TRST, četrtek 25. decembra 1958
Leto XIV. . Št. 305 (4150)
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 - Gorira 33-82
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI it. S, II. nad. — TELEFON 83-10» IN »4-*3» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 20 —	NAROČNINA:	mesečna 430 lir - vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir
Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338	— CENE	FLRJ: v tednu	10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din - Poštni tekoči račun: itaiozn sivo
OGLASOV:	Za vsak mm višine v širini enega stolpca:	trgovski 80, linančno-upravni 120, osmrtnice 90 Ur. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska	Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6U0-7U/J-Jia
ri"W T—T-. -T-.	.	n'	..,1	I	—T 1-	-----»I	■	,	-	e	j	■	'v	i	"	I
—
Preti dokončno umaknil ostavko
Podpis protokola o dosedanjih pogajanjih italijansko-jugoslo-vanske mešane komisije za trgovinsko izmenjavo - Republikanci zahtevajo postopek proti generalu Rostagnu in polk. Bernardu zaradi oviranja preiskave o aferi Giuffre
Božič
J
(Od našega dopisnika)
RIM, 24. — Finančni mi nister	Preti	je	danes	dokončno umaknil ostavko, ki	jo	je	podal	zaradi kritike,
ki je bila izrečena na nje gov	račun	v	poročilu parlamentarne preiskovalne kom isije	o	aferi	Giuffrč. Da	bo
ostavko umaknil se je vedelo že prej in današnji umik je bil zgolj formalne narave. Po prejemu Fanfa-nijevega pisma je imel Preti razgovor s Saragatom, ki je ugotovil, da je vsebina pisma «popolnoma zadovoljiva*.
Preti je prosil tudi za dovoljenje. da pismo lahko objavi, kar je tudi storil. V pismu je med drugim rečeno; «Ne morem drugače kot da te prisrčno prosim, da umakneš o-stavko, da bi nadaljeval z o-bičajno prizadevnostjo svoje delo in izvršil v prihodnjih dneh tudi nalogo, ki sem jo tebi in drugim kolegom dodelil.* V tako obliko so torej zavili Preti.iev poraz pred Andreottijem, ki ni hotel izraziti svoje solidarnosti s tistim svojim kolegom, ki je vedel za objavo znamenitega memoranduma, v katerem je bilo marsikaj neugodnega za sedanjega zakladnega ministra.
V zvezi z afero Giuffre pa glasilo PRI «Voce repubblica-na» poudarja nepravilno zadržanje poveljnika Finančnih straž generala Rostagna, ki je odgovoren za prekinitev preiskave polk. Formose in polk.
Bernarda, čigar »strokovno mnenje* o Formosovem
poročilu je bilo «zelo površno in popolnoma neodgovorno«. List poudarja dalje, da se odgovornost posameznih pripadnikov finančnih straž lahko konkretno ugotovi, kajti bistvo vprašanja ni samo v u-gotovitvi odgovornosti enega dela izvršne oblasti, temveč je potrebno raziskati, kje leži vzrok nepravilnega ravnanja te oblasti.
Pred parlamentarno razpravo o poročilu preiskovalne komisije se čujejo precej ostre kritike na račun Fanfanija, ki je samovoljno začel razlagati sklepe komisije in dal ministrom Andreottiju, Mediciju Tambroniju in Pretiju posebne naloge. To so verjetno tiste naloge, o katerih govori Fanfani v svojem zgoraj omenjenem pismu finančnemu ministru. Poudarja se, da je komisija poročala parlamentu, ne pa vladi. Zato je parlament pristojen, da razlaga inn ukrepa tako, da se odpravijo kritizirane pomanjkljivosti v državni upravi, Z vladne strani odgovarjajo, da je komisija že izvršila svojo nalogo, medtem ko je poročala pailamen-tu In da lahko vsak organ, ki je pristojen za predlaganje zakonskih predlogov, lahko predloži v tem primeru potrebne ukrepe, parlamentarno razpravo je zahtevala opozicija — tako trdijo vladni krogi — zaradi svojih političnih namenov, in to nima nobene zveze z državno upravo za katero odgovarja vlada. Tako vladno Stališče ps ne upošteva bistva vsega vprašanja: vlada bi namreč morala prav zaradi dosedanje slabe uprave najprej slišati mnenje parlamenta in šele nato ukrepati.
Glede prihodnje seje vlade pa se govori, da je najbrž ne bo; če pa j0 bo Fanfani sklical, potem bo to storil šele po božičnih praznikih, ker so skoraj vsi ministri danes že odpotovali na svoje domove. V zvezi s tem so nekateri časopisi pisali o možnosti preureditve vlade v prvih dneh januarja. Dnevnik «Paese-Se-ra» iz Rima piše med drugim, da sta se Fanfani in Saragat že dogovorila glede glavne spremembe, ki zadeva notranjega ministra Tambronija. To ministrstvo in ministrstvo za zunanje zadeve, naj bi Fanfani ponudil demokristjanskim desničarjem in tako dosegel mir s »prostimi strelci*. Tak mir naj bi trajal vsaj do kongresa, ki bo v Florenci aprila meseča. Tambroni sam pa danes p vsem tem ni vedel novinarjem, ki so mu prišli če-Otitat božič, nič povedati.
Glede bodočega dela vlade je dejal, da se v njegovem ministrstvu proučuje enotno besedilo zakona o P°d‘ porah iti enotno besedilo občinskega in pokrajinskega zakona. Dodal je, da bo božič preživel v Anconi s starši, ki so že zelo stari: oče ima 84, mati pa 87. let
V palači Chigi je zavladalo večje zanimanje za graditev Asuanskega jezu v Eg’P' tu ter se govori o tem, da bodo jez gradila v sodelovanju italijanska in nemška podjetja. V palači Chigi poudarjajo, da italijanska vlada zelo ugodno sprejema vsako
misel in vsako pobudo »za razvoj manj razvitih dežel in za dvig življenjske ravni tamkajšnjega prebivalstva*. To velja še posebej za Srednji vzhod, ki zaradi zemljepisnih, političnih in gospodarskih razlogov še prav posebej zanima vlado. Reka Nil teče skozi več držav in bi bilo zato želeti, da bi prišlo do podobnih pobud sporazumno s strani vseh teh držav. Tako stališče je povsem v skladu s Fanfanijevo zunanjo politiko do Srednjega vzhoda, ki je vedno zagovarjala potrebo sporazumnega sodelovanja zahodnih držav pri konkretnem izvajanju takih del kakršna je gradnja Asuanskega jeza. Trdi se, da se je o tem Fanfani pogovarjal prejšnji teden z voditelji zahodnih držav v Bonnu in Parizu.
Tržaški poslanec izvoljen na listi KPI Vittorio Vidali je poslal ministrom za delo, za industrijo in za kmetijstvo vprašanje glede števila kvalifikacijskih in rekvalifikacijskih tečajev, ki so se začeli v Trstu pred štirimi leti, o ustanovah, ki so jih upravljale in o številu šol, ki so jih podjetja ustanovila v Trstu v zvezi z izvajanjem zakona o vajencih, o številu učencev in o odstotku učenk. Skupina komunističnih poslancev pa je predložila poslanski zbornici resolucijo, v kateri se poziva vlada, naj začne s primernejšo zdravstveno politiko glede bolnišnic, ki naj bi imele upravno avtonomijo ob istočasni ukinitvi vseh komisarskih režimov ter naj poseže tudi čim-prej v spor med jUARO-INAM, da bi se bolnišnicam zajamčilo povračilo ogromnih kreditov, kar bi odstranilo dosedanje slabe gospodarske pogoje, ki so vzrok slabih plač bolniškega osebja.
Sicer pa vlada po vsej Italiji božično razpoloženje. O-gromno število izrednih vlakov vozi v Italijo emigrante, kakor tudi «notranje emigran te« v državi sami. Zlasti v Milanu je velik naval na tr-
govine. Računa se, da bodo Milančani izdali — seveda tisti, ki ne živijo z majhnimi plačami, se pravi predvsem industrij ci in trgovci — okrog 3o milijard lir za božična darila kar se do letos še ni zgodilo. Do sedaj je znano, da so prodali 130.000 stotov «pa-netonov, 2S.0Q0 stotov turškega meda itd., skupaj 305.000 stolov raznih slaščic.
A. P.
CITATELJEM !
Jutri, v petek, »Primorski dnevnik* ne bo izšel. Prihodnja številka izide torej v soboto 27. t. m.
Opozarjamo čitatelje, da bo novoletna številka našega dnevnika izšla v večjem obsegu — na desetih straneh z obilnimi zanimivimi prispevki.
Nemški strokovnjaki odpotujejo v Kairo
BONN, 24. — Po razgovorih med poslaništvom ZAR v
Vesele
božične
praznike
vsem
čitateljem
želi
PRIMORSKI DNEVNIK
Bonnu in predstavniki zvezne vlade so sklenili, da bo 3. januarja odpotovala v Kairo delegacija nemških strokovnjakov, ki bodo pripravili tehnično in finančno sodelovanje Zahodne Nemčije pri graditvi Asuanskega jezu. V delegaciji bodo strokovnjaki zunanjega ministrstva, ministrstva za gospodarstvo in finance ter predstavniki industrijskega in finančnega konzorcija, ki je izrekel pripravljenost sodelovati pri graditvi jezu s prispevkom 200 milijonov nemških mark s pogojem, da dobi kavcijo od zvezne vlade.
 «»-—
DUNAJ, 24. — Sovjetska a-kademija znanosti je poslala v dar mednarodni agenciji za atomsko energijo veliko zbirko znanstvenih publikacij, da s tem prispeva k izvajanju programa o mednarodni izmenjavi tehničnih informacij.
Gre za okoli 250 zvezkov, ki zajemajo letnike 1955-1958, skupno 27 sovjetskih znanstvenih revij, ki obravnavajo liziko, kemijo, biologijo, astronomijo in geodezijo.
 «»--------
WASHlNGTON 24. — Ameriška vlada je sklenila dati Indiji posojilo sto milijonov dolarjev kot prispevek k indijskemu petletnemu načrtu za j gospodarski razvoj.
*
MIK
Raznovrstni komentarji v svetu o govoru Naserja v Port Saidu
Na Zahodu upajo na ohladitev odnosov med ZAR in SZ, v Kairu pa se poudarja, da ne bo v teh odnosih nobene spremembe Moskovski radio ni omenil napada na sirske komuniste
BEJRUT, 24. — Libanonski tisk komentira danes včerajšnji govor predsednika Naserja. Vsi listi odobravajo stališče Naserja. Toda Zahodu naklonjen tisk povezuje arabski komunizem s Sovjetsko zvezo, medtem ko Egiptu naklonjen tisk poudarja dejstvo, da »borba proti lokalnemu komunizmu* ne sme škoditi prijateljstvu med Arabci in Moskvo. v pas. in s* domnev!lti. da
bodo ZDA spremenile stališče do njih in da bi jim lahko pomagale brez političnih pogojev«. Dalje je vodstvo stranke «obsodilo pomoč, ki bi jo eventualno nudile Japonska,
Mir ljudem!
Glasilo socialistične stranke «Sahafa» piše, da so komunisti zgrešili, ker so mislili, da se bodo lahko rešili iraških nacionalistov, ne da bi povzročili ljudsko reakcijo v drugih arabskih deželah, in ta napaka bi jih utegnila «drago stati*.
List «Beirut Masa« izreka priznanje Naserju, ki je izjavil, da «arabski nacionalizem ne potrebuje doktrin, ki bi jih uvažal iz Moskve ali iz Wa-shingtona«. Neodvisni list «Na-har« je mnenja, da Naserjev govor odpira novo dobo v mednarodnem življenju ZAR. «Morda je še prezgodaj govoriti o spremembi zahodnih načrtov na tem področju, dodaja list, toda ni dvomov, da je Naserjev govor odprl zahodnim prestolnicam možnost, da revidirajo svoje politične in gospodarske načrte na tem sektorju*.
Moskovski radio je v nekaj besedah poročal o Naserjevem govoru, ne da bi omenil napad Naserja na sirske komuniste. Radio je samo poročal, da je Naser poudaril, da je bilo leto 1958 leto uspehov za arabi-zem in da je v tem letu nastal konec bagdadskega pakta.
_____________________________________________________________________________________________________________________________________      Kakor	je	znano,	je voditelj
 ................................................................................. KB Sirije Bagdaš ob združit-
vi Egipta in Sinjo odšel v Sovjetsko zvezo. Komunistična stranka je odklonila svojo razpustitev. Tedaj je Bagdaš izjavil: »Nikjer se ni /idelo. da bi se neka komunistična stranka sama razpustila. Ce jo preganjajo, stranka lahko tajno deluje, toda nikoli se ne obsodi na izginotje*. Takoj po tej izjavi je Bagdaš odšel skupno s svojimi glavnimi sodelavci iz Damaska v Moskvo, zatem pa v Prago. Pred dvoma mesecema se je vrnil v Sirijo in od tedaj se opaža večja dejavnost komunistične stranke. V Libanonu je imel centralni komite stranke sestanek pod predsedstvom Bag-daša in je soglano odobril sklep o razdelitvi stranke na dve .ločeni sekciji: eno za Sirijo, drugo za Libanon. Bagdaš je v dolgi izjavi komunističnemu listu v Bejrutu «A1 Ahbar« obrazložil svoj akcijski program v ZAR. jia Sirijo je zahteval »demokratične svoboščine za tisk. zborovanja in manifestacije*.
Poudaril je, da mora Sirija živeti lastno narodno življenje izven življenja Egipta z avtonomno vlado in s parlamentom, ki naj se izvoli na svobodnih volitvah. Uprl se je popolni spojitvi političnih in gospodarskih režimov med o-bema pokrajinama ZAR in se NOVI DELHI, 24. — Mini- zavzemal za federalno vlado strski predsednik Gane Nkru-. s sedežem v Kairu, ki naj mah je prišel z letalom v No- bi vodila edino zunanje za-vi Delhi, kjer ga je sprejel deve in narodno obrambo. Nehru. Ostal bo petnajst dni Dalje je Bagdaš poudaril, na obisku v Indiji.	'da «Arabci ne smejo zdrkniti
Vprašanje Berlina in jedrskih poskusov na zasedanju vrbo vnega so vjeta v Moskvi
V zahodnih prestolnicah pročujejo izjavo agencije Tass o evropski varnosti
MOSKVA, 24. — Na zasedanju vrhovnega sovjeta so danes govorili o vprašanjih zunanje politike. Skupina poslancev je postavila vprašanja o raznih zadevah zunanje politike. Nekateri poslanci so vprašali vlado, naj obvesti vrhovni sovjet o sedanjem položaju razgovorov za ustavitev jedrskih poizkusov.
Poleg tega so poslanci vprašali vlado, naj se izreče
glede stališča zahodnih držav do sovjetskega predloga o zahodnoberlinskem svobodnem in demilitariziranem mestu.
Obe zbornici sta danes na ločenih sejah razpravljali o treh poročilih, ki govorijo o reformi šolstva, ter jih odobril).
LONDON, 24. — Včerajšnjo izjavo agencije Tass, ki pravi, da obstaja možnost plodnih pogajanj med Vzhodom in Zahodom, so v londonsk'h diplomatskih krogih sprejeli z velikim zanimanjem. V uradnih krogih pa pripominjajo, da so se zahodne države že leta 1955 med razgovori štirih velikih v 2enevi odrekle za-
ske varnosti podrejena rešitvi nemškega vprašanja, ter so poudarili, da je treba obe vprašanji obravnavati istočasno. Pripominjajo, da to stališče ponavlja tudi izjava NA TO, ki govori o rešitvi nemškega vprašanja, povezanega z vprašanjem evropske varnosti,
V Parizu je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da včerajšnjo izjavo agencije Tass sedaj proučujejo. »Vendar pa, je dodal, se zdi, da ne vsebuje nobene nove ideje ter da sta si stališči Vzhoda in Zahoda še zelo narazen glede evropske varnosti«.
Tudi v Bonnu pravijo, da bonnska vlada ni nikoli zahtevala, naj bi se nemško vprašanje rešilo pred vpraša-
njem eviopske varnosti. »Nasprotno, pravijo v teh krogih, je zvezna republika vedno izjavljala, da je treba nemško vprašanje rešiti v okviru splošne in nadzorovane razorožitve in skupno z vprašanjem evropske varnosti*.
Ker izjava Tassa ne omenja sovjetskih predlogov o Berlinu in zahodne zavrnitve teh predlogov, menijo v Bonnu, da nastaja morda sedaj kako majhno upanje. Vendar pa namerava bonnska vlada prej skrbno proučiti Tassovo izjavo.
htevam, naj bo rešitev evrop- im,,!,,,......................    •iiiiiiunimnniimmiiiniiniiiimniiiuii
Zakoni s pomočjo policije v Singman Rijevi skupščini
Opozicijske poslance, ki so hoteli preprečiti izglasovanje proti opoziciji naperjenega zakona, je policija s silo odpeljala iz skupščine - Osem poslancev v bolnišnici
SEUL, 24. — Veliko število policistov je s silo izgnalo iz dvorane narodne skupščine 80 opozijciskih poslancev, 'Ki so že sest dni bivali v dvorani, da preprečijo, da bi liberalna večina v skupščini iznenadno odobrila načrt zakona o ukrepih narodne varnosti, kakor ga Je predlagal Singman Ri. Poslanci so se polic.jskim a-gentom odločno upirali.
Takoj zatem se je sestala skupina večine in je soglasno odobrila omenjeni zakon.
Osem demokratičnih poslancev so morali odpeljati v bolnišnico, ker so bili ranjeni med neredi, ki so nastali, ko jih je hotela policija izgnati iz dvorane. Policija je opozicijske poslance spremljala do njihovega doma. Preden so lahko zapustili skupščino, so jih zaprli za 6 ur v neko sobo parlamenta, kjer so bili zastraženi, dokler ni liberalna večina v vsej naglici izglasovala Singman Rijev »zakon o javni varnosti«.
 «»——
Kitajske komune pod nadzorstvom vojske
PEKING, 24. — Glasilo KP Kitajske «2en Min Zi Bao*
piše, da bodo v ljudske komune vključeni zanesljivi časniki kitajske vojske, da sodelujejo pri sedanji kampanji za »reorganizacijo in okrepitev« teh komun.
List dodaja, da bodo častniki sestavljali majhne skupine pod vodstvom «glavnega poveljstva*, ki ga bodo določile vojaške oblasti. Te skupine bodo delale kot navadni delavci pod vodstvom krajevnih partijskih oblasti. Preden bodo vključeni v komune, kjer bodo morali »živeti skupno s člani komun in s kadri krajevne vlade*, se bodo častniki udeležili kratkih tečajev, da preštudirajo nedavno resolucijo CK KP in druge načrte za reorganizacijo komun.
Pekinški radio je javil, da je ljudsko sodišče v pokrajini Juang Tung obsodilo v ponedeljek na smrt tri nacionalistične agente. Obsodba je bila takoj izvršena. Sodišče Je ugotovilo, da kitajska nacionalistična informacijska služba pošilja na celino tajne a-gente, ki imajo nalogo vršiti sabotaže. Sodišče v Kantonu
Investitura maroške vlade
RABAT, 24. — Kralj Mohamed je danes podelil investi-’ turo novi maroški vladi, ki ji predseduje Mulaj Abdalah Ibrahim. V kratkem nagovoru je kralj rekel: «Mnenja smo bili, da mora nova vlada biti sestavljena iz nevtralnih in političnih osebnosti ne glede na njihovo pripadnost neki stranki in ne glede na njihovo kakršno koli tendenco.*
Mohamed je jziavil, da bo glavna naloga nove vlade o-krepitev maroške neodvisnosti, borba proti brezposelnosti in organiziranje občinskih volitev pred koncem leta 1959.
Mulaj Abdalah Ibrahim je tudi zunanji minister. Ministr. ski podpredsednik in minister za narodno gospodarstvo (ki vsebuje finance, industrijsko proizvodnjo, rudnike in načr-tovanje) je Abderahim Bua-bid. Notranji minister je Dris Mehmedi.
V novi vladi je šest članov
je v decembru obsodilo na ’ stranke Istiklal iti šest neštd-
smrt drugih 7 tajnih agentov, visnih. Novi ministrski pred
ki so jih obtožili vohunstva in drugih protidržavnih dejanj.
sednik je bil podtajnik v finančnem ministrstvu prejšnje vlade,
Izstrelek «Bomarc»
CAPE CANAVERAL, 24. — Ameriško letalstvo je izstrelilo danes izstrelek »Bomarc«, katerim se lahko zadenejo drugi izstrelki in letala. Izstrelek je letel nad Atlantr skim oceanom, cilj pa je bilo letalo brez pilota, oddaljeno okrog 400 km od Cape Cana-verala. O izidu poskusa niso objavili nobene vesti. Znano je le to, da se je večkrat zgodilo, da so podobni izstrelki v zadnjem trenutku krenili določene smeri.
Čeprav so «Bomarc» izstrelili iz Cape Canaverala, je bil ukaz za izstrelitev izdan v Kingstonu v državi Nevv York 2.400 km severno od Floride. Akcijski polmer «Bomarca» znaša čez 300 km. Nekateri poskusi z »Bomarcom« so doslej že uspeli.
predsednik pete republike 8: januarja. Na zadevni svečanosti bo dosedanji predsednik Coty izročil De GaullU veliko odlikovanje Častne legije. Toda uradno bo rezultate o izvolitvi predsednika prpglaiil podpredsednik državnega sveta Cassin. Oba predsednika si bosta izmenjala voščila.
Popoldne bosta odšla na gt-ob neznanega junaka, kjer bosta položila vence. Takoj zatem se bosta oba predsednika dokončno ločila. Coty bo odpotoval v Normandijo in bo odslej naprej samo »monsieur Renč Coty».
Zahodna Nemčija ali Italija«. Bagdaš je zahteval za Sirijo pravico tesnih stikov- z Irakom in iraško revolucijo in poudaril, da je ta revolucija na pravilni poti pravega a-rabskega nacionalizma.
V zvezi z včerajšnjim govorom predsednika Naserja, ki je obsodil politiko komunistične stranke v Siriji, piše današnja pariška #Humanite» med drugim, da KP Sirije o-dobrava politiko neodvisnosti, ki jo Naser vodi na mednarodnem področju, toda ima ugovore proti notranji politiki. »Mnenja je, piše list, da mora združitev med posameznimi arabskimi državami upoštevati posebnosti posamezne države, in hkrati je potrebno raztegniti pravice demokratičnih svoboščin. Sirska komunistična stranka je poleg tega mnenja, da morajo ljudske množice vsestransko sodelovati v javnem življenju*.
«Kar se tiče ustanovitve ZAR, so sirski komunisti mnenja, da gre za politični dogodek, ki po njihovem mnenju prinaša negativne strani, zlasti kar se tiče gospodarskega programa, zaradi razlike med zmogljivostjo obeh pokrajin, ki družita ZAR. Gre za ugotovitve, ki jih nareku-
je namen okrepitve povezave med obema arabskima državama, zato da bi postala trdnejša in učinkovitejša. Toda težko je razumeti obtožbe o sabotiranju, ki jih je izrekel Naser.«
Na Zahodu tolmačijo novo zaostritev borbe sirskih komunistov in včerajšnji Naserjev govor kot znak, da bi u-tegnilo spet priti do zbližanja med ZAR in Zahodom in do ohladitve odnosov z Moskvo. Dejstvo pa je, da je Naser večkrat poudaril, da namerava nadaljevati svojo politiko pozitivne nevtralnosti in da se ne misli nasloniti na noben blok. Pomoč bo sprejemal tako od Vzhoda kakor od Zahoda, če ne bo povezana s političnimi in drugimi nesprejemljivimi pogoji. Kairski list »Al Ahram« je te dni pisal, da ni pričakovati spremembe odnosov med ZAR in SZ. Predstavnik predsednika Naserja Mohamed Hasanein Hejkal jc v tem listu med drugim poudaril, da dvomi, da bi Sovjetska zveza s svoje strani želela menjati svoje stališče do arabskih dežel. Pri vsem tem postavlja Hejkal vprašanje, ali ne bodo morda komunisti Srednjega vzhoda, «katerih aktivnost se je v zadnjem času povečala«, ki pa so se do sedaj borili skupno z arabskimi nacionalisti, »krenili s prave poti patriotizma, da bi razširili rdečo zastavo nad Srednjim vzhodom*. Hejkal zaključuje, da arabski nacionalizem ne more biti samo politična doktrina, in dodaja: «To je hkrati družbena doktrina, katere namen je ustvaritev nove socialistične, demokratične, koope-rativistične družbe.*
miiiiiitiiiiiiiiiiiiMiutiiiifiiiiitiiitHiiiiiiiHtiMiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiit
EOKA poziva Angleže
naj ustavijo sovražnosti
■■■■■■■    ■— 1 1 — ■■*—■ ■■■■■■■■
V tem primera je tudi ona pripravljena ustaviti sleherno dejavnost proti angleški vojski • Pred pomirjenjem na otoku?
NIKOZIJA, 24. — Voditelj organizacije EOKA Digenis je razširil letake, s katerimi predlaga »ukinitev sleherne dejavnosti organizacije s pogojem, da to storijo tudi britanske oblasti*. Letaki pravijo dalje:	»Pripravljeni smo
nadaljevati borbo ali pa jo ustaviti Izbira je na Angležih.*
V zvezi s tem pozivom EOKA piše dopisnik londonskega konservativnega lista «Daily Mail», da so angleške vojaške oblasti že sklenile o-militi svoje vojaške akcije proti ciprskim Grkom. Dopisnik dodaja, da se na otoku že govori o bližnjem miru.
Nadškof Makarios je poslal ciprskim Grkom božično posla, nico ,v kateri izreka željo, naj bi trpljenje ciprskega ljudstva
cNovi frank»
PARIZ, 24. — Med tajne na-čite o gospodarskih in finančnih reformah francoske vlade, spgda tudi devalvacija franka. Vlada namerava baje ustvariti v notranjosti »novi frank«, tako da bo vrednost sedanjega franka pomnožila s sto. Gre le za nominalno operacijo, ki v notranjosti ne bi zmanjšala vrednosti denarja.
Gvineja in Francija
KONAKRI, 24. — Zvedelo se Je, da je gvinejska vlada sklenila, da ne bo priznala pristojnosti francoskega ministrstva za prekomorska ozemlja, kar se tiče odnosov med Francijo in Gvinejo. Gvinejska vlada poudarja, da je samo francoski zunanji minister pristojen za podpisovanje vseh pogodb z Gvinejo.
Co(y in De Gaullc
PARIZ, 24. — General De Gaulle bo uradno postal prvi
iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiniiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiHtiiHiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiimHiiiimiiimi
Tito in Sukamo o vzajemnih odnosih
Visoka jugoslovanska odlikovanja uglednim politikom Indonezije
DŽAKARTA, 24. — Predsednik republike Indonezije Sukamo je priredil sinoči v svoji rezidenci uradno večerjo na čast svojega visokega gosta predsednika Tita. Večerje so se udeležil' vsi člani spremstva predsednika republike in najvišji indonezijski funkcionarji. Na večerji sta Sukamo in maršal Tito izmenjala zdravici.
