOVENIJI V Sloveniji je malo odvetnikov. Trenutno jih je 303 in 19 pripravnikov — kar je v primeri z letom 1972 še1 znosno. Leta 1940 je bilo 292 odvetnikov in 119 pripravnikov, potem pa je število pripravnikov iz leta v leto padalo. V letu 1955 jih je bilo še 25, leta 1972 pa komaj 13. Odvetnik Peter Breznik, predsednik predsedstva Odvetniške zbornice Slovenije toži, da imajo sicer zelo natančen kodeks etike odvetnikov, vendar ugotavlja, da ga večina članov odvetniške zbornice ne spoštuje. Zaradi ne najboljše materialne podlage odvetništva pada iz leta v leto kvaliteta strokovnjakov, kar seveda ni dober porok za bodočnost slovenskega pravnega varstva. Vedno manj odvetnikov prihaja iz vrst odvetniških pripravnikov. Vzrok je v slabih dohodkih odvetnikov, ki čestokrat komaj krijejo lastne potrebe, poleg tega jim primanjkuje prostora za pisairne. Zato jim je praktično nemogoče, da bi imeli sredstva in prostor še za1 pravnike. Odvetnik Breznik nadaljuje: „Vsakomur je znano, da mora človek za uspešno in dobro delo opraviti prakso. Lahko rečem, da pravnik z diplomo ne zna dosti oz. zna bolj malo, zato je zanj nujno potrebna praksa. Toda kje? Slaba pripravljenost pravnikov se kaže na mnogih mestih in ob mnogih prilikah se opazi na sodiščih padanje strokovnosti.“ P. D-ova. Slovenski dom v San Martinu Odbor Doma se iskreno zahvaljuje darovalcem nagrad in peciva ter vsem sodelavcem, ki so z delom in darili omogočili letošnjo izredno u-spelo tombolo. ž : Starejši slov. zakonski par išče gospodinjo za 8 ur dnevno razen nedelje. T. E. 90-2903 in 47-0271 KLINIČNE ANALIZE Lic. Zofija Pograjc “Obras Sociales” Informacije na Tel. 629-6901. PRIDOBIVAJTE IVOVE NAROČNIKE! ESL0VENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 6 9 - 9 5 0 3 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3624 Registro Nacional de la Propiedađ Intelectual N9 20.446 Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1986: Za Argentino A 3*0 pri pošiljanju po pošti A 32; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215 OB 25-LETNICS 20-21 SEPTEMBRA VSI V SLOMŠKOV DOM • V soboto, SO. septembra, ob 20: SLAVNOSTNI KONCERT • V nedeljo, 21. septembra, bo 11: CELODNEVNO SLAVJE Popoldne: ob 17. uri. NA SVIDENJE! Slovenska kulturna akcija 13. KULTURNI VEČER XXXIII. SEZONA ■ TONE MIZERIT ; Družbena občila — strup ali zdravilo ■ V soboto, 27. septembra, ob 20. uri v mali dvorani Slov. hiše. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ MLADA KRI, DUŠA SLOVENSTVA : : : ■ ■ ■ ■ ■ ■ 36. MLADINSKI DAN ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ SLOVENSKE VASI i ■ ■ ■ ■ ■ 28. SEPTEMBRA 1986 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 9.00 Sveta maša ■ ■ ■ ■ ■ 10.00 Dviganje zastav ■ ■ 10.15 Pričetek tekem 3 ■ ■ 12.30 Kosilo ■ ■ ■ ■ 17.00 Kulturni program ■ S ■ ■ ■ ■ ■ Za zabavo poskrbi “ZLATA ZVEZDA” i ! FRAN MILČINSKI (29) Ptički brez gnezda Milana je razgrevala domišljija, da mu je lice kar gorelo. „Ponoči, ko ljudje spijo, bi se splazili k morju, kjer so privezane ladje; odvezali bi eno in z njo odrinili. Že vse vem, oče mi je pokazal zemljevid — najprej bi vozili kar naravnost, potem pa okoli vogala na desno.