OD UVNOSH ODVISEN ČASOPIS
31. MAREC 1992, CENA 60 SLI
OD KOD KAMELEONI
Ni tako malo ljudi, ki verjamejo v reinkarnacijo in seveda priznavajo, da so bili v nekem prejšnjem življenju osli, ribe, čebelice ali pa metulji. AH pa da bodo v nekem prihodnjem vodili Združene države Amerike, srkali medičino kot kolibriji ali pa kot sloni prijateljevali z miškami. Verjeti v reinkarnacijo je tako nekaj najne-
verjetnejšega za življenje, ki ga živimo tu in zdaj, pa tudi eden najlepših pobegov, ki si jih lahko privoščimo. Seveda, če z življenjem tu in zdaj morda nismo zadovoljni. Na robu verjetnega si tako privoščimo misel na sedmico na lotu in po žrebu zdrknemo v Riharda Levjesrčnega. Ali v ptičko na vejici čez oseminšestdeset gne-
Zal ali na srečo je reinkarnacija vezana na eno samo življenje, s svojim začetkom in koncem. In še bolj žal, na tisto vmes. Tu in zdaj, ki mu uiti brez nasilnega ali naravnega konca ne moreš. Svobode o kateri v tem času mnogi sanjajo tako ni in do kolibrija in medičine se ne prikoplješ kar tako. V tem življenju si tu in zdaj, ujet v svojem bivanju, v prostoru in evoluciji. Če slučajno po nesreči ne padeš celo v kakšno revolucijo. V nekaj, čemur bodo učenjaki rekli zgodovina, v nekaj na kar nimaš vpliva, v nekaj, kar te je zalotilo kot pravoverca, krivoverca, konja,
mušico, mesarja, ovco... Karte tu in zdaj preganja ali utaplja v blagostanju, v nesreči ali zadovoljstvu. Vedno ti je na voljo le vera v reinkarnacijo.
Ker na žalost mnogi za reinkarnacijo niti ne vedo, se znajdejo kot se pač lahko. Že z uporabo prispodob si olajšajo dušo, nadenejo svojim prijateljem in svojim sovražnikom ustrezna imena, mnogi celo že kot ljudje lajajo, grizejo, ubijajo, se slinijo... Skratka, gredo se perverzno varianto reinkarnacije - tu in zdaj. In če so nekateri kameleoni se ve, gre za preživetje.
it
-- — — __ —|
POZDRAVLJENA
KOROŠKA,
kjerkoli si že!
Hemingwayu se je nekoč utrnila lepa misel: »Kdor misli le nase, misli odločno preveč.« In tudi na Koroško počasi pljuska val predvolilnega boja, za katerega je v slovenskem prostoru značilno, da protagonisti posameznih strank preveč mislijo, kajti večina pač misli nase in za svojo stranko, predvolilne obljube pa so tako lahko pokvarljivo blago. Zato si v tem obdobju velja zapomniti, kaj so posamezniki že obljubljali in predvsem - kaj so naredili. Tudi v našo, od centra mnogokrat pozabljeno Koroško v zadnjem času kar v četici prihajajo ministri ali strokovnjaki prvaki in ljudem ponovno dajejo možnost, da si jih ogledajo pobliže, ne samo s TV ekranov. Na Koroškem je bil Pučnik, prišel je Drnovšek in vrsta ministrov: Osterc, Vencelj, Voljč.
DRAVOGRAJSKI
SKANDALČEK
Vse kaže, da so preveč mislili tudi v dravograjskem občinskem vrhu, kjer so si z blokado ceste na Meži pač naredili lepo sramoto. Disharmonija med županom in predsednikom občinske vlade je že dolgo znana, vendar je ne kaže manifestirati na tako banalen način, in občina ne more dobro funkcionirati, če se ne razumejo v samem vrhu, če se ustvarjajo tabori in iščejo zavezništva, nagajanje ali pobalinstvo pa postaja temeljna metoda političnega boja Škandali so hrana medijev in vesoljna Slovenija nas mnogokrat spoznava prav po tem.
IZKORISTITI EKOLOŠKE DANOSTI
In Slovenija, mnogokrat bleda mati, na Koroško sploh ne pozablja: na zemljevidu Koroške so nam zarisali štiri črne pike, kjer bi lahko postavili odlagališče za jedrske odpadke, Slovenija menda nujno potrebuje diabaz in menda je Javorje pri Orni spet najugodnejša lokacija. Ne smemo se čuditi, če bi iz Ljubljane prišla še kakšna tretja pobuda, kjer
je Koroška spet oh in ah najprimernejša, ljudstvo pa najbolj pohlevno. Metoda je znana: regijo spraviti na kolena, potem pa pridejo odrešniki iz Ljubljane in ponudijo rešitev. Doslej smo dihali žveplo in uživali prah kar tako, sedaj nam za to ponujajo celo plačilo, rento. Torej - napredek je viden.
In Koroški se po vsem tem odprejo imenitne možnosti za razvoj turizma, poimenujmo ga kar eko-turizem. Slovence in Evropo bomo lahko vabili na Koroško kot v regijo ali deželo, kjer je industrija preko vseh razumnih meja načela ravnovesje v naravi, turisti se bodo o tem lahko prepričali na lastne oči in za to kajpak tudi plačali. To dejstvo je pač treba tržiti, morda z ekološko turistično transverzalo: ta se bi lahko začela v Javorju ob dnevnem kopu diabaza, nadaljevala po Javorški dolini do kmeta Matvoza, ki je že v dvajsetih letih tega stoletja opozoril na propadanje gozdov zaradi mežiškega rudnika in dobil tudi tožbo. Pot se kajpak nadaljuje v Dolino smrti, ta prekrasen spomenik Zgornje mežiške doline, v Žerjavu je predvidena vegetarijanska pojedina s težkimi kovinami, sledi ogled akumulatorskega hribovja ob cesti Mežica-Črna, v Mežici pa je postanek ob plinski postaji (saj so plin v Mežico pripeljali samo zaradi lepšega, ljudje pa se še vedno dušijo v žveplenem koktejlu). Atrakcija bo seveda odlagališča RAO v Zgornji Jamnici, kjer je za ogled predvidena vstopnina Zgornja Jamnica kot turistični kraj s tem odlagališčem resnično veliko pridobiva. V ravenski železarni je predviden zaključek z majhno strokovno ekskurzijo, kajti v tem podjetju je veliko ekološko izobraženega in osveščenega kadra.
Znana sintagma »Izkoristiti naravne danosti« se tudi na tem področju uresničuje, in sebi pripišimo, če tega ne bomo izkoristili. Kakorkoli že, pozdravljeni Korošci, kjerkoli ste že.
Miro Petek
IZ VSEBINE
Skrivnost
vojašnice
Bukovje
str- 6-7
Javorčani ne dajo diabaza
str. 10-11
Na naslovni strani: POMLAD
Foto: Futy
III
■
H
»NA
i
i............
IIIIIIIIIII
111
liiilllll
.|
MSSBfnP

BI
■
1	- Obalno - kraška regija
2	- Ljubljanska regija
3	- Pomurska regija
4	- Severno - primorska regija
5	- Kraško - notranjska regija
6	- Celjska regija
7	- Mariborska regija
8	- Dolenjska regija
9	- Posavska regija
10	- Gorenjska regija
11	- KOROška REGIJA
12	- Zasavsko - revirska regija
| l lil In IV. STOPNJA
T"	|	|
I C# im	Čl L« INI I «
Vemo: dr. Peter Vencelj je minister za šolstvo Republike Slovenije, človek torej, ki bi s svojo avtoriteto in avtoriteto argumentov, ki mu jih morajo pripraviti njegove službe, lahko razrešil marsikatero dilemo okrog mreže srednjih šol na Koroškem ali natančneje - dilemo okrog druge koroške gimnazije. Vencelj te odločnosti, ki bi jo pričakovali od ministra, ni pokazal; dejal je, da se ne bi rad postavil v vlogo človeka, ki bi moral o tem odločati. Ob tem se postavlja kar nekaj vprašanj. Najprej, ali se morda Vencelj boji zamere z ene (slovenjgraške) ali iz druge (ravenske) strani? Dalje, ali so ministrovi svetovalci strokovno tako šibki, da ne zmorejo pripraviti predloga, ki bi ga tudi minister lahko javno zagovarjal? In končno, ali so argumenti ene in druge strani toliko enakovredni, da je takšno odločitev res težko sprejeti.
Ko je bil oni dan dr. Vencelj na okrogli mizi v Slovenj Gradcu (pogovarjali so se kajpada o problemih srednjega šolstva na Koroškem ali, natančneje, o drugi koroški gimnaziji), je morda nehote razkril, kako nastaja slovenska mreža srednjih šol. Ko sta se z namestnikom Maksom Westrom udeležila podobne razprave na Jesenicah, sta si želela, da bi se čim prej in cela vrnila v Ljubljano. Jeseničanom so namreč hoteli odvzeti srednjo zdravstveno šolo, vendar so Gorenjci
povzdignili glas in z argumenti moči "prepričali" ministra, da vsaj za določen čas to šolo še pusti. Ko se je Vencelj vračal proti Ljubljani, pa je namestniku Westru dejal, da »če ostane zdravstvena usmeritev na Jesenicah, potem mora ostati tudi v Slovenj Gradcu«. Ergo: politika ima še vedno prednost pred stroko.