Predsednik Sukamo je poudaril iskreno prijateljstvo med Jugoslavijo in Indonezijo in ugotovil, da sta za 20. stoletje značilna dva pojava; ustanovi, tev nacionalnih držav v Aziji in Afriki, ustanovitev socialističnih držav in atomska revo’ ucija. »Jugoslavija.* je poudaril Sukamo, »je za nas pojav 20. stoletja. Po našem mišljenju srečujemo v Jugoslaviji ustanovitev nacionalne jugoslovanske države in ustanovitev socialistične države Jugoslavije. Jugoslavija je torej nacionalna in socialistična socialistična in nacionalna,* je poudaril Sukamo. «A Vi, ekscelenca predsednik Tito, ste tvorec te nove Jugoslavije.« Sukamo je nadalje ugotovil, da je Indonezija osnovana na načelih Panč Sile. »Mi verjamemo v boga, v nacionalizem, v demokracijo, v socialno pravico in v blagostanje za vse. V Indoneziji imamo dva ideala, nacionalni ideal in ideal napredne družbe, družbe brez eksploatacije, brez kapitalizma. Zato si lahko zamislite, je poudaril Sukarno zakaj mi ljubimo Jugoslavijo, zakaj ljubimo Vas.*
V odgovor na zdravico je maršal Tito poudaril, da so se sile miru zelo povečale in da so na mednarodno sceno stopile nove miroljubne nacije, ki se bore za stvar pravice, humanizem, enakopravnost in prijateljstvo med narodi. Borba za te visoke ideale, ki je
osnova miru, je eden od glavnih ciljev, ki veže Indonezijo in Jugoslavijo. »Mi smo globoko prepričani, da je danes e-dino možna pot, da bi se o-hranil mir, spoštovanje listine Združenih narodov dosledna uporaba načel, ki so bila proglašena v Bandungu.*
«Toda na poti. ki vodi k ml* ru je več ovir, ki predstavljajo stalni vir napetosti. Tu mislim predvsem na politiko dominacije sile nad pravico narodov, da sami neovirano in svobodno odločajo o izgradnji svoje družbene skupnosti*, je ugotovil Tito, in dodal, da ta politika vodi k še večji poglobitvi razdeljenosti sveta, k poslabšanju ozračja, k nestrpnosti In k nezaupanju med narodi. Neposredna posledica te politike je oboroževalna tekma in nevarnost nove vojne. Spričo teh posledic se Jugoslavija odločno zavzema za prenehanje jedrskih poskusov in za zmanjšanje oborožitve.
»Toda napredek v tej smeri bo težak*, je poudaril Tito, «v kolikor se istočasno ne odstranijo vzrok., ki se v politiki oslanjajo na silo. Posebno nevarnost predstavlja tu kolonializem ki še vedno obstaja v Aziji in Afriki. Odstranitev tega zla je neobhoden imperativ sodobnosti*. Tito je poudaril, da je Jugoslavija vedno obsojala kolonializem in vsako hegemonistično težnjo in pritisk velikih in razvitih držav nad mal.mi in nerazvitimi državami, in ugotovil veliki pomen svobodnega in enakopravnega gospodarskega sodelovanja med državami in pomoči zaostalim področjem za ohranitev miru v svetu. »Indonezija, je dejal maršal Tito, je tako pomoč zaslužila s svojo pozitivno vlogo in aktivnim sodelovanjem in prispevkom k stvari mednarodnega sodelovanja. Jugoslavija, ki se sama bori z gospodarski-
mi težavami, se bo trudila, da čimbolj razvije vsestransko gospodarsko sodelovanje z Indonezijo, ki lahko računa na pomoč Jugoslavije v skladu z njenimi možnostmi. Mi bomo storili vse, da se stiki prijateljstva in medsebojnega razumevanja, ki nas vežejo, še nadalje uspešno razvijejo v korist naših narodov in interesov miru v svetu. Prepričani smo, da bo naš obisk prispeval k temu*, je zaključil Tito.
Po večerji, ki je potekla v prisrčnem ozračju, je predsednik Tito s svojim spremstvom prisostvoval predstavi indone-zijeskih plesov s Sumatre, Jave in Balija. Pred večerjo je predsednik Sukarno sprejel maršala Tita v svoji rezidenci. Ob tej priložnosti je predsednik Tito izročil Sukarnu osebno darilo, kip plesalke, delo kiparja Frana Kršiniča in darila za njegove otroke.
Predsednik Tito je danes dopoldne položil venec na spomenik neodvisnosti in obiskal palačo, v kateri je bila 1. 1945 proglašena neodvisnost Indonezije. Zatem je obiskal grobove herojev. Desettisoči prebivalcev Džakarte so prisrčno pozdravljali visokega gosta in člane njegove delegacije. Ko se je vrnil v svojo rezidenco, je predsednik Tito sprejel predsednika indonezijske vlade Džuando, predsednika parlamenta, predsednika konsti-tuante, predsednika nacionalnega sveta, podpredsednike vlade, načelnike štabov in druge visoke indonezijske osebnosti. Predsednik Tito je izročil visokim indonezijskim o-sebnostim jugoslovanska odlikovanja za njihove zasluge pri razvoju sodelovanja med Jugoslavijo in Indonezijo. Popoldne je predsednik Tito s svojim spremstvom odpotoval v letovišče Bogor, 60 km od Džakarte.
v čim krajšem času končalo, ter voščila, naj bi prihodnje leto prine3lo otoku mir in pravico.
——«»------
Nov poizkus z raketo «Atlas>
CAPE CANAVERAL, 24. «-Sinoči ob 23.45 po krajevnem času (ob 5.45 po srednjeevropskem času) so izstrelili novo raketo «Atlas». Po štirih urah je ameriško vojaško letalstvo sporočilo, da je poizkus v celoti uspel. To pot pa niso i-meli namena spraviti raketo v tir okoli Zemlje, pač pa samo pregledati njeno delovanje. Raketa je letela približno 6400 km nad Atlantskim oceanom. Uradno pravijo, da se je raketa normalno obnašala in da je, kakor je bilo predvideno, zopet- padla na Zemljo. Sedaj bodo? skušali najti njeno glavo.
Predstavnik oddelka za rakete v Inglewoodu je izjavit, da je šlo za nov model rakete »Atlas« z nekoliko spremenjenim pogonskim sistemom, ki je znan pod imenom »Serija C«,
Voditelj balistične službe pri ameriškem letalstvu general Schriever je izjavil, da so ZDA sedaj prehitele za 6 mesecev svoj program balističnih izstrelkov, kakor je bil določen pred nekaj leti. Dodal je, da je mogoče, da bo satelit »Atlas« krožil okoli Zemlje več kakor dvajset dni, kakor se je prvotno domnevalo. Gotovo pa je, da ne bo mogel »živeti* več kakor štirideset dni.
Predstavnik aeronavtike je danes izjavil, da v glavi rakete «Atlas» ni bilo nobeno živo bitje, ker je šlo za poizkus »z operativnim orožjem«.
Predstavnik je dodal, da sedaj rešujejo nekatera manjša vprašanja da bi raketo spopol-nili. Vnesli so že manjše spremembe v pogonskem sistemu in na končnem (lelu repa rakete.
 «»-------
Trgovinski sporazum med ZDA in ZAR
KAIRO, 24. — Danes so v Kairu podpisali sporazum, na podlagi katerega bodo ZDA prodale ZAR za 25 milijonov dolarjev žitaric. Sporazum sta podpisala minister za trgovino ZAR Kaisuni in ameriški poslanik v Kairu Hare.
Sporazum, ki je bil danes podpisan, je prvi te vrste po letu 1956. Dogovorjeno je bilo, da bodo ZDA dobavile ZAR 200.000 ton žita in 100 tisoč ton moke.
Vre«* včeraj: Najvišja tempe-ratur« 11.4, najnižja 10.6, zračni tlak 1001.8, stalen, veter S lem vzhodnik, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, padavine 5,4 mm, morje skoraj mirno, temperatura morja 11J stopiti j*.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 25. decembra
Boižič, Rodan Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob lti.25. Dolžina dneva 8.40, Luna vzide ob 16.13 in zatone ob 6.40. Jutri, PETEK, 26. decembra Stefan, Zlatka
Sestanki Kmečke zveze in Zveze malih porotnikov
Na podeželju obravnavajo številne probleme kmetijstva in vrtnarstva
V kratkem pot-čez Mokolane * Prispevek cvetličarjem za sodelovanje na ra*-stavi - Zakon o bolniškem zavarovanju naj se čimprej raztegne na naše področje
V zadnjih dneh 7* bilo po i vora zlasti o pokojninah, kaj-našem podeželju več sestan- ti kmetom že ni povsem jasno, kov Kmečke zveze in Zveze I kdo ima pravico do pokojnine,
malih posestnikov, na katerih so predstavniki obeh kmečkih strokovnih organizacij obravnavali nekatera pereča kmečka vprašanja.
Prvi sestanek je bil v Lo-njerju, kjer šo razpravljali predvsem o problemu Hudega leta. Temu sestanku je na povabilo KZ in ZMP prisostvoval tudi poslanec Vidali, ki je — kot je znano — postavil zaradi Hudega leta interpelacijo v parlamentu. Tov. inž. Pečenko in pokr. svetovalec Grbec sta omenila vse napore KZ in ZrMP za čim boljšo rešitev vprašanja Hudega leta, medtem ko je poslanec Vidali prikazal ,kako gledajo na to stvar v obrambnem ministrstvu. Po poročilu se je razvila precej živahna razprava, ki se je zaključila s tem, da so se prizadeti lastniki zemljišč na Hudem letu odločili za to, da se bodo uprli razlastitvi svojih zemljišč in zahtevali odškodnino za dosedanjo rekvizicijo. Kot torej vidimo, je odpadlo vprašanje cene, kajti kmetom je več do tega, da imajo v svoji trajni posesti nekaj dobrih pašnikov kot pa denar, ki se porabi mimogrede.
Zanimiv sestanek je bil tudi v Bazovici, kjer so razpravljali predvsem o vprašanju ju-sarskih zemljišč onstran meje. Tov. Pečenko in Grbec sta obrazložila nov zakon o u-pravljanju agrarnih skupnosti in v tej zvezi prikazala ves postopek, ki ga sedaj pripravljajo za ponovno priznanje vseh užitninskih pravic. Prisotni kmetovalci so z zanimanjem sledili poročilu obeh govornikov, končno pa so pregledali seznam vseh upravičencev, katerega bodo predložili občinskemu ljudskemu odboru v Sežani.
Nadalje sta bila sestanka tudi v Dolini in Borštu. V o-beh vaseh je bilo glavno vprašanje razprave problem razlaščenih zemljišč okoli Glinščice, ki so jih kmetom odvzeli že pred 22 leti za razširitev struge. Kmetje niso dobili niti razlastitvenega dekreta niti odškodnine, zaradi česar je pokrajinski svetovalec M. Grbec načel to vprašanje tudi v pokrajinski komisiji za kmetijska vprašanja. Po intervenciji pri vladnem generalnem komisarju je bila zadeva končno ugodno rešena in tehnični u-rad je dobil navodilo, da zadevo prouči in plača kmetom odškodnino po današnjih cenah. Kmetje so z zadovoljstvom sprejeli vest, da je ta zadeva končno rešena, posebno še, ker jim bodo razlaščena zemljišča plačali po današnjih cenah ter so izrazili svoje priznanje obema kmečkima organizacijama, ki sta vložili nemalo naporov, da se je ta problem po 22 letih ugodno rešil.
O tem vprašanju so razpravljali tudi v Ricmanjih, medtem ko so na Proseku obravnavali predvsem vprašanje poti pri Mokolanih. Na intervencijo pokrajinskega nadzorni-štva, je prefekturni komisar pred svojim odhodom podpisal sklep o dodelitvi 13.300.000 lir za gradnjo poti čez Mokolane, vendar bo moral ta sklep še potrditi sedanji tržaški občinski svet, tako da bo odobren v najkrajšem času. Razpravljali so tudi o vprašanju cvetličarstva, predvsem v zvezi s prihodnjo razstavo cvetja. Tov. Grbec je cvetličarjem sporočil, da je pokrajinska komisija odobrila 500.000 lir kot prispevek za sodelovanje naših cvetličarjev na omenjeni razstavi, tako da bodo dobili cvetličarji na razpolago prostor sastonj, poleg tega pa bodo u-tivali še nekatere druge ugodnosti. Cvetličarji so bili zelo sadovoljni, kajti dosedanjih razstav se niso mogli samostojno udeležiti zaradi prevelikih stroškov. Končno so obravnavali še o gozdu, ki ga ne smejo več izkoriščati in so v tej sveži priporočiti Kmečki stresi in Zvezi malih posestnikov da se za rešitev tega vprašanja zavzemata.
Na Kolonkovcu pa so razpravljali o vprašanju dobave vode za kmečke in vrtnarske potrebe, kajti cena, ki jo danes kmetje oziroma vrtnarji plačujejo, je ne glede na potrebo enako. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta o tem vprašanju že mnogo razpravljali, vendar ni prišlo do nobenih konkretnih rešitev, ker je vladni generalni komisar vztrajal na stališču da ni moč znižati cene, dokler je Acegat pasivno podjetje. Sedaj pa, ko je proračun Acegat uravnovešen, bodo spet' načeli to vprašanje.
To so bili specifični problemi posameznih vasi, na splošno pa so obravnavali tudi vsa druga vprašanja, ki zanimajo kmete. Tako je bilo go-
o raztegnitvi zakona za hribovite kraje in o prednostih, ki jih nudi ta zakon, dalje o zakonu za bolniško zavarovanje kmetov ter o še nekaterih drugih vprašanjih.
Zlasti je kmete živo zanimalo vprašanje bolniškega zavarovanja, kajti ta zakon ki je V Italiji v veljavi že skoraj 5 let, še ni bil raztegnjen na naše področje. Kmetje so zaradi tega ostro protestirali ter zahtevajo, da vladni generalni komisar ta zakon čimprej raztegne tudi na naše področje.
Na sestankih je bilo tudi govora o bodočem občnem zboru Kmečke zveze ki bo v začetku prihodnjega leta ter o še nekaterih vprašanjih, ki zanimajo naše kmetovalce.
V PONEDELJEK ODPRTA MESNICA OBČINSKIH USLUŽBENCEV ZA ZASEBNIKE
Spričo sklepa mesarjev, da bodo na Stefanovo stavkali, je županstvo pooblastilo mesnico uslužbencev tržaške občine v Ul. Procurerie 3 (za županstvom), da sme prodajati meso tudi zasebnikom, da omogoči nakup mesa tistim družinam, ki ga bodo jutri potrebovale.
Urnik trgovin ob praznikih
25. decembra: vse trgovine bodo zaprte razen
cvetličarn (odprte od 8. do 13.), slaščičarn in podobno (odprte od 8. do 21.30).
26. decembra: zaprte vse trgovine razen pekarn in mlekarn (odprte od 7. do
12. ure), cvetličarn (odprte od 8. do 13.), slaščičarn (od 8. do 21.30) in mesnic (odprte od 8. do 11.).
31. decembra: vse trgovine lahko ostanejo odprte do 20.30; trgovine jestvin in mesnice pa se lahko odprejo popoldne tudi uro prej.
1. januarja: vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn (odprte od 8. do 13.) in slaščičarn (od 8. do
21.30).
6. januarja: vse trgovine bodo zaprte razen pekarn in mlekarn (odprte od 7. do 12.), cvetličarn (od 8. do
13.) slaščičarn (od 8. do
21.30) ter brivcev, frizerjev in fotografov (odprto od 8. do 13.).
Spoštovano uredništvo.1
Pred dvema letoma ste v Primorskem dnevniku načeli vprašanje sodelovanja slovenskih izobražencev pri prosvetnih društvih. Razvila se je diskusija v časopisu in zadeva je dvignila prah, tako da se je o tem govorilo in diskutiralo v prosvetnih društvih, kakor tudi v zasebnih pogovorih. Zdelo se je, da bo vsaj malo zaleglo in da bodo zlasti profesorji in učitelji bolj krepko prejeli za delo na prosvetnem področju. Zal pa so bile to prazne nade. Razen redkih izjem naši izobraženci še vedno stoje ob strani, zatopljeni v svoje skrbi in poklicno delo. Zdi se, kakor da bi bili ločeni od vsega, kar se dogaja okoli njih izven njihovega ožjega kroga
Naj rečejo kar koli in naj privlečejo na dan ne vem kakšna opravičila,, to ni lepo in ni zdravo, pač pa zelo škodljivo. Včasih je bilo dru-
""""".............."""""..............................    """••"•"»"»i"""""«"""«,......................................  m,.,...................................  ...m..,,,,,,,,...,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,...........
Vrvež po tržaških ulicah
V podjetju
bodo odpustili del uslužbeutev
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1954 na podlagi sporazuma med Del. zadrugami in Federconsorzi
Sindikalni predstavniki FIL-CEA-OGIL so se včeraj ponovno zanimali za položaj odpuščenih delavcev in uradnikov podjetja »Centralvino*. Predstavniki direkcije so jim odgovorili, da še ni prišlo do dokončnih sklepov in dokončne rešitve tega vprašanja, ker so se pričeli razgovori in pogajanja za bodočo upravo podjetja. Zagotovili pa so, da bo vsaj del uslužbencev ostal v podjetju in da bodo ža te u-službence čez nekaj dni umaknili pisma o odpustih. Kot smo včeraj že poročali, gre za 6 delavcev in 7 uradnikov in veljajo odpusti od 5. januarja prihodnjega leta.
Z zvezi s temi odpilsti je treba ugotoviti, da je bilo podjetje »Centralvino* ustanovljeno 1954 na osnoyi sporazuma med Delavskimi- zadrugami in Federconsorzi, po katerem je podjetj« »Centralvino* prevzelo v svoje roke dobavo vina na debelo z* potrebe Delavskih zadrug in so tovrstni oddelek v zadrugah razpustili. Po istem dogovoru so se p§-lavske zadruge tudi odpovedale'kakršni koli drugačni dobavi vina, kar je v praksi pomenilo, da je dobil ta sektor preskrbe Delavskih zadrug Federconsorzi monopolno v roke.
Sedanji kritični položaj podjetja dokazuje takratne trditve in številne kritike, da je bila predaja dobave vina nepravilna in škodljiva tako za Delavske zadruge kot za prebivalstvo. Saj je šlo za eden izmed aktivnih oddelkov Delavskih zadrug in se je kakovost dobavljenega vina občutno poslabšala.
Zato lahko upravičeno zahtevamo, da se sedaj napravijo vsi koraki za to, da Delavske zadruge ponovno prevzamejo brez kakršnih koli monopolističnih obvez v svoje roke dobave vina na debelo in da torej obnove že prej obstoječi oddelek. Na ta način bodo Delavske zadruge lahko kupovale vino na tistih tržiščih, kjer je najcenejše in kjer je naj-ooljše.
Novi odloki vlad. komisariata
Te dni je izšel Uradni vestnik št. 36 vladnega generalnega komisariata. Vestnik vsebuje vrsto ukrepov, ki imajo veljavo na tržaškem ozemlju, in odlok št. 78 o gradnji hiš za brezdomce na državne stroške. Gradnja teh hiš spada med nujna in neodložljiva dela z vsemi zakonskimi učinki. Za načrte in izvajanje del, vštevši zakup, se bo vladni generalni komisariat posluževal civilnega tehničnega u-rada ali zavoda za ljudske hiše tržaške pokrajine. Pri prvem nakazovanju stanovanj odločajo občinske komisije.
Uničevanje prelca
Tržaško županstvo opozarja vse lastnike borovih gozdov, vrtov in parkov ter jusarje, da morajo pričeti uničevati borovega prelca in dokončati uničevanje do 15. februarja. Od 16, februarja dalje bo poskrbel za uničevanje prelca gozdni inšpektorat na račun kršilcev predpisov.
V glavnem se prelec uničuje s tem, da se pobirajo njegova gnezda in da se odrežejo vejice, na katerih je vgnez-den. Prvič se pobirajo gnezda v januarju, drugič pa v februarju. Gnezda se morajo sežigati ali pa vreči v vrelo vodo. Nadalje je priporočljivo pobiranje gnezd ob vlažnih dneh.
Delavec se je opekel s katranom
Pri popravilu podzemeljskega kabla na Trgu Venezia so delavci rabili tudi vroč katran. Okoli okvare so bili na delu Bartolo Barbič iz Ul. Pa-duina za podjetje Zollia in Sergio Saltini za Acegat. Iznenada pa se je Barbič opekel s katranom in je moral v spremstvu Saltinija z Acegatovim avtom v bolnišnico, kjer je
ostal na dermatološkem oddelku. Ugotovili so mu namreč opekline I. in II. stopnje po prstih obeh rok, zaradi česar bo moral ostati pod zdravniškim nadzorstvom 10 ali morda tudi 15 dni.
Pri padcu si je starka zlomila nogo
Nedaleč od doma v Ul. Ber-nardis v Miljah je postalo 83-letni Ani Dobrinja vd. Olenik včeraj dopoldne slabo in je zaradi vrtoglavice padla na tla.
Popoldne jo je njena 62-let-na hči Marija por. Frausin iz Ul. Giustinelli v Trstu spremila z rešilnim avtom RK v bolnišnico, kjer jo je pustila pod nadzorstvom zdravnikov. Zaradi zloma stegnenice leve noge so namreč priletno žensko sprejeli na ortopedskem oddelku kjer so si zdravniki pridržali prognozo.
Velik naval v trgovinah mesnicah in na poštah
Mnogo ljudi je odpotovalo v smučarska središča
Kdor je hodil včeraj po tržaških ulicah, pač ni imel časa, da bi gledal in opazoval svoje bližnje, ki so z zavoji v rokah hiteli mimo, se za hip ustavili pred to ali ono izložbo, smuknili v eno ali drugo trgovino in spet naprej po cesti. Vsakdo je i-mel svoje skrbi, saj je bilo treba opraviti še nič koliko dela; stopiti na pošto in oddati voščila, kupiti ribe za večerjo, poskrbeti za darila, obiskati znance in jim voščiti vse najboljše . . . Mnogo je bilo tudi takih, ki so vse svoje skrbi osredotočili na pot, ki so jo predvideli za praznike. Vlaki in avtobusi so bili polni ljudi, ki so odhajali v najrazličnejše kraje, da preživijo praznike v krogu svoje družine, drugi so imeli na sebi smučarske obleke in njihova največja skrb je bila, če bo v kraju, kamor so se namenili, dovolj snega. Na mejah z Jugoslavijo
Potppitev ,,tržaške ladje pri Šibeniku
Jugoslovanska ribiška ladja je našla doslej dva utopljenca
Na ladji je bilo vkrcanih sedem pomorščakov, ki so bili vsi istrski begunci
Agencija Ansa je zvedela iz jugoslovanskih virov, da se je v preteklih dneh na Srednjem Jadranu, nedaleč od Šibenika, potopila 500-tonska tržaška trgovska ladja «Triestina», last tržaške pomorske družbe »Commissionaria Navale Trle-stinas.
Po dosedanjih vesteh se zdi, da so bile jugoslovanske pomorske oblasti obveščene o potopitvi omenjene ladje po neki jugoslovanski ribiški ladji, ki je v šibeniških vodah našla trupli dveh mornarjev, dva rešilna čolna in en rešilni pas, ki so nosili ime potopljene ladje in matičnega pristanišča. To naj bi pomenilo, da ladja »TrieStina* ni dala pravočasno nobenih radijskih znakov o stanju v katerem je bila, ko je naletela na vihar.
Zvedelo se je, da je ladja «Triestina» 21. decembra zapustila pristanišče Monopoli v Apuliji in da je bila namenjena na Reko, kamor je vozila fosfate, natovorjene v Sfa-xu. Ob brodolomu so moštvo ladje v celoti sestavljali istrski begunci in je štelo skupno 8 mož. Poveljeval ji je kapitan Pietro Fragiacomo, star 47 let, rojen v Piranu. Ostali člani moštva so bili; strojnik Silvio Ravalico, star 36 let,
brat kapitana mornar Fiorpn-zo Fragiacomo, star 35 let, mornar Furian Massimo, star 58 let, mornar Antonio Polet-ti star 29 let, mornar Bruno Beranek, star 31 let, in mornar Bruno Veric, star 21 let.
Od dveh trupel, ki jih je do sedaj našla jugoslovanska ribiška ladja, so spoznali le eno, in sicer truplo pokojnega Bruna Beraneka. Po vesteh agencije Ansa je že skoraj gotovo, da je samo eden od moštva, ki je zadnjikrat zapustilo Trst, ostal živ. Gre za mornarja Antonia Mattanlja, ki so ga zaradi bolezni izkrcali v Mcnopoliju tik pred odhodom čez Jadran proti Reki.
Jugoslovanske pomorske oblasti so takoj začele raziskovati morje na področju, kjer se jim zdi, da se je ladja potopila, da bi ugotovile vse podrobnosti o usodi, ki je doletela ladjo in njeno moštvo. Po dosedanjih vesteh se zdi, da je ladja zadela v čeri dalmatinskih otokov južno od Kor-natskega otočja, ko se je hotela rešiti viharja v zavetje kakega otoka. Jugoslovanske oblasti domnevajo, da je v ladji nastala eksplozija, potem ko je zadela v čeri, kar naj bi povzročilo takojšnjo potopitev.
je bil prav tako velik promet, saj je prišlo v naše mesto mnogo prebivalcev s , sosednih jugoslovanskih področij; medtem ko so mnogi Tržačani odšli bodisi na Kras ali V I-stro bodisi na Gorenjsko, kjer bodo v hotelih in na snegu preživeli praznike.
Menda ni bilo trgovine v Trstu, kjer ne bi včeraj občutili pomanjkanje osebja. Kupci so se prerivali vsepovsod in kupovali vse, kar si človek lahko zamisli. Največji promet so imele seveda trgovine z oblačili in obutvijo ter jestvinami, kajti čeprav Tržačani radi porabijo kaj lir tudi za »neumnosti*, je vendarle njihova največja skrb ta, da so dobro oblečeni in da je za praznike kaj dobrega n« mizi. Ker je bila včeraj «vi-lja», so največ delale ribarnice, kjer so prodali vsakovrstne ribe: od najcenejšifi do najdražjih, pač po finančnih možnostih kupcev. Toda tudi mesarji se ne morejo potožiti, kajti gospodinje so si za dva praznična dneva oskrbele dovoljne količine mesa.
Stopili smo tudi na pošto. Dolge vrste ljudi pred vsemi okenci so pričale, da tudi o-jačena služba ni mogla preprečiti čakanja, a so ljudje to razumeli in niso nergali, kot bi sicer. Naval na pošto je bil velik, saj so od 15. decembra do včeraj sprejeli o-ziroma razdelili nad 1,5 milijona pisem in razglednic.
Toda to mrzlično razpoloženje je sedaj mimo Občutili bomo samo posledice zadnjih priprav, ki se bodo odrazile v prejetih darilih in na dobro obloženih mizah. In zato bomo danes počivali ter si privoščili vesele praznike v pravem pomenu besede.
G0MMA PLASTICA
Ulica deiristria t, tel 5«-«34 (pri Sv. Jakobu)
Vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, Igrače, lutke, plastiko za pode-imitacija parketov,
Vse po konkurenčnih cenah!
URNIK POSTE OB PRAZNIKIH
Up-ava pošte in brzojava sporoča, da bo urnik uradov med prazniki naslednji;
1. 25. decembra in 1. januarja velja za vse urade praznični umik.
2. 26. t. m. pa bodo glavni uradi v središču, podružnice v mestu in po ozemlju odprti samo v dopoldanskih urah. To velja za poštno, telegrafsko in raznašalsko službo.
Ne bodo pa sprejemali denarnih pošiljk. Urnik brzojavnega urada v središču mesta ne bo spremenjen.
Zaradi visoke plime in naliva poplavljeno obrežje
Zaradi visoke plime in naliva je bila včeraj v prvih dopoldanskih urah poplava na obrežju in v okoliških ulicah med Trgom Unitži do Ulice Genova in Ulice Mazzini. O-krog pol sedme je plima dosegla svoj višek, obenem pa je zelo deževalo. Voda je preplavila obrežje in na nekaterih krajih dosegla 30 cm.
Vdrla je v prostore luškega poveljstva, kamor so pohiteli gasilci in izčrpali vodo, da ni napravila večje škode.
Zaradi povodnji je bil v tem predelu tudi nekaj časa ustavljen promet. Lastniki lokalov in trgovin so bili žejo zaskrbljeni, ker je voda že začela vdirati v nižje prostore. Na srečo pa je voda okrog 10. ure odtekla v morje. Razen na luškem poveljstvu niso potrebovali pomoči gasilcev v drugih krajih. Uslužbenci in gospodarji so sami odstranili vodo iz svojih lokalov in posuli žagovino, da so se tla prej posušila.