“ Stanko je prezirljivo pljunil skozi zobe. „V Trstu moraš znati laško!“ S tem je prezgovornega tovariša Milana opozoril na težkočo, ki ji je samo on kos, kakor je bil pravkar dokazal s sijajnim izpitom pri slaščicah. In še nekaj je povedal. „Za pot je treba denarja.. Brez denarja te koj vzemó žan-darji!“ „Kaj denar! V hranilniku imam polno denarja,“ se je pobahal Milan, „tako je težak, da ga komaj vzdignem!“ „Jaz nimam nič,“ je malodušno priznal Tonček. „Kaj pa tvoj ata? Ali ne veš, kje imajo ata denar “ se je zanimal Stanko. „Ata že .imajo, pa še koliko! Bankovcev in bukvice! Zadnjič sem videl, ko so jemali iz predala.“ „Pa si pri atu izposodil!“ mu je svetoval Stanko. „Skrivaj, da ne bodo zapazili; kadar boš bogat, pa vrneš!“ „Jaz si že ne upam,“ je rekel Tonček. „Zajec!“ ga je zaničeval Stanko. „Jaz se pa nič ne bojim. Če hočeš, koj vzamem! Kaj pa potem? Zapreti me ne morejo, ker sem premlad!“ Tako so se prijazno menili, potem so krenili zopet po vrtu mimo šotorov. V vinarni se je kregala okrogla gospa načelnica Kosimica, ker ni bilo nikogar, ki bi pomival kozarce. Stanko si je kar zavihal rokave in se ponudil za pomivača. Njegova pomoč je bila sprejeta z glasno hvalo. Milan in Tonček sta sama nadaljevala, svoj pohaj. Mojster Pirc in njegova žena ju nista kaj pogrešala, ker sta imela obisk. Počastila ju je bila gospa predsednica Jerajeva, ki je prišla, da se pri njiju oddahne od napornega dela. „Tako sem trudna,“ je vzdihnila, „komaj stojim. Pa moram koj spet nazaj. Le za trenutek posedim pri vas. Kako se kaj kratkočasite?“ Zakonca Pirc sta se čutila močno odlikovana po tem obisku; povedala sta, da se zabavata izborno, čestitala sta ji na sijajnem uspehu in mojster Pirc, ki si je bil privarčeval že tretjo zastonjsko čašo in mu je podjetnost rastla, je s svojo žuljavo desnico celò pobožal nežno levico gospe predsednice, pa tako, da ni videla žena. „Kje sta fanta, vaš in moj?“ je vprašala gospa Jerajeva in vmes kimala s pokroviteljskim nasmehom sosednjemu omizju. Na odgovor ni niti čakala, ampak po domače potrepljala mojstra Pirca po roki in rekla: „Kaj pa, gospod Pirc in gospa, ali . nič ne prideta v moj paviljon in mi dasta kaj zaslužka? Izborna kapljica!“ Zamižala je in zašpičila rdeči ustnici. „Malo ga že imam“ — naredila je s prstom kolobarček po čelu — „vsak hoče, da pokusim iz njegove čašice, in človek težko odreče požrtvovalnim gospodom. — Saj moram koj spet nazaj, da ne pride kaj navzkriž!“ Hotela je vstati, pa se je nečesa spomnila. „Oh,“ je rekla in si pričela pod mizo stikati okrog života, „kako sem pozabljiva,! Že tri dni nosim za vami svoj dolg, da vam ga poravnam.“ Izpod mize je privlekla tri zmečkane dvajsetkronske bankovce in jih na mizi pogladila. Vmes je bila desetica, ki je padla na tla; čevljar jo je hotel pobrati, pa jo je Jerajeva podrsnila z nogo pod mizo, češ, ni vredno se pripogibati. Izročila je bankovce mojstru Pircu, ki je prijetno iznenađen izjavil, da ji stavlja tudi vnaprej z neizrečnim veseljem svojo blagajno na. razpolago. Gospa Jerajeva je migala z roko, da ne bo treba, gospa Pirčeva pa je tačas kovala načrt, kako si bo s sončnikom izbezala zavrženo desetico izpod mize. Gospa Jerajeva je odhitela, kamor