Argumenti ZA in PROTI
Zdravstvena šola in njeno napovedano ukinjanje pa je "izvirni greh” (tako Silva Vau-pot, ravnateljica slovenjgraške srednje šole) razmišljanj o drugi Koroški gimanziji. »Ob napovedani ukinitvi zdravstvene šole smo iskali nadomestni program; iščeš pač tisto, kar je bolj kakovostno, izhajali pa smo tudi iz dejstva, da ne smemo omejiti in okrniti vpisa na peti stopnji. Poleg tega sta ekonomski in zdravstveni tehnik precej specializirani usmeritvi in smo iskali še
splošnejši program,« pravi Silva Vaupot, ravnateljica na srednji šoli Slovenj Gradec. Vau-potova tudi dodaja, da imajo za bodočo gimnazijo vse prostorske in kadrovske pogoje. Dodatna stavba (stara osnovna šola) bo omogočila ločitev poklicnih šol od tistih za peto stopnjo in šolanje na peti stopnji ostaja v dosedanji zgradbi, kjer so tudi specializirane učilnice. Do novega šolskega leta bi zagotovili tudi ustrezne kadre za matematiko in fiziko, saj so jim ponudili tudi občin-
ska stanovanja.
Javnomnenjska raziskava mariborskega SPEM-a (opravljena je bila 30.10.1991) nedvomno kaže zanimanje Slovenjgradčanov za šolanje na slovenjgraški gimnaziji, kjer bi po teh podatkih lahko zapolnili dva do tri razrede. (Mimogrede: v Mežiški dolini tej raziskavi ne priznavajo relevantnosti, saj po njihovem le potrjuje želje in pričakovanja naročnika).
Tone Golčer
V uvodu omenjena nedorečenost ministrstva za šolstvo je po svoje tudi povzročila in omogočila, da se je vprašanje druge koroške gimnazije spolitiziralo in spustilo na raven odnosa dveh občin, dveh srednjih šol. Mnenje profesorskega zbora ravenske gimnazije, kj ga zastopa profesor Tone Golčer, je znano že nekaj časa in ostaja nespremenjeno: »Zadnjih nekaj let se v gimanzijo na Ravnah vpisuje okoli 200 učencev iz koroških osnovnih šol. V šolskem letu 1991/92 pa se jih je vpisalo 224, kar predstavlja s tistimi učenci, ki so se vpisali na gimnazijo v Mariboru in Velenju, okoli 25 % osmošolcev iz Koroške. Na gimnaziji Ravne smo mnenja, da je tak procent vključenosti mladih v gimnazijo v sedanjem času dovolj visok.
Učiteljski zbor gimnazije Ravne je tudi prepričan, da je za koroško krajino (okoli 70 tisoč prebivalcev) ob soseščini gimnazij v Mariboru in Velenju dovolj ena gimnazija. Gimnazija Ravne ima trenutno 24 oddelkov in 767 dijakov v eni izmeni. Je dobro opremljena in 100 odstotno zasedena s kadri s predpisano izobrazbo.
V eni izmeni lahko obiskuje šolo 28 oddelkov ali okoli 900 dijakov. Poleg tega je lokacija
Ravne zelo ugodna, saj znaša najdaljši radius šolskega okoliša okoli 25 kilometrov (Črna, Radlje ob Dravi, Slovenj Gra-dec-Smartno-Podgone). Sola pa ima v soseščini tudi bogato študijsko knjižnico.
Če bi začela z delom gimnazija v Slovenj Gradcu, bi gimnazija na Ravnah izgubila najmanj za dva oddelka učencev. Tako ne bi bili več smotrno izkoriščeni šolski prostori in kadri.«
Argumentov Ravne kontra Slovenj Gradec ali Slovenj Gradec kontra Ravne pa je še več. Ravenčani trdijo, da je nesmotrno imeti dve gimnaziji na tako malem prostoru (temu se pridružuje tudi Vencelj), preveč gimnazijcev pa pomeni tudi inflacijo tega programa. V Evropi veljajo normativi, da je godnih za ta program od 20 do 25 odstotkov populacije. V Sloveniji obiskuje gimnazijske programe 22 odstotkov populacije, na Koroškem 20 odstotkov.
Slovenj Gradec vrača: šole, ki vpisujejo po sedem, osem ali devet prvih letnikov in imajo po 800 ali 900 učencev, so podobne kombinatom in ne solarn in so zelo težko obvladljiva Poleg tega bi gimnazijska konkurenca v Slovenj Gradcu zelo blagodejno vplivala na Ravne in njeno gimnazijo, ki ji je usmerjeno izobraževanje pustilo dokaj velike posledice.
Slabe možnosti šolanja
Nekje pa so si vendarle enotni vsi Korošci in tudi minister dr. Peter Vencelj: možnosti srednjega šolanja v koroški regiji so katastrofalne, predvsem pa neustrezne. Za kovinarske poklice je za šolsko leto 1992/ 93 razpisanih kar 240 mest, na informativnih dnevih pa seje za to šolanje zanimalo le sedemnajst mladih Korošcev. Ker drugih možnosti ni in ko bo prišel dan odločitve, se bodo pač vpisali na kakšno od kovinarskih usmeritev, in armada brez-
Silva Vaupot
poselnih se bo z leti samo povečevala. Spet bomo dobili dva ali celo več oddelkov medicinskih sester, Koroška skupaj s Šaleško dolino pa jih lahko v
najboljšem primeru letno zaposli dvajset, ostale pa šolamo za dom in družino ali za tujino.
In dodaten zaskrbljujoč podatek: Možnosti za šolanje na peti stopnji so na Koroškem gotovo najslabše, kajti zasav-sko-revirska regija, ki je po tej plati za nami, ima vendarle razmeroma blizu Ljubljano. Neustrezna mreža šol pa pomeni tudi slabo izobrazbeno strukturo v regiji, kar je spet cokla razvoja. Po zadnjih dostopnih podatkih število nezaposlenih na Koroškem znaša 2902, od tega je kar 35 odstotkov iskalcev zaposlitve brez izobrazbe. Raven izobrazbe slovenskega ljudstva je že tako zelo nizka, Korošci pa smo še krepko pod slovenskim povprečjem.
Venclja pa je treba držati za besedo. Pravi namreč, daje potrebno narediti vse, da se tudi na Koroškem poveča ponudba izobraževanja na peti stopnji in menda v njegovem ministrstvu nastaja tudi nekaj novih programov.
Kaj priporočam ministru za šolstvo? Na takšno vprašanje so odgovarjali slovenjgraški srednješolci m odgovori so krožili na tej okrogli mizi. Upamo, da je tudi minister prebral kakšen nasvet. Na enem od listkov pa je bil tudi stavek: »Na koncu bomo vsi pametni, a na žalost brezposelni!« Resnično trpka in aktualna misel, vendar je konec koncev boljše biti pameten in brezposeln kot pa neumen in še brezposeln po vrhu.
(ek)
■
Vojašnica Bukovje. Zloglasna vojašnica Bukovje. Vojašnica, ki je poleti 1991 grozila, da bo Dravograd zravnala z zemljo. Vojašnica, v kateri so bili vojaki jugoslovanske armade. Ko Dravograjčanu omeniš Bukovje, ga vedno spomniš na to.
Po vojni so bili Dravograjčani odločeni, da nikdar več vojakov v Bukovje. Naj se uporablja izključno v civilne namene. Kaj pa mislijo danes, devet mesecev po vojni?
Kam drugam naj bi šel radovednež spraševati, kot na Robin-dvor in Mariborsko cesto, predela Dravograda v hribu levo nad cesto, ki pelje proti Radljam. Tja so med vojno letele krogle in mine, izstreljene iz vojašnice. V primerjavi s pokanjem in grozo, ki je takrat vladala, sta danes Robindvor in Mariborska cesta čisto nekaj drugega: oaza miru in sreče. Otroci se igrajo pred hišami, odrasli vozijo premog v klet, čistijo dimnike, prekopavajo vrtove...
Nada Hanže, Robindvor: »Danes je vojašnica Bukovje verjetno čisto drugačna, kot je bila pred vojno. Nanjo gledam z lepšimi občutki kot pa takrat, ko je za nas predstavljala zgolj strah. Tega, da bo pripadla ministrstvu za obrambo, doslej nisem vedela. Nam so obljubili, da
bodo ta objekt namenjen predvsem za sprehajališče za starejše ljudi, za gostinske usluge in drugo. Sem proti temu, da se namenja za vojaške zadeve. Verjetno pa mi navadni državljani na vse skupaj ne moremo vplivati.«
Jože Mlinšek, Robindvor: »Veliko je idej, kako bi lahko to vojašnico uporabili v civilne namene: restavracija, športni center, konjenistvo, saj še obstaja konjušnica - lahko bi privabili veliko turistov. Sliši pa se, da se veliko ne da narediti in da bodo vojašnico dobile vojaške oblasti. To je žalostno, saj je na lepem kraju in je zgodovinsko kulturna znamenitost. Take stavbe je škoda za vojaške namene. Če pa že bodo v njej vojaki, upam;da ne bodo taksni kot so bili prejšnji.«
Viktorija Pesi, Mariborska cesta: »Sedaj smo veliko bolj sproščeni in mirni. Želimo si, da bi Bukovje nekdo prevzel, da tam ne bi bilo vojske. Če pa bodo slovenski vojaki, pa tudi nimam nič proti. Slovenskih vojakov se ne bojim tako kot prej onih.«
Betka Kolembrant, Mariborska cesta (Njihova hiša je med vojno utrpela veliko škodo, saj so se je polastili sovražni vojaki in jo razdejali): »Vojašnica Bukovje je lep spomenik in mislim, da je ne bi smeli več uporabljati v vojaške namene. Služila bi lahko za kaj bolj koristnega, na primer v turistične namene. Predvsem za visoki turizem: lovce, konjeniški klub... Ne strinjam se s tem, da bi v njej nastanili vojake in menim, da tako misli večina prebivalcev na tejstrani Drave.«
Valentin Bogošalec, Robindvor: »Ne vem, kaj je zdaj tam, ali so naši vojaki ali kaj. Bolje je, da so, da ne bo hiša razpadla. če bodo naši, potem se strinjam, da so.« Pri tem se Valentin negotovo ozre proti vojašnici Bukovje. Z Robindvora izgleda prav idilična: kot otoček malo pod gozdom, obdan z drevesi, tam daleč na oni strani Drave.