V Ulici Fabio Severo pa se je zaradi močnega naliva na cesto udrl plaz ob končni tro-
0
8*
AVzK,-:«y
Zaradi naliva se je v Ul. F. Severo podrl celo oporni zid
lejbusni postaji proge štev. 17. Na cesto se je usulo približno 60 kub. m zemlje in kamenja, ki so ga gasilci odstranili v nekaj urah, tako da se je promet potem nemoteno
razvijal,
2e okrog poldne se Je Vreme nekoliko zboljšalo in popoldne ni več deževalo; sicer pa nebo ne obeta še nič dobrega.
gače. Vsak slovenski izobraženec si je štel v čast, da je aktivno sodeloval v raznih društvih in kulturnih skupinah. Ctttil je, da je to njegova dolžnost. Zdaj pa mnogi najdejo najrazličnejša opravičila, češ da nimajo dovolj časa, da so preobremenjeni s svojim delom itd. Drugi pa pravijo, da st ne marajo vmešavati v politiko. Opravičilo glede politike se mi zdi najbolj nespametno in neiskreno.
Prosvetna društva niso in m morejo biti, po mojem skromnem mnenju, politična društva. Lahko imajo določeno politično barvo zaradi sestava svojih članov ali določeno težnjo v vsebini svojega programa. Imamo pa razna društva in vsak izobraženec lahka najde sebi primerno področje, tako da se bo počutil bolj doma v enem a-li drugem društvu. Glavno je, da ne stoji križem rok in da pomaga odboru prosvetnega društva, da sodeluje v raznih skupinah in krožkih s predavanji, tečaji, x diskusijo, s predlogi itd.
Ko govorimo o izobražencih, ne mislimo samo na profesorje in učitelje, pač pa na vse tiste, ki imajo višjo šolsko izobrazbo in tudi na samouke. Ne moremo se pritoževati, da nam jih prav primanjkuje. Na srečo jih imamo tako v mestu kot na podeželju; nekje več, nekje manj Ce bi vsaj polovica teh izobražencev aktivno sodelovala pri ljudski prosveti, bi v kratkem dosegli lepe uspehe in gledali z mirno dušo v bodočnost. Tako pa prosvetno življenje životari, razen redkih izjem.
Morda se bo komu zdelo neprimerno praskati po tej rani prav ob praznikih; meni se pa zdi, da je prav zdaj primeren čas za to, ker v tej gimski dobi prosvetna društva lahko več napravijo kot poleti. Našim izobražencem pa ne bo nič škodovalo, če si bodo ob praznikih sprožali vest.
P. T.
O Iz Rima poročajo, da bodo v petek, 26. t. m., na dan
sv. Stefana vse poslovalnice Enalotto ves dan odprte, da se omogoči normalen potek stave.
Samomor mladeniča
Tik pred prazniki se je Ric-cardo Pograri od Gornjega Sv. Ivana kljub svojim 25 letom naveličal življenja. Doma je ostal sam, ker so njegovi starši šli iz Trsta na pogreb njegove stare matere. Doma si je Pograri uredil vse, da bi njegov poskus samomora popolnoma uspel. Špranje vrat je zamašil z volnenimi cunjami ter je nato odprl plin.
Neka njegova sorodnica, ki ga je prišla obiskat, ga je videla negionega na kuhinjskih tleh_ in ker se je pošteno prestrašila, je stekla na stopnišče in začela kričati. S tem je priklicala sosede in kmalu zalem so bili na kraju bolničarji Rdečega križa, katerim ni preostalo drugega, ker je bil Pograri že mtev, kot poklicati policijske organe.
Niso znani vzroki, ki so Po-grarija dovedli do tega, da si je izbral smrt.
c
M A D I O
* ▼ F-Ouru; 23.00 Phil Nicoli, njegova trobenta in njegov orke-ater; 23.30 Glasba za lahko noč.
RADIU TRST
7.30 Reproducirana glasba; 9.15 Božična fantazija; 20.00 Lahka glasba; 21.00 Venli: «Ernani».
II. PROGRAM
17.00 Koncert operne glasbe;
21.00 »Vrtnica na tileh*, komedija.
RADIO KOPCK
Poročila v slov.:	/.30, 13.30,
15.00.
Poročila v Italijanščini: 12.30,
17.15 19.15. 22.30.
5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL.
7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijska univerza; 13.50 Dolinski kvartet;
14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci: »Govori preds. OLO Nova Gorica in*. Karmelo Budihna*; 14.40 Zabavali vas bodo Majda Sepe, kvintet »Optimist*, Eva Lehocziki, Zvonimir Habjanec, Josephine Baker in Marcel Fabris; 15.20 Narodne v priredbi Tončke in Franceta Marolt; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Orkester Roger Roger igra razne melodije: 17.30 Odlomki iz oper;
19.00 Zabavni ritmi; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Igra in poje Louis Armstrong; 22.40 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m. 212,1 m, 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00, IU.00,	13,00,	15,00.	17,00.	19,30,
22 00	22.55.
8.05 Jutranji spored solistične glasbe — F. Chopin: Mazurka v cis-mohi; Valček v As-duru; Etuda št. 11 v a-molu »Revolucionarna* — P. I. Čajkovski: Meditacija; Valček-Soherzo — Mami el de Fali a: Španski ples iz opere »Kratko življenje*; Obredni ples z ognjem; 8.40 Potopisi in spomini — Lev Hvat: Antarktični Kolumbi — IV.; 9.00 Igrajo majhni zabavni ansambli; 9.20 Iz opernega sveta — A. Ponchielli: Ples ur iz opere La Gioconda — G. Bizet: Zaključni duet Carmen in Don Joseja iz IV. dej. opere Carmen — U. Giordano: Zaključek II dejanja opere Andre Chenier
— L. Janaček: Duet Jenufe in cerkovnice iz opere Jenufa; 10.10 Nastopa mladinski tamburaški or. kester; 10.30 Za staro in mlado (spored zabavne glasbe); 11.00 Z orkestrom Radia Ljubljana po »vetu — Franz Liszt: Madžarska fantazija; Ludomir Rogovvski; Dubrovniške impresije; 11.30 Oddaja za cicibane — a) Zgodba o smrečici; b) Jevniški škorčki vas pozdravljajo; 12.00 Hammond orgle v ritmu; 12.15 Kmečka univerza
— Ing. Vilma Pirkovič: O delu žena v zadrugah; 12.25 Pisan glasbeni spored; 13.30 Antonin Dvorak: Legende; 13.55 Priredbe ljud. skih pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška;
14.15 Turistična oddaja; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Na platnu sn»o videli; 16.00’ Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe; 17.10 «Tri junijske pesmi* Danila Švare; 17.20 Z 11. mednarodnega festivala v Edin-burghu: Koncert BBC škotskega orkestra — Sullivan:	Jolanthe,
uvertura- Mozart:	Simfonija	št.
35 V D-diiru »Haffnerjeva*; Elgar: Ca* mladosti, 2. orkestralna suita, 18.00 Četrtkova reportaža — Z Kržišnik: Rigailni plug na Goriškem; 18.15 Melodije iz filmov Ih glasbenih revij; 18.45 Radijska univerza — Dr. Jože Potrč: Ob 40-lem.ici Zveze komunistov Jugo. slavije; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmf in napevov. Sodelujejo: Veseli planšarji. Ljubljanski vokalni oktet, Nada Makoter, Janez JerSliiovec, Janez Lesjak, Tone Kozlevčar in Avgust Stanko; 20.50 Staro in novo popotovanje od Litije do Čateža; 21.35 «Pesmi zimskih noči*. Izvajajo tenorist Peter Pearce in pianista Benjamin Britten In Anton Trost:
22.15 Po svetu jazza; 23.10 Nočni koncert — Uroš Krek: Sonatina za godala: Stjepan S ul ek: Koncert za fagot in orkester; Jean Marti-rx>n, solist Rudolf Klepač: fagot; Milan Ristič: Suita giocosa.
TELEVIZIJA
17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila.
Slovensko narodno oledaliSče
s
V petek 26. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj*
BOCCACCIO
2e najavljena predstava operete za 25. t. m. na stadionu odpade zaradi tehničnih ovir.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
Uprava Slovenskega narodnega gledališča sporoča cenj. občinstvu, da se bo opereta uprizorila v tržaški okolici samo v Križu. Zaradi velikega števila nastopajočih so ostali okoliški odri premajhni. Zato vabimo vse prebivalce okoliških vasi, da si ogledajo predstavo operete dne 26. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj*.
Roma: «Zasebna vojna maj. Ben-sona».
Verdi: »Rojena v marcu*.
Volta: «Kruh, ljubezen in Andaluzija*.
MALI OGLASI
( OLEPALlSČA
TEATRO NUOVO
Danes ob 17. uri: Shakespeare:	»Ukročena	trmoglav-
ka. Izven abonmaja.
KINO
18.59 Jugoslovanski ljudski plesi in pesmi.
19.40 Znanost in fantazija; 20.05 Dandanašnji ritmi; 20.30 Poročila;
21.00 Odnehaš ali nadaljuješ?;
22.00 Božič v cirkusu; 23.00 Perry Como Shovv; 23.40 Poročila.
RTV JUGOSLAVIJA Kanal 8 ali E
20.00 do 22.00 TV dnevnik (Beograd); celovečerni film (Beograd).
Jutri
20.00 do 22.00 TV dnevnik (Zagreb); celovečerni film (Zagreb).
PD »SL. ŠKAMPERLE«
ČETRTEK, 25. decembra 1958 RADIO TRST A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Božični motivi; 9.00 Peter Mennin:
Božična zgodba — kantata; 9.25 Glasbena matineja; 13.30 Božična voščila za vas; 14.30 Nadaljevanje božičnih voščil; 15.00 Motivi iz filmov v izvedbi orkestra Jacka Shaindlina; 15.30 Franz Liszt; Sonata v h-molu; 16.00 Plesna čajanka; 16.40 Slovenska zborovska glasba; 17.00 »Božični triptihom*. Radijsko opravilo za sveti večer; 18.40 Glasba Irvinga Berlina; 19.00 Fantazija lahkih božičnih motivov; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Album božičnih motivov; 21.00 «Prerokbe o prihodu Odrešenika*, zbral in priredil Peter Cerkvenik; 21.45 Poje Julie London z orkestrom Fete King; 22.00 Vittorio Gian-nini: Concerto grosso za godala;
22.15 Narodni božični motivi; 22.35 Bach: Brandenburški koncert št.
MllMllllliilllltillllillllillilllliilfllliiiliiillliiliiuiiilllltlliii milimi lilliiliiiiiiiilliiiilllliiltilliill
priredi v dvorani na stadionu «Prvi maj*
SILVESTROVANJE
Rezerviranje miz v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek od 20. do 22. in v torek od 20. do 21. ure. Vabila so na razpolago v društvenih projtorih.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. decembra se je rodilo v Trstu 5 otrok, umrlo je 7 oseb, porok Je bilo 5.
POROČILI SO SE:	delavec
Bruno Pescatori in gospodinja Milvia Delise, prodajalec Mario Porporati in prodajalka Marina Sciploni, kmetovalec Attlllo Benin; in gospodinja Maria Fonda, tapetnik Angelo Pisani In delavka A-lda Pločar, električar Ml-chele Bacci in gospodinja Rosa Kermac.
UMRLI SO:	56-lotnj Renato
Croclati, 89-Ietna Gluseppina Bu-zik vd. Cortese, 74-letni Leopoldo Caffieri, 72-letna Antonia Gere-bizza por. Possa, 53-letni Edoar-do Margon, 74-letna Maria De Martino vd. De Feo, 65-letna Adriana Marchesan vd. Dudine.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru
lilasoletto, Ul. Koma 15; Man-zeni. Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul Glnnastlca 44:	Rovis, Trg
Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul, Com-bi 19; dr. Miam. Barkovlle In Nicoli v Skednju
' BžItOVI IN 8’KIM‘EVIHJ
V počastitev spomina pokojne Lidije Stojkovič z Opčin daruje Tereza SkeriavaJ 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pokojnega Antona Malalana
z Opčin darujeta družini Malalan 1500 lir za Dijaško Matico.
 » *—1—
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
CV prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče)
pomaranče I. . . .	118	188	141
pomaranče II. . .	44	71	53
limone 		88	118	100
mandarini I. . . .	100	176	141
mandarini II. . .	59	94	76
jabolka;			
aabbondanza* I. .	41	47	41
«abbondanza» II. .	24	29	29
«de!izia» 1		71	106	94
»delizia* 11		65	71	71
»iraperatori* I. . .	41	59	47
»imperator;* II. .	38	35	35
»Kanada* I, ... . .	47	71	59
hruške . , . . .	53	129	118
ze’je 		24	59	59
cvetača z listi . . .	24	94	71
ahrovt			31	47	35
cikorija		29	76	71
čebula 			35	41	35
koromač 		35	82	71
razna solata . . .	44	375	125
krompir . 			23	49	35
zeleni radič I. . .	74	700	125
rdeči radič . . . .	106	375	162
zelera 		59	118	71
špinača 	 .	137	250	150
Večina blaga se	prodaja		po
prevladujoči ceni	(3. s	tolpec).	
Exceisior. 14.00: «Mačka na žgoči strehi*. E. Taylor, P. Nevvman.
Fenlce. 13.30: «Vihar», S Manga-no, V. Heflin, V. Lindfors, G. Horne, V. Gassman. Današnje cene 500 lir, znižane 350.
Nazionale. 15.00: »Nasilneži)), A. Fabrizi, N. Taranto.
Arcobaleno. 13.30; »Gostišče šeste sreče*, I. Bergman, C. Jurgens.
Supercinema. 14.00:	«Vstajenje»,
M. Bru in H, Buchholz.
Filodrammatico. 14.30: «Siegfried», S. Fischer in K. Meyberg.
Grattadelo. 13.30: «La Maja des-nuda», A. Gardner in A. Fran-ciosa,
Cristallo. 14.00: »Tiger*, S. Gran-ger, A. Steel, Barbara Rush.
Capitol. 14.00: «Ana iz Brookly-na», G. Lollobrigida in V. De Sica.
Astra Roiano. 14.30: »Dolgo vroče poletje*, P. Nevvman, J. Wood-ward.
Alabarda. 14.00; «Poletne pripovedke*. A. Sordi, S. Koscina.
Aldebaran. 14.00: »Fraeulein*, Dana Winter.
Ariston. 15.00: «Počitnice na I-schii*, De Sica, M. Bru.
Aurora. 14.30: «Nečakinja Sabel-la», T. Pica, S. Koscina.
Garibaldi. 15.00: «Dr. Jekyll in Mr. Hyde», S. Tracy, I. Bergman.
Ideale. 14.30: «Sinovi mušketirjev*. C. Wbde.
Impero. 15.00:	«Nečakinja Sa-
bella*.
Italia. 14.00: »Poletne pripovedke*.
Moderno. 15.00: »Trikrat ženska*. S. Koscina, N. Manfredi.
S. Marco. 15.00: »Camping*. M. Ailasio.
Savona. 14.30: »Moja stara mati policistka*, Tina Pica.
Viale. 14.30: «Tovariš B.», S. Lau-rel, O. Hardy.
Vittorio Veneto. 14.00: »Zbogom orožje*, R. Hudson, J. Jones.
Beivedere. 14.00:	«Desirče»,	M.
Brando. Ob 21. uri TV.
Marconi. 14.30: «Prgišče prahu*, Gary Cooper.
Massimo, 14.00; «Sir... ljubezen in fantazija*.
Novo cine. 14.00: «Colne v morje!*, J Chandler.
Odeon. 14.00: «Dolina kraljev*, R. Taylor.
Radio 14.30: «NeprekosIjivl God-frey’», J. Allyson.
MILJE
Evropa: «Tat on, tatica ona*.
FRIZERJI, DOBRO BLAGO, u-
godne cene, samo zastopnik OR-FEO COSULICH, Trst, Ul. S. Maurizio 4.
PODI IZ FURNIRJA po 330 Ur kv. m — se prodajajo v Ul. Gambini 3.
NAJLEPSA DARILA vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji so ameriška BUNDA, VETRNI JOPICI, MONTGOMERY, dežni ali balonski plašč, dežnik, nogavice, rokavice, kos blaga za moško ali žensko obleko ali spominski predmet, kar vse lahko dobite po najugodnejših cenah V VELIKI MANUFAKTURNI TRGOVINI »MAGAZZINI ALLA STAZIONE* V TRSTU, UL. CEL-LINI 2 (le nekaj korakov od postaje). Stroške pošiljk v Jugoslavijo krijemo mi. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust. Oglejte si, neobvezno, našo bogato izbiro!
Družina Josipa Miliča čestita in želi vse najboljše svojemu dragemu
ANTONU MILIČU
ob njegovi 80-letnici.
IV. GLEDALIŠKI PLES BO 10. JANUARJA
KNJIGA naj lepši dar !
TRŽAŠKA KNJIGARNA
vam nudi
izreden popust
na vse knjige, ki jih ima v zalogi. Ta popust velja samo do Novega leta
•Vesele božične praznike in srečno novo leto želi mirodilnica
Antončič J.
PROSEK 140
'TRGOVINA JESTVIN MARIJA DAJVEU
PROSEK 124 želi svojim cenj. odjemalcem srečen božič in novo leto
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
GOSTILNA
<r JADRAN»
pri Sv. Jakobu
Vesel božič in srečno novo leto želi svojim odjemalcem
TRGOVINA JESTVIN
KOŠUTA
KONTOVEL
Staršem svojih gojencev, prijateljem in dobrotnikom vošči vesele božične praznike in srečno novo leto
Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trsfu
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem
želijo
.	Uprava	In	člani	SNG	v	Trstu
KMETIJSKA ZADRUGA
TRST	Ul. U. Foscolo 1, tel. 94r386
žeji vesele praznike in srečno novo leto.
Tovarna C0TILL0NS
BASIL10	FL0RIAN
Velika izbira luksuznih in navadnih artiklov za pust, plesne prireditve itd.
- TRST . OPČINE
Ul. Hermada 34-2, tel. 21056 Brzojavni naslov: «Florian Opicina - Trieste*
HOTEL PALAČE-Portorož
VABI
NA VELIKO SILVESTROVANJE dne 31.12.1958 ob 20. uri v vseh prostorih hotela in restavracije Jadran. Igrajo 4 renomirani orkestri. Rezerviranje sprejema uprava hotela, osebno ali telefonsko • tel. 61-44
NA TRŽAŠKEM IN V ITALIJI ! NAROČITE SE NA
ČITATELJI PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1959
Tako boste prejemali list ceneje in poleg tega prej mete kot nagrado lepo slovensko knjigo ali gramofonsko ploščo z Avsenikovimi popevkami.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20. tel. 37-338
IVAN TURGENJEV
SLAB4VEST
Takrat sem stanoval v Petrogradu in študiral na univerzi. Moj starejši brat je služil pri artileriji. Pri njem sem spoznal, ker sem ga večkrat obiskal, mnogo njegovih tovarišev. Z enim izmed njih, s poročnikom Te-glevom, sem bil dober prijatelj. O njem so pripovedovali, da je fatalist, in ta sloves. kakor je bilo videti, mu je ugajal .Njegovo razmerje do tovarišev je bilo napeto, bil je vedno sam, držal se je le mene.
Nekoč sem se peljal v taborišče in sem pri Teglevu prenočeval. Zvečer je zatlačila dolino gosta megla in okolica je bila videti vsa zmešana. Tisti fantastični pogled je vplival na naju oba in v nama zbudil nenavadno razpoloženje. Teglev je začel govoriti o slutnjah. Pripovedoval je, da so njegovi starši pri prevažanju čez reko z brodom utonili, mnogo dni prej pa so slišali močno šumenje vode. On, je rekel, ima tudi še nekaj posebnega pred seboj, in če tistega ne bo premagal, se bo ugonobil.
Šla sva počivat, on v svojo posteljo, jaz pa na ležišče, ki je bilo pripravljeno na tleh. Dolgo nisem mogel zaspati. Ko sem se obrnil na stran, sem nehote z roko udaril ob leseno steno, ki je lahno zadonela. Nalašč sem udaril še enkrat. Teglev je pa vzdignil glavo.
«Riedel!» je rekel, «nekdo trka«.
Prijelo me je da bi prijatelja potegnil.
«Kje je?« sem planil in sem se delal, kakor da spim.
»Ne slišite trkanja?«.
«Torej — nekdo hoče priti V hišo«.
Teglev je poskočil, odprl vrata, pogledal skozi okno in zaklical: «Kdo je tu?« Samoumevno, da ni dobil odgovora.
«Tuk... tuk...« je zopet zadonelo od mene.
Teglev se je oblekel. Slišal sem, kako je šel dvakrat okoli hiše in venomer klical: «Kdo je tu?«
Ko se je vrnil, ni izpre-govoril niti besede. ((Trkanje je bilo samo vaša domišljija«, sem dejal, samo da bi ga dražil.
«Saj ni bilo samo trkanje — .klical je tudi moje ime. Ce se hočete prepričati, pojdite z menoj ven«.
Šla sva iz hiše. Megla je zunaj pokrivala vse kot gosta pajčevina. Niti na dva koraka ni bilo mogoče ničesar razločiti. Teglev je obstal. «Tu je bilo, počakajte nekoliko«. Dolgo ni bilo nič slišati, potem pa se mi je zdelo, da je nekdo zašepetal ime Tegleva. «Iljuša!». Kakšen nesmisel, sem si mislil, toda potem sem slišal to ime še dvakrat, pa precej razločneje.
«Pojdite domov«, sem rekel, «stvar hočem preiskati«. Skočil sem čez živo mejo, medtem pa mi je prišel pod noge trd predmet. Vtaknil sem ga v žep, bil je glavnik. Nato sem večkrat zaklical, toda bilo je vse tiho. Teglev me je sprejel z besedami: «Vaše preiskave so bile zaman, glas je prišel od daleč«.
Da je bil klic res skrivnostno zveneč, sem moral priznati, toda ali ne naletim mnogokrat na kaj nerazumljivega, prav preprosto?
«Nikdar nisem verjel, da bom to komu pripovedoval« je začel Teglev. «Hotel sem stvar vzeti s seboj v grob, toda vi morate zvedeti to«.
In povedal mi je: V Petrogradu je živela njegova teta, ki je ‘posvojila neko siroto, z imenom Maša, in jo dobro vzgojila Zadeva se je kon-
čala tako da sta se Teglev in Maša zaljubila in se hotela poročiti. Teta se je ujezila in Maša je morala zapustiti hišo. Teglev ji je obljubil, da ji bo ostal zvest ni pa držal besede. V zadnjem pismu je Maša pisala: «Vem, kaj mi preostane, da storim«.
»Ne dvomim niti trenutek, kaj naj te besede pomenijo, prepričan sem, da si je vzela življenje; glas, ki sva ga slišala, je bil njen glas, kliče me v onstranstvo«.
((Zakaj se niste z Mašo poročili? Vas je ljubezen minila?#.
«Ne... prav gotovo ne. Priznam, da sem ravnal slabo, zato se moram zdaj pokoriti«.
»Mislim«, sem odgovoril, «da bi bilo treba najprej poizvedeti, če je vaša domneva pravilna. Morda Maša še živi?«.
«Ne govorite, saj že zopet trka...«.
Smejal sem se: «Tokrat so tega gotovo vzrok vaši živci«, in sem mu priznal, da je prihajalo tisto skrivnostno trkanje od mene.
Odgovoril je: «Vaša oseba pri tem ne pomeni nič, vašo roko je vodila tajna sila...«.
Nato sva legla in kmalu zaspala Ko sem se zjutraj prebudil, je bila postelja Tegleva prazna. Njegov sluga je rekel, da je Teglev odpotoval v Petrograd. Potem je prišla vrsta začudenja name:	od okna
sem slišal razločno trkanje. Odprli sem okno — megla je še vedno ležala nad vso pokrajino, videl sem neko v vojaški plašč zakrinkano postavo s kapo, potisnjeno nizko na oči.
»Teglev«, sem vprašal, »mislil sem, da ste odpotovali v Petrograd«.
«Takoj se odpeljem, samo prosim, predajte to pismo mojemu komandantu. In — Riedel, ne mislite o meni preslabo«.
Odšel je z naglim korakom Oblekel sem si plašč in stekel za njim,, toda že je izginil v megli Ko pa se opoldne še ni vrnil, sem sklenil, da ga poiščem v Petrogradu. Njegov sluga mi je dal Mašin naslov. Odpeljal sem se tja in zvedel, da je Maša res umrla za kolero. Odpeljal sem se k zdravniku, ki mi je povedal, da je bil pri njem neki oficir, ki je od njega zahteval potrdilo, da se je Maša zastrupila. Zdravnik mu ni ugodil, ker je šlo za kolero. «Bil je strup«, je oficir vedno ponavljal, zato se je zdravnik vdal, češ, zaradi njega, pa naj je bil strup.
Vrnil sem se v hišo Tegleva. V kuhinji je sedel zelenjadar iz tistega kraja. Vprašal sem ga, če mora dobiti kak denar.
»Ne«, je rekel, »prišel sem le tako na pomenek...«. In je omenil glavnik, ki sem ga ponoči našel. V glavo mi je šinila misel.
»Kako vam je ime?« sem ga vprašal.
»lija«.
«So vas prejšnjo noč klicali«.
»Bila je najbrž moja dekle, zaradi velike strogosti njenih staršev...«. »Slišal sem dvakrat klicati Iljuša... dobro«, sem zaključil najino zabavo in ga odslovil. '.
Tako je torej bilo: moj ituk-tuk-lklic iz onstranstva! Zastrupljenje — ki ga ni bilo... Vsa tajinstvenost je bila pojasnjena. — Žal, da se mi je posrečilo te dokaze zbrati prepozno; istega dne smo namreč našli Tegleva v gozdu, ustrelil se je...
— Si vidu, a, Jakec? Ta bot jem je pej ratau. Dou-go so se napenjali, več ku kašen jem je šou po strani al pej se jem ferderbou preči skraja ma navsezadne šo le spestili unga bol debelga ku Rusi. Jema štirdeset kvintalou.
— Ma Bajke pej vselih niso denli nutre. Jen dandanes smo že na sputnike taku navajeni, de nam neč nc stri, tudi če kašen kašnega spesti.
— Ma Amerikanci se vselih forte držijo. Ma ta amerikanski sputnik pej pravejo de govori. De je že naredu en forte lep di-škoršo za mir, ke mu ga je naroču Ajzen-hover.
— Viš, tu je pej slabo. Kadar kej preveč govorijo od mera, je gvišno de bo ki kej počlo.
— Morbet. Ma ke zdej so božiči, se šika, de govorijo od mera. Ze od anbot govorijo za božeč zmiri od mera.
— Zatu ti Mihec ahtej, da ne boš danes govoru ordnar al pej kašne naumnosti!
— Kej bom govoru naumnosti, sej jeh zadosti povejo diplomat i! Jest, viš, sm zdej začnu štedirat itrologijo, zatu ke bom za novo leto napisou prerokovanje. Bom pove-dou, kej se bo zgodilo drugo leto, ma zatu morem prej štedirat. Ma meni je zdej teško, ke nas je zadala tašna nesreča. Kej rečeš, kaku je začelo goret?
— Ma jest nisem neč vidu. Pišejo, de je bil kratek stik jen de je primla uagenj arja kondicjonata.
— Caki, te bom jest razložu: Tisto znaš ne, de je začelo glih u auditorji? Tam nutre so ledje dosti preklinjali, kadar ke so snemali, zatu ke je blo treba zmiri kej po-praulat, ke ni šlo. Se zna, de so preklinjali po tiho zatu de se ne sliše po radji, zatu
ke nikoli ne znaš, kadaj ke so mikrofoni odprti. Jen ke ni blo šfoga jen nikoli ne luftajo, so tiste kletvine plavale tam nutre po lufti jen počasi so se nabirale zmiri več, zmiri več, jen pole, kadar ke je blo prou puhno, so pršle tiste kletvine vkep ses arjo kondicjonata jen pole je eksplodiralo, a.
— Dej, dej, Mihec, kej govoriš! Sej sm ti reku, de danes ne stoj govort naumnosti.
— Neč naumnosti! Jen uagenj je šou hitro naprej, zatu ke tam zraven so jemeli tisti škaf ses strupom za ga stavet u poročila. Jen tisto tudi forte hitro prime uagenj. Jen pole še slama, ke je je tolko po pisarnah, tudi forte rada gori. Jen nardi dosti dima. Sej si vidu, kaku ke se je kadelo.
