St. 50, V Gorici, 11. decembra 1885. „Soda" izhaja v*;»k petek. in vclja po posti prejpihansi rtii v Gorici na ilom poAiliaiiar Vse leto ..'...?. i.4o Pol .leta.......:'-n Cetvrt leta ......! :<> Pri ozuanilih in tal:<> tudi pri ,;/jo- ttanieah" se placujc za navadmi n-istup. no vrsto: 8 kf. Ce sc riskn 1 knit 6 " " !! ., 5 J| JJavff'P <5rkP po progtorii Tedaj XV. Posamezue stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki ulici Miau „tri»h kron", na starem trgu in v nunski ulici for t Trota, via Ca-r ....1ft, 3. Uo|ii-i jiaj rr« ltlagovoljno poSiljajo mve da dvomiti o resnicnosti tega, kar se jo ravuo navedalo. Vendar se pa v poknezeni grofiji goriSki in gra-diskanski to vse dragaci godi. V ti kronovini ziviti dve razliSni narodnosti, to je slovenska in italijanska. Kar zadeva italtjansko narodnost, se ona ne more pritozevati, da bi se v tern ozirn postava ne izpeljevala, ker priznan ji je njo jezik pred sodnijami popolnoma in italijanski jozik je za njo tadi sodni jezik. Yse drugaSe je pa za slovensko narodnost. To. Se no vemo, kateri je bil sodnt jezik za njo, od katerega postava govori. Slovenci bivajo deloma v goriskem mestuf potem pa izkljueljivo le Slovenci v okoliei mesta, v sodnijskth okrajih; Ajdovi^ina, Kanal, Tomin, Bovec, Girkno, nekaj jib pa apada pod Kormfn, Gradi§ee in Trii6 ali Monfalcone. Prebivalci goriSkega mesta in okolice se pre-sliiavajo pri o. k. okrozni ali pa c. k. odredjeni me-stni sodniji v Gorici. Oni, kateri spadajo pol ravno navedano italijanske e. k. okrajne sodnije, pa pri doticnih aodnijah. Vsi doticni zapisaiki be zapi-snjejo izkljuSljivo le v italijanskem jezika in to brez tolma5a, 6e tndi sodnik in zapisovalec ne znata dovoljno slovenskega jezika. V dragih disto slovenskib sodnijskib okrajih so prcsliaavajo prebivalci slovenski pridotiSnih soduijab, zapieniki se pa zapisnjejo le v neoisketn, vc.tsih tndi v italijanskem jeziku, nikoli pa ne v slovenskem jeziku. Bazvidno je toraj» da se ttt ne ve, kateri bi bil za Slovenes na gori5ko«grad[§kanskem sodni jezik, ali italijanski ali nemski; slovenski gotovo ni, ker se za-pisniki v tern ne zapisujejo. S tern se pa postopa protipostavno. Godijo se zarad tega *uide krivice, ne le krivice zadevajode svete pravice, katere daja postava avstrijskim Slovencem o enakopravnosti njih jezika, in katero enakopravnost jim zabiijezujejo temeljne postava same, ampak §e krivice, ki, ucinjene, se ne dajo po nikakem ve6 od-straniti ali le popraviti. Nasledki takega nepostavnega postopanja so, da se na podlagi tako zapisaaih zapbnikov po c. k. drzavnem pravdnistvn obtoznice izdelujejo in 6aztepred sodnim ali porotno-sodnim dvorom v Gorki koncne obravnave napovednjejo. Kadar pa pri6a k kon&ii obravnavi pride, se tn pokaze, da ona ni tako govorila pred preiskovalnim sodnikom, kakor je v zapisnikn zapisano j pride draga pri6a in ravno tako pove in sodni ali porotni-sodoi dvor se mora vefikrat prepridati, da je moral obdol-zenec po nedolznem na obto2ni klopi, pa ne le na obtozoi klopi, pac pa fvdu?«b tndi cele mesece po nedolznem v preiskovalnem zapora sedeti. Pri6e preklicavajo pri koncnih obravnavah pred okrozno sodnijo v Gorici vefikrat svoje izpovedbe, in nocejo po nikakem, da bi bil.pred preiskovalnim sodnikom tako govorile, kakor je njih zapisnik zapisan, hi se jim ocitaje, da sedaj drngaci govorijo, kakor bi bila tarn izpovedale, prebira. T dokaz resoice te trditve navede se tn le en slacaj, ki se je pripefcil pri c. fc. okrofni sodniji kot porotnem sodnem dvorn v Gorici prvo polovico me-seca marca 1885 na obtoznico c. k. drzavnega pravd-niHva proti A. B. zarad hndodelstvc zaziga. Zapisniki pisani pred preiskovalnim sodnikom so bili pisaoi vsi le v nemskcm jeziku. Price pa so vse, izvzemsi morebiti c. k. zandacma, kateri je bil tadi za prico poklican, samo slovenski jezik znale, ker ta je bil njih materin jezik. ^ K koncni obravnavi je bilo poklicanih blizo stirideset pric", pa vec kakor polovica jib je odlocno trdilo, da niso tako govorile pied preiskovalnim sadni-kom, kakor so se jim njih zapisniki prebirali ali prav za prav le razlagali in prestavljali, tako, do so po-rotniki le strmeli, kako da se more kaj takega go-diti, ingospod drzavni pravdnik sam je moral priznati in v svojem govorn obzalcvati, da so se pred preiskovalnim sodnikom zapisniki tako napacao zapisovali. Zagovornik mu je na to opazil, da to bi se m moglo zgoditi, ako bi se biii doticui zapisniki v slovenskem jeziku nart-kovali, pisali, in potem pricam Jepo prebralj ali jim jprefeuitt daU ia |o»iYljsi je go- spoda drzavnega pravdaika, naj to doticnim oblastnijam objavi, da se take neredaosti in nepostavnosti ndstra-nijo, ker to bi bila njegova sveta dollnost. Zdi se pa, da se to ni zgodilo, ker pri nas je v tern obzitu lo zmiraj vse le po starem. Obtozeoee je bil tedaj soglasno nekriv spo-znau in, ker je bil v preiskovalnem zaporu, takoj izpuscen. Fa 'aj to pomaga, ker je bil vsega skupaj skoraj celih dvanajst mesocev zapit. Tega mu nihee ve6 ne odvzame, in skode, katero jo s tem spodjel, mu niMe ve6 ne povrne. Wo to se je moglo le zarad tegu zgoditi^ ker se niso zgoraj navedene poatave in naredbe strogo izpolnjevale. Akose pa dizavljanom s tem krivice godijo, da so postave v veljavi strogo ne izpolnjujo, je dolznoat vsake vlade, da takoj in nemudorna potiebno ucini; da se postave po uradih strogo izpeljujejo. Glede toraj na to, da postava due 23, maja 1873 it. 119 d. z. dolocno ukazuje, da se morajo zapisniki pric in obdolzeacev, ki le slovenski jezik govorijo, v slovenskem jeziku zapisovati; Glede, da se s tem, da se doticni zapisniki pa le v nemskem aii italijanskem jeziku pri nas zapisujejo, Sloveucem v poknezeni grofiji goriiki in gradiiki ve-like krivice godijo, bodi si, da se s tem enakopravnost njih jezika pred sodnijami krati ali da se jim oelo materijalna skoda dola, se stavljo na Visoko Ylado, oziroma na Tisoki ministerstvi Pravosodja in Notraajih zadev sledeca uprclanje I I.) Ali je Visoki Vladi znano, da ae v poknezeni grofiji goriski in gradiaki v kazenskih zadevah zapisniki pric in obdolzencov sloveoske narodnosti le v nemakem aii italijanskem jeziku zapisujejo, ako ravno prici in obdolzenci nemlkega ali italijanskega jezika ne znajo ? U.) Ali je volja Visoko Vlado takoj potrebno ueiniti, da se ta nepostavnost odstrani in da se c, k. sodnijam na Gorisko-Grailiskanakem zaukaze, da se naredbe postave 23. maja 1873 at. 119 d, z. posebno pa §§, 163, 105, 195 in 104 te postave, kar zadeva jezik slovenskih afcrank in doticnih zapisuikov strogo drze ter ztipisoike v slovenskem jeziku zapisujejo f V Gorici, 9, decembra 1885, Dr. Nikolaj Tonkli — J. Ivanoic — Dr. RojiS — Dr. Gregoi&c — Jonko — Kovadid — K. Mahor* ei6 — Dr. vifcez Tonkli — A. Kooijau^ic. II. Draga interpelacija govori o poro:t-n ih s o d iiijii h, ki bi se morale rirugaLe scstavljat1, da bi bolje ustiezale potrcbam, ter se glaai po be-sedi tako: Visoka VI a da! Od kar so se s postavo 23. maja 1875 §t. 119 d. z. za v diiavnem zborti zastopane ki'onovine in de^ele pirotne sodaije vpeljale, to je, od 1. januarja 1874 naprej, se vse koncne obravnave pred porotniut soduim dvorom v Gorici izkljuCljivo v italijanskem jeziku vrsijo, naj bodo stranke, to je obtoienec, posko-dovauec in prt6e, italijanske ali sloveoske uarodnosti, naj ook utnejo italijanski jezik aii pa ae. IzkSjuc'ij'vo v 'italijanskem'jezik'ii" se one obi'av* nave vrsijo tako, da je obtoz.iica le v italijanskem jeziku pisaua, da se zapisnik le po italijaiijsko zapi-suje, da se razsodba le v italijauskem jeziku piaaaa izdaja in da se koufiui govori drzavnega pravdnika, zagovonnkov in predseduika do porotmkov le v ita-lijawskem jeziku govorijo. Ako so zapisfiiki preiskovaluega sodnikain dtu-ga pisioa v tlrugem uego [ italijanskem jeziku pisani in ako tudi vae stranke in vse price, ki se k koncni obravnavi poklicejo in se tu preslisavajo, le sloveuski jezik govorijo in italijanskega ne znajo, se uotiCua razpravljaoja po posebnem zaprise2e«em tolmaCu po-lotnikom iu tudi vcasih sodnikom, med kateriuii ve6-krat taki sedijo, ki slovenskega jezika ne uraejo, po* sredojejo. Zgodi se tudi, -da se ouu tolmatoujo cell) za drzavnega pravdnika ne veSCega slovensiieg t jezika vrSiti mora. S tem se pa straukam buda krivica godi in stvar sama bistveno tako trpi, da ni pricakovati pruvicne razsodbe in vs«j tak> n»ravi6ue ne, kakorSna bt bila le tedaj mogofia, ako bi se vse v jeziku razpravljalo, kate;ri vsi umejo, ki se djaustveuo udelelujiejo koucue obravnave. Naj huj§i zlo je pri tem to, da porotniki slovenskega jezika ne zuajo, da se pri ujih izzrebauju ne gleda na t»t, ali zastopijo slovenski jezik, pac pa le italijanski, iu porotniki so tedaj za res pravi mu-ienikt, kadar stojijo pred poroto le sloveuske strauske in slovenake price. Huda knvtca se godi tu brezdvomuo sloveuskeran prebivaistva naSi poknezene grofije goriSke m gra-diskaubke. Da je to res dokazujejo postave same in posebno pa nstavne postave. Cien 2. postave 21. decembra 1867 St 142 d, z. pravi, da so pre! uostavo vsi drzavljaut eaaki. (Dalje v prilogi.) " Priloga k 50. štev. „Soče". Glasoviti flen 19 ravuo navedane postave pravi, da je enakopravno^t vseh jezikov, ki so v deieli v navadi, pri uradih zagotovljena in izrekoma priznana je enakopravnost v cle^eli navadnih jezikov. 6len 8 navedane postave zagotavlja osebno pro-sfost in nremeljiije to s torn, da izrHcujo jiostavo 27. oktobra 1862 §f. 87 d. z. kof. del ustavm* tc postave same. §. 1 te postave pa veleva, da se ne sme odtcg-niti nikedo svojemu postavnerau sodniku. —- — 6e je pa res, — in to je neovrgljivo, — kar se tu zadetkoma naveduje, to je, da «o porotne sodnije v Gorici le ifcalijanske in da se le tolmad rain, kadar slovennki prebivalci na§« pokncz>tte grofije pred porotno sodnijo stojijo, ker porotuiki, veCkrnt tudi eden a!: drugi izraed sodnikov in drzavui ntavd nik slovenskih strank ue umejo, da se toraj med porotnike in vdasih med sodnike in za drzavncga pravdnika taki uvrstujejo, k? ravno slovenskega jezika no umejo — je gotovo tudi res, da se enakopravnost sloveoskega jezika pred porotno sodnijo djanstveno ne prizuava, dase slovenaki ohtozenec svojemu naravne-mn sodniku naravnost odtegoje, ker nt mogoge, da je ta njegov redni sodnik, kateri njegovega jezika ne pozoa, da m toraj enakopravnost slovenskep jezika, kakor jo postava sama zagotovlja, ne izvrfiuje in ne spoStuje. S tern emom se toraj Slovencem na GoriSko-GradiSkanskem ne le huda krivica godi, pac" pa se b tern naravnost ustava lomi. — Pa ne le to, timveS stvar sansa na sebi zelo trpi, Naj hotte tolmac" ie tako izvrstna moc in vesc* v svoji atroki, nikoli ne prestavi vsega, kar stranka sloveoska povc, Tudi ni we enako, ali porotnik obtoz^nca in prico sam razuroc, ali se pa mora zanaSatile na tol-muCa. Kar tolmad porotnikom pove, je le mrtva beseda in ta ne zamore nikada takega utisa napraviti, kakor izvirna izpovedba presliSanca samega, pri katerera tre-ba besedo ze zarad samega nsglasa, zarad krajnih obifiajev in zarnd gostikulaeije, s katero izpra§evnnec svojo isspovedbo spremlja, veasih vse drugadi vzeti, kakor se to da povedati le /, umetnim tolmafcnjcm. S tern, drt m se v na§i drzavt porotne sodnijo vpeljale, se je prav v»z>n d*»l izvrSevalmh pravi e na Ijndsfvo odstopil. Kakor ao pa na§e porote urojene, niso tu le pravice, so pa tudi zdatna bremena, ki na porotniku tezjjo. Poratniki so v Qorioi, kakor rederio, skoraj iz-kljudljivo le ttatijanski prebivalci oni vzlvajo toraj one pravice oni morajo pa tudi skoraj izkljudljivo prenaSati doticna bretnena. Poklic powtnika ni le pravica ainpak je tudi dolznost in to dolinost pokliiani tudi vestno izpol-nujejo, ker, kadar so k ponotoi sadniji povabljeni, redno, tofino in v popolnim Stevilu pribajajo. Dolznost je pa ta veLi, kakor pravica in zarad tega mora jo oni, ki se vefitnoma k porotam sklieujejo, tudi ved bremena pienaSati. Porotoa sluzba je brezplafina razun potnine. Eavnoitajilijauski prebivalci na§e dezele pa so pri-oierno blii« goriSkega m^ta, m ako dotifine obrav-nave le kolifikaj dclgo trajajo, imajo oni veliko gmot-ne zgube, ker kar vdobijo za pntnioo, jib ne more po nikakem od§kodvatt za to, kar za das tijih bivanja v Gorici potrosijo, razun tega, da jih za ta das le iijih delo doma nepodelano caka. Italijanski prebivalci bi toraj one pravice in bremena, katere se drulijo s poslom porotoika, prav radi delili s slovenskimi in to tem raj§i, ker spoznali so, da jim je prava muka, soditi obtozenca, katerega niso ni'posn duo razumeli. Kakor se toraj sedaj porotne sodnije pri nas vrSijo, so neoostavne ni neprilidoe. Ta nepostavnost in neprilifaost se mora pa od-straniti brez druzega in brez odloga. To se da pa le potem doseSi, da so v Gorici pri c. k. okrozni sodniji porotne sodnije tako prena-redijo, da se pokliccjo k koucnim obravnavam tedaj, kadar so atranke le slovenske ali tudi veciaoraa lo alovenske, le taki porotuiki, kateri slovenski jezik umejo. Se to, da morajo tudisodoiki ia driavni pravd-nik slovenski znati; in da bo le tak zagovornik, ki bo kos temu jeztku, bo skrb odvetaijsko komore, kadar bo treba shubenega zngo/ornika; kadar si ga poisce pa stranka sama, bo brez dvoma za to skrbela, da si sposobnega izbere. Vgovarjati bi se le dalo, da bi izpeljava tega ne bila mogo6a, da bi se ne naslo zadostno stevilo