Če hočeš tja, moraš okrog in okrog Dravograda, čez novi most in potem levo prek železniške proge. Tja pelje razdrapana as-
faltna cesta, in kdorkoli bo že prebival v Bukovju v bodoče, bo moral najprej cesto popraviti. Po krajši vožnji skozi gozd in preko hriba nad Dravo ter mimo osamljene hiše in se znajdeš pred vojašnico. Kakšne skrivnosti so v njej?
VOJAŠNICA BUKOVJE DANES
Prvo, kar me preseneti in kar je povsem različno od prejšnjih časov: vhodna vrata - železne rešetke - so na stežaj odprta. Na enem od treh drogov - le ti imajo vrstni red barv še jugoslovanski - se vije slovenska zastava s pravim slovenskim grbom. Iz garaže molita dva gverilsko prebarvana tovornjaka. Sicer pa je vojašnica (recimo že enkrat: bivša vojašnica) lepo Obnovljen in veličasten grad. Na dvorišče zapelje rdeča »stoen-ka« in iz nje stopi Samo, moj someščan, v uniformi slovenske teritorialne obrambe. Povabi me v grad, kjer naletim še na teritorialca Petra. Drugih ljudi v gradu ni.
Grad je sedaj popolnoma prazen, opremljeni sta le dve sobi. Jih je pa veliko. V eni od opremljenih sob v pritličju so vojaške postelje, lepo pospravljene, miza in na njej televizor ter radio, v kotu pa še omara. To je vse. V drugi sobi, manjši, pa je pisalna miza, telefon in postelja.
Z obema slovenskima vojakoma, sicer rezervistoma, ki pa upata, da bosta lahko postala poklicna vojaka, se prijateljsko pogovarjamo. Njuna naloga je, pravita, paziti na objekt, da v njega ne bi vstopali tujci. Vsaki dve uri naredita obhod. Dokler je bila v gradu municija, jih je bilo več, sedaj pa so le še štirje, po dva v skupini, ki se menjavajo vsakih 24 ur. Kljub vsemu: v kotu sem opazil dve avtomatski puški in zaboj municije. Da, seveda, pravita, imamo bojno municijo, kako pa naj se drugače branijo. Vendar, pravi Peter, uporabijo jo lahko le v skrajni sili, če bi jih kdo napadel in bi bilo ogroženo njihovo življenje.
Vojašnico stražita dva slovenska vojaka
Pa še takrat lahko streljajo najprej samo v noge.
Tako torej - nekdanja vojašnica Bukovje ni več skrivnostna: v njej sta dva slovenska vojaka, ki pa ne mislita nikogar napasti. Le dober radijski in televizijski program si želita. Dravograjčani lahko mirno spijo in se jim ni treba več bati Bukovja in sovražnikov v njem.
KAJ PA ODLOČITEV: NE VEČ VOJAKOV V BUKOVJE?
Po zemljiškoknjižnih zapisih je Bukovje (stavba in zemljišče) last občine Dravograd. Toda to se občinskim možem sploh ne zdi dobro, temveč v breme. Kot pravijo, je vzdrževanje stavbe z 1.688 m2 koristnih površin, obdane s 24.500 m2 zemlje, dra-
ga zadeva. Nihče tega ni želel vzeti v najem. Pa tudi ministrstvo za obrambo - glede na to, da je bil to vojaški objekt, sprva ni kazalo zanimanja za Bukovje. Oglasili pa so se nekdanji lastniki gradu in zemljišča - družina Verzun iz Dravograda. Veržuni so namreč kupili Bukovje leta 1940, z agrarno reformo leta 1954 pa so jim vse vzeli. Takoj po sprejetju zakona o denacionalizaciji so Veržuni oziroma njihovi potomci vložili zahtevo za vrnitev premoženja. '
Medtem pa se je ministrstvo za obrambo vendarle začelo zanimati za Bukovje in po 19. členu zakona o denacionalizaciji lahko država, če je v njenem interesu, zadrži premoženje in nekdanjim lastnikom izplača le odškodnino. Kot kaže, se bo to zgodilo. Kajti 7. februarja letos je
občino Dravograd obiskal namestnik ministra za obrambo Miran Bogataj in ob tem izrazil željo ali, bolje rečeno, zahtevo, da se vojašnica Bukovje še naprej nameni za vojaške zadeve. To zahtevo je v naslednjih dneh proučilo predsedstvo občine, 27. februarja pa so o tem odločali poslanci občinske skupščine. Po dolgi razpravi so se soglasno odločili, da ministrstvu za obrambo dovolijo uporabo vojašnice Bukovje. Nekaj dni zatem sta minister Janez Janša in predsednik izvršnega sveta občine Dravograd Mirko Kotnik že podpisala dogovor o uporabi Bukovja v vojaške namene. Ob tem je Janša zagotovil Dravograjčanom, da tam ne bodo kopičili municije in vojaštva.
Katere službe ministrstva za obrambo bodo v Bukovju, še ni določeno. Ožbolt Fajmut, namestnik poveljnika TO za Koroško, pravi, da je več možnosti. Manjša maneverska enota, območni Štab TO, služba za obveščanje, služba za zaščito, civilni organi za ljudsko obrambo za Koroško. V poštev pride več služb, združenih v Bukovju, čeprav je še marsikaj sporno. Civilna služba ne sme biti v objektu, ki je vojaško stražen, selitev območnega štaba iz Slovenj Gradca v Dravograd pa zahteva prenos občutljive tehnike.
Kakorkoli že, očitno je: v Bukovju bodo še naprej vojaki, vendar slovenski. Je bila to edina možnost, ki je ostala Dravograjčanom?
Slavko Sušeč
Tiskovna konferenca za koroške novinarje	Foto: Jurač
Dr. Janez Drnovšek je bil na Koroškem 17. marca, še preden je tudi uradno, na kongresu v Cankarjevem domu, postal prvi človek liberalno demokratske stranke. Povabila ga je ravenska L’DS, potem ko se je z nekaj »močnimi« direktorji sestal na delovnem kosilu in spoznal kako utripljemo na Koroškem ekonomsko, pa je imel še srečanje z glavnimi iz svoje nove stranke na Koroškem. Sprejem je bil na Rimskem vrelcu. Glede na njegovo prejšnje srečanje z nekaterimi gospodarstveniki iz ravenske občine, smo ga novinarji seveda povprašali tudi, kakšno je njegovo mnenje o sedanjem položaju gospodarstva in njegovih perspektivah na Koroškem in še posebej v Mežiški dolini. Tu je situacija najbolj kritična.
Dr. Drnovšek o tem meni takole: »Veliko problemov je vezanih na sistemske rešitve in program vlade, ki bi moral zajeti cel sklop novega investiranja in zaposlovanja. Tega ni in dokler bo tako, se trend ne more obrniti. V vladi tudi ni koordinacije med posameznimi sektorji, ki rešujejo zadeve vsak po svoje, iz tega pa sledi prepočasno reagiranje tako na probleme kot priložnosti, ki se vendarle ponujajo. Menim, da se da marsikaj več narediti, vendar tudi priznavam, da je manjšinski vladi tažko, saj se.vsa vprašanja politizirajo. Če bi sestavljal vlado sam, bi posebej na gospodarskem področju upošteval merila sposobnosti pa tudi sam bi se na tem področju maksimalno angažiral. Tempo reagiranja na probleme bi bil v taki vladi hud, splošnega recepta ni. Bistveno je, da bi morali začeti takoj normalno funkcionirati na ključnih področjih - lastninjenju, z novo volilno zakonodajo in s sanacijo bank. Se vedno menim, da bi morali do nove vlade in parlamenta priti čimprej, kajti ta vlada in < parlament ravno na teh ključnih segmentih ne funkcionirata. Za problem Mežiške doline, ki se lahko zruši brez sistemskih rešitev, je to bistveno. Brez naložb ni novih delovnih mest in trend lahko gre na tak način samo navzdol.«
Tako torej dr. Drnovšek o nas. Ključi za kak bistven premik za Koroško so torej v Ljubljani. Priznanemu ekonomskemu strokovnjaku lahko najbrž verjamemo.