— Ben, morbet je taku! Ma jest mislem, de se je blo prou za čakat, de se bo an bot kej zgodilo. Kaj češ, hiša ni bla narjena za tu jen vsa leta so gor nekej flikali jen štukali. Od tolke flikarije ni moglo prit ven druzga ku an paštroč. Sej ni čuda, če je primlo uagenj!
— Jest be reku, de zdej, ke bojo poprau-lali, be mogli gledat, de nardijo vse bol prou jen za zmiri, de ne bojo več samo flikali.
— Znaš kej, pestmo zdej radjo pr miri ke so prazniki! Medva se letos ta zadni bot menemo jen jest mislem, de be mogla kej reč našem ledem, ke nas berejo. Ma reči rajše ti, ke si bol fin!
— Ja, ja! Ben: Dragi brauci, mi se vam zahvalemo, ke ste nas celo leto potrpežlivo brali jen če ste se nam kašen bot kej smejali, smo forte kontenti, zatu ke glih tu smo teli. Mi vam želimo forte fejst praznike, de be se dobro jemeli, de be jemeli dosti dnarja jen de be dobro pili nu jeli.
KAJ PRAVI MEDICINA O TEM VSAKDANJEM UŽITKU
Italijanski «espresso» je dober bolj zdrava pa je «turška kava»
Zelo veliko se v zadnjem času govori o vegetativni di-stoniji. Ta izraz je preveč strokoven, da bi nam veliko povedal, zato bomo raje omenili, da skoraj ni zdravniške konference ali kongresa, kjer bi ne spregovorili tudi o neprestano hujšem problemu srčnih kapi, živčne razrvano-sti, prekomerne živčnosti, napetosti in ustreznih še hujših posledic. Hkrati s tem se navaja kot vzrok vsemu temu nenavadna brzina sedanjega življenja in še nikoli v zgodovini tako visoka potrošnja — kave.
Ta zadeva je najbolj prišla do'izraza v ZDA. Iz ZDA pa prihaja tudi zgovorna statistika, ki pravi, da 93 odstotkov ameriških družin redno pije črno kavo in da pride v ZDA povprečno 680 skodelic kave na enega prebivalca na leto. V Evropi in tudi pri nas se lastniki barov zares nimajo kaj pritožiti, kajti naj bo petek ali svetek, je ob točilnici vedno nekaj ljudi, ki iz majhne skodelice srebajo ne vedno koristen strup — kofein.
  .............
KDO NE POZNA ŠVEDSKIH FILMSKIH UMETNIN ?
Preporod^	švedsk	filma
Sieberg, Bergman, Eckman, Matson, so imena režiserjev, ki so najtesneje povezana z vzponom švedske filmske umetnosti - Vrsta slovitih igralk, od Grete Garbo do Ingrid Bergmanove in... Anite Eckberg
V dobi nemega filma je bila Švedska dežela velikih u-spehov: režiserji Moritz Sti-ler in Victor Siestrom sta jo proslavila z umotvori, ki so poleg moči, poetičnosti in nordijske domišljije, vsebovali tudi nenadkriljivo drzne filmske rešitve.
Ko je nastal govoreči film, tedaj je s švedskega filmskega neba — kakor se je izrazil neki kritik — začel padati sladkor namesto snega. Toda kljub temu še nismo mogli takrat govoriti o preporodu švedskega filma.
Ta preporod, ki je ponovno dosegel priznanje sveta, se je za švedski film začel okrog petdesetih let. Vestnik nove dobe je bil po mnenju mnogih, «Zločin*, film o tragični usodi neke propadle družine. Nacistom ta film ni bit všeč, pa so zato prepovedali njego-, vo predvajanje v Nemčiji. Režiser tega filma je bil An-ders Hanrikso n, talentiran gledališki igralec. V isti dobi se prvič pojavi tudi Alf Sieberg z mnogo drznejšim delom, z «Jamstvom življenja», katerega vsebina je bila napetost na Baltiku.
Sieberg, ki je, poleg Bergmana, najpomembnejši predstavnik nove šole švedskega filma, ima nenavaden občutek za dramatičnost, sugestivnost, hkrati pa sposobnost, da postavi fabulo na čvrsto psihološko zasnovo. Ni njegovega filma, ki bi ga ne opazili. Svetovni sloves in filmsko nagrado si je pridobil na festivalu v Cannesu s filmom sHets*.
Novo zmaqo na festivalu v Cannesu in nadaljnji uspeh švedskega filma je Siebergu prinesel film «Gospodična Julija». V tem filmu je rešil na
izviren način vprašanje enotnosti časa. Njegova metoda prepletanja sedanjosti s preteklostjo in prihodnostjo v e-notno tkivo je novost za filmsko umetnost. S tako metodo je ustvaril tudi film sBaraba*, po romanu Nobelovega nagrajenca Lagergvista. Ta film mojstrsko opisuje borbo človeka brez vere in predsodkov z globoko zakoreninjenimi verskimi dvomi.
Veteran Gustav Molander je izdelal leta 1931 prvi švedski nemi film «Neka noč«; svoj umotvor pa je ustvaril s filmom sZenska brez obraza*, po scenariju Ingmarja Bergmana.
Ingmar Bergman je tisti čudoviti . pojav, ki je na švedskem filmskem nebu nastal tako rekoč kar čez noč. Na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu je dobil prvo nagrado njegov film «Na pragu življenja*. Toda tudi pred to zmago je vzbujal pozornost. Dovršil je komaj 40. leto, a je že ustvaril 19 filmov in napisal scenarije za večino umotvorov Sieberga in Molander-ja. Drzno in neusmiljeno se spušča v bistvene probleme sodobnega človeka, ki jim hkrati najde na videz preprost odgovor; notranjo in družbeno harmonijo. «Zapor« je njegovo najbolj osebno delo, eden od najpomembnejših uspehov švedskega filma, čudovita fuga teme življenja, strasti in krutosti od rojstna do smrti. Ingmar Bergman se ne plaši tega, da vas razburi in pretrese, hkrati pa se bori za globino vsebine in sodobno obliko filma.
Toda naj se Bergman peča z vprašanji, še tako globoko zakoreninjenimi v stvarnosti.
Na sliki vidimo ll-letno Micaelo Flores Amaya, ki jo pa bolj poznajo pod imenom Chuanga. Kot vidimo, je iz siromašne španske družine, toda njena privlačnost, še bolj pa njen način plesa, ki je produkt njenih čustev in ne šole, ji Je
odprl vrata v vsa najboljše pariške kroge in dvorane
uspeli ohraniti brez kompromisa umetniško vrednost svojega ustvarjanja.
Kmalu se je pokazalo, da je taka pot tudi najuspešnejša. Sveži veter s severa odpira vedno bolj vrata svetovnih kinematografskih dvoran.
Zaključena razstava
V nedeljo se. je v Milanu v Palazzo Reale zaključila razstava del slovitega slikarja i-talijanskega porekla Amedea Modiglianija. Za to razstavo je vladalo med milanskim občinstvom nenavadno zanimanje, kar ni nič čudnega, saj je Modigliani, ki je tako mlad in tako tragično končal svoje življenje v Parizu, vzblestel kot novo svetovno ime.
Drago
prihaja
je on vse preveč pesnika, da 1 be« Stilerja in Siestroema in bi se v svoji ustvarjalnosti posluževal drobno realističnih sredstev. Njegova inspiracija se hrani iz raznih virov, toda — kakor sam pravi — se je največ naučil iz umetnosti starih filmov, ki so domišljiji puščali popolno svobodo.
Vsi Bergmanovi filmi imajo «moralizatorsko potezo«, toda on ve, ker je odrasel v hiši protestantskega pastorja, kako malo pomenijo pridige v sodobni družbi. Zato jim je i-sJcal novih oblik, ki so hkrati ustrezale njegovi nebrzdani in ustvarjalni domišljiji. Filmi Ingmarja Bergmana imajo snekaj, za kar ni besed*, kakor se je on izrazil nekoč o baletu Sandersa Wellsa.
Poleg Sieberga m Bergmana izstopa med švedskimi režiserji elegantni Hase Eckman, ki vas včasih kakor je to primer filma »Dokler so vrata zaprta*, preseneti in pretrese s poskusi, da z zunanjimi sredstvi razgali skrivne kotičke notranjega dogajanja.
Eckman je pogosto prikazal zanesene, slutenj polne osebnosti, ki se razlikujejo od normalnih ljuai. S svojim ba-letskim filmom sOgnjeni ptič«, u katerem sta prišla ponovno do izraza njegov humor in rafiniranest, je dosegel slavo tudi izven švedsK.h meja in dobil hkrati tudi ponudbo iz Hollyioooda Ostal je na Švedskem.
Goesta Vferner je ustvaril novi slog ^vizionarskih filmov* s kratkometražnimi pripovedkami. Akoe Ohberg,
Holpe Fausman, Goesta Holpe,
Amoe Matson (režiser filma sPlesala je eno samo poletje*): to so imena režiserjev, ki so udarna moč obnotdjene švedske filmske umetnosti.
Švedska je hkrati ostala tudi dežela odličnih filmskih i-gralcev, ki prihajajo v vse kinematografije sveta. Svet se še vedno spominja Grete Garbo in Lars Hanson še vedno snema v Švedski. Ingrid Bergman se je proslavila kot ena največjih igralk sveta. Signe Hasso in May Zeterling nista sicer uspeli v Hollpivoodu in Londonu, toda nekoč ta predstavljali izgubo za švedski film. O Aniti Eckberg se govori več zaradi njene zunanjosti kot pa zaradi njene i-pre. V teh poslednjih letih so se na Švedskem uveljavili A-nita Bjork, Ula Jakobson, May Britt Nielson in druge. Ulf Palmoe je zadivil vse, ki so ga videli v težki vlogi Barabe. Niel Jenson, popularni Pope, se smatra danes za najboljšega komika Evrope
Kakšna je bodočnost švedskega filma? Njegov sedanji proč vit presega možnosti tržišča te majhne dežele, na katero prihajajo filmi velikih svetovnih filmskih družb.
Stroški proizvodnje včasih niso v skladu z velikostjo dohodkov in progresivnimi davki. Med letom 1950 in 1952 niso proizvedli nobenega švedskega filma, ker so producenti... stavkali. Po določenih davčnih olajšavah so nadaljevali s proizvodnjo. Grozi l/a je neoarnost, da bi se ponovno vrnili k popularnim, komercialnim filmom; toda zrasli so nadarjeni filmski ustvarjalci, ki so prevzeli najboljšo umetniško dediščino iz »zlate do-
To neverjetno povečanje u-živanja kave je povzročilo že vrsto zdravniških problemov. Ni redek primer, da vas bo zdravnik pri pregledu vprašal, koliko kav popijete in vam takoj nato rekel, naj ta užitek omejite, ali sploh prekinete. Kakemu redkemu pa bo celo svetoval, naj jo pije, kajti kava ali bolje kofein je za nekatere celo zdravilo. Toda važno pri tem je, kakšna je kava in kdo je tisti, ki jj pije.
Kdo bi si ne privoščil skodelice dišeče kave, ki je povrh še tako poživljajoča in ki dejansko človeku olajša delo, posebno če opravljamo umsko delo. Kava namreč poživlja možganske funkcije in povečuje moč razsoje. Kava tudi krepi sposobnost razločevanja barv, posebno rdeče. Zato šoferju skodelica kave ne bo škodovala, pač pa koristila. Kava tudi pomaga proti pobitosti in dviga razpoloženje. Skratka, kava je na eni strani prijetna, na drugi tudi koristna.
Toda ... da, tem pozitivnim lastnostim se zoperstavlja vrsta negativnih, ki jih ne smemo zanemarjati. Znano je, da psihično ne preveč trdni ljudje, da ljudje, ki imajo čir na želodcu in mnogi drugi slabo prenašajo kavo, ker povzroča pri njih vrsto neprijetnih pojavov, kot n. pr. no-■ tranji nemir, trepetanje, močno bitje srca, bolečine v želodcu in še marsikaj drugega. To je tudi razumljivo. Saj je kofein, kot glavna sestavina kave, dražilno sredstvo, ki v prevelikih količinah moti vegetativno ravnotežje. Kofein je najmočnejše protisredstvo za nekatera zdravila, ki jih jemljemo za spanje. Ali bo kava dobro ali slabo učinkovala, je odvisno od vegetativnega tonusa posameznika, hkrati pa tudi od količine kofeina, ki smo ga s kavo zaužili. To pa še ne pomeni, da je odvisno od količine kave, ki smo jo popili, kajti niso vse kave enake in ne delujejo vse na enak način.
Dobra kava bi morala človeka osvežiti, ne pa ga dražiti. Kava z nizkim odstotkom kofeina (0.06 do 0.1 g odstotka) osvežuje, kava z večjim odstotkom kofeina pa draži Izredno važni so produkti, ki se ustvarjajo pri praženju kave in ki delovanje kofeina večajo. Tako n. pr. tudi kakovostno dobra kava z nizk.m odstotkom kofeina lahko deluje na videz močneje, toda bolj zaradi arome produktov, ki se ustvarjajo pri praženju kave, kot pa kakovostno slabša kava z velikim odstotkom
kofeina toda s slabšo aromo.
Glede vrste kave je zelo za-n.mi\o, da boljše m dražje vrste kave vsebujejo manjši odstotek kofeina kot cenene vrste kave. Najcenejša vrsta kave je na pr. «Robusta», ta ima do 2.3 odst. kofeina. Kava vrste »Santos Extra prima« pa ima komaj 0.9 odst. kofeina. Ce skuhamo kavo iz 6 g «Robuste», bo v njej okoli 0.139 g kofeina, v enaki skodelici kave »Santos« pa bo komaj 0.054 g kofeina. (Terapevtska doza po Eichholzu znaša 0.1 g).
Pa ni vse le v vrsti kave. Važno je tudi, kako jo kuhamo. Ce uporabljamo vedno isto količino kave, bo prav gotovo moč in učinek različen, pač tako, kot jo bomo kuhali, oziroma pili, to se pravi, če jo bomo pili kot čisto črno kavo, kot sloviti ffka-pucinček«, ali kot turško kavo.
Kava, ki smo ji dodali nekaj mleka, ima blažji in traj-
Spodaj sicer govorimo o perzijskem krznu kot o modni novosti. Toda gornja modna kreacija iz črnih bombažnih čipk — tulpizzo — prav gotovo bi marsikateri ugajala
tiniiiti tiiiiiiittiiiiiiiitiMiitiitiiiniiiiHiititfiiMiiitiittittMtiitiiitiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiMtiiiitiitittigftiiiit m n minil imunim n lun u n n tiiiiiiiiiiiH
perzijsko krzno ponovno v modo
Ze dolgo let ni bilo krzno. Ker je to krzno tudi zelo tako v modi, kot je letos, trpežno, ga krznarji svojim Moderni so krzneni plašči I klientkam toplo priporočajo.
vseh vrst, prav tako pa so v modi krzneni ovratniki, krzneni klobuki in celo torbice iz krzna. Med vsemi krzni pa je letos najbolj cenjeno perzijsko krzno. Si ce' je bilo to krzno že od nekdaj v veljavi med ženskim svetom, vendar je prevladoval o mnenje, da pristaja le starejšim ženskam ter da je za mlajše bolj primerno svetlejše krzno. In ker je perzijsko krzno tudi zelo drago, so se mu mlajše ženske z lažjim srcem odrekle ter so s privoščile majhen ovratnik iz tega krzna le na kostimu, ali črnem plašču.
Letos pa je perzijsko krzno najbolj cenjeno krzno med vsem ostalimi. Modni diktatorji ga priporočajo vsem ženskam, ne glede na njihovo starost. Za one, ki imajo veliko denarja, priporočajo cele plašče, jopice alt pa ogri-njala, vsem ostalim pa svetujejo vsaj ovratnike, ali pa klobučke iz tega dragocenega krzna.
Za ta povratek k modi p er. zijskega krzna, so si krznarji omislili nekaj novosti. Tako ni o modi le črno perzijsko krzno (in to je tudi njegova naravna barva), temveč se bo nosilo tudi *ivo in celo belo perzijsko krzno. Te barve so krznarji dosegli z različnim barvanjem krzna, ki ga do sedaj niso uporabljali.
Krznarji priporočajo to krzno tako za dopoldanske, popoldanske, kot tudi večerne priložnosti. Svetlejše barve perzijskega krzna priporočajo za plašče, jopice in ovratnike, ki jih nosimo podnevi, za večerne prireditve pa ostaja na prvem mest u še vedno plašč, ali ogrinjalo iz črnega perzjiskega krzna.
Razne pariške modne hiše so ob povratku perzijskega krzna zopet na prvo mesto med krzni, pripravile kar cele zbirke novih mo delov, posvečenih tej novi modi. Tako je bila pred dnevi v Parizu velika modna revija, ki so jo organizirale skupno številne modne hiše, na kateri so bile vse obleke okrašene s tem krznom ter so bili tudi vsi plašči, klobuki in torbice iz istega krzna. Največji uspeh je imela baje večerna obleka, ki je imela krilo iz perzijskega krzna, gornji del pa iz svilenega brokata. Razen tega so pariški krojači in krznarji pokazali vrsto prekrasnih plaščev in jopic iz istega krznh. Til' di pariške modistke niso hotele zaostajati ter so si o* mislile več klobukov iz per-
zijskega krzna. Večina teh so bili majhnih oblik, nekaj pa jih je bilo tudi s širokimi krajci. Na tej modni reviji so prikazali, kako je mogoče uporabiti perzijsko krzno tudi k športnim oblačilom. Iz perzijskega krzna so bile tako razne športne jopice in športne kape.
Vemo, da med našimi či-tateljicami ni mnogo takih, ki bi si lahko privoščile to krzno, pa čeprav je še tako v modi. Majhen ovratnik ali klobuček bo marsikateri še dosegljiv, vse ostalo pa naj sprejmejo le kot informacijo o tem, kaj je letos v modi in kaj si lahko privoščijo tiste, ki jim denar ni problem. Naj še dodamo, da so krznarji najavili znižanje cen temu krznu, če se bo njegova moda še bolj uveljavila. Ne preostaja nam torej drugega, kot da počakamo ugodnejši trenutek.
nejši učinek, ker se resorbi-ra le okoli 70 odst. kofeina, mlečne beljakovine in tolšče pa ostalih 30 odst. kofeina vežejo nase, tako da ta količina deluje šele pozneje. Pri nas je skoraj v izključni rabi' ekspresna kava. Pri takem kuhanju kave se sprosti vseh 100 odst. kofeina, kolikor ga je v kavi — prahu. In vendar je tudi tu razlika. Ce kavo kuhamo z vročo paro — običajni aparat za ekspresno kavo — se s kofeinom razto-pe 'iz kave — prahu tudi razne strupene sestavine. Ce pa isto kavo kuhamo z vročo vodo, je kava bolj zdrava. Ob tem bomo dodali še sledeče: nemška ekspresna kava je mnogo bolj strupena, če smemo tako reči, od italijanske j kave. Vzrok je v tem, da se pri nas kava močneje praži kot v Nemčiji in se pri tem uniči večja količina kofeina.
Stopimo še na Balkan, kjer je iz turških časov ostala v navadi — turška kava. V svetu jo zanemarjajo, in vendar je, kar se zdravja tiče, turška kava boljša, ker deluje blažje, hkrati pa trajnejše. Večji del kofeina se ustavi v sesedku.
Ko smo tako obdelali različne vrste kave in različne načine kuhanja, bomo mimogrede dodali, da je najhuje, če k prekomernemu kofeinu dodamo še preobilno dozo nikotina. Qb požirku kave se cigareta prileže, toda ljudje, ki pijejo veliko kave in veliko kade, najpogosteje zbolijo od resnih srčnih motenj.
Kaj pa otroci? Za malčke in za šolske otroke je kava prepovedana.
Kava pospešuje delovanje srčnega mišičja in če nam srce že prenaglo dela, jo iz-begavajmo, nasprotno pa je kava priporočljiva tistim, ki jim srce počasi deluje. Kave ne bi smeli piti ljudje slabih živcev; oni, ki jim ščitna žleza ne deluje prav; ljudje z visokim pritiskom, z opazno arteriosklerozo, ljudje, ki bolehajo od gastritisa in čira na želodcu. Oprezni bi morali biti tudi tisti, ki bolehajo od nevroze mehurja; ljudje, ki imajo bolno prostato, kajti črna kava poveča izločanje seči. Kava ni priporočljiva hi* ti spolno šibkim ljudem. Strokovnjaki pa še niso soglasni glede vpliva kave na bolnike, ki bolehajo od angine pekto-ris. Pri nekaterih kožnih vnetjih kava povečuje občutljivost, tako da se jim temperatura dvigne tudi za eno stopinjo.
Do tu smo kavo v glavnem obsojali m jo prepoverovali. Za konec bomo navedli, komu je kava koristna. Priporoča se tistim, ki imajo nizek krvni pritisk; ki so duševno pobiti, ki čutijo premočno utrujenost. Pa tudi po prijetnem kosilu bo zdravemu človeku skodelica dobre kave le koristila, ker mu bo močneje pognala krvni obtok in mu dala pr.jeten občutek.
Zato zaključujemo s starim rekom, da je vsaka pretirana količina škodljiva, vtem bo sam zmerni užitek uživanje podaljša.
A. t.
Sredi zime na razstavi
HOROSKOP
.ZA DANES-
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vsi pogoji govore, da bo današnji dan potekel v prijetnem razpoloženju.
BIK (od	21.	4.	do	20.	5.)
Ne bodite neučakani, pač pa raje popustljivi, da si ne bi pokvarili položaja in tudi drugim škodovali.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne preveč dobri vplivi, bi vam znali	stopiti	na	pot. Z
vztrajnostjo jih boste premagali
RAK (od	23.	6.	do	22.	7.)
Dopoldne se ne boste nikakor znašli. Za popoldne pa je odvisno od vaše dobre volje
LEV (od	23.	7.	do	22.	8.)
Pokažite pripravljenost za potrpežljivo prenašanje tegob vaših svojcev.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vplivajte na druge, ki sicer nimajo	veliko	dobre	vo-
lje, ki so pa podpore še bolj potrebni.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Odličen dan za stike, ki bi vam pozneje mogli koristili v poslovnih zadevah.
ŠKORPIJON (od 24. 10 do 22. 11.) V gospodarskih zadevah se na	današnji	dan	ne
zanašajte preveč.
STRELEC (od 23. 11, do 20. 12.) Vaši načrti se bodo na naglo sprevrgli. Zvezde kažejo, da lahko računate s po-voljnim razvojem.
KOZOROG (od 21.	12.	do
20. l.) Ne bo lahko, zato pa bo za gotovo. Bodoči uspeh naj vam bo jamstvo za vedno večje uspehe.
VODNAR (od 21. 1, do 19. 2.) Današnje izkušnje vam bodo vsekakor koristile.
RIBI (od	20. 2.	do	20.	S.)
Z današnjim dnem bi se moglo pričeti obdobje drznih, za. to pa nič manj uspešnih dni.
Stališče PSDI do deželne avtonomije
RAZŠIRITI GORIŠKO POKRAJINO in izbrati Trst za deželno središče
Z ukinitvijo tržaške pokrajine bi pokrajinska palača v Trstu služila za sedež deželne vlade
V nedeljo je bil na sedežu PSDI v Gorici sestanek vseh sekcijskih tajnikov stranke m članov pokrajinskega vodstva, na katerem so razpravljali in določili stališče do vprašanja deželne avtonomije. Sprejeli so več spreminjevalnih predlogov k osnutku deželnega statuta, ki ga je izdelal ministrski svet.
V svoji resoluciji stranka ponuja posredovalno vlogo, da bi se rešila nasprotja med Trstom in Vidmom pri iskanju deželne prestolnice. V zvezi s tem vprašanjem bi se morala najti taka rešitev ki bi bila v splošnem interesu vsega prebivalstva pokrajine in ki bi bila sprejemljiva za vse.
Po mnenju goriških socialnih demokratov je videmska pokrajina prevelika, tržaška in goriška pa premajhni. Zato naj bi deželo tvorili dve veliki pokrajini Videm in Gorica pod pogojem, da so goriški pokrajini priključita še okoliš Cervignano in Latisana, ki sta sedaj pod videmsko, ter občina Devin, ki je pod tržaško pokrajino. Trst naj bi postal s svojimi okoliškimi vasmi velika občina, ki bi imel možnost odločati kot pokrajina s posebnimi zakonskimi pravicami na svojem ozemlju. Ce bi prišlo do take razdelitve, bi bilo naravno, da bi Trst postal središče pokrajine s svojimi uradi, odborniškimi mesti in parlamentom. Poleg tega naj bi se poslopje sedanje tržaške pokrajinske uprave u-porabilo kot sedež deželne vlade, kar bi odpravilo začetne stroške.
Uvesti bi se moral proporcionalni volilni sistem v enotnem deželnem okolišu. S tem se svetovalci ne bi čutili toliko predstavniki pokrajin, kot predstavniki dežele. Glede finančnih sredstev, ki bodo potrebna deželi da bi uresničila svoj program, naj se v statutu določi odstotek davkov', ki pripadajo deželi. Poleg tega naj se kot v drugih deželah določi letni prispevek vlade deželi v skladu s sklepom parlamenta.
Na koncu socialni demokrati pravijo, da se mora ustanoviti avtonomna dežela s posebnim statutom, zato da se rešijo tista vprašanja, ki so lastna našim krajem, ne da bi se zato zahtevali preveliki stroški, ki bi še bolj prizadeli naše slabo gospodarstvo.
Na koncu so poslali ministru za finance Pretiju telegram, v katerem odobravajo njegovo delo in mu želijo, da bi nadaljeval z moralizacijo v korist države.
Predlogi PSDI so v nekaterih stvareh stvarni (izbira deželnega središča ter povečanje goriške pokrajine na račun videmske), v nobenem primeru pa ne moremo odobravati njihovega predloga, da se okrni tržaška pokrajina, ker se s tem sklepom skuša upravno razkosati strnjeno slovensko naselje. Ker bi tak sklep prej pričakovali od skrajnih šoni-nistov moramo priznati, da smo toliko bolj presenečeni, ker je prišel iz vrst stranke, ki se sklicuje na socializem.
—- «ik —	‘	\ \
Interpelacija PSI za deželno avtonomijo
Socialistični občinski sveto valeč Ferruccio Pizzul je naslovil včeraj na goričkega župana interpelacijo za razpravo o deželnem vprašanju na eni izmed prihodnjih sej občinskega ‘ sveta, spričo trenj med Trstom in Vidmom, ki utegnejo povzročiti samo zastoj pri ustanovitvi avtonomne dežele. V interpelaciji je poudarjeno, da je le v pozitivni rešitvi deželnega vprašanja možna rešitev gospodar-
skih problemov naše pokrajine. Po mnenju svetovalca Piz-zula, bi moral goriški občinski svet povedati jasno svoje mnenje o vprašanju prestolnice v najkrajšem času.
To interpelacijo je treba postaviti v sklop akcije socialistične stranke za čimprejšnjo rešitev deželnega vprašanja.
 «# —
V ponedeljek 29. decembra
Občinska seja posvečena ATA
V ponedeljek 29. decembra bo seja goriškega občinskega sveta. Razpravljali bodo o predlogu za podaljšanje pogodbe med oočinsko upravo in ATA za vzdrževanje mest-
nega avtobusnega prometa v letu 1959 in o interpelaciji svetovalca odv. Pedronija, v kateri se zahteva preklic ukinitve sodnij v Gradiški in v Kr-minu ter odcepitve Gradeža od goričkega sodnega okoliša ter njegove priključitve k Cer-vignanu, torej k videmskemu sodnemu okolišu. Seja bo javna in se bo pričela ob 18. uri v dvorani občinskega sveta v Ul. Crispi.
TEMPERATURA VČERAJ
Vreme: najvišja temperatura 11, najnižja 9 stopinj, vlaga 100 odst. Od torka popoldne do srede popoldne je padlo 48 mm. dežja, kar predstavlja izredno visoko mero, ki je ni mogoče doseči vsako leto v tako kratkem času.
Seja števerjanskega občinskega sveta
Za nadaljnjo elektrifikacijo določenih 3,7
Vse kaže, da bo kmalu zasvetila luč v hišah, ki so še vedno brez nje
V soboto zvečer je bila v Steverjanu seja občinskega sveta, na kateri so razpravljali -o številnih vprašanjih, ki so zaradi svoje važnosti povzročili zelo živahne razprave.