sposobnih slovenskih porotuikoT in da bi provzroe'e-Tala prevec strnSkov. Vsi tt pomiselki pa odpadejo sami po sebi. Kar jRadeva strosket bi se ti po nikakem tako ne poveSali, kakor bi se zdelo, Stvar se da tako izvrsiti, da se odlocijo sesije le za eno ali drug© narodnost, ker pripeti se mnogo krat alucaj, da se pri eni ali drugi celi seaiji stvari lo one narodoo^i obmMmsfa Ce pa to bi ne bilo mogoce, n« sme stvar za» rad stt-oskov tcpeti. DrXava iina dolznost, da daje svojim podlozuim one pravice,*ki jim grcdo, v popolni meii. Sicer je pa znano, da stauejo sodn't in d/ugi jim sorodni uradi mnogo mawj, kakor ti uradi s koleki, odstotniuarni in drugim donasajo. Zadevajoc ugovor, da bi se ne na§lo dovoljno Stevilo slovenskih oseb sposobnih za poroto, z ozi-rom na dosedajSnjo skuaujo,-trdiino smelo in brer po^ sebnega pomiselka, da ta ni opraviSen. Tu morajo oblastnije strogo na to paziti, da se kakor veleva postava 23. maja 1873 §t, 121 d. z. za gotovo vsi oni mogje v do^'iine iraeniko vvrstijo, katero na to postava sama vtt/.e. Da morebifci je bilo dosedajno Stovilo lo majhno, ni Suda. Nobodon so rad no sili za porotnika, ker ve, da to delo ni le pretezavno, arapak da mu uz« roeuje tudi gmotne zgubo, Na dalje troba pomisliti, da tudi oblastnije snmo so dosedaj na to delale, da bi bilo le malo Biovon-skih poretnih mo2, kor ti so jim bili lo na poti, kakor so sedaj porotne sodnijo urojene, in oblastnije so po tem takem lahko na dolofib© §§, 9 In 11 navedane postave so sklicavale. to so pa postava strogo kpolnujo, dobi so dovoljno Stevilo za poroto sposobnih nioB broz dvoma. Z ozirom na vso to se stavlja na Visoko Vlado, ozi-rome. na gospoda Ministra pravosodja in notranjih zadev, slede^i vpraSanji ? I) AH jo Visoki' Tladi znano, da so prikoncnih obravnavah pred porotniki v Gorici vso lo v italijan-skem joziku obravnava, in da so, akoravno so vso Btranke, to jo, obdol&oneo, poSkodovaneo in sodniki, slovenske, le tolmafi pokliiSo, drugafii pa vendar vso v italijanskem jeziku vrli, II) Ali jo volja Tisoko Vlado, da to nepostavnost koj s torn odstrani, da pottebno u6ini, da so pri c, k. okrozni sodniji slovenske porotno sodnije tako vpeljejo, da bodo vsi porotuiki, soduiki in tudi dc-zavni pvavdnik Blovenski jezik popolnoma uraolS, kedar bodo stranko ve^inoma ali le slovenske? V Gorici, 9. decembra 1885. Dr. Nikoloj Tonkli — 3, Ivan5»8 - Dr. Bojio — Dr. Oiogordid — Jonko — Kova^iS — E. Mahor-6i6 — Dr. vitoz Tonkli — A, KooijanCifi. Peticija do visoko c. k. vlade, naj bi ta predlo^ila driavnemu zboru nadrte postav, po katerih bi m premenila do-mo v na postava tor uredila skrb zauboge, bolnein onemogle po pravicnejgih ua6elih od dosedanjega, nasvetovana podr. A. Gregor6i6-i v dezelnem zboru gorisbem, glasi se tako. Visoka c. k. vlada! Domovinska pravica obsegala je ne-kdaj razne posaraezne pravice, katere ima zdaj le Se po imenu; iu vender so jc veliko laze dosegalanego dandanes. Nekdaj dajala jo pravico, da je Kdo smel nemo^en prebivati tam, kjer jo imel domovno pravico, da so je smel udoleziti v doloSenih mejah volitev in oskrbovanja obSinskega premozoaja, da je smel obcinsko premozonjo uzivati in da je morala ob^ina zanj skrbeti, ako je obnemogel. Dandanes sme vsakdo prebivati, kjerkoli mu je ljubo, ako polteno zivi in so more vzdrievati, in sicer ne vsled obfiinakih postav, tomveS vslcd te-meljnega dr2avnega zakona z lota 1867, ki dovoljuje ia zagotavlja vsakteremu prosto bivanje kjerkoli. Gle-d6 stanovatija je domovinska pravica samo postopa-5em koristna in takim ljudem, ki so malo pride, kajti take ijudi smejo iz vsakega kraja pregnati, samo ne od tam, kjer imajo domovno pravico. Volilna pravica ni vec* odvisna od do-movinske pravice, ampak od davka, ki ga kdo pla-cuje; to dolocbo sprejeli so razni volilni redi brez izjeme. Uzitek obdinskega promozenjajo dandanes jako reven, ker politicne ob^ine navadno ni-majo stalnega premo2enja, marved lo sprotno dohodko, toliko da pokrijejo potrebne stro§ke. Fromoienje davkarskib obciu in vasij se navadno no stoje kot obdinsko, ampak kot zasebno doticoo katastralno obSine ali vasi. Do sprotnih dohodkov pa nimajo pravico le domaemi, tomve6 v mnogih ozirih tudi na-seljenci in tujci, ki se nahajajo v obdini, n. pr. do Sol, ki se vzdrzujejo na obSinske stro§ke. Druzega torej ni ostalo od domovinske pravice koto, dasmekdo od svoje obdine pod-poro zahtevati, ako obuamons ssato pa domovinska piavioa za one, ki niso potrebni podporo, ni ve6 pravica, ampak bremc; tudi za ono, ki podporo nzivajo, nima posebno veljovc*, ker vejo, da nekdo mora za njo pla<5evati, iu jim je vse eno, naj pla8uje ta ali oni. ; Ker torej tako reel stojo, moralo bi so misliti, da visoka vlada bo skrbela po prtatornih postavnih na6rtih in postavah za to, da bo vsakemu drzavijanu lahko dobiti domovinsko pravico v ka- J mm k>U kr&ji. Ali mm m Ufa Vsled konskripcijskega patenta z leta 1804 do-bila se jo domovna pravica ne le po rojstvu in do-loencm sprejotji v ob&usko zvezo marve6 tudi z na-seljonjodi ali z 10 1 e t u i m p r o b i v a n j e m v ka-teiem kraji. Postava z leta 1849 dolo&ia je celo s a-mo 4 iota, v katorih si je mogol kdo pridobiti domovinsko pravico v kateri obcioi, ako je nepretrgoma tam prebiva], ne da, bi ga bili preganjali. Ta postava bila je naJ8vobodnoj§ega duha med Vsemi postavami v Avstriji, ki urejajo domovno pravico. AH le malo &wa je postava veljala, kmalu jezafiefa reakcijaj uze lota 1859 bilo je doloeeuo, da Sfciriletoo bivanje v kateri obdini ne daje samo po sebi domovno pra-vice v dotiSni obfiini, ampak lo pravico, da smo tak 61ovek prositi, da bi se sprejol mod domaomo, Leta 1862 in 1863 bila jo roakoija popolnoma dovrfienaj domovna postava sprejela jodolofiberimekoga p?ava in navado jsrednjega voka, daob-can postane kdo samo no rojstvu ali no apreietji (§ 5, kakor tudi po mo^itvi in po javni stoi). Ta postava, ki jo bila dobra za 6aia wimljanov iu v sred* njoiii voku, ko jo bila prememba stanovalifi^a ekoro nemogofia ali jako otezena, je v popolnom naiprotji a razraerami sedanjoga voka, ko jo vsakteremu dovo-liono, da si smo postaviti ognjiSiio, kjer more. — Vso drzavo skuiale so urediti domovno pravico (in skrb za potrebne) po novih razmerah, le pri nas naj bi veljala starodavna navada, kateri se jo diiava upivala Loz pol stolotja. ~ To ne more in ne smo dalje biti. Kako neprimorna in nepHUSna je sodanja domovinska po^ava, spozna se i z n j o n i h n a s 1 e d-k o v, ki so za kmeLke obdine pogubljivi in rtugnjo posamezno oMine uniSiti, Sodanja domovinska postava dajo, kakor zgore roSono, samo potopom in ma-lopridnoiom varuo zavotjo, iz katerega se ne smejo meganjati, tor doloLujo, kdo