-ep
/
Leta 1988 so se v Železarni Ravne lotili novega projekta z izjemno zvenečim imenom: Racionalizacija in ekološka sanacija v jeklarni II. Pod tem projektom se je skrivala nabava nove moderne UHP peči, kar pomeni »ultra high power« ali po slovensko zelo močna peč. In dejansko moč transformatorja, ki je pri stari peči (le-to so že razrezali) znašala 12,5 megawatov, znaša pri novi UHP peči 30 megawatov. Njen namen pa je, da pri 1700°C tali staro zelezo, ki gre nato v nadaljno obdelavo.
Poleg peči pa je projekt »Racionalizacija in ekološka sanacija v jeklarni II« zajemal še postavitev odpraševalne naprave Švedske firme Flakt. Ta naprava naj bi zajela vse te prašne delce, ki nastajajo v jeklarni in sedaj prosto krožijo po njej in okolici.
Načrti so seveda lepi in nihče (zaenkrat) ne oporeka tehnološkim prednostim teh naprav, toda grozljivo je, da je vodstvo železarne ob visoki tehnologiji popolnoma pozabilo na ljudi. Kajti visoka tehnologija prinaša tudi »visoke« posledice. Od novembra lani, ko sta obe napravi začeli obratovati, namreč krajani naselja Stražišče ponoči vec ne spijo, uničene pa imajo tudi sobote in nedelje. Zakaj?
Nova UHP peč je za razliko od prejšnje mnogo glasnejša, celo zelo hrupna, se huje pa je z odpraševalno napravo Flakt, za katero že proizvajalec navaja, da povzroča 75 in več decibelov hrupa, še posebej, ko so vključeni vsi štirje motorji in ventilatorji. Ob vseh teh dejstvih najbolj preseneča, da so tako peč kot odpraševalno napravo postavili tik ob tovarniškem plotu, samo 50 metrov vstran od naselja stanovanjskih hiš Stražišče, kjer živijo, delajo, berejo, spijo-Ijudje. Zakaj pa so uničene ravno noči, sobote in nedelje? Zato namreč, ker sta zaradi varčevanja z elektriko in ker železarna nima drugega dovoljenja UHP peč in odpraševalna naprava Flakt vključeni le ponoči ter ob sobotah in nedeljah. Zamislite si spanje pri 75 decibelih ali nekoliko manj, ob decibelih pa še občasne eksplozije in peke, ki prihajajo iz UHP peči. Takšne noči, sobote in nedelje preživljajo krajani Stražišča, naselja na hribu onstran Železarne.
»NAS BODO RES TAKO HITRO SPRAVILI S SVETA?«
Ko sem obiskal naselje Stražišče in se srečal z ljudmi, je bil prvi vtis, da so zelo utrujeni in živčni. Pa tudi njihove besede so pretresljive.
Ivan Miklavžina pravi, da je to »nekaj najhujšega, v nasi okolici še ni bilo kaj takega, kot je ta čistilna naprava. Tukaj je nemogoče zdržati, to je uničevanje človeka. Ko vključijo napravo, zabuči2 kot bi se «dvignil avion.« Frančiška Ob-retan je že povsem obupana: »Mislim, da nas bo vse to uničilo. Mi smo šestčlanska družina in sprašujem se, če bodo vsi tako trpeli. Ali nas bodo res tako hitro spravili s sveta?«
Marija Pur ne more verjeti, da je Železarna za te naprave dobila lokacijsko dovoljenje in da sanitarni inšpektorji niso dokazali oporečnost naprav in ukrepali. Peter Jehart pa se sprašuje, kdo so ti gospodje, ki so to načrtovali in pravi, »naj pridejo živet na Stražišče in bomo videli, kako dolgo bodo zdržali.«
Izmed desetih družin iz desetih hiš, ki tvorijo naselje Stražišče, sta se za reševanje težav, ki so jih doletele, najbolj zavzela Zavodnikova: oče Stanislav in sin Uroš.
»Tu ni več normalnega življenja,« pravi Stanislav. »Čez noč in za konec tedna vendar ne morem kje drugje stanovati!« Uroš, ki študira na Elektrotehnični fakulteti v Mariboru in se tja vsak dan vozi, saj živi in študira doma, pa se sprašuje, kje naj se uči in kje naj spi, saj v tem hrupu ni možno.
Sicer pa, kot pravi Uroš Zavodnik. »Kaj mi pomaga, ko bom dobil neozdravljivo bolezen, če priznajo, da je škodovalo zdravju. Kaj res ni bilo dovolj degeneriranih otrok in raznih drugih kroničnih in neozdravljivih bolezni nedaleč stran od Raven, v Mežici, Žerjavu?«
Problem Stražiščanov pa ni samo hrup, temveč tudi vibracije in nihanje električne napetosti, zaradi cesar svetilke migljajoče svetijo in se kvarijo televizorji. Oboje se pojavi, ko vključijo UHP peč. Sprašujejo pa se tudi, kolikšne so emisije strupenih plinov, predvsem S02 in flourovodika. Tega nihče noče , izmeriti.
V ŽELEZARNI NOVE NAPRAVE ZGOLJ HVALIJO
Vodstvo železarne je nad novima napravama zelo navdušeno. Milan Švajger, novopečeni doktor, v pogovoru v časopisu Fužinar, glasilu Železarne, pravi: »UHP peč, ki je prevzela „stari” program jeklarne, se že kaže kot uspešna investicija. To je izjemno fleksibilen agregat, ki se lahko hitro prilagaja elektroenergetskim razmeram. Omogoča zadostno proizvodnjo jekla ob bistveno nižjih stroških in je res kvalitetno nadomestilo za 20 in več let stare topil-niške agregate. Smiselnost te investicije bo zagotovo že čez nekaj mesecev moč dokazati tudi s številkami.« V nekem drugem članku pa beremo:
»Čeprav je naprava UHP bistveno močnejša od katerekoli stare peči, se zaradi pje priključna moč Železarne ne bo povečala, ampak celo zmanjšala. Zaradi hitrih šarž (čas taljenja se razpolovi) je njena zmogljivost tolikšna, da bo obratovala le v časih, ki
J. STUDENČNIK: NAJPREJ PLAČE IN DELO, POTEM EKOLOGIJA
za energijo niso kritični, (ponoči, ob sobotah in nedeljah!) Zato ne bo obremenjevala slovenskega distribucijskega sistema.«
Na moje vprašanje: »Kaj pa hrup?« Jože Studenčnik, namestnik direktorja in odgovoren za UHP peč, odgovarja: »Zelo sem začuden, da se krajani pritožujejo. Kajti že pred časom smo odklopili odpraše-vaino napravo in ne obratuje več. Gledi peči pa ni bilo pritožb. Res ne vem - naj zapremo železarno? Zavedati se moramo, v kakšni situaciji smo. Ljudem je treba najprej zagotoviti plače, nato delo, šele potem je na vrsti ekologija.«
Mirko Vošner, vodja biroja za delo, pa pravi, da gre zaenkrat za poskusno obratovanje in da res nastaja hrup pri odpraševa-Ini napravi. Ta problem sedaj rešujejo tako, da so jo obdali s plastjo steklene volne in tako naredili okrog nje protihrupno komoro.
S POLICIJO NAD ŽELEZARNO
STANISLAV ZAVODNIK
V eni zadnih številk tovarniških "Novic" so objavili informacijo, da je odpraševalna naprava sanirana, protihrupna komora narejena, ventilatorji in motorji zaščiteni in da hrupa ni več.
Na osnovi teh ugotovitev so v ponedeljek pred 14 dnevi od-praševalno napravo ponovno vključili. V Stražišču je ponov-
no zahrumelo in zapiskalo. Krajani, že od prej živčni, si niso znali drugače pomagati, kot da so poklicali policijo. Komandir se je sicer obotavljal, pa se je Stanislav Zavodnik po telefonu razhudil, da v takem hrupu ne bodo več živeli. Potem so le prišli in na osnovi zakonske določbe o kaljenju nočnega miru Železarni zapovedali, da morajo odpraševalno napravo takoj izključiti. In so ubogali.
ZAKAJ TAKO BLIZU NASELJA
Na pritožbe krajanov je reagiral tudi republiški sanitarni inšpektor Viktor Koselj in odredil ponovne meritve hrupa. Te je res opravil Zavod za varstvo pri delu iz Ljubljane. Na dan meritev, v petek, 13. marca, so v Železarni zmanjšali hrup na minimum, pravijo Stražišcani. V UHP peč naj bi vsuli le drobne kose zeleza, ko je hrup mnogo manjši kot pri velikih kosih. Kljub vsemu upajo, da bo republiški sanitarni inšpektor prepovedal delovanje obeh naprav.
Za Stražiščane je edina možna rešitev, da odpraševalno napravo prestavijo drugam, nekam na sredo tovarne, peč pa ustrezno protihrupno zaščitijo. Pa tudi peč, pravijo, bi lahko postavili v stari jeklarni namesto sedanje istrosene. Jože Studenčnik trdi, da nikjer drugje ni prostora. Toda Stražiščani ti s svojega balkona pokažejo kar nekaj lokacij znotraj Železarne, ki so dovolj odmaknjene od hiš, da ne bi vec ropotalo.