Najprej so odobrili razpredelnico trošarine za leto 1959, potem pa sklep družbe SEL VEG za elektrifikacijo Jazbin ter nekaterih hiš na Valeri-šču, v Sčednem ter v Grojni. SELVEG je že pred časom izdelala proračun za elektrifikacijo teh hiš in ga poslala pristojnemu ministrstvu. Po tem proračunu bi vsa dela znašala okoli 4,6 milijona lir. Ker je bila cena previsoka, se je SELVEG ustno obvezala, da je pripravljena ceno znižati za 20 odstotkov (na 3,7
liiliiriiiiiiHiiiiuiiiiiifiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiliiiiiiiliiiiuiiintiiiifttiiitliiiiiiiMliiiiiifiiiiittiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitliiitiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiii
Vodovod v Ul. degli Scogli
I
milijona lir). To izjavo je morala družba podati pismeno, aa predstavlja da ima ministrstvo kot občina določeno jamstvo, družba pa obvezo.
Za šolsko sluginjo na Vale-rišču so izvolili Bogomilo Pod-veršič, nakupili so 100 stotov drv po 1.260 lir za ogrevanje šolskih poslopij in občinskih uradov. Imenovali so preglednike računov za leto 1958, o-dobrili županu mesečno nagrado v znesku 8.000 lir za leto 1959, tajniku pa so odobrili izplačilo nadur. Razpravljali so tudi o zahtevi občinskih uslužbencev, da bi se delno izenačil njihov materialni položaj z državnimi u-službenci, vendar svetovalci predloga niso odobrili.
Božična slikarska razstava _ v kavarni Teatro
V Stalni slikarski galeriji kavarne Teatro so pred dnevi otvorili skupno slikarsko božično razstavo, ki jo je organizirala slikarska organizacija APAI. Razstavljajo svoja dela slikarji Cenisi, Bruschina, Malni, Castellan, Monai, Gian-andrea, Doliach, Verone, Cia-'netti, Marini, Martin in Joos. Razstava bo odprta petnajst dni.
Pred dnevi so s pomočjo delovišča pričeli kopati jarek v Ul. degli Scogli, da bodo vanj položili vodovodno cev. Jarek so pričeli kopati pri ešlntarju«, v Ul. Brigata Etna pa bodo vodovod priključili na javno pipo. Za gradnjo tega vodovoda so v proračunu občinskih podjetij za leto 195» namenili 3,5 milijona lir. Občinska uprava bo morala na nekaterih mestih popraviti Ul. Brigata Pavia, ker Je precej slaba. Kako nujno je treba napraviti to delo, se opazi prav sedaj, ko Je cestišče vsevprek prekrito z lužami.
Nove knjige v Ljudski knjižnici
Število knjig v Ljudski knjižnici in čitalnici v Gorici se iz dneva v dan veča. Na njenih policah je toliko knjig najrazličnejše vsebine, da morejo zadovoljiti najbolj razvajene okuse. Knjižničarka vam lahko postreže z romani, zgodovinskim; knjigami, knjigami iz umetnosti, z igrami* pesmimi, skratka z vsem, kar danes premore domači knjižni trg.
Medtem ko objavljamo seznam knjig, pozivamo Slovence, naj v zimskem času, ki je za čitanje najbolj prikladen, čim bolj obiskujejo to našo ustanovo, da bodo iz njene zakladnice črpali svoje znanje za življenje, ki vedno bolj zahteva celega človeka.
Neubauer Robert: «Ceylon», Reinach Salomon: «Apolon» — splošna zgodovina likovne u-met,iosti, Sekelj Tibor; «Vihar nad Aconcaguo«, Ceram C.W.:
«Pokopane kulture« (roman sta-rinoslovja), Mann Thomas: »Izpovedi pustolovca Feliksa Krul-la» (svetovni roman), Prušnik - Karel Gašper; »Gamsi na prelasu«, Nenječek Zdenek: «Zahodno od Panoj.je (sodobni Vomanb, *Hougron Jean: »Dikle iz Saigoha«, Putin' O-lav: »Olgoeyski fapjjeis (»oclofr; ni roman), * Koprivec Ignac: »Nevidna steza«, Lokar Danilo: »Sodni dan na vasi«, Godina, Ferdo; «Kriv(k Jgr^ehoVe Kristini«, Hudales ©siaV; «U-grabljeni bogovi«, Ilf in Petrov; »Dvanajst stolov«, Gnile-gos Romulo: «Dona Barbara«, Samokovlija Isak: »Salomonova črka«, Vialar Paul: »Morska roža«, Wells H. Q.; »Velikani prihajajo«, Kalinikov Josip: «Zenske in menihi« - I. in II. del, Roidis Emanuel: «Pa-pežinja Ivana VIII«, Pasternak Boris: «Doktor Zivago«, (v italijanščini).
GORIŠKO SLOVENSKO
Silvestrovanje
bo v PROSVETNI DVORANI.
Organizira ga klub »S. Gregorčič«. Igral bo oikesler COSMARO.
Vabljeni!
IZ SOVODENJ
Razdeljevanje paketov potrebnim občanom
Sovodenjska občinska uprava je te dni skupno z občinsko podporno ustanovo razdelila 50 občinskim revežem in gmotno potrebnim občanom darilne pakete z oblačili ter nakazili za zimsko pomoč revežem. Poleg tega razdeljujejo pakete, ki jih je vlaefe io-flala družihatn,	»o	mtd
Vojno izghb|le svojce V vojni. Takih paketov je oblast poslala 65.	.
i\i •V"-**1'
Nesreča motociklista na Travniku
Ob 10. uri se je pripetila na križišču Ulice Roma in Ulice Oberdan prometna nesreča, v kateri se je poškodoval 49-let-m motociklist Graziano Ro-bazza iz Pevme. Robazza se je s Travnika peljal proti Ulici Roma. Preden pa je zavil vanjo, se je zaletel v železen drog, ki sta ga nesla dva mladeniča. Do trčenja je prišlo, ker motociklist predmeta ni videl skozi orosen vetrobran Pri padcu se je potolkel po glavi. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga obvezali in poslali domov. Ozdravel bo v 25 dneh.
Ulico so že začeli popravljati
Čitajte in sirite
PRIMORSKI DNEVNIK
KONFEKCIJA Al C0RS0 - GORICA
';	CORSO	IT	ALI	A	7
Od 29. decembra dalje
SPLOŠNA LIKVIDACIJSKA RAZPRODAJA
vsega blaga po izredno nizkih cenah
Volneni plašči
ileliKa izbira ziinshib in
Volneni moški suknjiči Volnene moške hlače Srajce iz bombaža
od 4.900 lir dalje	
» 1.500	> p
p 780	» >
p 490	» »
> 6.800	> »
Dežnih piasceu
NAJBOLJŠA PRILIKA ZA NAKUP!
Natečaj
Goriško županstvo javlja, da so razglasili natečaj za sprejem ene socialne asistentke. Rok za vlaganje prošenj zapade dne 31. januarja 1959. Za podrobnejše informacije se lahko interesenti zglasijo na personalnem uradu na občini.
Kino v Gorici
CORSO. 14.00: «Benetke, mesec in ti.», A. Sordi in S. Koscina, cinemascope v barvah.
VERDI. 15.00:	«Desetica	v
ljubezni«1, C. Gable in D. Day.
VITTORIA. 15.00: «4. pešpolk«, R. Schneider in H. Moser, barvni film.
CENTRALE. 15.00: »Steza nasilja«, V. Heflin in T. Hun-ter, cinemascope v barvah.
MODERNO. 15.00:	»Zaklad
Pancha Ville«.
DEŽURNA LEKARNA
Najti bolj naivno žensko kot je bila Kristina Schneider iz Ul. Solitro, bi bilo težko, pa četudi bi jo iskali s povečevalnim steklom. Zadostovalo je, da je k njej prišla neznana ali bolje samo na videz znana ženska in že je ta segla v svojo torbo in. jemala iz nje prihranke. In zakaj? Zato, da bi kupila kozo, prašiča in tudi zemljo, ki je obstajala samo v fantaziji ali v goljufivih načrtih druge ženske.
Bilo je sredi decembra 1955, ko se je pri Schneiderjevi zglasila neka ženska in ji ponudila naprodaj lepo kozo. Zadostovalo bi pet tisočakov in vrhu tega bi ona vzdrževala kozo in Schneiderjevi prinašala dnevno liter svežega kozjega mleka.
Kupčija je bila sklenjena, a Schneiderjeva ni videla ne koze ne mleka. Nekaj dni kasneje se je ista ženska zglasila ponovno pri njej in je s svojo govorico prisilila Schnei-derjevo, da je tokrat kupila — prašiča Tudi tokrat je bila cena zmerna, to je 5000 lir, in tudi tokrat se je ženska ponudila, da bo pazila in zredila prašiča, dokler ne bi prišel čas za zakol ali za prodajo, seveda z dobrim izku-j pičkom.
Prašič za 5 tisočakov, je veselo vzkliknila Schneiderjeva ter je ponovno segla po denar in ga Ženski preštela na roko.
»Veste,« je po dolgem času ista ženska ponovno nagovorila Schneiderjevo, kateri je prišla trkat na vrata stanovanja, «kupila sem lep kos zemlje, tu v okolici Ul, Solitro in stane 150.000 lir. Toda dala sem samo sto tisočakov, ostalo pa bom plačala kasneje. Ce hočete, vam zemljo prodam. Za vas so pogoji kot vedno zmerni in sprejemljivi. Takoj mi izročite le 30.000 lir, ostalo pa boste plačali počasi v obrokih, ki jih boste brez dvoma zmogli. In tako bo zemlja vaša. Velja?«
»Velja,« je rekla Schneiderjeva in zopet segla po denar. «Toda oprostite,« se je sredi pogovora zmislila, «vas niti ne poznam. Kako pa vam je ime?« «Meni?» je začudeno vprašala ženska «Ce nočete zvedeti drugega, evo vam« In ženska ji je s čitljivo pisavo napisala na kos papirja, da se piše Rebez in da ji je ime Pierina ter da stanuje v Ul. Lamarmora 194.
Naenkrat pa se je Schneiderjeva zavedla, da je verjet-
Temeljito popravilo Ulice Giulia
ha ped zemeljska
liedc pclrcšlll ekresi 1SC milijenev
Dela bodo trajala 400 delovnih dni - Pereče vprašanje prevozov, ker bodo za časa del odstranili tramvajske tire
veda zahtevalo za potnike precejšnjo' žrtev zlasti v zimskih mesecih. Kljub temu pa bi bilo to v neki meri sprejemljivo, če se ne bi skrivala za tem predlogom druga velika nevarnost.
Ugotovljeno je bilo, da bodo potrebovali za to začasno rešitev vsaj 30 avtobusov, ki jih Acegat nima na razpolago. Zato so se baje odločili, da bodo dali začasni prevoz potnikov na teh progah zasebnikom. Toda tudi tržaška zasebna podjetja nimajo na razpolago toliko avtobusov, da bi zadostila tej potrebi. Govorijo pa, da nameravajo zasebniki začasno najeti določeno število avtobusov pri nekem podjetju v Rimu. Razumljivo je, da takšna rešitev skrbi predvsem tramvajske uslužbence in še posebno vozače, ki se bojijo, da jih bodo zaradi tega premestili na druga njim neustrezna delovna mesta.
Zaskrbljenost teh uslužbencev je razumljiva, čeprav ni nobene nevarnosti, da bodo zgubili službo. Obenem pa se iz tega načrta pojavlja |e druga nevarnost, ki bi znala biti usodna za občinsko mestno prevozno službo. Nekateri sindikalni predstavniki so izrazili zaskrbljenost zaradi izročitve zasebnikom začasnega prevoza na omenjenih progah, ker se bojijo, da ne bi bilo to začetek privatizacije mestnega prometa, Ti predstavniki se upravičeno sprašujejo, zakaj ne bi podjetje Acegat poskrbelo za namestitev tramvajskih tirov na levo ali na des.io stran ulice, dokler bi trajala dela na eni ali drugi strani ulice. V skrajnem primeru pa naj bi Acegat začasno najela določeno število avtobusov in naj bi še naprej upravljala te proge v svoji režiji. Ta rešitev bi jamčila u-službencem podjetja, da se zasebniki ne bi na noben način vrinili na to področje mestnih prevozov in bi bila vsaka nevarnost, da bi to priložnost izkoristili za začetek privatizacije mestnih prevozov odstranjena.
Ti dvomi nastajajo predvsem zaradi dejstva, da se je Acegat odločila izročiti zasebnikom avtobusno službo, ki bo nadomestila tramvaje, ki sedaj vozijo po Ulici Giulia, namesto da bi sama še naprej upravljala te proge. Res je, da vprašanje vzdrževanja prometa po ulici, ki je potrebna temeljitega popravila oziroma obnovitVe vseh podzemeljskih naprav in celotnega cestišča, ni tako enostavno. Res pa je tudi, da če ga lahko vzdržujejo zasebniki, zakaj ga ne bi v enakih pogojih vzdrževalo še naprej podjetje Acegat, ki ima na razpolago zadostno število strokovnega osebja in dolgoletne izkušnje na področju mestnega prometa.
Ulica Giulia je ena najbolj prometnih dohodnih ulic, ki vežejo središče mesta s Sv. Ivanom in drugimi predeli mesta. Ulica je v zelo slabem stanju in je skrajni čas, da jo temeljito popravijo ter u-redijo vsa podzemeljska dela in cestišče. Toda dela ne zanimajo santo občinskega tehničnega urada, ki mora urediti cestišče, strugo potoka, ki teče pod ulico in kanalizacijo, ampak zanimajo tudi v veliki meri podjetje Acegat, ki mora posTcrbetUza ustrezna prevozna sredstva v nadomestilo tramvajev, ki ne bodo mogli voziti, ko bodo glavna dela v teku. Po izjavah občinskega odbornika za javna .dela sta tehnični urad in A-cegat pripraVila že vse načrte. Dela bodo stala okrog 150 milijonov lir in bodo trajala
najmanj 4.00 delovnih dni, a-li okrog poldrugo leto.
Najtežje vprašanje, ki je nastalo. glede splošne ureditve Ulice Giulia, je ureditev prometa, da ne bo prebivalstvo Sv. , -vana in sosednih mestnih predelov ostalo brez prevoznih sredstev. Pomisliti motimo, da vozijo . po tej ulici tli tramvajske proge, in sicer št'. 3, 6 in 9. Tramvajski tiri so nameščeni v sredini ulice. Po načrtu tehničnega urada bodo morali biti odstranjeni, dokler" bodo trajala dela. Za nadomestilo tramvajev je A-cegat predlagala, naj bi postavili avtobuse,' ki naj bi vozili v nekaterih odsekih po levi' ali po desni strani ulice, na drugih odsekih pa naj bi se proge prekinile in h4j bi potniki prestopali z enega avtobusa na drugega. To bi se-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiviiiiiNiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiii
Izpred sodišča
Pevski zbor aProsek-Kontovel« priredi s sodelovanjem godbe v dvorani na Kontovelu v petek 26. t. m.
KONCERT UMETNIH IN NARODNIH. PESMI
Začetek ob 17. uri.
Vljudno vabljeni.
KINO SKEDENJ
predvaja danes 25. t. m. ob 16. uri cinemascope film:
'Trt m m ij divji cvet
(Tammy fiore selvaggio)
26.
t. m. ob 16. barvni film:
uri
Gospa hoče krznen plašč
(La signora vuole il visone)
Vošči svojim obiskovalcem vesele praznike
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 25. t. m. ob 16. uri Lux barvni film:
Tajfun na Nagasakiju
(Tifone su Nagasaki)
Igrajo: JEAN MARAIS, DANIELLE DARRIEUX in KISHI KEIKO
V petek 26. t. m. ob 16. uri barvni film:
CILJ BURMA
(Obiettivo Burma) Igra ERROL FLYNN
Vsem svojim obiskovalcem želi vesele praznike
Spretna gotfufivka izkoriščala dobrodušnost in naivnost ženske
Izposodila si je pri dobrotnici denar, da si kupi kozo, prašiča in celo
v
zemljišče, nato pa je izginila kot kafra - Sest mesecev zapora za pokoro
manj zemljo, katere v okolici obljudene Ul. Solitro sploh ni bilo. In vrhu tega je izročila domnevni Rebčevi tudi 10.000 lir, ^er jo je ta prosila
Isti sodnik se je moral u-kvarjati tudi s sporom zaradi umazanega stranišča, ki je bilo za skupno uporabo med Marijo Koren por. Drašič in
z izgovorom, da je moral njen j Antonijo Kontič, obe iz Vi-mož za dejanje, ki ga ni sto- demske ulice
ril, v zapor. Vse je tovej smrdelo po nepoštenosti in ko je hotela pogledati, kje ženska stanuje, je spoznala, da v Ul. Lamarmora, kratka in z majhnim številom hiš, sploh ni bilo navedene številke.
Zato je zadevo prijavila policijskim organom, ki so žensko identificirali za 63-letno Giulio Truant iz Ul. Scompa-rini. Ta se je sicer med sodno preiskavo skušala izgovarjati na Več načinov, a vselej je morala priznati, da je vendarle nekaj resnice v besedah Schneiderjeve. In tako je morala pred sodnika pod obtožbo prevare, a ženska se ni prišla zagovarjat. Vseeno pa jo je sodnik spoznal za krivo in jo obsodil na 6 mesecev zapora in 4000 lir globe.
Zenski sta se večkrat sprli zaradi stranišča. Medsebojno sta se obtoževali, da ga puščata umazano in aprila 1956 je prišlo do spora z zaušnicami, v katerega se je vmešala tudi Kontičina hči Antonija por. Bergog. 11 dni kasneje se je iskra spora vnela in tedaj so zaušnice padale s precejšnjim tempom.
Posleaica je bila, da je morala Drašičeva pred sodnika pod obtožbo žalitve, groženj in tudi pretepa v škodo Konti-čeve. Zensko pa je sodnik spoznal za krivo samo prve točke obtožnice in jo zato obsodil na 10 tisočakov globe ter na povračilo škode v znesku 18.000 lir. Ostalih dveh obtožb pa jo je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
Danes posluje ves dan in ' no postala žrtev prevare Ne ponoči lekarna Soranzo. Kur koze in njenega mleka ni ni-zo Verdi 17. Telefon 28-79,	1 koli videla, ne prašiča m še
II1II1IIMIIII Ulil Minil IIIIIIIIMIIIIIllllMllinillllllnMIlInllMMIIIMIIllllllMIIHlIlllllIIIIIIIIIMIIIlllll
Izpred kazenskega sodišča
Tudi obljubljanje služb pri Acegatu donosen posel
Funkcionar mestnega podjetja obsojen na 4 mesece in pol zapora pogojno
Marsikdo meni, da je mestno podjetje Acegat zlata jama, v katero je treba na vsak način priti zaradi stalne in dobro plačane službe. Zato ni nič čudnega, če skuša kdo koga podplačati, da bi mu preskrbel mesto tako za delavca ali še bolje uradnika In po navadi, kdor ima kako vidnejšo službo pri tem podjetju,'je cilj teh prošenj
Dr. Gaetano Puma od Sv. M.M. <sp. je bil uradnik Ace-gata, dodeljen odseku za izplačevanje mezd. Ta je poznal lastnika bara «CC» na Borznem trgu in nekega dne je baje rekel, da bi lahko spravil v službo dve osebi pod pogojem seveda, da mu dasta na račun vsak Po 50.000 lir, ki bi jih rabil za podplačeva-nje neke neimenovane osebe. Ta oseba naj bi bila kompetentna za namestitve.
Lastnik bara Angelo Tom-masini je bil takoj pripravljen priporočiti Marijo Minuti iz Ul. Tiepolo in Franca CoUovicha iz Ul 30. oktobra in je res izročil v dveh obrokih Pumi zaželeno vsoto. O-
bakrat je Puma izdal potrdilo, a na drugem je napisal dobesedno «sprejemam ljubko posojilo«. In z besedo ljubko se je hotel mož sedaj rešiti hude obtožbe prevare. Izjavil je, da ni sprejel denarja zato, da bi koga spravil.v službo k Acegatu, pač pa kot posojilo. Tommasini mu je res večkrat posojal denar in mu ga je posodil tudi takrat, ko je na potrdilo napisal «ljubko«. S tem je hotel samo potrditi, da Tommasini ne zahteva obresti.
Vse pa je prišlo na dan, ko se je Tommasinijeva žena zglasila pri predsedniku Acegata odv. Senigalii in. se pozanimala za službo obeh priporočenih oseb. Iz tega se je razvila preiskava, ki je spravila Pumo pred sodnike. t
Njegovo tajenje pa mu ni
pomagalo nič, ker so ga sodniki spoznali za krivega obtoženega dejanja in ga obsodili, pa čeprav pogojno z nevpl-
som kazni v kazenski list, na 4 mesčce in pol zapora in na 3000 lir globe.
Kino v Križu
Danes 25. dec. ob 16.30
(Cenerentola a Parigi)
AUDREY HEPBURN, FRED ASTAIRE
Jutri, 26. t. m. ob 16.30
Gusarji
Južnega križa
(I pirati della Croce del sud)
YVONNE• DE CARLO, JOHN IRELAND
predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 15. uri Titanus zabavni film:
'u	(Ti
-. U'..-.	^
-
- /M.
■Jf;, ...
|8
PEPPINODE FILIPPO
SYLVA KOSCINA	/C	m
RENATO SALVATORI M	\
PAOLO STOPPA W \ DOLORES PALUMBO W t*
RossEtmcoMO m.
tTnapica M	^
slara
mati
(La nonna Sabella)
rSPENCERTRACT-ROBERT WAGNER
V petek 26. t. m-ob 15. uri barvni film:
«
G0RA>
(La montagna)
Vsem tvojim obiskovalcem želimo vesele božične praznike
Izkop vindišarjev
Pravzaprav o tem «pro-blemu» ne bi bilo treba izgubljati besed. Trik je tako očiten, da ga otrok spregleda.
Toda beseda «vindišar» je bila prav ta čas spet Predmet žolčne razprave v dunajskem parlamentu. In navsezadnje je parlament predstavništvo avstrijskega ljudstva: če so nekateri poslanci, pa čeprav skrajno reakcionarni, uporabljali «vindišarje» za argument v svoji nacionalistični kampanji proti Slovencem, potem pač marsikdo te zvijače še ni spregledal. Ali pa so jo in jim prav pride.
Kdo in kaj so «vindi-šarji*?
Za razumevanje te čudne besede je treba poseči nekoliko v zgodovino. Temeljita razprava slovenskega znanstvenika Lojzeta Udeta «Teorija o vindišarjih*, ki je izšla leta 1956, nam nudi obširno in natančno gradivo o nastanku in razvoju tega pojma.
Nemci sc svoje vzhodne in južne slovanske sosede, torej tudi Slovence, že od vsega začetka označevali z imenom »Vinedi* ali «We-nidij, ali «Winidi». Domnevajo, da so jim dali to ime po staroevropskih Venetih.
Bo konca 18. stoletja so celo slovenski oisci imenovali Slovence, kadar so govorih o niih v nemškem jeziku, <Windische», ker je bila pač to nemška označba za Slovane, oziroma Slovence nemlph. (Trubar, Megiser, Valvasor). V 18. stoletju dobiva naziv «Win-disch» trojen nomen: ozna-1. vse Slovane, 2. vse Slovence in 3. za razhko-vdnie od. nemških sodeže-lejaov nbs»bei koroške in P'OV*r»te.
Te tri steonie nazorno i-rr3'T*\ «w\n-dlscho do 19. stolet.ia. Vse-t/^a n°oiva pa ostane vedro jstn:	notnenl
p°nsr,u i^Tfiz za Slovenca in slovensko.
Krko je torej moglo pri-11 do teorije o »vindišarjih* kot posebni narodnostni skunini, ki ni ne slovenska in ne nemška?
Najprej je poziv «win-disebj. irp°l tudi socialni značpi. Ker je bh fevdalni Posood Nemec, tlačan pa P'ovenec, je pomenil «vtn-dišar» razen slovensko govorečega človeka tudi socialno niž5ega. v 19. stoletju. ko ie dobil oanger-menski nacionalizem posebno na Koroškem surove oblike, je nomenilo slovenstvo že samo po sebi hekaj nižjega in manjvrednega. v tem času je dobil izraz »\vindisch* svojo «t>ravo» vsebino. Otrokom, ki so v šoli spregovorili slovensko besedo, so obesili okrog vratu napis: «Ich bin ein windischer Esel* iJaz sem slovenski osel). Učitelji so don<ATedovali o-trokom. da je nemščina hekai	slovenščina
ba nekaj »kmečkega grdega*.
»Reakciia Slovencev na tako žaljivo obnašanje je bila seveda kaj različna po socialni moči. po moralni sili, po zavesti*, piSe ude v.omenieri razoravi. »Močnejši so se nnrli. slabotnejši so klonih, se začeli sramovati svojega jezika in so imeli za svoio nai-Več.io socialno dolžnost, naučiti se jezika nemških gospodov. Poslali so. kakor jim pravijo zavedni Slovenci — nemčurji*.
Ko je pojav nemčurstva Postal pod vedno večjim socialnim in političnim Pritiskom množičen, so bili šele ustvarjeni pogoji za Rojstvo teoriie o vindišar-Jin kot — »narodu*.
Razvoj te »teorije* kaže dve stopnji- 2e v drugi
I ni. »Nemcem prijazni* Slovenci po njegovem mnenju niso pravi Slovenci. «V nasprotju z nacionalnimi I Slovenci so vmesna plast, ki je po pokolenju in jeziku mešana, po svoji usodi, življenjski in kulturni povezanosti z Nemci pa sodi narodnostno prej k Nemcem kot k Slovencem, če sami sebe imenujejo s starim nazivom »\Vindi-sche», ki ni psovka, temveč časten naziv, tedaj sledijo le staremu, častitljivemu izročilu...*
To je torej zadnja in najnevarnejša razvojna stopnja teorije o vindišarjih. Nemčurstvo je dobilo s tem neko čisto novo, seveda u-mišljeno, moralno opravičilo. Kdor je zatajil slovenstvo, je s tem sledil samo «staremu častitljivemu izročilu*, le »naravni težnji k nemštvu, ki je lastna koroškim vindišar-jem...*
V praksi je pomenila teorija o vindišarjih kot posebni narodnostni skupini seveda zgolj olajšanje po-nemčevalnega procesa. Koroške Slovence so umetno razcepili na dve neenaki polovici, na Slovence in «Windišarje* torej, od katerih so bili seveda «vin-dišarji* mnogo dovzetnej-ši za ponemčenje.
Danes se uradna Avstrija več ne poslužuje tega bedastega in lažnivega izraza, kadar je govora o slovenski manjšini na Koroškem. Ničesar pa ne stori, da bi tudi na dvojezičnem ozemlju prenehali uporabljati «vindišarsko» zvijačo. «Vindišarstvo» pomeni namreč danes za mnoge Slovence nekako zatočišče pred očitkom ne-avstrijstva in veleizdajstva. Nacionalistične organizacije, ki so na Koroškem zelo močne, so v dolgoletni agitaciii povzročile nekako identifikacijo slovenstva in protiavstrijstva. Zavednim Slovencem te organizacije odkrito groze, da «bo prišel čas maščevanja* in da jih bodo «kaj kmalu pregnali oreko meje*, medtem ko «vindišar1i* uživajo vse mogoče ugodnosti in časti. Tako je «vindišarstvo» danes politična, ne narodnostna označba. »Vindišar* je človek, ki je iz političnih, socialnih ali gospodarskih razlogov zavestno zatajil svoje slovensko poreklo ali pa je zaradi neprestanega psihološkega pritiska oslabel v svoji narodnostni zavesti in danes res ne ve, ali je Slovenec ali ne.
Ta sloj je danes zgolj germanizatorska vprega, dobrodošel izgovor za vse tiste, ki zagovarjajo nemški značaj Koroške. Ta amfibijska zagozda je obenem ena izmed najbolj vidnih posledic neprestanega nacionalnega pritiska in žalostna karakteristika pogojev, v katerih živi danes slovenska manjšina na Koroškem. Ti pogoji onemogočajo ustalitev naravne "in enakopravne dvojezičnosti v deželi.