naj skroi m onomogle in siromake, Y zadnjem oziru je postava krivifiua in pogubHiva. K r i v i 6 n a jo zato, ker nalaga dol&uost, skrbeti m uboge iu bolne, onitn, katerhn no pravici taka dolznost ne pdpada. V prejsnjih Satin bilo jo lahko reft: kjer je imel oLe domovno pravico, tam naj do-bita sin iu vnuk podporo, ker po todanjih razmeruh ^iveli so o^e, sin in vnuk v isti ob6inl tor so vsi do-lali po svoji modi v prid obejue. Dandanes se pa ista postavna dolocba obrada na popolno drugo raz-mere; prisojuje se rodovinam, ki so uLo pol stolotja in vo5 v kaki obolni, ki dolujejo in plaLujejo za to obcino, prisojuje so takim rodovinam podpora v drugi ob&ni, v kateri je njih ded ali praded zaglfdal luc sveta, v kateri so popolnoma tuji, za katero niso nic* storili. Zdrava pamet tirja, naj skrbi za uboge in one-mogle v prvi vrsti oni, ki je imel od njih noposro-dno korist, torej gospodar za posle, podjetnik za delavce, tovarnur za robe itd. V drugi vrrti naj skr-bijo za nje oni, ki so imeli od njih poeredno korist, namrec obiino in okraji, v katerih so de-lali, ter diiava. Pravi6no pa je, da se zahteva od vsakega drzav-Ijana, posebno od takega, ki za svoje stare in bolne dm* nima vidno svoje podporo, naj v zdravih dneNh, ko je mocan in kropak, skrbi za poznejSe dase, bo-disi kot ud kakega podpornega drustva ali z doneski v kak podporni delavski ali poselski zalog. Posebna postava naj bi dolodiia meje, v katerih naj bi se p o d p o r e deliie iz posameznih zalogov, n e g I e-d6 na domovno pravico. Sodanja domovna pravica je v svojih nasledkih pa tudi pogubljiva kmockim obdinam, ki so preobloiene z bolniikimi stroiki za take bolnike, katorih pogosto niti ne poznajo, kateri so se v meetu rodili in imajo le po odetu, dedu ali pradedu tanko zvezo z obdino, ki mora za nje pla^evati. Takih ob-dinskih sorodnikov, nopozaanih in neljubih, nabere se vdasih toliko, da oboina ne more prenasati bremen, ki jih ti ljudje uzrokujejo, da zabrede v dolgove, katerih so nikoli ne reSi, ako bodo te raz-mero 2e dalje trpele. Deielni zalog goriski, iz katerega se dajejo predplade za bolniske strogko, ve o torn marsikaj povedati; obdine, ki no moiejo povra-cati teh predplad, dolzne so delelnemu zalogu za leto 1886 samo na obrostih okolo 5000 gld., dasi pladu-jejo vso obdine vsaj na radun, kelikor morejo. Do-gelaemu odboru in zboru prihajajo prito^bo one-znosnih bolnidkih stroik'h, ki izvirajo iz domovne postave, ki skrbi, da zdravijo uboge obdine bolne delavce bogatim podjetnikom. V nekaterih obdinah znasajo ti 8tro§ki ved nogo vsi drugi redni stroSki, katere ima obcina. Z eno besedo, bolniski stroSki, ki se radunijo obciuam na podlagi domovne postave, dovodejo jih b dasora do gotovega p o gl n a, ako se kaj ne premeni. Lahko' se vidi, kako nenravno jo to, da mora kmedka obcina skrbeti za ljudi, ki so svojo mod in svoja mlada leta posvotili tujcom, ki torej imajo pravico zahtevati podporo od onih, katerim so zrto-vali ^ivljenje. Po sedanji domovioski postavi ia po sedanjih razmerah ima n. pr. Test dobidek od onih, Jo m JPP|3*tyo ejd^jo in pre#»fo& 4mm m* -K tejo gibati; in ko obnemorejo, ima zopet dobicek od njih, ker jih led! ali hrani v svojih adravstvenih za-vodih, se ve" da ne na zgubo, ampak na znaten do-bicek. — Naj se ne silijo bolniska (in pod-porn a) bremena le naenorame, dase slednjio ne zgrudi, ampak po m o go c n o-8 t i naj se pvavicuo r a z d e 1 i j o na vseti-sto, ki so imeli korist od zdravega clove k a: uajprej na tega samega, potem nadruge, za-vode all posame2uike, slednjid na obcino, v kateri biva, na okraj, na deielo in na drzavo. Francosto, KcmSko, Anglesko uredila so podporo ubogih po teh nacelih; tudi naSa drzava ac ne more npirati zahte-vam in potrobam casa; ako ho& obraniti zdravo k m e 6 k o o be ine, neuaahljiv vir krepko avstrijske Tojske, ki xacne propadati, ako bo propadalo kmecko ljudatvo vsled neizmernih in neraoanih raznovrslnih nakiad v kor iat voli ki m mestom. Z ozirom na tu navedene razmera, ki se dajo pojaaniti in potrditi s brexStevilnimi ialoatnirai izgledi u vaakdaujega Jivljenja ter leteih racunov in prora-iunov goriakih obtfin, stavlja deielni zbor goriSki do viaoko c. k. vlade naalednji p e t i t u m : Vieoka c k. vlada naj blagovoli predlniiti dr-zavnemu xborn: 1. na&t poatave, po kateri bi se domovinska postava z dne 3. decembra 1863 (driL cak. fit. 105) tako premenfla, da bi ae dobila domovna pravica v katorem kraji ne samo po dosedanjih poteh, ampak tudi po desettatnem mirnem bivauji v iijem; 2. aacrt postavo, po kateri bi so urodila skrb za nboge in onemoglo ne le na podlagi domovno pra-vice, marveo tadi na podlagi drugib naiel, ki so v tern ozlru vsprejeta v omikanih evropskih drfavah, posebno na podlagi dejanakega bivaliSca onega, ki potrebujo podporo. ______ Blagovoljen svet kmetovalcem goriske okolice. Iz Sempetra, meseca novembra. Cital sera v „3oci" St. 45 odprto pismo g. R. Dolenea na g. J. Cotic-a, zacasnega priatava na naSi slovenski kmetijski Soli. Odkritosrcno priznam, da je tudi na me to pismo vse kaj druzoga nego prijeten vtis napravilo. Ker jo pa tudi BSotSau o tern svojo pravicno nejevoljo vie objavila, ni mi treba niceaa doatavljati. YpraSam samo: Ali je mari uciteljska kolegijalnoat, da ranogoletni vie izknieni strokovnjak pomanjklijvoati svojega mladega kolege v „Socia zehta, na veliki z?on obeSa ? In to v tako malenkostnih stvareh! Jaz g. Coti5a niti osebno ne poznam, tudi g. Dolenc mi je le malo znan, v vinarstvu tadi nisem podkovan, zato se ne morem in nocem v nju pricka-nje vtikati — in ptavda je v2e koneana. Naletel sera pa v tem odprtem pismu g. Doloa-ca in sicer na konci na neko vprasanje, ki je probu-dilo v meni raisli, iz katerih se je porodil tenia do-pisa napis. €r. Dolenc vprasag. Cotida: wKako pride to, da so Vasa bela vina, ce tadi so le 30 do 36 at kipela na tropinah, odlocno zagatnejsa nego vsa tu-kajsna, kateiih imamo itiri velike sode pri 48 nrnem kipenji? Ali je to prav, da v t eori j i o 30 do 36 urnem kipenji govorite, v praksi pa — kakor je to g. Zepic* priznal, moat tri dni, to je 72, reci dve in sedemdeset ar na tropinah kipeti pustite??PB Ce se je to res tako godilo, prideti si teorija in pcaksa navskriJ, toraj mora biti ena ali draga na krivem pota. To je bib treba pojasniti v odgovoru g. Dolenea. Ce pa kaka kmetijska Sola dajo napp.cno teorijo al podak, ali pa tie t praksi, to je v dejanji napacno ufii, ne izvrSuje srojega smotra, ne zadostoje svojema poklica. Pod solncem res ni nic popolaega. Kaj tacega, menim, smem trditi tadi o naSih norejiih kmetijskib solah; in to, menim, mi priznata tudi strokovnjak g. Doleno in g. Cotic zaLetaik. V teoriji se na kmetijakih Solah morda marsikaj poducaje, ne da bi se to vselej tudi v praksi izvrse-valo. In prav toje velika pomanjkljivost, zarad ktere tadi nasi prevec konsenrativni ali starega drzeci se kmetje nocejo sprijazniti se kaj posebno z novimi kmetijskimi solami, terjihmarvec smatrajo kot drago novotarijo in jih nezaupljivo po strani gledajo. Naa konservativni kmet se le take novosti in se te le polagoma poprijemije, o kateri se ma prakticno do-kaze, da je bolja od tega, kar je sam znal do sedai; hoce tako reko6 z roko to „holje* otipati. Da je res tako, evo eo dokaz, ki bode prav za prav predmet temu dolgema dopisa. Da je suienje zivinske krme za kmetovalca jako vazna stvar, pritrdi mi gotovo veak pameten kmet. Vze slovenska prisloviea pravi: „krava se pri gobci molze.