Vsekakor je čudno, da so projektanti v železarni postavili tako hrupne naprave takorekoč na dvorišče stanovanjskih hiš, sicer znotraj tovarniškega plotu, pa samo 50 metrov stran. Če bi izbrali kakšno drugo lokacijo, sedanjih problemov ne bi bilo. In če protihrupna zaščita ne bo pomagala, bodo morali vendarle vse skupaj prestaviti. Ljudje v Stražišču hočejo svoj mir in spa-. nje in do tega imajo pravico. Vodstvo železarne bi moralo misliti tudi na to.
Slavko Sušeč
ČLOVEK ČLOVEKU FABRIKA
SOOČANJE Z EVROPO
Sredi marca se je na kmetiji Žavcer na Podlipju nad Muto s kmeti, predstavniki Kmečke zveze - Ljudske stranke, Pospeševalne službe in Kmetijske zadruge pogovarjal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Osterc, ki se je mudil na obisku v občini Radlje in kasneje sodeloval tudi na posvetu reševanja problematike gozdnih cest.
Specifičnost občine Radlje -njena hribovitost, gozdnatost in zaokrožene kmetije (celki), predvsem njihovo preživetje, vzdrževanje in posodabljanje infrastrukture, kmetijska predelava, pospeševanje dopolnilnih kmetijskih dejavnosti, izobraževanje kmetov... so bile ključne teme razgovora z ministrom Ostrcem. Seveda je vse skupaj povezano z denarjem, zato je bilo razumljivo vprašanje, koliko ga bo letos iz proračuna za kmetijstvo.
Na vprašanja o krizi v kmetijstvu, ki je nastala v dobršni meri zaradi izgube jugoslovanskega tržišča, je minister Osterc poudaril, da krizo najbolj občuti živilsko-predelovalna industrija. Bivša Jugoslavija je bila trg za slovenske kmetijske proizvode, predvsem živilske predelave in surovinska osnova (govedo, prašiči, sadje), hkrati pa tudi trg za naše proizvode. Zdaj je kmetijstvo prisiljeno na soočanje z zahtevnejšim evropskim tržiščem
Slovenskemu ministru za kmetijstvo in gozdarstvo, dr. Jožetu Ostrcu, so kmetje čestitali za rojstni dan in kar hkrati tudi za god pri kmetu Žaucerju na Podlipju.
Hleb kruha in šopek iz rastlin, iz katerih nastajajo najboljše dobrote, je pripravila kar domača gospodinja, izročila oa ga je občinska referentka za kmetijstvo Marija Žvikart.
Da je bila pod vsem še steklenica tistega iz kota, smo ugotovili šele na fotografiji.
Tudi tokrat skromna sredstva za kmetijstvo so posledica skromnejšega družbenega proizvoda, zato bo potrebno še bolj temeljito pretehtati, za katere namene bodo denar porabili. Prevladuje mnenje, da je potrebno več denarja nameniti za tiste dejavnosti, kjer je pričakovati večji efekt v povečanju predelave, pa tudi v usposabljanje kmetov za intenzivnejšo predelavo. Tudi letps bodo namenili več denarja za pomoč kmetijskemu šolstvu - za ureditev simuliranih kmetij, kjer bo potekal praktični pouk za kmete in dopolnilni za tiste, ki že kmetujejo.
Seveda je bilo veliko govora o davkih, za katere pač sedaj ni rešitve, o zadrugah, ki so zgolj profitne službe, pa se bodo kmalu reorganizirale, tako da bodo kmetje z njimi soupravljali in tudi soodločali.
Minister Osterc je s kmetije Žavcer s Podlipja odnesel dober vtis, saj je to ena najbolj urejenih kmetij, na mizah pa so se ponujale kmečke dobrote gospodinje in virta, ki sta poskrbela za udeležence posveta. Ministru Ostercu so čestitali tudi za rojstni dan, ob tem pa so mu tudi zapeli.
I. Fasvald
DIABAZ MED SVINCEM IN ŽVEPLOM
Javorje, kjer so po strokovnih ugotovitvah velike zaloge diabaza -kamenine .uporabne za plemenite asfaltne peske in tudi za proizvodnjo izolacijske kamene volne, je spet zanimivo za podjetnike. Ne samo naše, tudi na avstrijski strani so po zaslugi našega podjetnika Huga Polajnerja (firma ZANESLJIVOST-organizacijske in svetovalne storitve) zvedeli za javorski diabaz. Zašušteli so šilingi, toda... Javorci kamnoloma nočejo.
Onidan so se zbrali na zboru vaške skupnosti in to odločno povedali tako Hugu Polajnerju kot občinskim možem. Ti slednji so sicer že prej dali vedeti, da mimo mnenja Javorcev ne bodo ukrepali ničesar in so to pri Podkrižniku, kjer je zbor bil, tudi potrdili. Hugo Polajner pa je kljub »dvomu, ali naj se zbora sploh udeleži« pojasnjeval, da je njegova aktivnost v zvezi z diaba-zom zgolj na strokovni ravni in da je vse drugo pač politika. Zbora so se udeležili tudi Zeleni iz Velenja, poslanca v republiškem parlamentu Ludvik Kotnik in Alojz Grabner, manjkali pa niso tudi Zeleni ravenske občine.
Sicer pa lepo op vrsti. Tako Javorci kot drugi Črnjani so za nov poskus odpiranja kamnoloma (ideje je namreč stara že vsaj dvajset let) zvedeli povsem slučajno, ko se je kmetu, ki so mu investitorji izračunali,koliko bi dobil za kubik materiala iz kamnoloma, po nekaterih virih dve marki, po drugih šest šilingov, zagovorilo na nepravem mestu. Sledil je »nastop« v reteteju na valu 202, potem pa se je nekomu le zazdelo, da bi ne bilo napak, če bi o zamisli zvedeli še prizadeti krajani. Potem so sledili dopisi na Krajevno skupnost črna, iz njih pa izdvajamo del pisarije, ki pod zadevo »Celovito in strokovno informiranje KS o možnostih odpiranja kamnoloma za eruptive v Sloveniji« prinaša denimo tole:
»Dne 10.05.92 sem bil s strani g. Kastivnika takratnega,predsednika IS Sob Ravne, na skupni seji vseh zainteresiranih zadolžen za preveritev možnosti odpiranja kamnoloma diabaza v dolini Javorja. Akciji se je poleg Republiške uprave za ceste, Cestnega podjetja Maribor in TERMO Škofja Loka pridružilo še več zainteresiranih podjetij. Osnova te študije so bili dokumenti Geološkega zavoda Ljubljana ter projekti in investicijski program Rudnika Mežica iz leta 1975.
Rezultat skupnega dela s sodelavci RAZORJAje študija »Idejne zasnove površinskega kopa in separacije Javorje pri črni na Koroškem« in industrijsko potrjena uporabnost za kameno volno na osnovi predelave vzorca v TERMO Škofja Loka.
Cestna skupnost Slovenije je želela, da se na sličen način pred odločitvijo tehno-ekonom-sko obdela in oceni tudi ostale tri prednostne lokacije drugod po Sloveniji (že obratujoč kamnolom Kamna Gorica Sob Radovljica, ležišče Kamniška Bistrica Šob Kamnik in ležišče Sebrelje Sob Idrija). Naloga, za katero sem prevzel nosilstvoje bila zaupana v izdelavo Rudarskemu inštitutu Ljubljana...
... Ostaja torej odprta možnost za Javorje!
Na osnovi razgovorov med Peterletom in Zermattom ter angažiranja Gospodarske zbornice, da privabi v Slovenijo tuje investitorje, se za lokaciji v Kamni Gorici in Javorju zanima tudi firma MODRE Steinbruchunter-nehmung GmbH iz Velikovca. Njen lastnik si je obe lokaciji ogledal in je pripravljen vzeti prvo v najem ali pa v odpiranje Javorja investirati okoli 3 mio DEM lastnih sredstev. Za investiranje postavlja seveda Republiki Sloveniji zahteve, ki so v kapitalističnem svetu, kamor smo z navdušenjem prešli, docela normalne.
Jasno mi je, da pomeni kamnolom poseg v prostor in tistih 4 ha tudi po rekultivaciji ne bo izglodalo tako kot doslej. Velja pa si postaviti vprašanje s ,čim bi v črni gradili svoje hiše, se ogrevali ali celo hranili; saj žal kamnolomi, rudniki, termoelektrarne in ne nazadnje tudi kurje ali svinjske farme drugod prav tako posegajo v prostor in onečišča-jo okolje. Takega razmišljanja gospod novinar in izgleda še nekateri prebivalci sploh ne dopuščajo, čeprav predstavlja to dej-
stvo tako proizvajalcem kot uporabnikom nujo življenjskega obstoja.«
HUGO POLAJNER, ZANESLJIVOST
POLAJNER: REPUBLIKA CESTO, Ml KAMNOLOM...
Tudi na občino Ravne na Koroškem je že romal dopis, ki se zaključuje s predlogom za pred-lokacijski ogled, le da je na njem podpisana firma MODRE. Naslov je tokrat »Zasnova odpiranja kamnoloma diabaza Javorje«. V njem zvemo, da je zagotovljena zaposlitev v prvi fazi 12 ljudi (od tega pet šoferjev ali zasebnih avtoprevoznikov), prevoz materiala pa bi bil z dvema tretjinama vezan na cesto preko Slemena in Šoštanja, z eno pa preko Črne. Gre za 85 do 100 tisoč ton kamenja. V njem piše še, da bo eden pomembnih učinkov obratovanja kamnoloma tudi ponovno odprtje in posodobitev ceste črna-Šentvid za normalni promet.