Kako natanko tako si nemški nacionalisti dejansko razlagam to vlogo «vin-dišarjev*. je dokazal sam njihov duhovni oče Wut-te, ko je v svojih publikacijah po nac'stični zasedbi Avstrije in Gorenjske «ugotav)ial», da je meja «vindiše.rskega naroda* na Karavankah, ki je ta «nnrod» vse dot.ltj nepre-nehno in naravno ločila od slovenskega naroda — oad-la m da Karavanke odtlej ljudstva, ki naj se «vrne» v okolje nemškega naroda, nič več ne ločijo, marveč — družijo, še več: Ko so sami hitlerjevci leta 1938 uprizorili svoje »ljudsko štetje* na Koroškem, kier so Avstrijci še nekaj let prei našteli * nekaj nad
Skupina izletnikov v Pompejih. Na desni je Ferraresi, tisti, ki trdi, da Je videl Ghia-nija noč po umoru v vlaku med Rimom in Milanom. Na levi pa je njegov prijatelj Lasso, ki dela v isti tovarni kot Ferraresi. Tudi on se je vozil omenjeno noč z istim vlakom, vendar pa zanika, da bi se česa spominjal.
Po deseturni neprekinjeni seji sprejet zakon
Tudi ženske bodo volile v republiki San Marino
V zakonu pa so nekatere povsem nedemokratične postavke, zaradi katerih se je levica protivila njegovemu sprejemu
SAN MARINO, 24. — Pozno v noč po desetih urah nepretrgane seje je veliki ’ švet republike San Marino odobril novi volilni zakon. Za zakon je glasovalo 83 svetovalcev večine, ki jo sestavljajo demokristjani, socialdemokrati in neodvisni socialisti, manjšina socialistov in komunistov je zapustila zbornico še pred končnim glasovanjem. Pred tem je bilo nič manj kot 57 glasovanj o popravkih zakona, ki jih je večinoma predložila manjšina. V zakonu je več novosti, med temi tudi ta, da bodo odslej v republiki San Marino volile tudi ženske.
Odkar se spominjajo, v republiki San Marino še ni bilo tako dolge seje velikega sveta in toliko glasovanj. Tajnik za zunanje zadeve prof. Federico Bigi je izjavil, da je manjšina izvajala obstrukcijo, ko je zahtevala razpravo o vsakem členu ter predlagala popravke. Predstavniki vlade pa so razpravo prepečevali ter zbornico silili, da takoj sprejme zakon.
Dejstvo da prinaša zakon volilno pravico tudi ženskam, je gotovo v načelu napredno. Toda v zakonu je še vse polno točk, ki nimajo z demokratičnostjo in naprednostjo nikake zveze. Tako je na primer določeno, da bodo lahko volili državljani San Marina,
ki bivajo v inozemstvu, toda samo tisti, ki prebivajo v ZDA, ne pa tudi v raznih evropskih državah, kot je to zahtevala manjšina. Ob sprejetju novega zakona so seveda lahko veseli predvsem sedanji oblastniki republike, to so demokristjani in njihovi zavezniki.
Francozi zapravijo 120 milijard za božič
PARIZ, 24. — Francozi izdajo 120 milijard, t.j. tridese-tino svojega zaslužka za božična darila. Denar gre predvsem za »klasične« darove (parfumi, torbice, kravate itd.) ter za igrače, sladkarije, likerje, šampanjec ter voščilne razglednice. Po poizvedbah državnega inštituta za statistiko se 24 odstotkov Francozov udeleži polnočnic, 56 odst. se udele-
itiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiilliiiiliiiiiiitlfiiiiiiiiiiiiiiiliHiiiliiiiiiiitrnifiiii
fniiiiiiiiiiiiiliaiiiimiiiitiiiiimmiiiiimmmiiniMitiiiiifmintmiiiimitiiiiiiHtniMiiimiiM
Novo poglavje v preiskavi o aferi Fenaroli
Carlo Inzolia je bil iz Milana	vRimv zapore
Nova osebnost v vsej aferi je zdravnik prof. Carlo Savi, ki mu je Fenaroli obljubljal milijone, če bi njegovi ženi «pomagal» na oni svet
polovici pre.išryega stoletja 20.OČ0 Slovencev, ker je vse So se celo v avstrijskem or'
Parlemertu pojavili »učenjaki*, ki so trdni, da je razlika med koroškim, štajerskim in kranjskim narečjem na eni strani ter slovenščino na drugi strani tako vehka, da ni več moč govoriti o istem narodu. Po niihovem je bilo torei na Slovenskem najmanj sedem narodov, ker imaio Slovenci pač sedem velikih narečji. »S tem bedastim govoričenjem ie obračunal slpvist Fran Miklošič, ko je leta 1888 v parlamentu izjavil:	»Vpraša-
nje razlike med slovenščino in kraniščlno je enako vprašanju, ki bi ga mo-l?li postaviti glede razlike med švabskim narečjem in visoko nemščino...*
Toda argument jezikovne različnosti Nemcem še ni zadoščal. Nemčurstvo je le §e bilo obteženo s kompleksom manjvrednosti, razlika med slovenstvom in nemštvom Je bila le še prevelika. Treba je bilo skonstruirati nekako vmesno stopnjo, stopnico k nemštvu — »vindišarsko nacijo*.
To uslugo je napravil germanizaciji dr. Martin Wutte v svojih »razpravah* po prvi svetovni voj-
o-taio šlo pod streho «vin-dTarjev* ali enostavno Nemcev. se jim tako razlikovanje ni zdelo nič več potrebno, in so za Slovence kvalificirali okrog 45.000 ljudi, ki jim Je bilo eno-štavno namenjeno iztrebljenje, vse ostale pa enostavno za trdne Nemce. Hitlerievcem »vindišarji* res niso bili več potrebni, porodili so se na novo zdaj, ko si morajo avstrijski nacionalisti vsaj na videz nadeti krinko — formalne in zlagane demokracije.
SLAVKO FRAS
 --«f»--—
Pri razdeljevanju zavojev 4 otroci mrtvi
MANAGUA (Nicaragua), 24. — Ko so v neki šoli delili božične zavoje, ki jih je soproga predsednika republike darovala za uboge otroke, se je v neko šolsko sobo nagnetlo mnogo ljudi Tla so zaradi teže popustila in pri nesreči so štirje otroci izgubili življenje, mnogo jih je pa ranjenih. V neki drugi šoli v Ma-nagui pa so gasilci komaj zadržali množico, ki je rinila v šolo, da bi se polastila igrač.
MILAN, 24. — Davi že ob 7. uri je komisar dr. Scire zahteval od postajnega načelnika, naj mu da v vlaku, ki, odpelje ob 7.35 iz Milana v Rim, na razpolago kupe v drugem razredu. Sicer skromni zahtevi postajni načelnik ni mogel kar tako enostavno u-goditi. Vedeti je namreč treba, da danes ogromno ljudi potuje. Toda zaradi izrednega primera je pač naročil, naj v vlaku, ki se je pripravljal, prihranijo 1 kupe prazen. Ker bi ljudem težko šlo v glavo, da ne bi smeli kupeja zasesti ob prenapolnjenosti vlaka, so oddelek zasedli kar policaji.
Carlo Inzolia je prispel na vlak nekaj minut pred odhodom. Pripeljali so ga štirje agentje javne varnosti in na epega od teh je bil priklenjen. Da ga ne bi preveč o-pazili drugi ljudje, so Inzolio pripeljali na kolodvor pri nekem stranskem vhodu ter skozi neki urad. Ko ga je kak fotograf le opazil in fotografiral, je Inzolia postal zelo hud ter začel kričati, naj ga puste pri miru.
Okno in vrata kupeja, v katerega so spravili Inzolio, so bila zagrnjena. Vlak je odpeljal točno po voz. redu in prispeti mora v Rim ob 16.35. Verjetno pa bodo z Inzolio izstopili na kaki postaji pred Rimom, da se tako nekoliko izognejo radovednosti rimskih novinarjev in • fotografov. Inzolia se bo v zaporih Regina Coeli pridružil Fenaroliju in Ghianiju.	-
Ne glede na to, koliko je Ohiani kriv ali ne v vsej stvari — in sedaj še Inzolia — i je moglo vendar priti n| dan, d® se Fenaroli res ne more postavljati s kakimi visokimi moralnimi kvalitetami In čeprav nove izpovedi dr. Carla Savija ne morejo direktno odkriti materialnega morilca Fenarolijeve žene, so vendar take, da morajo Fena-rolija streti.
Dr. Savi se je seznanil Fenarolijem in njegovo ženo že 1. 1945. Fostal je njun hišni zdravnik. Savi ima 51 let in je privatni docent za porodništvo in ginekologijo in je Lombardiji zelo poznan. Ima dve ordinaciji, eno v Galla-rate drugo pa deli v Milanu z dr. Gaddom Trevesom, k je postal širšemu občinstvu znan po svojih nastopih na tele /iziji v oddaji «Odnehaš ali nadaljuješ?«. Sodeluje tudi v bolnišnici in nekaterih zasebnih klinikah. Zdravnik je postal s Fenarolijem zelo prijateljski, toliko, da si je celo 1. 1950 pustil od stavbe nika izvabiti pet milijonov kot »dobro investicijo* za ne ko gradnjo v Rimu. Od tega denarja je Savi prejel šele milijon, vendar pa za ostale štiri Fenarolija ni priganjal.
Lansko poletje sta bila dr. Savi in Fenaroli zopet pogosteje skupaj. Fenarolijeva žena je bila že dlje časa v Rimu, kamor se je preselila, medtem ko je Fenaroli nastopal v družbi ljubimke Ama-
lie Inzolie, ki je bila sicer poročena. Ko so nekoč izven Milana balinali, je Fenaroli mimogrede dejal Saviju, da je prejel pismo žene, ki sporoča, da je spet bolna in da se boji, da ima raka na jetrih. Vse je le še vprašanje mesecev... Zdravnik stvari ni jemal tako tragično, ker je ženo in njene podatke precej -dobro poznal. Hotel je tudi te svoje
DR. CARLO SAVI
pomisleke povedati Fenaroliju toda videl je, da ta ne -kaže volje, da bi se mogel s tem zadovoliti. Zato ga je dr. Savi pustil, naj se kar razgovori.
»Dolgujem ti štiri milijone, je nadaljeval Fenaroli. Toda dal ti bom še mnogo več deset, dvanajst milijonov, če pomagaš moji ženi umreti. Ti veš, da je zelo bogata in nas napravi lahko bogate. Zavarovana je za 150 milijonov. Ce umre, so ti milijoni moji. Kaj pa je tebi ena pogrešena injekcija...« Zdravnik je ostrmel in ni vedel, kako naj si tolmači te besede. Vsekakor ga je prekinil in odšel.
Teden pozneje sta se videla Tn tedaj j*e bil s rolijem tudi Sacchi. Hladno sta se pozdravila in stavbenik ja spet začel isto stvar: »Zares je Marija bolna. Videl sem jo. Zbuja usmiljenje. Moje srce tega ne vzdrži. Zakaj mora še naprej trpeti? Pomisli, ena sama injekcija. Saj vi zdravniki se vendar lahko enkrat zmotite, ali ne? Ena injekcija in vsi naši problemi so rešeni*. Ko je zdravnik presenečen molčal, je Fenaroli nadaljeval potiho: «No dobro, če ne ma raš tl, bom pač poiskal koga drugega, ki bo imel manj pomislekov«. Tedaj sta se Savi in Fenaroli zadnjikrat videla. Mesec pozneje je bila Marija Martirano umorjena.
Ko ja Savi slišal za umor in ko je prišla na dan še obtožba, da je Fenaroli Ghianija najel za umor, se je zdravnik spomnil razgovora s »tavbenl-kom. V aoboto je prišel na sodnijo in stvar povedal preiskovalnemu sodniku. Zaslišanje je trajalo dve uri.
V torek ni hotel na vpraša nje novinarjev odgovoriti, ali je prišel v soboto na sodnijo prostovoljno ali je bil poklican. »Tega ne boste nikoli iz-
vedeli*, je odgovoril. Vsekakor se je videlo, da mu ni nič kaj všeč, da je postal v taki zvezi »slaven«.
RIM, 24. — Carlo Inzolia in agenti, ki so ga pripeljali iz Milana, so izstopili na postaji Ortc ob 15.25. Na postaji je bilo mnogo fotografov, ki so Inzolio »obstreljevali« s flashi. Inzolia je s spremstvom takoj vstopil v avtomobil «Alfa 1900», s katerim se je odpeljal proti zaporom Regina Coeli v Rimu. Avto sta spremljala dva agenta na motorjih ter še en policijski avto «1100». V «1900», ki ga je vozil dr. Costa, se je peljal tudi dr. Scire ter dva podčastnika.
 «»--------
Slabo vreme po vsej
BENETKE, 24. — »Visoka voda« v Benetkah je danes na Trgu sv. Marka dosegla višino 6o cm. Voda je preplavila tudi mnogo beneških ulic ter tako preprečila promet pešcev. V mnogih trgovinah je nastalo precej škode, ker je voda prišla precej nenadno ter dosegla blago, ki je bilo na tleh.
Močna plima se je poznala po vsej pokrajini vzdolž obale in po notranjosti dežele je marsikatera voda prestopila bregove.
O močni plimi poročajo tudi z nasprotne strani, to je iz Ligurije. Ponekod je voda dosegla tudi ceste ob morju.
O močnem deževju poročajo skoraj iz vseh krajev po Italiji. Reka Pad je ponekod že močno narasla, tako da povzroča zaskrbljenost.
Iz Bočna poročajo, da v višinah nad 800 metrov sneži. V kakih desetih urah je v Cortini zapadlo 30 cm svežega snega. Na prelazih čez Dolomite pa je do dva metra snega. Tudi v Apeninih je v višjih legah sneg.
ži tradicionalnih «reve:llons» in 20 odst. jih spi ali dela.
Letalo strmoglavilo osem oseb mrtvih
BUORNEMOUTH (Anglija), 24. — Potniški štirimotornik «Bristol Britannia« je strmoglavil v bližini Christchurcha v Hampshiru. Na letalu je bilo II oseb. Lef je bil namenjen vežbanju osebja na letalu, toda zaradi megle je prišlo do nesreče. Tri od oseb na letalu so se rešile in spravili so jih zaradi ran v bolnišnico, osem pa jih je pri nesreči našlo smrt.
NEAPELJ, 24. — Popularni ameriški igralec Bob Hope, ki je včeraj prispel v Neapelj, bo prebil božič med 4000 mornarji letalonosilke «Forrestal». Ta letalonosilka bo ostala v neapeljskem pristanišču do 6. januarja.
Violetta Prohorova, nekoč čl» nica moskovskega baleta, ki je bila Stalinu tako pri srcu, da Je kot prva dobila dovoljenje, da odide iz SZ in se poroči s tujim državljanom, se bo sedaj poročila v Lond onu z neapeljskim odvetnikom Fernandom Savaresejem. Pred tem Je bila te poročena z Angležem Elvinom ter Američanom Weinbergerjem.
iiiiniiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiuuiiiiiitiiiiiiliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii
Dve žrtvi poklica v Ljubljani
Zdravnik dr.Franjo Butolen ustreljen na polikliniki
Poblazneli krojač Ciglar je ustrelil poleg zdravnika, tudi medicinsko sestro Zinko Deči
V ponedeljek ob 19. uri je prišel na Polikliniko v Ljubljani krojač Ciril Ciglar iz Sta-nežič. Ura je bila točno 19.15. ko je vstopil v čakalnico rev matološkega oddelka. Ze večkrat je bil tu. V njegovi zdravniški knjižici je pisalo, da je rojen 1933. leta, da je po poklicu krojač in da je zaposlen pri podjetju »Modna oblačila* v Ljubljani.
Pozvali so ga v ordinacijo. V službi sta bila tedaj dr. Franjo Butolen in medicinska
sestra Zinka Deči. Odtlej samo domnevajo, kaj se je zgodilo v ordinaciji. Domneva je takšnale: krojač Ciril Ciglar je zahteval zdravniški stalež. Zdravnik je le-tega najbrž odklonil, češ da nima razloga, Ciril Ciglar je potegnil revolver. Ni ugotovljeno, na koga je prvo streljal. Vse kaže, da je najprej ubil Zinko Deči, ki je ušla iz ordinacije na hodnik. Zločinec Ciril Ciglar je stekel za njo in jo podrl s strelom. Potlej se je vrnil v ordinacijo in sedemkrat ustrelil proti dr. Butolenu, mu zadal z nožem več globokih ran v trebuh iU zasadil nož tudi v očesni votlini. _ ~	*.	*■
Po zločinu se je krojač Ciril Ciglar skril v sosednji prostor. Organi javne varnosti, ki so
Myrlam Bru ter Horst Buchholz, ki nastopata v filmu »Vstajenje* — film Je sedaj na sporedu tudi v Trstu, — sta se pred kratkim tudi poročila.
na upravi res vzel delovno knjižico,
V soboto ga v Mednem niso vjdeli. V nedeljo je spet prišel in v ponedeljek je bil ponovno v delavnici. Nekoga je prosil za kolo, baje se je šel odjavit na vojaški odsek v Šentvid. Potem pa je zopet prišel nazaj in začel pospravljati svoje stvari v kovček in aktovko. Govoril je zelo malo.
Obratovodja Ciril Zorman je dejal, da ni mogel verjeti Ci-glarjevem zločinu, dokler ni dobil časopisa in prebral prvo poročilo. Ciglar je bil samski.
Zvedelo se je tudi, da je Ljudska milica Ciglaru že pred dvema ali tremi meseci odvzela pištolo. V obratu v Mednem je namreč nekaj Zmanjkalo in obratovodja si
prišli- takoj na kraj	vze,	čas	in	temeljito	pre-
»o ga pozval*, naj se preda. -<leda, vse koti-ke Ko sQ u. Ciglar tega m hotel takoj storiti, saj je še polnil pištelo in j« ni hotel odvreči. Na poziv, da bodo streljali, se je predal.
Odpeljali so ga na tajništvo za notranje zadeve. Pri zasliševanju je zelo zmedeno odgovarjal. Zločin je priznal s pripombo: »Pravica se je izkazala*.
Zločinec Ciril Ciglar kaže znake duševne zmedenosti.
V podjetju «Modna oblačila« so povedali, da je zločinec Ciril Ciglar delal v njihovem obratu v Mednem. Obratovodja je dejal, da je Ciglar delal pri njih skoraj tri leta. Kot delavec je bil še kar priden, čeprav bolj počasen. Le včasih se je čudno obnašal, se zagledal skozi okno in tožil, da ne more delati. Bolehal je večkrat in bil tud: v bolniškem staležu. Minuli petek dopoldne se je v delavnici sprl z vodjem skupine; sporekla sta se nekaj zaradi dela. Ciglar je vpil: «Ne boste me komandirali*. Obratovodja, ki je miril ta spor, mu je dejal, naj dela, če pa noče delati, naj gre na upravo po delovno knjižico.
Nekaj časa je potlej še delal, nato pa zapustil obrat in
krat odprli Ciglarjev kovček, so v njem našli pištolo. Zorman je to najdbo prijavil Ljudski milici, ki je pištolo tudi res odvzela, ker Ciglar ni imel dovoljenja za nošenje o-rožja. Toda Ciglar je očitno v tem kratkem času uspel dobiti novo pištolo, s katero je napravil ta ogabni zločin, kakršnega v Ljubljani ne pomnijo.
Svojcem dr. Butolena, ki je imel tudi v Trstu prijatelje in študijske tovariše, izrekamo iskrene sožalje.
Osem smrtnih žrtev pri trčenju avtobusa
PULASKI (Tennessee), 24. — V bližini Pulaskija se je neki avtobus z 19 osebami zaletel v dva kamiona ter se pri tem vnel. Avtobus je hotel prehiteti kamion, toda zaradi megle šofer ni opazil, da prihaja z nasprotne strani drug velik kamion s prikolico. Trčenje je bilo neizogibno in pri nesreči je bilo osem smrtnih žrtev, 12 oseb pa je ranjenih.
Brigitte Bardot na sedmem mestu
Brigitte Bardot ni ic nikoli filmala v Holly-voodu, toda anketa, ki jo je »Motion Picture Herald« izvedel pri lastnikih kinematografov v ZDA, je postavila francosko igralko na sedmo mesto v seznamu najbolj popularnih filmskih igralcev v ZDA. Po tej anketi so najbolj popularni filmski igralci v ZDA tile: 1. Glenn Ford, 2. Elizabeth Taylor, 3. Jerry Lewis, 4. Marlon Brando, 5. Rock Hudson, 6. William Holden, 7. Brigitte Bardot, 8. Yul Brynner, 9, James Ste-wart, 10. Frank Sinatra. Anketa je obenem pokazala, da ameriško občinstvo vedno bolj privlačujejo komični filmi kot pa tisti, ki se odlikujejo z oznako «sexy».
Zahtevajo po tono premoga za angleške upokojence
Angleški rudarji v Doncasterju v Yorkshiru so od vlade zahtevali, naj daruje vsakemu angleškemu upokojencu tono premoga za božič. Vlada tega predloga še ni sprejela. Ce bi ga sprejela, bi imel vsak upokojenec za božič lepo toplo, a na drugi strani bi se znatno zmanjšale velike količine premoga, ki ga je sedaj v skladiščih nakopičenega že 19 milijonov ton, pa ga ni mogoče prodati.
Ne bo odstopil Hiro Hito
Neki japonski list je napisal, da je možno, da bi cesar Hiro Hito po poroki prestolona* slednika Akihita odstopil. Ministrski- predsednik Kiši pa je to vest "zanikal.
Neapeljski zdravnik bo igral T. Powerja
Doktor Antonio Morra Greco, neapeljski kirurg, bo skoraj gotovo nastopil v filmu o življenju pred kratkim umrlega filmskega igralca Tyrona Pbwerja. Zdravnik je potrdil, da je prejel mnogo ponudb tako od italijanskih kot ameriških producentov. Ameriške ponudbe so prišle po posredovanju njegovega brata, ki je republikanski senator v ZDA. Dr. Morra Greco je namreč pravi dvojnik umrlega igralca.
Donald
Campbell
tretjič
poročen
Svetovni rekorder v hitrostni vožnji po vodi Donald Campbell se je včeraj poročil v Londonu z belgijsko pevko Tonio Bern, ki je Angležem že precej znana s televizije. Poroka je bila v istem uradu kot preteklo nedeljo poroka med Ingrid Bergman in Larsom Smidtom. Campbell ima sedaj 37 let in je to njegov tretji zakon. Tonia Bern pa ima 28 let in je šele pri drugem zakonu.
Otroci v Franciji postajajo
■ v ■■
VIŠJI
Francoski državni inštitut za statistiko je pri 57.000 otrocih vseh socialnih slojev ugotovil, da se je srednja višina francoskih otrok v zadnjih 8 letih dvignila za 3 cm. Pri tem se nekoliko hitreje «višajo» dečki, medtem ko se deklice nekoliko hitreje debelijo. Preiskava pa je tudi ugotovila, da merijo otroci- delavcev in sploh rokodelcev povprečno 2 do 4 cm manj in tudi tehtajo 1 do 3 kg manj kot otroci staršev, ki opravljajo svobodne poklice.
Skrb za šolo in prosveto
Kmalu po začetku novega. šolskega leta smo pisali o stalnem nazadovanju dotoka otrok na slovenske Čsnovne šole na Goriškem. Pravzaprav gre to hiranje kot rdeča nit skozi vsa letu od 1947 do danes. Vendar so bili vzroki tega nazadovanja v začetku drugačni, kot pa so danes. Prvo leto je število učencev na naših osnovnih, zlasti pa na srednjih šolah, padlo zaradi nove razmejitve.
Pozneje je prišel zloglasni odlok bivšega goriškega prefekta in sedanjega komisarja v Trstu Palamare, ki je izgnal otroke slovenskih optantov iz slovenskih tol. Ta odlok do danes še T.i bil preklican in je torej še vedno v veljavi. Sledila je premestitev osnovne šole iz Krmina v sico-to 5 km oddaljeno Plešivo, kar je imelo za posledico, da so starši iz Krmina poslali svoje otroke na italijansko šolo, ker jim je bilo Plešivo predaleč.
Vse to so bili odloki in dogodki neodvisni od volje naših staršev in njihovih o-trok, odloki, ki so bili odraz takratnega ostrejšega in javnega zatiranja našega manjšinskega šolstva. V zadnjih letih pa je prišlo do ukinitve slovenskih o-snovnih šol v Tržiču, Ron-kah in Mirniku, kjer je oblastem služilo kot pretve-
fi premajhno število otrok, i so te šole obiskovali.
Resnici na ljubo moramo priznati, da je v teh krajih mnogo več slovenskih šoloobveznih otrok, kot pa jih je obiskovalo naše šole. To ■pomeni, da so jih starši en del vpisali na italijanske šole. Ne bomo tu razpravljali o večjem ali manjšem pritisku na slovenske starše v tem pravcu, niti ne o premajhni brigi tistih, ki so najbolj zainteresirani na obstoju slovenskega manjšinskega šolstva.
Pač pa bi radi poudarili tesno povezanost, ki jo ima široko razpredena in dobro Organizirana ljudska prosveta, z našo manjšinsko šolo. Prosvetna društva so bila v najhujših obdobjih naše borbe za obstanek tisto ognjišče, okrog katerega se je zbiral slovenski človek in tista kovačnica, kjer so se kovan odločni in zavedni značaji, ki so vedeli kaj hočejo in kje je njihovo mesto ter zlepa niso klonili kateremu koli pritisku. Ljudi, ki so prihajali iz teh vrst, ni bilo treba učiti in opominjati, kam naj pošljejo svoje o-troke v šolo. Dobro so vedeli in znali, kaj in kje je prava korist njihovih o-trok.
če primerjamo statistiko med sedanjim in prejšnjim šolskim letom, bomo ugotovili, da je padlo število u-čencev na naših osnovnih šolah v zadnjem letu za nadaljnjih 10 odstotkov. Statistika nam tudi pove, da je to število najbolj padlo v tistih narodnostno mešanih krajih, kjer je v Zadnjih letih tudi prosvetno življenje popolnoma o-mrtvelo ali zaspalo. Klasičen primer za to je Pod-gora, kjer imamo danes na naši šoli v petih razredih komaj 19 otrok. Prav tu pa spi spanje pravičnega tudi ljudska prosveta. Ko je bil Še pri življenju pokojni občinski svetnik Andrej Paglavec, ki je bil ugleden mož iz te vasi, je imela podgora še zelo aktivno prosvetno društvo z lepim pevskim zborom in dramsko družino. Tamkajšnja prosvetna soba, sicer skromna, sedaj zapuščena propada in z njo propada tudi naša prosveta.
Nekaj podobnega bi lahko rekli o prosveti v Gorici, Pevmi, Steverjanu, ttandrežu itd. Po vseh teh krajih so pevski zbori, nekdaj močni in aktivni, v zadnjem času popolnoma utihnili in le pri kakšnem pogrebu se zbere peščica mož in fantov, da zapojejo p slovo umrlemu članu.
Res je, da imamo drugod ie pevske zbore in tudi dramske družine, ki nadaljujejo s svojim delom. O-fnenimo naj le moški pevski zbor Dol-Poljane, ali o-nega iz Doberdoba, pa mešani zbor, dramsko družino in športni odsek iz Sovodenj, omenimo naj zlasti še ASK *Simon Gregorčič» iz Gorice.
Vendar pa je vse to delo nepovezano in na velik del mladine teh krajev nima toliko vpliva, da bi jo privabilo k aktivnemu sodelovanju, da bi se v prosvetnih društvih čutila kot doma.
Kako poživiti delo v društvih? Tu moramo ugotoviti, da je marsikje premalo družabnosti, bodisi zaradi pomanjkanja primernih društvenih prostorov, ali premajhne povezanosti med elani, kar je oboje tudi v medsebojni zvezi. Obstaja tudi problem dobrega in t nlivneaa vevovodje, ki bi
znal zbrati in obdržati o-krog sebe dovolj močan zbor. To velja zlasti za Gorico, kjer takega zbora že dolgo ne premoremo.