* Zato menstn, da se na obeh kmetijskih oddelkih v teoriji med draghn tudi to poducuje, kako se ima pravilno, pametno msdika in sploh detelja auSiti in spravljati, kar nasi kmerje J v hnbih v2e od pamtiveka znajo, ko ni bilo Se ni duha ni slaha o kmetijskih solah v naSi dezeli. — Yprasam pa, ali to teorijo tudi v praksi dejansko iz-vrSujetaP Jaz tega nisem videl. Y mesto hodim memo iaskega oddelka kmetijske Sole in ker imam med , in videl sem na primer, da so v spoinladi, ko je dolgo deSevata, lepo mediko prav tako kaeih 14 dni po tleb valjali, kakor nasi kmetje, tako da alednjic ni imela v sebi skoro nobene vrednostL In ko sent bii zaLel to pisati (aoveiubra), je se vedno stala na tej soli zadnja fcosnja ua stebii, mod tem da je uioja zadnja, peta kosuja v^c- prve dni oktobra padla pod ostro koao in pociva sedaj pod streho toko lepa, nkusna, disecu, da bi ai jo labko clovek za aalato napravil. Ha kmetijski soli je pa zadnja kolnja padla so lo 10. novembra, in kaksca je bila? Skoro za nic. Yccinoma rujava majhna stebla brez peresc, za to jo tudi niso suSili, marveg precej spravili z meat*. Kako jaz kmetijsko §o!o tako zdatno v tej stroki nadkriljujt'in, zvesto, potrpozljivi citatelji, kmalu. Kmetijski soli sicer stvar no bjde na cast, a jaz no mo-rem za to. Napredek na vse strani je gaslo danasnjih dnij, Zato vzdrzujemo davkoplacevafci — med katerd sem tudi jaz zabredel — drage kmetijske aolov da kmetom pomagajo k vsestranskemu naprudku. _______ (Dalje pride.) Dopisi. V Gorici, dne 9. dpc. Zadnja .Rassegna* se spodttkuje nad Crniakim dopisnikom, kt je v 48. St. ,Soce* trdil, da sp naie Ijudstvo boji goriSke bolnice ter da rnje doma bira nego bi v njo Slo itd. Navedeni list poudarja v svojem 15. Stovilu, da je vsled zr.:o^nosti, izobraSonosti in marljivugti mno-gozaslu2uega e\ p. priorja I. D. Sohtd-na naSa bolnica uzorna gled6 na snago, red, potrpe^Ijivo in blagohotno skrb nasproti bolnikom; priznava, da jf» Ijadstvo bol-nici nasprotnn, a trdi, da to je obiiajuo povsod ; za-nikuje, da bi izvirali veliki stroSki ta5»m oMinam zaradi r?^mer v tukajsnji bolnici, kjer je adskodnina manjSa nego drugod, ter naglaSa, da je brezpotr«bna skrb dopisnikova, Le§, da ni bolnica prijaznc pribf-zaliSCe domafiim in tujim bolnikom, ko je vender tu-kajSnja bolnica dovolj priskrbljena i vsem, ia navaja slcdnjtc" v dokaz svoje trdttve od bescde do hw*fta poroiilo dt^clncga zdravnika in poroccvalca dr.a Za-dro-ti, ?riobCt?no v sporoiilih do2. zbora goridkpga. Nikako nam ne pride na misrl, spuSCati a« v polcmiko z imenovanim listom o zmo2no;iti in izobra* genosti t. p. priorja Sobol-na, isto tako n« o listnvi trditvi glede nzoriiosti tukajstije bolnice, da hi l» raje Culi peti od bolnikov in izvedencev samib hvalo ozoa^enemu gospodn in zavoda nego ditati jo na po-trpegljivem papirji wR«ssegnr«eu}". A r»ikak»> pa ne moremo molfiati o nacma,. kako ho'Ce piaatelj „Ras-spgnin* ovreft pomisleke „Sofitnega* dopisntka gle<»e skrbi, da bi postal zaviid pribe^atiifie dotnaiioi in tujim bolnikom. Pisatelj se sklicoje na poroiilo dr.a Zadro-ta, ki pravi, da so prito^be dr.a Perco-ta in dr.a Rojica gledb tukajSnje bolnice v dr. Pajcrja sporotita tew-Ijito ovrlene (foada^meiUe con rotate), da si mu je lahko dokazati, da dr. Zadro dotiSnega sporo&la naj brie niti bral ni, ali vs»aj ne temeljito. Kajti drngafte ni razamet; trditev Zadrovo, da sta zahtevala dr. Rojic in dr. Perco pet ali Set»t oddetkov in i?to toliko specijalistov za boluico, ko stoji v ont'in poroi!ilii na strani 5 odlocno in ra-iloCno, da sta navedi»n:t dokror-ja le dva zdravnika zahtevala, kar potrdi gotovo tudi poroCevalpc dei5elnt>ga zbora v tej zadevi, dr. P«ip*rT ako bi bilo treba. Kako temeljit jc dr. Zadro v t.:m porocilu, kaie med drugim tudi njegova trditev, da je. porofi-valec dr. Pajer stvaruo in dobro pobijal prrdto2ene pritoZbe doktorjev Rojica in Perco, ko bi mu vet»-i'*r lehho znano bilo, da je poroCevalec dr. Pajer zamkal pravico javnosti pri imeoovani bolnici, na kar ma je, dr. Rojic v naslednji seji dokazal, da jc prtd tretot leti dr. Pajer saw podpisal in poslal vsm.Ijeaini bra-tom odlok namesniStva, v katercia se slednjtm na-znanja, da je bolnica istiuito javen zavod. Porofidn dr.a Perco-ta in dr. Rojca pravi dalje, da je bilo o-sobje za postrezbo in Stevilo zdravnikcv — lakrat bti je en sam — v tukajSnji bolnici nc^adostno ; poro-Cevalec dr. Pajer pa naglasa v svojem porodlo, da strrfe sedaj (I. 1884) boluikom deset vsmiljetiih bra-tov nrez prtoija, asistenta in ekonoma, turej 13 osels ter da zahajata sedaj dva zdravnika v zavod. A lett»o poroCilo vsmiljeuih bratov onega leta, ko sta doktorja Rojic in Perco porofiilo sestavila, pravi na sir. 27. da je bilo tafias v bolnici 8, ben le oseni, vsn»ljen:h bratov, katerih se ni nobeden petal zboluiki. (To be nam ne zdi verjetno; ftakamo pojasnila Ur.) Aku bi bi! g. dr. Zadro to poroCilo temeljito prebral ter r-omisld, da je tukaj§nja bolnica v s 1 e d o n e g a p o r o c i la o o-bjr. za postrezbo instevilozdravnikov pomno2ila, prizaa. ti bi moral, da je bilo porodlo imenovanih zdravnikov istimto, utemeljeno in ne .fnndumeute confutato«, in mzbi bil potem stalno previdnejsi tudi v dru«ib svojih izjavah. Dovolite torej, gospod pisatelj v BRas-scgni , da dvomim o tcmeljitosti Zadrovi v tej za-l*Vl uter d.a j0 smatram za to, kar je. Ce. inmate boljSih vazlogov, da bi btanili in zagwaijali zavod kateremu daje dek»la velike vsote na leto, bi Yam svctoTOl, da moleite, kajti s takirai zvijadami ve« miiiie mm nego Jtoxisiite, OdktiiQ h&m, da ai- j sem za to, da bi se ne priznavalo dobro, ki se na-haja v katerera zavodu; ali Lez to naj bi se ne 51o; (Z Sela, 7. decembra. Bolniski strolki so za obcine res 2e neznosni; mtsliti je troba^ torej, da se jini v okom pride. Ze pred dvanajstimi leti pietre-soval se je predlog v shodu politifinega drultva BSlo-gaB pri