JAVORJE MED SCILO IN KARIBDO
Javorje leži med šoštanjsko termoelektrarno in Dolino smrti. Med dvema silnima narodnogospodarskima interesoma, ki sta in še puščata za sabo pravo ekološko katastrofo. Med interesoma, ki sta bila uzakonjena daleč od ljudi, ki sta jim zastrupila kri inpožgala gozdove. V gornji Mežiški dolini sta potem, ko je zmanjkovalo dovolj kvalitetne svinčeve in cinkove rude.pustila poleg uničene narave tudi stotine brezposelnih. Dajeta kruha komaj za sproti, pa še tega režeta vedno bolj na tanko. Gotovo je takšna, vsaj po do sedaj zna-
nih podatkih, tudi usoda kamnolomov. Javorci kmetujejo na svojih domačijah trdno, gospodarji so povečini mladi, ambiciozni. Vseeno si nekateri drznejo reči, da njihovi argumenti niso argumenti, temveč čustva. Gospod Polajnar jih imenuje tudi demagogija.
JAVORJE NI NAPRODAJ!
Pri Podkrižniku se je trlo Javorcev in gostov. Prvi so bili seveda glasnejši. Nekaj izjav:
Alojz Grabner, kmet in republiški poslanec: »Nihče nima denarja, da bi z njim kupil Javorje. V primerjavi z usahlimi kmetijami tistih nekaj delovnih mest ne pomeni nič!«
Jurij voler, kmet in predsednik vaške skupnosti Javorje: »Potencialni investitorji so ze grozili tudi z odločitvami mimo naše volje in mi ne mislimo zvoniti po toči!«
Milan Vačun, predsednik Sveta KS črna na Koroškem: »Črnjani vemo, da je bilo naravi zadanih že preveč ran, da bi lahko dodali novo.«
Ivan Voler-Kavšak, kmet: »Ne dovolimo, da nam rušite kmetije!«»
Vilko Cemovšek, gospodarski minister v ravenski občinski vladi: »Kamnolom ne pomeni nobene pridobitve, prej zaviralni dejavnik za razvoj tega območja!«
Jože Pratnekar, pospeševalec razvoja kmetijstva za Koroško: »Ideja je nesprejemljiva, posebej za to področje so v pripravi vzorčni načrti.kako razviti podeželje!«
Mag. Matic Tasič, predsednik IS SO Ravne na Koroškem: »Na občini ne bomo naredili ničesar mimo volje Javorcev in Črnjanov. Za cesto Črna-Šentvid in naprej do Zavodenj se dogovarjamo z ustreznimi organi brez vsake povezave s kamnolomom!«
Zeleni ravenske občine niso v razpravi prispevali svojega mnenja. Iz zanesljivih virov pa smo izvedeli, da nekateri člani (menda jih vseh skupaj v stranki ni več kot deset) menijo, da res ne gre, da bi že vsaka vaška skupnost lahko odločala o izkoriščanju za Slovenijo strateških surovin. Morda je pa res bolj pomembno, da se več piše o tem kaj je Železarna vse lepega že’ storila za okolje kot o tem,kako nam košček za koščkom Koroške uničujejo z interesi in dobički, od katerih sami nimamo ničesar. Takšno je namreč mnenje predsednika stranke v ravenski občini. Škoda, da tega ni povedal v Javorju. Ali pa se je le zbal drugače mislecih...?
Edi Prošt
UD
Tri dni sredi marca je po osnovni šoli Koroški jeklarji na Javorniku dišalo kot le malokdaj. Šolsko kuhinjo so namreč »zasedle« kmečke gospodinje in jo napolnile z vonjem po pecivih in slaščicah, ki so jih pekle ob pomoči svoje učiteljice. 2e vonj je bil omamen, mojstrski izdelki so bili paša za oči, o okusu pa so gotovo že rekli vse najboljše tisti, ki so dobrote pokusili - ustvarjalke same in njihovi domači.
Slaščičarski tečaj je pripravila Kmetijsko-svetovalna služba Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje, Enota Ravne, v sodelovanju s Srednjo živilsko šolo Maribor, udeležile pa so se ga kmečke žene iz Mežiške doline, večinoma iz okolice Raven. Svetovalka Malčka Ceklin, ki je qrej že deset let delala kot pospeše-valka v kmetijski zadrugi Trata Prevalje (lani so službo reorganizirali), je povedala, da je za izobraževanje kmečkih gospodinj kar dobro poskrbljeno, zal pa so se v prejšnjih letih predavanj in tečajev udeleževale zgolj starejše, ze izkušene gospodinje. Na tokratnem tečaju, ki ga je pomagala organizirati Danica Onuk iz Slovenj Gradca, je bilo drugače, saj je bilo na njem videti vrsto mladih obrazov. Morda je to znamenje, da se zanimanje za gospodinjsko dejavnost med ženskami povečuje, gotovo pa je tudi res, da je slaščičarska umetnost za vsako gospodinjo privlačna in nikoli do kraja spoznana. Razen tega so imele organizatorke in udeleženke srečo z voditeljico tečaja. Slaščičarka Marjana Košmrlj, sicer učiteljica praktičnega pouka na živilski šoli v Mariboru, namreč ni nikakršna »skrivnostna mojstrica«, temveč pri delu s tečajnicami ne skriva svojih bogatih izkušenj in razkriva številne drobne skrivnosti, ki pripomorejo, da so izdelki ne le po okusu, ampak tudi po videzu taki, kakršni so na ilustracijah receptov.
Na tridnevnem tečaju na javor-niški šoli so udeleženke preizkusile trideset receptov za pripravo najrazličnejših slaščic in peciv, od krapov mimo »zagrebških« do okraskov za torte.
Kdo bo dejal, kaj sploh pišemo o tečaju in dejavnosti, ki je namenjena le ozkemu krogu ljudi, za večino »zaposlenih« pa kaj takega itak ni.
Res se je marčevskega tečaja na Javorniku udeležilo le 19 žensk (lahko bi jih bilo še nekaj več) in res je tudi, da je tovrstno izobraževanje pri nas organizirano le za kmečke gospodinje. Ni pa nikjer rečeno, da po podobni poti ne bi mogel iti še kdo drug. Taki in podobni tečaji bi gotov pritegnili tudi mestne gospodinje in bi jim bili potrebni, saj je učiteljica Košmr|jeva povedala, da žensk ne uci le »lepo narediti izdelek«, temveč jih nauči tudi, kako se delo organizira, da se kar najhitreje opravi. Tako znanje in spretnost pa gotovo potrebuje vsaka ženska, tudi tista, ki je dopoldne na šihtu. Kdor zna, lahko tudi na hitro razveseli oko in srce - in usta - svojih bližnjih. Da to želi vsaka mama, v času, ko smo praznovali materinski dan, ne bomo dvomili.
M. Potočnik
GOZDNE CESTE - ČIGAVE?
V Radlje so na posvet o reševanju problematike vzdrževanja gozdnih cest, ki imajo javni značaj, povabili tri ministre: ministra za promet in zveze g. Marjana Krajnca, ministra za planiranje g. Igorja Umeka in ministra za kmetijstvo Jožeta Osterca. Prišel je le slednji. Poleg njega so se v Radljah na posvetu zbrali še predstavniki občinskih vlad koroških občin, Ruš, Mozirja, Slovenske Bistrice in Slovenskih Konjic, ki jih tare podoben problem v zvezi z vzdrževanjem gozdnih cest.
Te ceste so bile zgrajene in vzdrževane s sredstvi, zbranimi pri gozdnih gospodarstvih od prodanega lesa. Z razpadom tega sistema zbiranja denarja za vzdrževanja cest so ceste prepuščene propadanju, nimajo elementov javnih cest, so lokalne in jih je težko prekategorizirati. Nujno je treba ohraniti to cestno mrežo prevozno
Seveda vsi udeleženci razprave o cestah z njo niso zadovoljni, problemi v občinah ostajajo, ceste propadajo, denar pa je v republiki. Zato so bili mnenja, da bo potrebno problematiko vzdrževanja gozdnih cest temeljiteje predstaviti preko poslancev vsej slovenski javnosti.
I. Fasvald
ZAČELI SO Z DELOM
Saj ljudje v krajevni skupnosti Brezno - Podvelka nikakor niso zadovoljni z vsem. Pa kje tudi so?
Pa bodo vendarle tudi letos mnogim lanskim uspehom (po telefoniji, temeljito prenovljeni pošti, transformatorski postaji) letos dodali še kaj.
Čim jim bo zopet dovolilo vreme, ko bo dovolj toplo, bodo nadaljevali z gradnjo manjše, vendar za njihove potrebe dovolj velike mrliške vežice.
Kot vidite, so z delom že pričeli in do jeseni bo vse urejeno, pravijo v KS.