Prav tako bi bila potrebna večja povezava med mladino iz Gorice in kmeč-ko-delavsko mladino po naših vaseh. Nekaj se je v tem smislu že napravilo, saj imamo sodelovanje med ASK «S. Gregorčič* in prosvetnim društvom f Vrba* iz Sovodenj na športnem področju (namizni tenis), ki se je prav dobro obneslo. V tem oziru in po tej poti bi se dalo še marsikaj napraviti, žal pa so se na zadnjem občnem zboru člani ASK «S. Gregorčič* pritožili, da jih marsikdo ovira pri tem njihovem delu, pa čeprav so pri njem šli «jrreko ideoloških nasprotij jposatmezni-kov, od človeka k. človeku*.
Naše prosvetno delo pa bi se moralo tudi bolj prilagoditi času in stremljenju današnje mladine. Sedaj ni več na mestu delovanje po načinu čitalniške dobe, niti ne po načinu iz prvih let po vojni, ko je bilo za našo mladino vse nekaj novega in zato tudi vabljivo. Danes živimo v dobi atomske sile in poletov v vsemirje ter so se vzporedno s tem spremenile tudi potrebe in izžavlja-nje naše mladine.
Navedli smo samo nekaj bežnih misli, saj bi se dalo o tem problemu še zelo mnogo govoriti. Za uspešno prosvetno delo pa je potrebno, poleg zmožnih in delavnih ljudi, tudi dovolj sredstev. Ko je bilo teh več na razpolago, so bili tudi uspehi v*čji. Prav bi bilo, če bi se v nastopnem letu 1959 tudi na tem področju napravilo korak dalje in teko vsaj s te strani dalo aktiven jyrtspevek tudi naši manjšinski šoli.
—ič—
KADAR SE GLEDA DREVO. PA SE NE VIDI GOZDA
Kriza v CRDA in v SAFOG
nevarna za vse gospodarstvo
Gorica bi kot prometno vozlišče lahko ustvarila nove vire zaposlitve in zaslužka
■ Takoj po razmejitvi so gospodarski krogi spoznali, ds je Gorica izgubila prvotni smoter trgovskega središča obsežnega zaledja in da bo treba zamašiti ekonomsko vrzel, ki je nastala v strukturi zaradi izgube zaledja, z nečim drugim, kar bi nudilo možnost zaposlitve številnih brezposelnih in omogočilo podjetnikom, da bi . vložili kapital na področju, ki ni obetalo nič dobrega.
Tako je bila pred doseti-mi leti ustanovljena goriška prosta cona, s katero se je vlada odpovedala milijardnim vsotam v korist gospodarskega razvoja našega mesta. Dvema starima in obenem velikima podjetjema v mestu, livarni SAFOG in podgorski tekstilni tovarni, so se pričela pridruževati mnoga manjša. V mestu je kar čez noč zraslo več podjetij za izdelovanje likerjev in slaščic, tovarn za predelovanje lesa, manjših kovinarskih podjetij, ki so pričela delovati delno zaradi investicij zasebnih kapita-lov, delno pa zaradi velikih olajšav, ki so jih imeli lastniki pri nakupu surovin zaredi proste cone.
O prosti coni je bilo mnogo govora, ker obstajata dve nasprotni načelni stališči do njenega izvajanja:	uradno,
ki smatra zasebno iniciativo za edini izhod iz sedanjega položaja, ter opozicijsko, ki teži za tem, da se javnost obvešča, kako se troši ljudski denar (ne smemo pozabiti, da uspeva prosta cona z denarjem davkoplačevalcev) in da se ustvari javno nadzorstvo nad tem denarjem odnosno nad razdeljevanjem kontingentira-nega blaga. Vse do danes se to vprašanje v bistvu ni re-
Beneško dekle tce gre po vodo
šilo, ker odnosi sil na njegov razvoj bistveno ne morejo vplivati.
Ne glede na razna gledišča je prosta cona dejstvo, ki je sestavni de! našega vsakodnevnega življenja. V njenih podjetjih so našli zaposlitev številni brezposelni, kar je nedvomno hvale vreden uspeh. V desetih letih se je skrčilo število brezposelnih v pokrajini skoraj za polovico; svoj delež pri tem so prav gotovo imela tudi podjetje proste cone, v katerih so našli zaposlitev delavci in delavke iz. najrazličnejših krajev naše pokrajine, predvsem pa iz Gorice in njene bližnje okolice.
Ker so zrasla ta podjetja zaradi finančnih ugodnosti, ki izhajajo iz zakona o prosti coni, je njihovo nadaljnje delovanje na našem področju odvisno izključno samo od trajanja njegove veljavnosti. Nihče ne dvomi v to, da bi nam vlada tega zakona tudi po poteku veljavnosti ne podaljšala; in prav zaradi tega, ker v to ne dvomimo, nimamo objektivnega gledanja na go-riško gospodarstvo. Zadovoljujemo se s podjetji proste cone, ki so v nekem smislu podobna muham enodnevnicam, izgubljamo, ali bolje rečeno izgublja pa se izpred oči veliko podjetje SAFOG v Gorici in CRDA v Tržiču, ki zaposlujeta večino industrijskih delavcev in sta prav zaradi tega temelj našega gospodarstva.
SAFOG je poleg podgor-' ske tekstilne tovarne največji industrijski obrat v mestu. Njegov lastnik je država, odnosno ustanova IRI, ki skrbi po zagotovilih njenega predsednika Fascettija za socialni napredek za dvig življenjske ravni zaposlenih. Pri vseh teh dobrih namenih se v zadnjem času pri XRI dela s SAFOG «kot svinja z mehom.* V okviru štiriletnega načrta za preureditev podjetij IRI se je zahtevalo odpust več sto delavcev (kar je bilo zaradi odločnosti delavcev in sindikalnih organizacij za-
HIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIntlllllllllMIIIIIIIIin
Zvišane tarife mestnega avtobusa v Tržiču
Pretekli teden so demokristjani skupno s fašisti, socialdemokrati in liberalci glasovali v občinskem svetu v Tržiču za povišanje avtobusnih tarif za celih 25 odstotkov. Običajni listek, ki je do sedaj stal 20 lir, bo stal od 1. januarja dalje 25 lir. Cena je sicer zelo nizka, a socialistični in komunistični svetovalci so s številkami v rokah dokazovali, da je poVišanje neutemeljeno, kajti privatna tvrdka, ki upravlja to službo, je v zadnjem letu skoro podvojila število voženj, kar dokazuje, da ima tudi več potnikov in seveda tudi več dohodkov. Zaradi tega so socialisti in komunisti predlagali, naj se glasovanje o poviških odloži za dva meseca, medtem pa naj posebna komisiji natančno prouči položaj in naj ugotovi, ali so poviški utemeljeni ali ne. Demokristjani pa njso hoteli o tem predlogu nič slišati in so zahtevali takojšnje glasovanje. Stveda so s svojim glasovalnim strjjem tudi uspeli. Prebivalci Tržiča si niso mogli želeti boljšega božičnega darila.
časno preprečeno!) ter ukinitev obratovanja v nekaterih oddelkih, ki so hrbtenica livarne.
Tudi ladjedelnica ni dosti na boljšem, saj je okoli 2000 delavcev (25 odgt.) začasno odpuščenih. SAFOG, pa tudi CRDA, nimata naročil, kar je najvažnejši vzrok, sta zašla v hudo krizo, ki ne obeta nič dobrega.
Demokratična opozicija zahteva temeljito spremembo gospodarske politike do podjetij IRI na Goriškem. Njeno glavno geslo bi lahko o-značili z naslednjimi besedami; če vlada pomaga zasebnim podjetjem prosie cone, tedaj mora toliko bolj pomagati državnim podjetjem.
Prav kmalu bomo izvedeli, kaj bo odgovorila vlada.
Eno je gotovo: dopustitev odpustov v SAFOG in v CRDA bi v tolikšni meri zmanjšalo učinkovitost proste cone, da bi mogel spet uravnovesiti naše gospodarstvo le izreden vladni gospodarski ukrep.
Močan faktor v goriškem
gospodarstvu je postala trgovina med Italijo in Jugoslavijo. Skozi Gorico so najprikladnejše cestne zvezd med Severno Italijo ter Slovenijo in velikim delom Hrvaške. Z dograditvijo avtomobilske' ceste Zagreb — Ljubljana, je pomen Gorice kot prometnega vozlišča tako porastel, da so goriški gospodarski krogi pričeli misliti na gradnjo avtomobilske ceste Palmanova — Gorica (kot odcepek avtomobilske ceste Trst — Videm — Avstrija) z željo, da bi jo jugoslovanske oblasti podaljšale do Ljubljane. Ker bi s primernimi okrajšavami postala cesta od Gorice do Ljubljane dolga nekaj nad 80 km, bi šel ves cestni promet z Jugoslavijo in tranzitni promet z državami vzhodnega bloka, po tej prometni žili.
Uresničitev tega načrta bi' bila poleg uspešne odstranitve krize v največjih podjetjih v naši pokrajini najvažnejši doprinos gospodarskemu napredku Gorice in s tem vse pokrajine.
V goriški okolici
PO POLITIČNIH	IN	UPRAVNm
Lep uspeh levičarskih strank
Zmaga na volitvah v Ronkah - Splošna težnja po ustanovitvi avtonomne dežele
Leto, ki gre h kraju, je imelo zelo važen političen moment tudi v goriški pokrajini. Bilo je namreč leto, v katerem je bilo nad 90.000 volivcev naše pokrajine poklicanih — skupno s tridesetimi milijoni v celi državi — na volišča, da se izrazijo o bodoči petletni usodi države.
Bežen pogled na volilne rezultate nam pove, da se je v naši pokrajini levica precej okrepila, da so sredinske stranke ostale na istem položaju kot so bile pred petimi leti in da je tudi pri nas desnica pričela svojo rakovo pot. Kar pade najprej v oči je to, da je bilo letos 25. maja v goriški pokrajini kar 91.328 veljavnih glasov, medtem ko jih je bilo pred petimi leti le 83.062. To je treba pripisati dejstvu, da je pred petimi leti nekaj tisoč slovenskih volivcev oddalo bele glasovnice (ki jih prištevajo med veljavne glasove) in predvsem dejstvu, da je bilo letos več vpisanih volivcev in da je tudi volilna udeležba bila višja.
Kot smo že zgoraj omenili, so levičarske stranke dosegle precejšen uspeh. To je sicer treba upoštevati kot skupno vzeto, ako med levičarje prištevamo komuniste, socialiste, socialdemokrate in republikance. Te štiri stranke, ki so leta 1953 dobile 33.481 glasov (KPI 19.890, PSI 6.921, PSDI 5.094, PRI 996, Unita Popolare 580) so dobile letos 37.373 glasov (KPI 17.918, PSI 12.557, PSDI 5.728 PRI 1.170). Kot vidi-
mo, je skoro dva tisoč glasov (kljub povečanemu številu veljavnih glasov) izgubila Komunistična partija. To je sicer pojav, ki so ga zabeležili v skoro vseh pokrajinah Treh Benečij. Na račun komunistov so povečali svoje glasove socialisti, ki so v naši pokrajini dobili tudi nekaj tisočev slovenskih glasov, več ali manj na
VILJEM NANUT
istih pozicijah kot pred petimi leti pa so v odstotkih ostali socialdemokrati in republikanci, ki so bili tokrat združeni z radikali.
Krščanska demokracija je pridobila dva tisoč in pet sto glasov več kot pred petimi leti (39.901-42.450), kar je treba pripisati dejstvu, da je del Slovencev glasoval za ščitasti križ. Močan porast pa so zabeležili liberalci (od tisoč na tri tisoč glasov), čeprav ne pomenijo mnogo v našem političnem življenju.
Nad šest sto glasov so izgubili neofašisti, medtem ko so ostali monarhisti obeh struj na istih pozicijah.
Volilna borba je bila precej ostra zlasti glede Krščanske demokracije, kjer so fanfanijevci izključili iz kandidatne liste bivšega desetletnega poslanca Baresija, ki je bil predstavnik desničarske struje v stranki, in postavili za kandidate Martino za poslansko zbornico in Vallaurija za senat. Oba sta bila sicer izvoljena, a malo je manjkalo, da ne bi ostala na cedilu. Treba pa je omeniti, da je bil tokrat izvoljen še tretji parlamentarec iz naše pokrajine, komunist delavec Raffaele Franco iz Tržiča, ki je bil dolga leta predsednik notranje komisije v tržiški ladjedelnici.
Bolj pa nas zanimajo rezultati v slovenskih občinah in v narodnostno mešanih krajih, kot so Gorica, Krmin, Dolenje, Ronke. Ze ob začetku leta je postalo jasno, da bodo liparji glasovali za Krščansko demokracijo, ko so v goriškem občinskem svetu glasovali, edini od o-pozicijskih skupin, skupno z demokristjani za mestni proračun. Ko sta socialistična in komunistična stranka postavili na svoji kandidatni listi dva slovenska rojaka (prva učitelja Viljema Nanuta, druga kmetovalca Franca Komica) in javno povedali, da zahtevata spoštovanje manjšinskih pravic tudi z vključitvijo točk o slovenskih pravicah v osnutke statutov za avtonomno deželo, so liparji razbesneli in pričeli po slovenskih va-
seh kampanjo proti tema dvema slovenskima kandidatoma na levičarskih listah.
Sadovi te gonje, grožnje s peklom in podobno, so pomagale, da je precej Slovencev glasovalo za Krščansko demokracijo. Kljub temu pa je bilo opaziti prelitje nekaj liparskih glasov na socialistično listo. V Sovodnjah je dobila KD 499 glasov. So-
FHANC KOMIC
cialistična stranka 479, komunisti pa 107 glasov. V Doberdobu je dobila KD 351 glasov; Socialistična stranka 302, komunisti pa 173. V Steverjanu pa je dobila KD 261 glasov, Socialistična stranka 182, KPl pa 52. Boljše razmerje glasov za levico pa je bilo v slovenskih vaseh goriške občine, v Pod. gori, Pevmi in Standrežu, kjer so na voliščih, kjer glasujejo Slovenci, dobili socialisti sami več glasov kot Krščanska demokracija. V Gorici je veliko število Slovencev glasovalo za Socialistično stranko, prav tako so naši rojaki glasovali za to
stranko v Ronkah, Tržiču. Krminu in Dolenjah.
Volilni rezultati so pokazali, da se položaj ni bistveno spremenil od občinski® volitev 1956. leta. Takrat j* levičarska lista zmagala v Doberdobu in Sovodnjah, liparji pa so odnesli zmago v Steverjanu. Levičarske stranke čaka sedaj nalog* prepričati ostalo slovensko prebivalstvo, ki v strah® pred peklom ali v dobri veri glasuje še vedno za KD za njen slovenski privesek, ki je SDZ.
Ob koncu tega pregled® moramo omeniti še druge volitve, ki so bile v tem letu. Volitve za obnovitev občinskega sveta v Ronkah. kjer so demokristjanski svetovalci bivše večine dali o-stavko in povzročili krizo v občinski upravi zaradi trenj s socialdemokrati. Tokrat so demokristjani šli 1,8 volitve sami; socialisti in ko^ munisti pa so po potrditvi rezultatov majskih volitev, dosegli bleščečo zmago, del katere je treba pripisati tudi slovenskim rojakom, k* jih je v Ronkah precej ifl ki so strnjeno glasovali z* levičarsko listo.
Zaključujemo ta naš politični pregled, z besedo • težnji za čimprejšnjo ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina, z* katero se je izrekla velik* večina volivcev na majskih volitvah, in katere uresničitev skuša sedaj Krščansk* demokracija zavleči z neumestnimi polemikami med Trstom in Vidmom o kraju, kjer naj bo glavno mesti avtonomne dežele.
m. v.
.  *..."....  *.                                    n-*
Emigracija - huda rana Beneške Slovenije
Kakor bi raznesel veter koš listja z vrha hriba na vse kraje sveta, tako je raznesel »umetni veter* naše ljudi v vse dežele sveta. Povsod najdeš beneške Slovence, v ZDA, po državah latinske Amerike, v Afriki, Aziji, Avstraliji in po vsej Evropi. Človek, ki ne pozna Beneške Slovenije in vidi naše ljudi povsod, si gotovo misli, da mora biti pač velika tista dežela, ko daje svetu toliko emigrantov. Vendar ni tako. Naša dežela je majhna, malo nas je tudi po številu, a smo nesrečni narod, ker mora zapustiti dom in domačo ognjišče vse, kar je zdravo in močno. Do 80 odst. naših dela zmožnih ljudi, žensk in moških, mora s trebuhom za kruhom po svetu. To je velika nesreča za našo deželo. Kje je vzrok te nesreče?
Beneška Slovenija šteje 118 vasi in zaselkov. Večina teh vasi so rastrese-
ne po hribih, nekatere tudi nad osem sto m nad morsko višino. Kjer mora živeti naš kmet, je zemlja skopa in nerodovitna. Delo mora biti o-pravljeno vse z rokami. Vse, kar se pridela, krompir, kostanj, jabolke, hruške, seno, drva, vse se mora znesti na hrbtu. Tu človek nadomestuje živali in traktorje.
Zemlja, čeprav skrbno obdelana, ne da več kot toliko pridelka, da bi se mogli naši ljudje preživeti več kot štiri mesece v letu.
Znano je, da so beneški Slovenci skromni ljudje, nezahtevni in varčni. So družine, ki se preživljajo mesece in mesece s krompirjem in ra-dičem. Leto pa ne šteje samo štiri mesece. Kako se potem preživeti? Že od kar so zvedeli naši predniki, da je še sveta, poleg njihove ožje domovine, so začeli z izseljevanjem. Ni naroda na sve-
tu, ki bi bolje poznal izseljenske poti, kot je naš narod.
V devetnajstem stoletju so hodili naši dedje na sezonska dela v Vzhodno Evropo, na češko, Bavarsko, Madžarsko, v Srbijo in na Hrvatsko. Pozimi so
tudi nas izseljenska pot.
V začetku dvajsetega stoletja se je izseljevanje, pri nas še bolj razmahni' lo. Naši očetje se niso več zadovoljili s tistimi deželami, kjer so služili kruh dedje. Začeli so se izseljevati prek Oceana,
IZIDOR PREDAN
se vračali domov s svojimi prihranki in preživeli zimo v krogu svojih družin. Ko smo bili še majh ni, so nam pripovedovali o svojem potovanju po svetu, o lepih deželah, v katerih so našli zaposli tev in kruh. Pripovedova li so nam zgodbe, življenjske dogodivščine, pravljice in bajke. Rekli so nam: «Ko boste dorasli, boste videti tudi vi to, o čemer vam pripovedujemo:*. Vedeli so namreč, da čaka
v novi svet, v Ameriko, deželo »zlata in medu». Za mnoge je bila Amerika res taka. Zgradili so si srečo in danes so veliki lastniki. Amerika pa ni bila za vse «Amerika*, Nekateri so se vrnili razočarani domov, drugi pa so ostali tam, a niso nič več, kot so bili doma.
Po drugi svetovni vojni jc emigracija pri nas tako narasla, da grozd uničenje našemu narodu, grozi naš obstoj. Gorske va-
si so se skoraj izpraznile. Vse beži, staro in mlado, če le more. Bežijo pred kugo, ki se imenuje pri nas beda. Kdo je kriv tega?
V začetku smo povedali, v kakšnih pogojih živi naše ljudstvo. Narava nam ni naklonjena, vendar ni kriva samo narava naše nesreče. Krivi so, in to v veliki meri, ljudje, ki nam gospodarijo!
Beneški Slovenci so preživeli pod Italijo dve strašni svetovni vojni. V prvi in drugi svetovni vojni so s krvjo dokazali svojo zvestobo do Italije. Italijanski generali so izjavljali, da ni boljših al-pincev, kot so beneški Slovenci. Obljubljali so jim vse, razen ptičjega mleka. Po prvi in drugi vojni pa so tiste »najbolj-še alpince» pustih na cedilu.
Nekaj časa so jim hoteli polniti prazne želodce s patriotičnimi frazami, a ker je prinesla vojna svoje novosti tudi k nam, so
postali naši ljudje bolj zahtevni, želeli so delo in pravega, pšeničnega kruha, ne praznih patrio-tičnih fraz, Kruha jim niso hoteli dati, zato so morali končati «najboljši alpinci* v belgijske premogovnike. Tako je danes težko najti pri nas mladega človeka doma. Če pa ga najdete, boste takoj spoznali že po obleki, da je prišel iz tujine.
«če bi ne bilo emigracije*, pravijo beneški Slovenci, «bi že pomrli od lakote Emigracija nas je rešila!*
Ta trditev, žalibog, drži; vendar ne smemo gledati emigracije samo skozi prizmo nakazil, ki jih pošiljajo naši ljudje iz tujine.
Emigracija je huda In globoka rana za naš narod, če jo gledamo z moralne, materialne in socialne plati.
V zadnjih letih je umrlo na desetine in deeeti-ne beneških Slovencev v
rovih belgijskih rudnikov. Na desetine in desetine družin je ostalo brez opore, brez vsakršne pomoči. Danes imamo na stotine takšnih, ki hirajo za sili-kozo. Belgijske oblasti pa nočejo priznati te bolezni za profesionalno bolezen. Tako ti ljudje nimajo pokojnine, nimajo nobene pomoči in brez vsakršne pomoči so tudi njihove družine.
Emigracija je razkrojila in razcepila na stotine naših družin. Mož mora zapustiti družino in iti po svetu. Kjer ne more mož, mora pa žena. Doma ostane mož z otroki. Kakšno jo njihovo življenje? Kjer manjka gospodinja v družini, manjka vse. Otroci rastejo brea potrebne vzgoje, njih ne čuva materinska skrb in ljubezen. Ko se vrne mati domov, skoraj Je ne poznajo. Potem so si tuji drug drugemu, družinske ljubezni ni več, ker otroci niso vzgojeni v ljubezni do matere.
Tako je tuj tudi oče svojim otrokom, če mora po svetu, in večkrat si po-staneta tuja drug drugemu tudi žena in mož.
Dogodek Fiorenda Cen-čiča iz Mažeroi jasno dokazuje, kakšne moralne in materialne »interese* nam prinaša emigracija-Emigracija Je za naš strašna in velika trage-dija! Ali jo bo mogoče kdaj odpraviti?
Stvari se bodo spremenile na bolje, ko bodo sami delavci odločali 0 svoji usodi. Toda, da P**' de čimprej do tega, morajo dati tudi naši delavci svoj prispevek v borbi za dosego boljšega živ' ljenja. Treba je, da s® vključijo v razredno borbo, da se združijo z vsemi naprednimi italijanskimi delavci. V upanju, da bo prišlo kmalu do tega .želimo našim delavcem, emigrantom in *** stim, ki so doma, vesele božične praznike in srečno novo leto.
Tradicionalni svetostefanski boks v Milanu
Slovenske planine vabijo
PORTRETI NAŠIH ŠPORTNIKOV
Od šibkega dekletca do vsestranske športnice
Ivan Furlanič - tekač na srednje proge in skakalec
»'»M* ' T»liwr muli
«IW. m
V borbi proti Veccbiatu bo poškodovanega Loija zamenjal črnec Nollet
MILAN, 24	— Priprave
I boksarjev r za nastop v okvi-| I ru prireditve na dan »v, Ste-I lana T Milanu so praktično P zaključene. Marconi, ki bo mo-| ral braniti svoj evropski na-| slov v srednjelahki kategoriji, bo prispel v Milan sicer fcl Sele jutri zjutraj in bo imel
I . danes Ise zadnji kondicijski trening kot zaključek dolge I in resne priprave. Njegov na-I % aprotnik; francoskil in bivši evropski prvak Herb illon pa I " je najavil svoj ptmbd že za danes popoldne.
'—	Herbillon, ki ima za seboj
že 1®? profesionalnih dvobojev, od katerih 90 zmagovitih (47 s K.O.). 12 izgubljenih in S neodločenih, se je začel pripravljati že 6 dec., točno tri tsdne po zmagi Pad Nizozemcem Theom Bearsom. Od 6. dec. pa do danes je Herbillon Opravil s svojimi trenerji 211 . rund. Začel je s 6 rundami   na dan, jih pdtem itopnjeval
[■iiiiiiiiliiiiiiniiiiiiiiiilitiiiiniiiitiiiiiilliliiiiiiiiiiiiilililiilllilHilliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiilliliirtilimiiilllltiiiiiitllililiiltliitiiilliliiHiiiiiiiiiiiiaiiM
no med prvimi in prav nič se ni utrudila.
Kir je med vsemi telovad-kinjami pokazala največ vo-Ije in ker ima prirojeno lastnost, da s slehernim ravna vljudno in se zaradi tega tudi hitro priljubi, jo nameravajo sedaj usposobiti za vadileljieo najmlajših, do Časar- kaže veliko veselje in zato uspehi njenega dela gotovo ne bodo izostdli.
Kot vsi naši športniki, pa tudi ona razen telovadbe zelo rada goji tudi odbojko. Večkrat je že nastopila v e-kipi telovadkinj in tudi v tržaški reprezentanci.
Pripier Mirande Batiste pa nam tudi dokazuje — in to hočemo še posebej poudariti — da vsak, tudi najmanj nadarjeni otrok, lahko postane dober atlet, telovadec ali i-gralec. Miranda, predstavlja Samo en primer, da se je iz otroka — slabiča razvilo močno in zdrava dekle ni pa tudi edini primer ker je v zgodovini športa se mnogd takih in tudi težjih. Vemo za atlete, plavalce, nogometaše in smučarje, ki so postali Celo rekorderji in prvaki. Otroci, ki v svojih mladih letih niso bili zmožni nobenega naporu, so z odločno voljo in stalnim treningom bodisi v telovadbi, nogometu ali kaki drugi športni disciplini, pridobili moč in' zdravje ter postali celo državni, jn svelovni prvaki.
Ta ugotovitev pa ni namenjena toliko športnikom samim kot predvsem tistim staršem, ki to našo rubriko redno čitajo, ker so bili v mladih letih - sami športniki in ker se tudi danes zanimajo za razvoj športa med našo mladino. Tem staršem priporočamo, da svetujejo tudi znancem, ki imajo otroke, naj jih pošiljajo k telovadbi.’ Telovadba jih bo telesno okrepila in razvila. Za njihovo zdravje se ni treba bati, saj jih vaditelja skrbno nadzorujeta in zahtevata od vsakega posameznega le to, kar zmore. Nič ne de. če je otrok šibak. Nasprotno, ravno tak še bolj potrebuje telesnih vaj. Kaj hitro se bo začel popravljati m krepiti. Vsaka jed mu bo. šla v slast in čeprav bo to nekoliko obremenilo družinski proračun, bodo starši vendarle zadovoljni. Vaje so dvakrat na teden in posebno nedeljske so zelo dobro obiskane. V dvorani je pravi ziv-žav. Tisti Starši ki se še obotavljajo, naj si pridejo ta vrvež ogledat in hitro se bodo otresli vseh pomislekov.
Drugi naš današnji junak je 20-letni dijak realne gimnazije
četku leta 1957 je nastopil v teku čez drn m strn in si je zvil nogo. Tako je moral o-pustiti trening iv nastope za daljšo dobo. V x,Jej sezoni je nastopil samo trikrat. Ko mu je noga končno ozdravela, so ga začeli nadlegovati živci. Vsak tekmovalec ve, kaj pomenijo živci za atleta tako na treningu kot pred in med nastopom samim. Ce se človek rte more popolnoma zbrati in v pravem trenutku dati od sebe vse svoje fizične in psihične moči ne more doseči velikih uspehov. Zaradi tega tudi v letošnji sezoni ni dosegel velikih rezultatov, vendar mu je šlo že bolje kot lani. Njegova naloga pa je postala tudi težja, ker je prešel med člane, met. katerimi je konkurenca seveda močnejša. Nastopil je le nekajkrat in dosegel dobre plasmaje. Na pokrajinskem prvenstvu v krosu je bil osmi, v teku po Sv_ Jakobu pa 12. V teku na 2000 m je bil šesti, najboljši letošnji plasma pa je dosegel v Gorici v teku na 800 m s_ tretjim mestom
Po nasvetu trenerja se je poskusil tudi v skoku s palico. Prvi rezultati so bili seveda skromni, vendar pa mu izvedenci v tej panogi ooeta-jo boljše rezultate kot v tekih, ker je zelo sproščen in elastičen. Toda če b„ hotel napredovati, bo moral zelo resno in vztrajno vaditi, ker je ravno ta panoga še posebno težka in zahteva mnogo vaje in volje.