jo je klicala dolžnost; bistro je gledal gospod Pirc za njeno vitko postavo in si vihal brke. še malo je posedel, potem je izjavil, da gre gledat za fantoma. Pirčeva ni branila, misli so se ji mudile pri desetici pod mizo. čevljar jo je torej ubral po vrtu, počasi in zbranih misli in pazil je na korak; bil je še dan in podnevi krajša omahljiva hoja človeku ugled, šel je proti pevskemu odru, sukal je glavo, kakor bi iskal dečka, mislil je pa na šampanjski paviljon in na gospo Jerajevo. ’ Ko je štel, da je ženi izpred oči, je krenil proti paviljonu, spotoma pa se je ustavljal, tu malo, tam malo, da bi bil videti njegov prihod bolj slučajen. Ogovarjale so ga ljubeznive gospodične z žrebi za srečelov, segel je v žep in jih kupil; glej ga, poleg štirih praznih listkov je res idobil enega s številko! šel je k šotoru, kjer so bili razstavljeni dobitki: zadel je bil steklenico likerja, darilo rodoljubne tvrdke, ki se je s tem prispevkom srečno iznebila slabega blaga in hkrati nadležne društvene deputacije. Z glasnim smehom so ga pozdravljali znanci, ko so ga srečavali s steklenico pod pazduho, in pot sta mu zastavila tudi Tonček in Milan, strmela sta vanj kakor v čudež in s ponosom sta prevzela v svoje varstvo steklenico, ki sta, jo dobila z naročilom, da jo neseta k mami. Mojster Pirc pa se je polagoma prisukal tja, kamor ga je vleklo kakor veščo v luč, k šampanjskemu paviljonu. Zmračilo se je, zažarele so luči, nažgali so lampijončke, šum po vrtu je naraščal. Tu pa tam so se že pričenjali oglašati neoficialni pevci, vmes se je čul kak prešeren vrisk. Promet s pijačo je bil po zaslugi predsednika Jeraja in njegove izborne misli „vsaka tretja zastonj“ nad vse pričakovanje obilen; denarja se je stekalo pri gospe načelnici, da ni vedela kam z njim. In še so prihajali novi gostje iz vseh slojev in z najrazličnejšimi nameni in nadami in veselo vrvenje se je razlegalo daleč v noč. Veselica je imela popoln uspeh! Drugi dan so naklonjeni listi obširno naštevali imena odlične gospode, ki je ß svojim prihodom počastila izoborno uspelo vrtno veselico „Strune“. Bila jih je dolga vrsta, pa vendar ne popolna. Taka poročila so pač rada pomanjkljiva in enostranska in zato se nam ne zdi le umestno, marveč celò potrebno, da imenik zanimivih udeležencev „Strumne“ veselice kolikor toliko izpopolnimo vsaj na tem mestu: Počastil je veselico tudi brivski vajenec in mladi gospod Makso Frljuga, kričeči plakati in hrupna reklama po listih mu niso dali drugače. Ker pa je bil mladi gospod bolj šibkih financ, je spotoma ukradel iz neke veže kolo. Kupca zanj je kmalu dobil, kmečki fant mu ga je odkupil za deset kron; šestdeset jih je bilo vredno med brati, toda mladi brivski praktikant je mislil pri kupčiji le na to, da mu bo deset kron zadoščalo za veselico, in ni privijal cene in s tega stališča je bila prav za prav še ta kupnina previsoka, po silnih bolečinah soditi, ki jih je imel drugo jutro v želodcu in v glavi in ki so se jim pridružile še bolečine tam nekje pod hrbtom, kjer ga je mazal mojster z brezovim oljem toliko časa, da je razodel, od kod ima denar. In potem se mu je zabava, pričeta pri „Struni“, nadaljevala še na policiji in na sodišču.