liebku, naj bi so sklenila postava — dezolna ali drzavna —, da bi ae nalozila neka taksa, % ali 1 krajcar na dan, vaem onim, ki sluzijo izven rojst-nega kraja. Ta davek bil bi v koiist dotienemu hlapcu ali deklr in ¦TOJ8t*ene--.obfioe....J(cr..glPejr8fina... obeinarjev v mesto in svoje mo&i in delo me-itu po-sveti, ne bi bilo nekako pretirano in neprhnerno, ako bi se mesto, kjer paSSa doti^nik svoj boljSi mozeg, deloma obdaeilo, to je ko bi meSeani, ki potrebujojo takih moci, biii siljeni zanjo malo vsotico % ali je-den krajear na dan obSini odrajtati, katera mora za doticuiko placievati, ko jih bolezen tara all ko one-morftjo. Potem bi nam ne delala domovinska postava toliko proglavice, kajti kakor bi n© hotel v to privoliti, da njegov gospodar ali on sam primerne vsote na dan ali na mesee ali na leto odrajtuje, ta bi se moral pri oMini odkupifci, da bi snel zunaj ob-oino sluiiti. (Avstrijski drzavljan je prost, sme bivati, kfer hoee. Ur.) S tern bi bil marsikateri tadi prist-ljen doma o^tati in obgini koristiti, kateri dandianes mestom ali drugim 'ob^inam iilnzi, domov pa le tedaj pride, ko ni za delo ali pa jo bolan. Politidni preglei Tudi ta teden je veljal del. zborom. 0 goriSkcm govorimo na drugem mestu. V kranj* skem jc stavil posl. Suk.je samostalni predlog zarad uravnave spodnje Krke in pa predlog, da naj dcz. odbor v prihodnjem ^asedanji predlo^i nacrt novega volilnega zakona »a delelni zbor. V tetej soji je posl. Klim utcmk.jeval u^e zad-njikrat nazna»jeni predlog zarad prenaredbe volilnega reda za del. zbor in je pri tej priliki z ostrimi besedamt grajal postopanjo nekaterih po-litiSkih oblastev pri sestavf volfltiih imcniknv (n tudi dciclno vlado. Da je pes!. Klun uajbrlc pravo zadel, dokazuje nam pred vsera repot „Ljublj. listaK» ki mu ofiita breztaktnost in meni, menda, da imajo takt le oni, kateri so pri jaslih. Ta predlog se je sicer izro&i upravnerau odseku, ali slovenski kimovci so pritrdtlt tej izroditvi le pogojno; nemskutarji pa so se naCeloma izjavili proti prenaredbi volilnega reda. Namesto odsto-pivlega prof. §ukljejaf kateri zopet kandiduje, bode 12. t. m. volitev drl. poslanca za dolenj-ska mesta. Klnb narodnth slo v. poslancev na Kranjskem ni se mogel zediniti za kakega kan* didata in je izvolitev prepustil voiileem. Borba bode zopot luida med nezavisnirai slovenskimi in vladnimi volilci. Nekateri priporo6ajo izvolitev §ukljeja, ker je Suklje talent; ali mi menimo, da slovenskih talentov nam ne znanjka, ampak veliko vec slovcnskih znafajer. V ^raskem zboru je posl. Rate vlado interpeloval zarad uciteljske pripravnice manborske; res cudno, da priprav-niea, ki ima skoro zgolj sloveuske ufitelje iz* g<»jevati, nimi pravnega slov. ucitelja. V ceskem dei. zboru je 5, t. m. posl. Plener s tovarisi predlagal, naj se sodnrjski okraji boij po na-rodnosti nred6 in naj se volilna pravica podeli tudi onim, ki plaeujejo najmanj pet gold, ne-posrednjega davka. Cesarski namestnik v Zadru, J o v a n o v i c, ki je bil ob cnem vojaSki po-veljnik za vso Dalmacijo. umrl je nagloma za mrtudom. Ogerski dr^ zbor je sprejel postavni nafirt o podaljsanji poslani§ke dobe od 3—5 let v splosnji ia nadrobm razpravi. V hrvaskera zboru ponavljajo se stari pri-zori. Opozieija je zahtevala, naj se ban in sek-cijski nafeinik Stankovic stavita n* zatozno klop; med razpravo nastal je ropot, vris in sikanje in konec vsega prepira je bil, daje vladna stranka barona Rnkavino, predsednika pravne stranke, !zk)juLHa iz zbora z& 60 sej in predlog o za-tt>zbi bana pa zavrgla. Novo spanjsko ministerstvo je imelo 3. t. m. prvo posvetovauje pod predsedstvom kraljtce vladarice. Ministerski preusednik Sagasta je pri-porocil splosno pomiloscenje ; kraljica je pritr-dila stavljenema nasvetu. Angleski liberal ci imajo pri ?oiit»^h vcijo sreeo, nego se je s pocetka raislilo; do zdaj je voljenih 321 liberalcev, 247 konservativeev in 76 Ircev, kakih 70 volitev izid pa je se nepo-znan. Vse kafce, da bodo imeli liberalci abso-lutno, pa zelo luajlmo veeiuo; ali s tako voLino se na AogieSkein dolgo vladati. ue da; mesta so volila veeinoma kouservativno, dezela pa liberalno. Na Baikanu je sicer premirje; pride li pa tudi tako kmalu do statncga miru, kd» vc? saj se se v tern no morejo zcdiniti, aii bi knez A-ieksander ali pa sultan stavil mimwie -poffojp._| Knez Aleksander je izjavil suitanu in vskvla-stim, da ne bode uplival na sklepe ruraeljskega prebivalstva, pristavlja pa, da on nima pravice razsoditi o usodi ali lofiitvi Rumelije od Iklgarjjc, Srbski vojni minister Petrovid je odsiopil, na njegovo mesto je imenovan polkovnik Fra-nasovic', dozdanji poslanec v Rirau; vrhoviio po-veljstvo fcez armado pa je kralj izrocil generalu Horvatovieu, dozdaujemu poslancti v Petrogradu. Vse srbske, tudi uradne novine bile so za na-daljevanje vojne, ker od novega poveljnika si prifiakujejo bol.jsega uspeha; vender je jel tudi tu pihati hladucjdi voter, od kar so velevlasti z nova nujno priporofiale Srbiji in lJulgariji, naj skleneti premirje, in ko je §e posebe Avstrija izjavila, da za Srbijo ue gre v ogenj. Doxnade in razne vesti, Vreme jo ja res nokoliko eudao. Po dolgo-casnih nieglomU in dc/oviuli dnuh vsaeul je v srodo popoiudne oytri (.irgaroe popihrivati. ki jo. dobival vedno V(;c moci in jo uu vexer nfuiiisal u/o siiezono kocino. Drugo jutro v cctrtek dobil jo pa tako nine, da jh bilo prav dobro nu/to in je- vs.ikdo rad do ma ontal, kdor ui hotel g.tziu no snezeui in v>. doiii broz^i. PopoludiH? z.u'-oi jo; \ftur in siu'g ponehuvati, a tnrass je ostal, »neg i*t» no tu pa tam beli, nobo je jaaiio, ;n niialinto, da ti> bo prtdiod k Icpncmu vrumenti. „Slovensko bralno in poclporno drustvo V Gorici1* wAuUt jo sledieo vub:lo. Ysi p. Bn. giispo djo diustvuuiki ae uijuduo vabijo v letni rodtii obcui zbor, ki bo duo 20. decembra t. I. tocno ob 2 urab popul'iito v cUuii'vtHuii prostorib, v prithuui dvotatii Marzinijeve gjstihie v Uorici, a sludecini duovuiiu redotn: 1. letuo porocilo odborovo; 2. racunski aklep za leto 1683: 3. prorjtfhm za leto lbtfti; 4. prodlog za imonovunje ae out-ga zdravnika; 5. motcbitiii pred-logi gg. drustvenikov: G. volitov uovogi odbora. Po obcuem zbotu bo prosta domaea zabava na iateni mestu. ()o>[iodjo diuStvcniki. ki iiamcravajo Btaviti pri obcnem zboiu kak predlog, naj blagovole nazna-mti ga prej odb.sra vsaj do ustevuo 18. dno t. ra. K obiltii udeiezbi vabi odbor 3S!oveii8kega bialnega in podporuega deustva v Gorici", dee 6. dccoinbra 1885. PoBUotok iz driiztvenoga racuna sa up»vno I»6* 18S5 kaze naslednjo vaote. DOIIOD-KL 1. Dooaraifioi preoataoek leta 1884 197 gl. 80 kr. 2. Doae»ki podpiratelje? 