-kv


Začetek organizirane telesne vzgoje oz. športa na Prevaljah segajo v leto 1921, ko je bilo na pobudo dr. Dušana Senčarja ustanovljeno športno društvo SOKOL Samo leto pozneje je bil na Prevaljah 3. ZLET (skupni nastop) Koroškega sokolskega okrožja. Prav ta zlet, ki je pomenil pomembno narodnostno manifestacijo po plebiscitu, smatramo za začetek organiziranega športnega delovanja na Prevaljah. Znano je, da so takšne nastope pogosto prirejali pri Kralju na Holmecu, prav blizu avstrijske meje. Dejavnost Sokola je segala tudi na druga področja prosvetno-kulturnega udejstvovanja. V društvu so se ob telovadcih združevale tudi dramske, pevske in tamburaške skupine. Zelo živo je bilo tudi sodelovanje s sosednimi društvi Guštanj, Mežica in Črna.
Redno telesno vzgojo so na Prevaljah imeli v telovadnici na Glavarstvu, ki so jo športniki sami preuredili za te namene. Ker ta telovadnica ni ustrezala, so začeli razmišljati o novem telovadnem domu. Pobudnik za izgradnjo doma je bil dr. Davorin Ris, ki je leta 1932 postal starosta društva SOKOL na Prevaljah.
Z gradnjo doma so pričeli leta 1934, s prostovoljnim delom in pomoči Prevaljčanov. Še pred drugo vojno so dom v grobem končali, po vojni pa dokončno dogradili.
Po vojni se je športna dejavnost kraja zopet razmahnila. Ze decembra 1945 so ustanovili Fiskulturno društvo Prevalje, ki se je pozneje preimenovalo v TVD PARTIZAN. V društvu so bile vključene vse športne panoge: gimnastika, nogomet, smučanje in odbojka. Od teh panog sta se smučanje in nogomet tako razvila, da se je leta 1954 smučanje osamosvojilo in ustanovilo SK, leta 1956 pa je nogomet ustanovil NK Korotan.
Osnovna dejavnost društva Partizan (orodna telovadba, gimnastika in množični nastopi ter telovadne akademije), je bila v obdobju 50. let na višku. Taka aktivnost je bila prisotna vse do leta 1963-64, ko so telovadni dom preuredili za druge namene. Dejavnost društva je do leta 1968 skoraj zamrla, ko se je z dograditvijo telovadnice pri Osnovni šoli začela redna tedenska vadba.
Ob pomoči starejših članov društva je začel z delom mlajši rod vadnikov. Tudi odbojka se je začela razvijati. Letos ta panoga športa praznuje 20-letnico aktivnega tekmovanja in uspehov, saj so članice v slovenski ligi, kadeti in kadetinje pa med boljšimi v Sloveniji. Lani se je v nase društvo vključila tudi skupina mladih kolesarjev. Redno vadbo obiskuje okrog 260 članov, od predšolskih otrok do starejših krajanov v rekreativnih skupinah. Pred dvema letoma se je k našemu društvu priključila tudi skupina žensk iz Šentanela, ki tesno sodeluje z rekreacijo žensk iz našega kraja.
Omenil sem že, da je bil dom zgrajen s prostovoljnim delom in pomoči Prevaljčanov. Razumljivo bi bilo, da bi z domom še naprej razpolagalo naše društvo kot naslednik Sokola, pa temu ni tako. Ze prr preurejanjih raznih prizidkov doma predstavnike društva nihče ni spraševal. V zemljiški knjigi sodisča Slovenj Gradec je bil dom knjižen na sokolsko društvo Prevalje, leta 1953 pa Partizan Slovenije iz Ljubljane.
Leta 1990, ko so se začeli pojavljati interesenti za dom, je nase društvo vložilo pri Partizanu Slovenije prošnjo za prenos lastništva na Partizan Prevalje. Prošnja je bila zavrnjena. Pred sprejemanjem zakona o denacionalizaciji je naše društvo k osnutku zakona predložilo amandma k osnutku (torej dopolnitev), s katerim sprejetjem bi tudi športna društva posameznih krajev dobila vrnjeno premoženje - domove. Osebno sem amandma k zakonu izročil vsem poslancem koroške regije. V skupščini naš predlog ni bil sprejet.
Zadnji interesent za dom (kinodvorano) je bilo podjetje Še-kavčnik s Prevalj, ki je z lastnikom doma - Partizanom Slovenije oz. LIPA ŠPORT-om iz Ljubljane sklenilo najemno pogodbo. O vsem dogajanju v zvezi z domom je bil seznanjen tudi IS občine Ravne. Pri Partizanu Slovenije pa smo uspeli, da se v primeru prodaje doma kupnina (sredstva) vloži v načrtovano gradnjo telovadnice pri OŠ Prevalje. O vsem tem obstaja v arhivu društva ustrezna dokumentacija.
Lovci slovenjegraškega gojitvenega bazena so v Gasilskem domu v Tomaski vasi pripravili zanimivo lovsko razstavo, v kateri je sodelovalo vseh sest lovskih družin v občini. Na dan otvoritve je bilo strokovno lovsko predavanje, zatem pa so lovce seznanili o odstreli divjadi v letu 1991. Razstavo je letos pripravila Lovska družina Golavabuka, na njej pa so bile razstavljene zanimive lovske trofeje.
(fi)
PRIDNI
JOSIPDOLČANI
Vsekakor je v teh ljudeh tam pod Pohorjem in v tistih v Josipdolu nekaj neuničljive vztrajnosti. Ko je propadel In-gmag, smo rekli, sedaj bo konec! Nekaj ljudi se je izselilo, drugi pa so poprijeli za delo in danes naselje zopet raste.
Podjetna gasilska enota pa si je celo uredila prijeten, prav njihovim razmeram primeren dom. Temeljito so obnovili svoj gasilski avtomobil.
Kmetje so prispevali nekaj lesa, mehaniki zavihali rokave, pa zopet teče življenje naprej, celo z nekaj več upanja kot ga je bilo pred desetletjem!
-kv
Dominik Kotnik
Ni še ravno dolgo, ko smo lahko na TV Slovenija nekajkrat videli video skupine Veronique iz Celja z naslovom Mrtva pomlad. V skladbi smo vsi prepoznali eno največjih rock balad Love Hurts, ki so jo pred leti ustvarili Nazareth-i, in vsekakor je bila potrebna zvrhana mera poguma, da so se fantje iz skupine Veronique lotili priredbe tega komada.
Vendar pa jim je Mrtva pomlad uspela tako dobro, da so ji dali tisto elitno Al pozicijo na svoji prvi kaseti, ki nosi preprosto ime VERONIQUE.
Skupina Veronique je začela delovati septembra 1988 in je torej ne moremo šteti ravno med najmlajše slovenske skupine. Zasedba je bila ves ta čas stalna, sestavljali pa so jo Franz Podgoršek, George Radma-novič, Alex Cepuš in Matej Oset. Ravno v času izida kasete pa je prišlo do občutne kadrovske spremembe. Alex Cepuš, basist in glavni vokalist benda se je odločil za solo kariero, na njegovo mesto pa je prišel mlad in tudi nadarjen glasbenik iz Maribora Mario Barišič. Seveda je zamenjava frontmana povzročila manjši zastoj pri promocijskih aktivnostih skupine, kljub temu pa dobi človek pri poslušanju prenovljene Veronique občutek, da je Mario prinesel v skupino dobršno mero svežine in novega poleta, malce pa so fantje spremenili tudi svoj sound, tako da sedaj delujejo bolj funky, kar pa je vsekakor dobrodošla sprememba.
Po zamenjavi vokalista se je skupina zagrizeno vrgla na delo, v izredno kratkem času jim je uspelo izpiliti koncertni repertoar in že na prvih nastopih v Ljubljani in Celju jim je uspelo zažgati publiko. Hkrati ob predstavljanju prve kasete pa bend že pripravlja novo, ki bo po besedah Franza Podgorška, bobnarja skupine in cca šefa skupine, pomenila velik korak naprej za bend, po drugi strani pa bo predstavljala tudi odmik od ustaljenih tokov v slovenskem glasbenem prostoru. Če bo temu res tako, bomo slišali že v kratkem, kajti že v aprilu se fantje odpravljajo v studio in posneli bodo prve tri komade za drugo kaseto. Počakajmo torej še dober mesec, in slišali bomo, ali je fantom uspelo ustvariti takšen zvok, kot ga načrtujejo.
Tisti pa, ki ne zdržite več, lahko skupino Veronique slišite že prej. Če veste naslova vsaj dveh komadov, ki sta na njihovi prvi kaseti, lahko dobite to kaseto - seveda če boste odgovor poslali na PREPIH In boste izžrebani.
; IslandskaskaplaaSUGARCUBESk^ govoricam
SSSSrlSSI
Cc imate radi Malega Princa, pa se vam ga ne ljubi brati, se boste najvetjetneje odloiili za komJrt malega PRINCA, ki se bo zgodil v nam najbližjem Munchnu
Pohi,ile'kajti
***

jV
...
napovedal izid svoje druge solo plošče. Plošča nosi naslov »UH-OH«. Prvi singl s plošče nosi naslov »GIRLS ON MYMIND«.
pod naslovom »HEAVEN AND HELL«.
***
Skupina THE STRANGLES se je odločila izdati dosedaj redke in še neizdane koncertne posnetke iz
THE UNRELEASED«.