Furlanič je nastopil tudi na Spotnem dnevu, ker pa zaradi izpuščaja na nogi ni mogel teči, je tekmoval samo v skoku v višino in daljina ter v metu diska. V skoku v višino je delil 2. do 4. mesto, v skoku v daljino pa je zaostal skoraj za cel meter za svojim osebnim rekordom, ki še približuje šestim metrom.
Omenili smo že, da goji Furlanič poleg atletike tudi druge discipline. Nastopil je v streljanju in v košarki, zelo dober pa je v odbojki. Odbojko igra v moštvu prosvetnega društva S. Škamperle in je tudi večkrat nastopil v tržaški reprezentanci. Neredno goji tudi orodno telovadbo. Furlaniču želimo še mnogo uspehov, predvsem pa več Sreče v njegovi športni karieri.
P—zio
Dotlej smo v naši rubriki •Portnih portretov redno ponavljali na prvo1 mesto ene-(« izmed naših atletov. Tokrat pa bomo naredili izjedo in. začeli 2 atletinjo oz. s športnico, pa čeprav je naš današnji moški junak kar pokrajinski rekorder. To bomo rtUrili v priznanje za njen *r»d, m njeno neomajno voljo in veliko ljubezen do telovadbe in športa sploh, kar jo vse uvršča med naše najboljše športnike.
Pred dvema letoma, ko so lačeli no stadionu ePrvi maj» 00diti telovadbo, je pnhaja-{o k vajam zelo veliko mla-•b.e v glavnem srednješol-•*», Polagoma se je njihovo Navdušenje sicer poleglo in Nrtala je le manjša skupina, **- je prihajala k vajam bolj «li manj redno in le neka-•*ri n**o zamudili niti ene jem« vaje. Prva med temi i« bila
Miranda Batista
Zimska sezona je tu. Pri mas je sicer ne občutimo 'oz. Jo občatimo le z njene grde
strani v znamenju dežja io burje. Toda planine je že pobelil sneg in jih spremenil v resnično belo opojnost, ki nezadržno vabi in kliče ljubitelje zimskega športa. Užitek, ki ga nudijo spiičišča na primer na Pokljuki, od koder je tudi gornji posnetek skupine tržaških spmčarjev, je edinstven, kot je edinstvena lepota zimske idile. Resnični športnik se temu užitku ne more odreči in ker Je med našo mladino resničnih športnikov mnogo, ne dvomiigia^, dm bodo tudi v letošnji sezoni trumoma pohiteli na zasnežene poljane
PLAVANJE
Statistični pregled evropske atletike za sezono 1958
TENIS
ritki, da imajo mnogi nadpovprečni rezultati kojnaj še mesto na lestviai petdesetorice. Ce ne bi imeli pred očmi lestvice lista «PrzegIed spoto-wy,» bi se zdelo skoraj heVer-jetno, da je v Evropi leta 1958 Kar 30 šprinterjev preteklo lOO m-v cara W‘4 ati še boljše,* d* se je s skokom v višino 2[ m mogoče uvrstiti komaj na
S&fe
3,41 m zadošča komaj ra 38.
!o 40. mesto in da je kar 23 rednjeprogašev hitrejših od Jgoslovana Murata, čeprav je n na 1500 dosegel izvrsten re. ztiltat 3’43”8, kar bi pred « leti bilo io za g desetink—se-funde slabše od takratnega fvetovnega rekorda.
| Lestvica 50-torice na 200 m še zaključuje z rezultatom-, 31 ”4, na 3000 m z 8’18”2, na 400 ga z ovirami z 53”4, na 3000 metrov z zaprekami z 9’00"0,' v troskoku s 15.28 m, v kopju pa z 72,37 m. V nobeni od teh disciplin se ni mogel najholjši Jugoslovan prebiti med prvih 3pv~l!W6pi.1	*|
. Na lestvicah dominirajo seveda sovjetski atleti, toda mnogo je tudi nemških, polj-Sjdh in angleških imen. Na o-Snovi rezultatov, doseženih v sezoni, je mogoče evropske dr.' ^ave razdeliti v štiri kvalitetne razrede. V prven so: Polj-1 ska, Zahodna Nemčija, SZ in Anglija; .v drugem: finska, Ce. škosiovaška, Švedska, Madžar-$ka in Vzh. Nemčija; v tretjem: Italija, Francija, Norveška, Bolgarija, Jugoslavija in Romunija; v četrtem; Grčija,: Nizozemska, Belgija, Švica, Danska, Škotska, Turčija.! ftland in Španija.
Mesto Jugoslavije je torej, nekje v «zlati sredini« precej daleč od vrha in celo od drugega razreda. Dejstvo je torej, da je nivo jugoslovanskih Utietov padel.
V perspektivi olimpijskih i-i Ser v Ripau leta 1960 in ev-j Jopskega prvenstva v Beogradu dve leti kasneje, bodo modah jugoslovanski atleti znatno napredovati, če bodo hoteli: Zadržati vsaj mesto, ki ga ima. jfc sedaj. V nasprotnem prime, ru utegnejo še boij nazado-
Veliki poljski športni list «Przeglad sportowy» je pred kratkim objavil statistični felj. ton v oblikr leštvTč? 50-tofice najbolj šili ‘evropskih ~ atletov za sezono 1958. Iz te lestvice je najlepše razviden napredek oz. nazadovanje posameznih držav na atletskem področju.
V tem članku se hočemo zato nekoliko pomuditi pri jugoslo. vanski atletiki glede na sploš ni evropski nivo.
j Pred sedmimi ali osmimi' leti je Jugoslavije kot aka sila .kandidiral* -pa..-sedmo mesto na neuradni lestvp ci evropskih držav, sedaj pa jo strokovnjaki in statističen' ji na osnovi različnih kriterij jev uvrščajo na 14. ali kvečjemu na 13. mesto. Prehitela? so jo celo države, ki so vs prvih povojnih letih močno;, zaostajale zanjo in katere je!
V medsebojnih srečanjih red-j no premogovo!«*—
Iz priložene lestvice v okviru je razvidno, da 'so šč riied prvo evropsko desetorico v po. sameznih disciplinah prebili le štirje jugoslovanski atleti in sicer Lorger, Snajder, SBezjak in Lešek. Od 10. do 20. mesta je 6 jugoslovanskih predstavnikov, od 20. do 30. mesta trije, od 30. do 40. šest, od 40. do 50. pa dva. Skupno je na lestvici 21 jugoslovanskih, atls_. tov, od katerih nekateri kot Lorget, Štritof, Murat in Ra-doševič po dvakrat.
Lorger predstavlja brez vsa kega dvoma najvišji kvalitetni; razred in za sedaj lahko samo, njega (poleg Mihaliča v mara.! tonu) uvrščamo v ozek krog: evropske atletske elite. Mladij Zagrebčan Snajder je toliko; napredoval, da se je v eni sa-: mi sezoni iz legije povsem ano.s nimnih tekačev prebit v; družbo najkvalitetnejših. Bezjak je tudi med prvo desetorico, ven. der je od lani nazadoval. Od njegove generacije;*-so ga dokaj nepričakovane prehiteli Rusa Tkačev in Rudenkov ter Ires Lavvlor. In končno je tu še Lešek, ki deli 10. in 11. me. sto z Rusom Rosenfeldom, kai je v «atomski» konkurenci še vedno zelo soliden plasma.
Evropska atletika -je- dohitela ameriško in napreduje s ta. Ko velikimi in nezadržnimi ko.
KOŠARKA
V začetku ji je bila skoraj Osaka vaja muka, kajti takratno komaj 16-letno dekle 1* bilo skoraj brez moči in Ji .zmoglo niti začetnih vaj. roda vaditelja sta brž spozna-la, kje tiči vzrok njene nemoči in sta nalašč zanjo se-haoltn posebne vaje. Ko je brišla prvič na stadion, je šila Miranda popolna začetnica. Ne samo, da ni zmogla Jobenepa športa, tudi občutita za lastno gibanje skoraj ni imela, razen tega pa je 'hiela še šibko hrbtenico za-*adi česar ni bila kos niti najlažjim prvinam. Pod skrbnim vodstvom vaditeljev je •fcoraj leto dni delala poseb-»e vaje in si počasi krepila jelo. Pri tem nehvaležnem in kolikokrat tudi neprijetnem delu sta ji pomagal# volja in bo gum, ki je nista zapustila n>ti takrat, ko bi zaradi očitne inferiornosti popustil tudi nalogi telesno močnejši športnik. Miranda je vzdržala. Od lažjih vaj je prešla postopno k težjim in prišel je dan, ko >*. dohitela tudi tiste vrstnice, ki so jo v začetku znatno prekašale.
Na telovadnem tekmovanju n okviru prvega slovenskega bortnega dne je dosegla častno drugo mesto in danes že agroja primat Hmeljakovi.
Ker je med vsemi telovad-kinjami najbolj redno obisko-vala vaje, se je tudi največ Naučila in to svoje znanje je ihtela tudi priložnost pokazali. ko je v odsotnosti vaditeljice sama prevzela vodstvo *aj in z veliko potrpežljivostjo ter večnim nasmehom na ustnicah poučevala ostala dekleta, ki so jo rada poslu-
Lorfer
Snajder
Bezj ak
Lešek
Petrušič
Lorger
Brodnik
10—11 11—19 11—30 14
Račič
Štritof
Lukman
Mihalič
Murat
Važič
Kuzmanovič
Radoševič
Marjanovič
Grujič
Miler
Štritof
Murat
19
19—25
22
34
28
31—45
33
34—52
35—42 38—40
Radoševič
Ivan Furlanič
Tudi Furlanič goji razne športe, vendar mu je doslej nudila največ zadoščenja a-tletika. Kot mnogi naši slovenski športniki, je tudi on član kluba Libertas in zanj še vedno nastopa.
Svojo športno kariero je Furlanič začel l. 1956. Začel je r teki ,ia srednje in daljše proge od 800 m do 10.000 m. Ze na prvem svojem nastopu na tako imenovanem	«Giro
del campanile», t. j. na propagandnem teku za novince, se je odlično odrezal. Na 3 km dolgi progi je zasedel prvo mesto s časom 10’20”, kar je za začetnika zelo dobro, če pomislimo, da potrebujejo najboljši tržaški atleti za isto progo le minuto manj. V isti sezoni je na meddruštvenem tekmovanju v Gorici postavil nov mladinski pokrajinski rekord v teku na 10.000 m s časom 40*32”. Ta rekord še danes kljubuje vsem poskusom rušenja.
y drugi sezoni takih rezultatov ni več ponovil, v za-
Svojo telesno moč je Miranda pokazala tudi na izletu na Triglav. Pred letom dni bi sploh ne zmogla takšnega Vzpona, letos pa je bila ved-
ti enako) zbirau tertice, e paršla nedija, si (sem) souse zapiti.«
Ta je prinesena iz rezijanske vasice Učeja (Učja). Zapisala je še dve drugi priložnostni, eno o nekem
Esu, ki so mu nastavili zan-o in ga ubili, ker je zadavi j al kokoši in pil jajca. Liepi moj pešec, ti ne boš jedu kruha več™ In še zadnjo s tekstom, preveč domačim:	«Na	bouha me
koie, ta druga me je, moj lubatz me snubi, ko jedan ne vie.» — Ta ima tudi svoj napev.
Da sem se odločil za globlji poseg v ta drugi, se pičli glasbeno folklorni Naklad pri terskih Slovencih in čeravno jako primitiven, je pripomoglo to, da se je Furlansko filološko društvo v Vidmu leta 1946 "caločilo sporazumno s šolskim skrbništvom napraviti ■po vsej Furlaniji folklorno .anketo, ki je imela namen (zbirati med ljudstvom o-ihranjeno narodno blago: pesmi, rečenice, pregovore, ;itd. K temu so oblasti pri--t ognile na sodelovanje vse sole. in učiteljstvo. Ti so
Ljubko
Nastanek, razvoj in ohranitev
bila mi dati šče (še) mene. Dočim sem zapisal jaz nabrano v Ovšjah, zapad-neje od Brda takole: Snuj-ka ma mati, na skuhala meštu — močnik, dočim je v zgornjem pomenu — polenta (B.dX3 v ruskem prevodu) ; na ne tela me dati, na kapa (kaplja) mene..
Potem bi bila še krajša pesmica, kjer toži mož, da *Cieu tiedan, cieu tiedan tertice san viu; ne paršla nedieja, san souse zapiu«. Jaz pa sem to nedavno zapisal takole v Teru, star mož mi jo je pel in navedel besedilo: «Cieu tiedan si (sem, Rezijani imajo za I. in 2. osebo glagola hi-
To pesem je poslala v fcismu Schoulz - Adaiewska brof. B. de Courtenayu %e 16. marca 1903 s tem besedilom v nemščini:
«Die wertvollste Melodie b»t die Sviete Daraz (Hym-be an den Heil. Isidor), tiie ich aus dem Gedacht-bis fUr Sie aufschrieb.» faradi posebnosti prinašam tu prepisano, sicer se bi gotovo pela v cerkvi, bmpak v družinah, dokler *<! še peli slovensko. Sedaj bi sledu o njej. Nadalje je Opisala še dve, ki sta po-bienljivi, ker sem zasledil ebak tekst jaz nedavno pri ! Jvojem nabiranju. Prva je ; ‘a: Snujka ma mati, no duhala meštu, nete poza-
luč .	1	Ti	boš	k	ambri	-	cu	odptrjau, jat ti
borb per žgala luč
Topolovo
m/aO ■ ne vež ja! bo - gat v
(Nadaljevanje sledi) Objavljamo melodijo dveh pesmi. Ju sta bili omenjeni v
1] (4len no da
___________________________________  j
pri u. vihti i
TRSI, ULICA 1MBR1AN1 ST. 9 Tel. 41-604
(blizu Verdijevega spomenika)
dobite veliko izbiro moškega, ženskega in otroškega pef
rila, jopičev, nogavic in srajc, vse po najuffodnej-ših cenah
OGLEJTE Sl BREZ OBVEZNOSTI! Želi vesele praznike in srečno novo leto!
TRGOVINA IN PEKARNA
ZORA
OPČINE
Narodna ul. 01
Tel. 21-046
želi vsem svojim cenj.klientom vesel božič in srečno novo leto
KAVARNA (CENTRAL BAR
OPČINE	Narodna	ul.	46	-	Tel.	21	067
želi cenj. gostom vesel božič in srečno novo leto
KROJAŠKI SALON
BAUČER - BOGATEČ
TRST	Ul. XX. sept. 22 - Tel. 96-796
želi cenj. klientom vesel božič in srečno novo leto
GOSTILNA
TRST
OSTROUSKA
Ul. S. Ničilo 3
želi cenj. gostom vesel božič
RESTAVRACIJA
DANEU
OPČINE	Narodna ul. 194 - Tel. 21-241
Želi svojim gostom vesel božič in srečno novo leto
MANUtFAKTURNA TRGOVINA	DOLINA
OLGA KOS
želi vsem svojim cenj. odjemalcem vesel božič in uspeha polno novo leto
PROSEK
KROJACN.ICA
ROMAN GRILANC
KONTOVEL 18 (na glavni cesti)
želi svojim cenjenim klientom, prijateljem in znancem vesele božične praznike in uspeha polno novo leto 1959
MESNICA in MLEKARNA
RUDI PUNTAR kontovel
želi cenj. odjemalcem vesel božič in srečno novo leto
PEKARNA	PROSEK	180
ALBIN MALALAN
želi vsem vaščanom in iz sosednih vasi vesele božične praznike, obenem tudi srečno in uspeha polno novo leto
HOTEL «KRAS»
URARNA IN ZLATARNA
KAROL MIKOLJ
TRST	Čampo	S.	Giacomo	3	Tel.	96-881
želi vesel božič in sečno novo leto
MOTO CIMATI hmk
Izključni za slep sik H. SIMIČ
OPČINE. I UL 21-322. TRSI najboljših znamk: Najnovejše MOTORJE SPRINT in SUPER SPRINT 49 cc - ATA LA VITTORIA - ženska In moška kolesa.
Dobite tudi nadomestne dele za motorje tn kolesa. — Cene ugodne — Olajšave pri plačilu.
Zeli vesele praznike in srečno novo leto!
krojacnica josip KRAMAR w Opčine
Narodna ul. 136
želi vsem klientom, prijateljem in znancem tu in onkraj meje vesele praznike in srečno novo leto
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1959 vošči vsem klientom in članom
DRUŠTVENA GOSTILNA
Zaloga gradbenega materiala in kuriva
ALOJZ ŠTOKA
PROSEK 307
želi cenj. odjemalcem vesel božič in srečno novo leto
REPENTABOR
želi cenj. gostom, znancem in prijateljem vesel božič in srečno novo leto
Vesel božič in srečno novo leto želi svojim odjemalcem
ANTON ŠTOKA
Zaloga piva in prodaja krme
PROSEK - DEVINSCINA 2
TRGOVINA MANUfAKTURNEGA BLAGA
PETER PAVEL ČEPAR
TRST
Ul. Udine 36 . Tel.28-296
vošči vesele božične praznike in srečno novo leto
,0>XVI5TA
TRST - UL. CARflUGCL 15
l'el. 29-656 Bogata izbira naočnikov naočnikov za otroke.
precizna šestila, •ogaritmična računala.
Zeli vesele praznike
in srečno novo leto!
MOTO GUZZI
EKONOMIČNI ■ GRANTURISM0 MOTORNI TRICIKLI na bentin
z nosilnostjo 350 Jo 500 tor rabljani motorji.
Ekskluzivni zastopnik:
M0T0TECNICA CREMASC0LI
g.rs:, 	j1:—1	.....	,	/-v; '.-a: jiju.'.'jit
TRST . Ul. F. Severo 18, tel. 38-903
želi vesele božične praznike vsem odjemalcem
Urama in zlatarna
SOSIČ ALOJZ
OPČINE (Trst) Nat odda ulica 38
želi vesel božič.
TVRDKA	TRST
BELTRAM
Ul. Valdirivo 3 - Tel. 36-991
želi vesel božič in srečno novo leto Odpremlja hitro po najnižjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države
TVRDKA
JOŽEF SILA
uvoz
IZVOZ
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
TR8T - Kina Grumnla at. 6-1 - Telaton 37-004
Zeli vesele praznike in srečno novo leto!
Cvetličarka
DORA
OPČINE želi vesel božič in srečno novo leto vsem cenj. odjemalcem.
BAR	SPOR
TRST	Ul. dellTstria 10
želi vsem svojim gostom vesel božič in srečno nove lete
Trgovina jestvin
POLOJAZ-MORETTI TRST, Corso Garibaldi 4
vošči vesel božič in srečno nove leto
   --------
TRGOVINA
VALENTIN SANCIN
BOLJUNEC 62
želi cenj. odjemalcem vesel božič in srečno novo leto
GOSTILNA
GRGIČ
Padriče 36 (javni telefon)
želi cenj. gostom vesel božič in srečno novo leto
4	“■ TRGOVINA JESTVIN	
IDR AVK0	KANTE
želi vesele božične praznike in srečno novo leto	PROSEK 152
Gostilna . kavarna «Pri • občini«
AVGUST PEČAR
Dolina 258
želi cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto
Trgovina in tovarna sodavice
ANDREJ GRGIČ
BAZOVICA 97 želi cenj. odjemalcem in gostom vesel božič in srečno novo leto
Vsem cenj. gostom želi vesel božič in srečno novo leto
GOSTILNA
MILKOVIČ
GROPADA
Vesel božič
in srečno novo leto želi
AVGUŠTIN GREGORIČ
trgovina jestvin
TRST, Ul. Commerciale 25 Tel. 29-658
Trgovina z jestvinami
HERMAN KRIŽMAN
BAZOVICA
želi vesel božič in srečno novo leto svojim cenj. odjemalcem
Trgovina jestvin in tobakarna
KARLO KALC
GROPADA 97
želi cenj. odjemalcem vesel božič in srečno novo leto
Vesel božič in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
OLGA GULIČ
OPČINE	na	Brdini
Vesel božič in srečno novo leto želi cenj. gostom
FRANC
KRIŽMANCIC
gostilničar v Bazovici
GOSTILNA KRALJ
«PRI MIČETU*
in tobakarna TREBČE 17 (Javni telefon)
želi cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto
Vesel božič in srečno novo leto želi
SOSIČ
Julija	Viktor
Manufakture Kleparstvo Drobnarije	Delavnica
OPČINE Alpinska ul. 87 - Tel. 21-388
Mesnica
BRANKO ŽERJAL
BOLJUNEC 47
želi cenj. odjemalcem vesel božič in srečno novo leto
Vesel božič in srečno novo leto želi cenj. odjemalcem
TRGOVINA JESTVIN
EDI KALC
PADRICE
Gostilna
GODNIČ
Nabrežina-Kamnolom
želi cenj. klientom vesel božič in srečno novo leto.
Tapetniška delavnica
MARIO PAHOR
Specializirana v oprem IJanju dnevnih sob in drugih prostorov TRST Ulica S. Anastaaio 12, tel. <1-211 Želi vesele praznike in srečno novo leto!
Vesele praznike Vam želi trgovina manufakture
ŠTOKA R.
PROSEK 1
Trgovina
z jestvinami in gostilna
IVAN MAHNIČ
BAZOVICA
želi cenj. odjemalcem vesel božič in srečno novo leto
«LA VINICOLA TRIESTINA»
ALBERTA URAIČ A TRST	Ul. Cec. Rittmajer 20	Tel.	38-380
ima bogate zalogo vina Verona, furlanska, istrska in vipavska vini ter kraški teran
Zeli vesele božične praznike
TRGOVINA Z JESTVINAMI	BIDOVEC
TRST	Ul.	Genova	13	.	Tel.	37-700
želi vesel božič in uspeha polno novo leto
TRGOVINA Z JESTVINAMI
JOSIP ŠKABAR
OPČINE
Narodna ul. 42 . Tel. 21-026
želi vsem svojim klientom tu in onkraj meje
vesele božične praznike
HOTEL «ALLA P0STA»
TRiST	Trg	Oberdan	1	.	Tel.	24-167
želi vesele praznike ter
ter srečno in uspeha polno novo leto
F
R
A
T
E
L
L
I
NASCIMBEN
IMPORT	EXPORT
TRST, Ul. Coroneo št. 39, t. 24-955
želi srečno novo leto
TVRDKA KERZE’ VAM IZ SVOJE BOGATE ZALOGE NUDI GOSPODINJSKE PR EKORISTN E PREDMETE
Vsem svojim cenjenim klientom želi vesel božič in srečno novo leto
%
TRST Piazza S. Giovanni 1, tel. 85010
POŽAR ARTEMIO
v vse kraje, tudi r inozemstvo
Zeli vesele praznike in srečno novo leto!
TOVORNI PREVOZI
TRGOVINA JESTVIN
KAREL PAHOR
TREBČE 111
vošči cenj. odjemalcem vesel božič in srečno novo leto
Vesele božične praznike in uspeha polno novo leto želi svojim klientom
AVGUST ŠČUKA
trgovina jestvin
TRST, Ul. Commerciale 94 Tel. 35-030
Prijetne božične praznike in srečno novo leto želi cenj. gostom
GOSTILNA
«PRI POŠTI«
(Presl)
BAZOVICA
Trgovina jestvin
KRIŽMANCIC
Gropada 29 želi vesel božič in srečno novo leto.
	
GOSTILNA	
JOŽEF	
KRIŽMANCIC	
BAZOVICA	113
vošči cenj. gostom	vesel
božič in srečno novo	leto
ČEVLJARNA S PRODAJO
MIRO C0UA
PROSEK 111
želi vesel božič in srečno novo leto
BAR GOSTILNA
JOSIP MOŽINA
TREBČE 49
želi cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto
Vesel božič in srečno novo leto želi
WALTER KNEZ
Nabrežina 166
PEKARNA	
OTA	
	BOLJUNEC
želi cenjenim vesel božič in no novo leto	odjemalcem uspeha pol-
1	Trgovina	jestvin
GRUDEN
Devin
želi cenj. odjemalcem m prijateljem vesel božič in srečno novo leto.
Trgovina s sadjem in zelenjavo
SILVA COK
TRST
Barkovlje, Ul. Bovedo 22 želi vesel božič in srečno novo leto
Prodajalna časopisov in slaščic
MIHAEL SLAVEC
BOLJUNEC
vošči cenj. odjemalcem vesel božič in srečno novo leto
^Vešel^TozšiMn^šrečno^novo" leto želi svojim odjemalcem
EMIL MILIC EMILI
Mesnica	PROSEK	197
GOSTILNA
OTA
KROGLJE 5
želi vesel božič in srečno novo leto
BAR
METLIKA
želi vesel božič in srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN	VELIKI	REPEN	77
STANKO HMELJAK
želi vesel božič in srečno novo leto
GOSTILNA
SANCIN
BOLJUNEC 86
želi cenj. odjemalcem vesel božič in srečno novo leto
Batič Franc
Jr
delavnica
Tir
pLjutKrrf'* In
i 11
V H H T
Ul. F. Crispi 15 Ule fon 952U
Zeli vesele praznike in arečno novo leto!
RADIO S0SSI
OPČINE
Trg P. Moute Ke 1 (pri šoli) Tel. 31-155
Zeli vesele praznike in srečno novo leto!
OBNOVLJENA GOSTILNA
FABČIČ
OPČINE	Narodna ul. 156	Tel. 21-204
želi vsem svojim gostom vesel božič in srečno novo leto
VBL®rra<K>VW*A
FELICE
TROT	UL Carducci 41
želi vsem svojim klientom vesel božič in srečno novo leto 1959 ter se toplo priporoča!
Gospodinjske potrebščine — Papirnica
TULIO COBEZ
OPČINE	Narodna	ul.	30
želi cenjenim klientom vesel božič in srečno novo leto
Podjetje ŠVARA
elektromehanična delavnica za avtomobile in motocikle TRST,	Ulica Giulia 28, Tel. 96-742
vošči srečno novo leto
[
KROJAŠKA DELAVNICA VLADO PREMRU TRST, Ul. Ginnastica 35
Telefon 45-447	želi	svojim	cenjenim	klieni««*
vesel božič in srečno novo leto
v V
MILAN	AM
Elektro-instalacijsko podjetje in TRGOVINA * električnimi predmeti:
lestenci, štedilniki, peči, pralni stroji, niki in vse ostale gospodinjske potrebščine. ULICA MIRAM ARE 29, TELEFON 29-3M OBIŠČITE NAS!
Želi vesele praznike in srečno novo leto!	_
GORICA
KMEČKA BANKA
). Z.
Ul. Morelli 13 . Tel. 22-06
r. z. z o. z.
želi svojim članom vesele božične praznike
PRIZNANO MEDNARODNO ^ AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - Ul. Duca d’Aost a 68 - Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
ZELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
TRGOVINA JESTVIN
BERNARD FALECIC
želi svojim cenj. odjemalcem	KONTOVEL	231
vesel božič in uspeha polno novo leto
GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN
KRIŽMAN
VELIKI REPEN
želi cenj. odjemalcem, gostom, prijateljem in znancem vesel božič in srečno novo leto
GOSTILNA
FURLAN
REPENTABOR
želi svojim cenj. odjemalcem vesele božične praznike ih srečno novo leto
DIPLOMIRANA KROJACNICA
VLADIMIR GORUP
želi svojim klientom vesel božič	PROSEK	153
in uspeha polno novo leto
Vesel božič in uspeha polno novo leto želi vsem klientom in članom
DRUŠTVENA GOSTILNA
GABROVEC
Vesele praznike Vam želi trgovina posode
PERTOT
PROSEK 160
* Trgovina z mešanim blagom in črpalka bencina
RADO ŽERJAL
BOLJUNEC 76 želi vesel božič In srečno novo leto
PEKARNA
RUDOLF MARC
BAZOVICA 55
želi cenj. odjemalcem prijetne božične praznike in srečno novo leto
TRSt
JL A. CACC1A 3
CVCIjO
Želi vesele praznike in srečno novo leto!