148 gl. 3, Mesecniua rodoih adov 103» gl. 10 kr. 4. „izrednih udov 117 gl. 40 kr. 5. .domaCih bralnidarjov 9tt gl. 20 kr. 8. „zuoa-ujth bralaiforjer ^8 gl 20 kr. 7. Darori 24 gl. 57 kr. 8. Cisti dohodek feielic 56 gl. 93 kr. 9. Za pro-dauo fiasopiso 2d gl. 68 kr. 10. Razai dohodki 28 gl. 6S kr. Skwpni dohodki 1769 gl. 51 kr. Ako se ©dbijejo stfolki 1718 gl 88 kr, pokaie se blagajnicni oilaiiek 50 gl. 63 kr. SIRO&&L. 1. Zdratnikova pla5« 247 gl 2. Zdravila tednioi udom 251 gl. 21 kr. 3. Pogrebni stroSki 40 gl. 4. Podpore reduim udom 312 gi. 80 kr. 5. Podpore izredaim udom 212 gl. 0. Nsjemniaa 80 gl 7. Druztveni fiuvaj |48 gl. 8. Z«i pohiiUo, kuqa\ro in svecavo 55 gi 31 kr. 9. Za dasopiae 41 gl. 97 kr. 10. Za kajige in muzikalije 20 gl. 23 kr. 11. Tiskovui stroiki 36 gi. 30 kr. 12. Bazci stroiki 44 gl. 00 kr. 13. Obrestonosno naloze-m denar 350 gl Skupai stroski 1718 gl. 88 kr. Bruztveno premozeuje je konec leta r sledecem staau. 1. Pri gorilki hranilnici je obrestonosno nalo-ieaib. 1550 gi; obreati zna§ajo do 31. decembral885 140 gl. 2. Vreduost premakljivega blagi 100 gl. 3. Denaraidtti preoatanek 50 gl 63 kr. 4. Aktivni iztir-Ijivi zastankt pri drulfrreiiikik 300 gl Ker druit?o nima pasivnega premozenja, izuasa cisto dniztveno aktirao premozenje 2140 gl. 63 kr. Podrobui druztveni ra5ua za upravno leto 1885 je razpoMen v druztveni bralni sobi, katerega si vsak druztveuik Iahko ogleda. Ob nedeljah. od 11. uce do poldne preprica se iahko vsakdo v pricujocnosii druitvenega deaaraicarja, ali so pravocasno in redno uknji^eni njegovi doueaki. Podporao druStvo za gojenke na c. k. u&teljisci v Gorici, pod predaeduistvom g. prof. pi. Kleinmayra, ima svoj pervi letui obcui zbor v torek 15. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorib zavoda. Na dneTflom redu so razna eporo&la q 4xult?efli deUv- nosti leta 1885" in yolitev novega odbora. Posnetek iz drustvenega racuna prinesemo kaaneje. Popravek. Zadoji razkaz radodarnih doneskov | za §tadeacovsko kuhinjo naj se popravi tako le: Ud izpra§evalne komisije za ljudske Sole monsig. I. M. svoje takae 5 gld. 42 kr.; Anton Bozio 3 gld.; A. I M. 2 gld. b ' Katoligko dru§fcvo (Circolo cattolico) v Gorici bo imelo prihodoji getrtek ob 11. uri predpoladae v pritlicni dvoraoi grofice Matilde Coroninove v Raba-fcis^i li. St. 16 avoj navadni ni*'8fj6ni shod. Grospodjo druStveuiki se uljudno vabijo, naj bi se ndolezili v obilnem steviln zadnjega ^liodffi ? tekogom letu. GxF» vorilo 8© bo, kakor navaduo. Dr. Jo^ef Defacis, predaednik c. k. deMue viSje sodaije v Trstu, nastopil je pretekli teden svojo novo slu'^bo, ki ga stavlja prodstojaika in nadzornika vseh sodi§6 na l'rimorskem. J^elimo iz srea, da bi mu bilo dano, voditi muogo let primorsko sodatvo v duhu postavo tako, da bi svoj namon popolno in veeefcran-sko dosogalo. Qoricanom jo uovi predaodnik ie od tistega Sasa v dobrem spoininu, ko je kot dr^avni pravdnik v Gorici deloval luterpelacija o komisijskih stroSkih narodila jo med ljudstvom, kakor se poro^a iz mnogih kr^jov, dober utw. Ljudstvo je pnsebno radi tega veselof jL0r pozna zdoj piavila, po kntorih jo treba dolati i'a5un0| in bo tedaj v vsakem sludajt Iahko aamo prOpriia> ali jo na mostu ugovor proti placilnemu nalogu ali no. Tako jo zaptta pot ueopiavifionim ugovorom in ljudstvo si pdhrani stroSko, katere bi mu ti pouzro-6ili. 6e tudi dobi^ok v tem oziru ni najvecjij vender je. VinceatiSde. Pondoljok 1.1, m. bo je tukajlno Vincentiico v navzo^osti udov in odbora druBbe av. Yiucencija in u&6e se mladino slovesno blagoslovilo po 6. g. vik. Bauboli. Nagovor italijanski je imei prof. Alpi iu slovatiski g. bogosloveo PorinLSL* Dijaki konvikta in gtudontovsko kuhinje so dobili boljio jed in zadnjim jo]tnimo toga po jodi mzdolil predsod-nik prof, pi Kleinmayr Miklayed?.ovo darove. Mladi-na jo bila izuonadeua in so jo hvalczuo spominjala vseh dobnotaikov iu udov ovo kodstno in potro'bne druLbo. Dokt. Ferdo Rojic, praktidni ssdravuik, jo to did zupuatil nafio mosto tor ho nasolil v Ajelu blizo Ogloju. Delavnoinu domorodou, kojega tefcko pogro-saino in ki jo tunogo dubroga sloril, posobno kakor odbornik Viiiconcijovo dru^bo, vofifiinio pretnuogo arofie in piavoga zadovoljstva v novem delokrogu. Ogenj. V noci od srede do fietttka gorela jo neka hiia za bv. Autonom nasproti malomu somoniBou. V mizarski dolavnici nastal je ogonj, ki je bil precej mo6an, Ker jo niSel dovolj netila. Vojaki, gasilci, 2audarji b:li so kir.alu pri rokah in so ogenj omejili, da so ni prijel dmgih his; a tlelo je So do drugega jutra. Mizar iina skodo, kakor pravijo, okolo 900 gld.; biSa ni bila njegova. Bti^nji sosedi bili so v velikem strahu in mnogi so bili znosili svoje refii na ulico. 550.000 gld. ho6e vzeti gor Iko mesto na po-sodo za dela, ki niso ae natanko dolet m a. Dozelnomu odbora priporocamo, naj no dovpli posjila, doklor ne bo natanko do zadnje pielee dolocc? j, za katera in kaka dela iu po kateri poti ae K denar rabil. Drugace bi se Iahko zgodilo da bi slavno mOstno sta-resinstvo ne moglo zjediniti so o pravem 5asu, kako in zakoj naj se deuar rabi, in la bi lezal v blagujni-ci, med tem ko bi se morale od ojega pladevati obreati. Kadar bo za napeljavo vode, za vodotoko in kosarno io vse pripravljeno in dolofieno, naj ae dc» voli denar, prej pa nikakor ne. Nekateri svetovalci goriskega mesta od-peljali so se dne 5. deoembra z uekaterimi izvedenei v Cepovan poku§at tamoinjo pitno vodo. Z za^opni-ki naSe eepovanske obdine so so pa toliko laLe po-govarjali, ker so bili ti prav ta dan zbraui v stara-Sinstvenej seji. Zveeer o mraku so se GoricaDi po-vrnilt v mesto. Seboj so pripeljali Bfliiskoa* vode v pokusnjo in znanstveno preiskavo. Mestni zastopniki se toraj resno pedajo z napeljavo dobro pitne vode. U6iteljsko dru§feV0 za sezanski solski okraj bode zborovalo dao 17. deoembra t. I. ob 9*/9 uri dopoludne v Nabrezini. Dnevni red: 1. Uk; kntika. 2. Potrdi se zapisuik zadnjega zborovanja. 3. Petje v nirodnej Soli. 4. Sarkasti6no — iroaioua razprava. 5. Pevske vaje. 6. llazni nasveti. K obilnej udelezbi uljudno vabi ODBOE. Lenardig Faustina, st laujoca za mesnicami jo nanagloma umerla in je bil njea pogreb v sredo dopoldne. Baujca je izrocila 200 gld, za revne nasega mesta. Ovi znosek se je i/.roCil druzbi bv. Viccoucija, ki je pruj ta dan razdehl med revue in potrebne 200 listov, s katerimi so obdarovani morali se udeleziti pogreba. Na pokopalisci se je vplacalo po odborniku imenovanega druitva onim 200 revezem 200 goldi-narjev. Pogreb je bil prav len. Naj sledijo se drugi temu izgledu, kajti dru^ba pozaa naj bolj.4e revne rn potrebne druiine po mestu, Ranjca pa o& >ne t vecnem spomiuu nasim v resaioi^potrebnim. Leposlovni list „Krrs8 8e protvori se gestim letwkpiu v zmmivm i^t- Uuajai body ka tctn- 1 e t n i k koncem vsakega fietrtletia v zvezkih, n a j-manj po Sest tiskanih pdi obsegajocib, v do-sedanjej flKresovejK obliki. List bode gojil kolikor mogofie vse znanstvene stroke, a pri tem se vzlasti ozirai na i«a§e domain potro.be.-Oc.ua lis(tu je za ceio leto 3 gld. i>rez zuizane eene. Kdor uarooi skupaj 12 izvodov, dobi euega povrh. Narofiuiua naj se poslje tiskami dru2be sv. Mohorja vsekako do 15. in area 1. 1886., da se bo vedelo, koliko iztisov j« treba jiapraviti. Na neplaCnike se pri razpoSiljanji ne bode oziralo. Prvi zvezek VI. letnika izide koncem mescca niarca 1886. List.:ica urodniS tva. Nekaterik dopisov ni-umo mogli pi-obeiti; porabimo jih prihodnjiS kolikor bo mo-goCo, Gg. dop:snikom srona Uvala. Yreba prcvldnostl. kadar Jvslcd slabega orebavJjaiija .je te^ek ^elodoc, bijo sree, boli glava, dela se omotica, zastaja CiSfieojo itd, Kot najbolji p<>-moaek rabijo se lekarja It. Brandia gvloarslce krogllee9 kakor spriouje iiaslediiji dopis. Na |Du-uajl. BI. gospodl Prosim Vas, ali mi nemorete po-slati B, Brandta Svicarskih kroglic; one, ki se zdaj na Dunaji dobivajo, niso nid vrediio; prave Svicarsko kroglice so mi tako dobro ugajalo, da seni zdaj iu>-sreLna, ko jib nimum. Se spoitovanjem Alojzija Con * tamin, I. B. Wollzeilo 5, II. nadstr., viat It, 83. — Vedtio treba gledati, da ima vsaka ftkatlja lekarja It. Brandta sviearskik kroglic (ki Be dobivajo v lekavnah po 70 kr.) bel kriL v rudecem polji in podpis H. Brandta, in vse drugo naj se zavrne. ;r'wy^^^^y.^j^y^jpfgyg —^^^-^te-~-4^_^fc25S«lh— Podpisani je provzol staroznano gostilaico [m pri „TOMA2;ir"(fl v ^t. X>etra A] in se priporo6a v innogobrojuo obiskovanjo. 11 im SVOBODA. M 1. Ni6 ve6 odla§at_ gvetovno annuo ilolirako, katera sorn iin'»«i,„i drozbi kupil aa pulovico nraw yroduosti |llM J, J $ez % rat!poupui n vsoh dc,ov ^ ass samo gld. l«4,o Jako dolge, zelo dePiele In slmir« mr ueiaz podobleceno z volno.....p» gl. 10 do 40 ' popolna obi oka za raozke, licno delo po gl. 10 do 30 hlaco za mozke, nov kroj . . po gl. 3 do 10 Mcntschikotr za nio2ke . . . po gl. 14 do 26 halje Nonlpol (acverni teiaj) neizmer- nega trpeza po gl. 10 do 12 Popolna obleka za deike in otroke, za aobo, pla&i za dei nepremoSIjivi, 6«vlji za Iot, ?rbu t*ga BOGATA ZALOGA plaScev -watherproff, dolman, sacco za go»pe — za J* \ to lilago odprt se je v veejo nWrnosi govpodov IJ odjemnikov poseben uddelek v po»ebnem, lo- ˇ eenem proNtorn blizu prmlujalnice. Ak utharprof is potvluu nksjt n otroki od 2 lit ia ill yf lUago vsako vratn ?,& lo po men, vxa» prnv gfo nizke, dolo licno, stvari, ki nc uopiidujo, hu zmenijo IJ broz tezavo. *jf Ed in a zaloga srajc, jop, izvirnlh svitie z jjk I Tolne iz imcnitne tovarno v Stockolmu pod odgoror* l-| _ nostjo prof. dr. Jagcrja. Tr v Gorici, Y nnnskih ulieah h. St. 14* j Bprejema v tisek knjige, knJI2lee9 eaftnfbe, vlzkne IUForai p/citajk; J4. *UBfiia — ?i«to; ,flili?5S5a" Nic vec odlasati Sretovno znane zebrake, katere sem na nekoj drazbi knpil za polovico pravo vrednosti in so ji'n valed objave ie mnogo pokupili iz vseli delov sveta, prodaje.m, dokler jib je kaj, po samo glcl. 1*40 jako dolge^ zelo debele Id stroke gay* aeraztrgljive -^u 7. barvs kakor i»i ki,;i,j',i, dt-bele kit: I'M) i-tn. dol- lirtiiiui Uirt.jt-4, jako dubelp. zart'st n«*ni/trgl>ivi', la, ba* ze po jMii-i. (.70, najboljAo b;ii« ,j«K'> line pa po gld. 'tT-? ** ^^JSanPSfi"Slifca Nadalj^ jit (m r zalogi; S0O dvanalflttic rumenlb ko»mallh fljakaraklh plaht, ri t; razno barvanimi progami in krajci, korapletnih jako finih, nam« po gld. 2.«U; 195 cm. dolgc, iao cm. sit like lo po 2.7S gl. in 11)5 cm. dolgo tor 105 cm. fiiro-ke, pra» tinw, lo po :? gld. kos, Posebno priporofi<;vati izvosiekom. Nadaljo imam z.» razprodajo: 400 posteljnih odej \r. n'ljfinc'jfto burott-svila v Toliiastnih barvuii, rudc'Cih, modrih, r'umcnih, zolDiiih, pomerandaHtih, progastih, do-8ti dolgib za vsako poawljo po gld. 3.50, dirojica »»rao gld. 6.50. Na stotine zabval in cpetoranib narofil od um-rodajnib ohoIj, izmt-j katerih nckat«r« objavim. GoMpodn J. H. FUbinowiOI-u na Duimji. Nuroiam k torn 150 konjukib plaht, ISM cm. dolgib, 130 cm. Sirokib, kakor pnjSuje, po coni I gl. 70 kr. proti plarilu v gotovini tor protim nuntudno roiiter. Obcintko prvdntojntitvo: St. PtiltCII- Zn zupiuiu: obfiinsko stareilnatvo. Ooipodu I. H. RabinowlCZ-U na Dunoji. Z ozirwtn mi plahto, posluno na oglod, Va* pro-simo, da nam poiljuto popomo »>iink» v««o 60 ko*OV nemudotua ter so /i!um«»j«»"0» pri&ikujoi"i racun Troppaucr ZucUcrraftinoriu-ActiiiHgodollMfihaft A. v. lutrzenka. j205. Chorostkow, H. nofcinbra 1M8S. floHpodu J. H RabiROWioz-U na Dunuji. Poaijitc pod iia-floruiu.: Kxcull. grali. Siuinion-kiNcfao Oiit«rdirection in Kopoc/.yni«, poatnja ChoroHt-kow, ie 30 plaht konjsbib po l «l. "<¦> kr. ••u». iipti»i(ivaiijt:m W. Frytr, konjar. AlaO'AlapQ, irn.imlicr IW> Ut.-ipo'Iu J. H. Rablnowio«-u n.i Dunujt. t'oSljit» nroti po'tneinu puv/t-tju gusp. Hcuodiktu Stuba-i. j.oit.1 Likkih; VI plain i»« 1 gl. '.'«> kr„ knkoi »to poMali nicni. p:)!t«m go^p. Ignaciju pi Kullciju 4 plahto isio vrst,iiiji" na moju mw t otuiii m "J plahti za razvoSCuko t».-r 3 fivih'n" plabtu. Spji.uvanjtitn A'Jaai p». Salomoi, k. «gewki hawnki motnik. Razpo&ilja ae proti plavilu ali povn-lju. Nasiov: Webewaaren-Manufaclur a. IT. Itafeinowioz W;g% HI. St:,» Eisitra :;^;mrw:s ^ 9. POTUKK IX HLAUO spravlja v Anieriko najboijt> in najrenfje Arnold Reif, na Dunaji, L Kofowrairing hjt.9 'Sivutarejfa firm* to vrate.) BSB Zelodene bole/jii m hitro in gototo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepre*egijivo ielodcno zdrAvilo. I?br»ti t rarnth ?^li>.iin;h bakinih ?dr»v;io, katero l» t rf*n;.-i ii.ig<*r«r;a'.j n*ra»>nu. ni !&hka at**r dandaae*. fc> ** prodaj*^--.* fs.n*idf«»n* tak* zdrartla. __Ve^ji del <*t;ih St»pJr.<*, ul'fkov «4 itd, ki ¦** #»n»«ja'o in f»«|K*r«i#»;0 ob&nwsi t fiio*o let«»«*»iai fet*»daBii, m tlr«ar^a k*» |»ref*r*, p#g**tw I*j ikudljiva. ^*in«» jeruzalemski balzant. ^ uke ^i K* icSf»dui-e in?*. %i j# {mJobtl pr^dneit pr*d **4»wi dra-gt«t d# xda; vnnntt:it pumofki. k*r pourjuj« syofovai ra*nro*la;»,. ki ««1q<» ra*te, T» batzani. bo^at kwp?ajoi* atoci kia#ik«ga »• barbara, k«r#B;k#, kt j* aploh znaa* po avAm%* pntbaftjanj*. Eato •e pftjw>ri»-'!-', ik.» jt*»li as dJit, pr«u nepryotni aapi, gttjqsa, «<«:;«, tabauwnju, haaarojdateiia t*l»vam; pa»af* (adi t-voti xlatonici. gli*!*fa in b<*Je*nim » drvbu. i>tektcm«a s podukom 30 kr. Glavna E4l«^a t lekarni Q. B. Pontoai * Uorid» V TRSTt pri U. B. Rovls, t KOBStINU pri A» Franzoni. * TOLMtNl" pri C- Pali^a. 99