Novička za vse ljubitelje skupine U2. Kot je znano so fantje ravno pričeli s svetovno turnejo. Ze kar nekaj pottjenih datumov koncertiranja so enostavno odpovedali. Na vso srečo vseh ljubiteljev pa se bodo U2 zgodili 17. junija zvečer v Budimpešti. Kot sem izvedel iz dobro obveščenih krogov,bo tudi iz Slovenije organiziran ogled koncerta. Ne zamudite enkratne priložnosti!
D.Kašnik
Borut Godec
O
PREIMENOVANJA
Starosta koroških novinarjev Tomo Vrunč je resnično zaskrbljen zaradi nenadnih vsesplošnih preimenovanj. Njegova žena, učiteljica po poklicu, se je oni dan vrnila domov in ugotavljala, da ne poučuje več na osnovni šoli heroja Vrunča. Vrunčevi pa stanujejo tudi v ulici heroja Vrunča, in zna se zgoditi, da bodo nekoč ugotovili, da tudi te ulice ni več. Tako jim bo ostal samo še lasten priimek, za katerega pa srčno upajo, da jim ga ne bi s kakšnim odlokom odvzeli...
Slovenjgraška Nova oprema v zadnjem času ni samo izredno uspešna firma, ampak je tudi vodilna Koroška sila na področju marketinga. Za vzdržljivost njenih vzmetnic Jumbo se že ponuja nov reklamni slogan:»Vzmetnice Jumbo vzdržijo najmanj dva v ležečem stanju, vmes pa še enega, ki stoji.«
Jubilej
Majhna skupina koroških novinarjev (med njimi je bil tudi oče urednik) je pred dnevi proslavila 77 let dveh novinarskih kolegov. Slavje je potekalo pri Plodru v Šentanelu nato počutili stov
Mali oglas
BAGATELA
Ko se je rodila »Dovera«, skupina, ki je pričela z gradnjo tržnice na Muti, seje dvignil prah. Proti so bili tisti, ki niso verjeli v nastanek prave tržnice, še bolj proti tisti, ki niso prišli do mastnega korita in celo sosedje.
Vsi so imeli prav, res ne gre za pravo tržnico, pa četudi je stvar kar lepa, gre pa tudi za okoriščanje in prodajo nečesa, kar seje dobilo za bagatelo. Iščite pod šifro: »proda se«!
BLAŽ ŠIPEK, začasni prvi »davčni šrauf« Mežiške doline, je precej resno izjavil, da bo zapustil davčno službo takoj, ko bo prešla pod republiško upravo. Takrat namreč (menda) ne bo več milosti in bo treba neusmiljeno izterjati davke od vseh obrtnikov in ostalih siromakov; nežno Blaževo srce pa tega (po uradni verziji) ne more prenesti. Trdi, da moraš imeti za kaj takega najmanj motor znamke W, sicer ostane od vsega vloženega dela le še blažev žegen.
Ja, ja, davkarjem se pišejo težki časi!

»-Lej ga no, lej! Gnojila proizvaja, pa še sploh ni obdavčen. - NEZASLIŠANO!«
DRAVOGRAD - KOROŠKE
BUTALE
Pred dnevi so tudi avstrijski sosedje povzdignili glas proti odlagališču jedrskih odpadkov na meji med Slovenijo in Avstrijo ali v naši dragi nam Koroški. Tokrat se je izkazal mag. Matic Tasič, ki je tudi na avstrijski televiziji povedal odločno mnenje ljudi tostran Koroške, torej PROTI odlaganjem teh odpadkov na našem koncu. V Pliberku pa nismo videli nobenega iz občine Dravograd, in v mestni hiši je že krožila šala, da župan in predsednik občinske vlade nista utegnila priti v Pliberk, ker naj bi še vedno spravljala pesek na Meži. Ob tem novem škandalu v Dravogradu si manejo roke tudi Trbonjčani, ker menijo, da se bodo počasi znebili stereotipa, da so Trbonje Koroške Butale. Nov kandidat je namreč mesto Dravograd.

■
J
nik (naj vas spomnimo: prvi je v Mežici, in sicer v zapiranju) tokrat v Javorju, in sicer rudnik diabaza, je povsem logično, da v Mežiški dolini ponovno dobijo rudarsko šolo. Torejje razmišljanje Avstrijca in našega vrlega Huga Polajnerja povsem produktivno, saj bomo na ta način (ali na ta račun) na Koroškem lahko razširili mrežo srednjih šol in se bo vse več Koroške mladine lahko šolalo blizu doma Odprimo torej nedrja ali mednožja javorske zemlje!...
n
a
P
o
v
s
k
a
DRAVOGRAD
Na krajevno običajen (za nekatere krajevno neobičajen) način so protestirali dravograjski planinci, ki se borijo za karavlo na Košenjaku. Najemnina za bodoči planinski dom se jim zdi občutno previsoka, zato so na svoji oglasni tabli pred zgradbo občinske skupščine zapisali nekaj pikrih čez oblast. To pa je oblast še bolj razhudilo in zna se zgoditi, da bo za oddajo karavle razpisala natečaj.
Miran
Promil
Miran Kert, znani borznik in edini podjetnik na Ravnah, ki pozna tečajno listo za mesec dni vnaprej in nazaj, izjavlja: »Majhno je lepo, iz malega raste veliko in v tem duhu sem poimenoval tudi svojo firmo, ki nosi ime Promil« Torej je pri Miranu K. promil zgolj del poslovne filozofije in nima nobene zveze s promili, kijih uporabljajo naši policisti.
Rihard Kozjek
Rihard Kozjekjebil najbolj tem kajpada ni strinjal. No, znani povojni direktor Miko- Rihard Kozjek pa je svojo nana iz Mislinje in danes mladi klonjenost slikaiju pokazal upokojenec. Znano je, da je tudi s tem, da je iz Mikona bil Rihard velik prijatelj slo- ob upokojitvi domov odnesel venjgraškega slikaija Jožeta tudi nekatera izvrstna dela Tisnikarja, ki je tudi častni Jožeta Tisnikaija. član Mikona. Rihard pa je Jo-	P.S. Ubogi Jože: Sedaj seje
žetu že pred smrtjo hotel na zamenjalo vodstvo, in kot ča-pročelje tovarne postaviti stni član kolektiva bo spet spominsko ploščo. Joža se s moral za Mikon poprijeti za
čopič.
STUDIO 90 - NOV VETER V NASI KULTURI
Studio 90, Koroško mladinsko gledališče, dela naprej. Pred kratkim je s skupino na prevaljski osnovni šoli naštudiralo igrico Mali strah Bavbav, gledališke zanesenjake v občini pa je povabilo na sestanek. Njihovo stalno pojavljanje v domačem kulturnem prostoru nas je spodbudilo, da smo vodjo umetniškega sektorja Mateja Strahovnika, sicer študenta sociologije, naprosili za pogovor.
Kot Matiček v Linhartovi predstavi, ki jo je na ravenski srednji šoli naredila prof. Silva Sešel, ste svojčas razveseljevali mlado in staro. Ste se že takrat zapisali gledališki dejavnosti?
Res sem gledališče spoznal v I. letniku srednje šole v tej predstavi. Imel sem srečo, da sem igral z Robijem Valtlom, ki je zdaj pri Lutkovnem gledališču ljubljanskem in je ena mojih zvez, da Studio ohranja stik s profesionalizmom. Kasneje, ko sem se poizkušal na igralski akademiji, mi je gledališče prišlo pod kožo, poleg tega pa sem spet spoznal določene ljudi, pomembne za Studio, med njimi Andreja Kurenta.
Če ste vi in vaši kolegi iz Ljubljane pogledali v koroški kulturni kot, ste morali videti veliko kaj hudo narobe, da ste že kot študenti posegli vanj. To se ne dogaja pogosto.
Doma smo videli predvsem dolgčas, zato smo čutili potrebo, da kaj naredimo, da svojo energijo pametno porabimo, da izrazimo stvari v sebi, za katere bi bilo škoda, če bi propadle.
Kaj to konkretno pomeni? To je že plan dela, manifest društva.
Kljub določenim ljudem do zdaj koroško gledališče ni imelo stika s centrom, z Ljubljano, zato ga želimo zdaj vzpostaviti prek Studia. Mladim želimo pomagati pri vpisu na akademijo, hkrati pa ustvariti povraten proces: da bi se naši kadri, kot so Ivo Ban, Jerca Mrzel, Robi Vaiti, vračali v domače kraje in s tem pri nas spodbujali kvaliteto.
Na drugi strani je naš namen, da bi Studio zastopal interese vseh gledaliških skupin v občini Ravne in na Koroškem. Problem je namreč v tem, da je družbenim dejavnostim, ki na občini skrbijo za kulturo, kultura le en del, kje je šele gledališče. Oni ne morejo artikulirati naših interesov, mi jih moramo sami. Pri tem želimo združiti mo-
drost starejših in energijo mlajših in tako ustvariti medgeneracijsko povezavo, ki povsod manjka. Uveljaviti želimo strokovno podkovane kadre, ki se navadno izgubijo v anonimnosti ene gledališke skupine, saj je potrebna vzgoja nas, ki delamo v gledališču, in publike. V bistvu: strokovnost je najpomembnejša, zato smo se tudi odločili organizirati gledališko šolo.
To do nekaj novega za Koroško.
Do zdaj so enega ali dva letno pošiljali v gledališke šole dru- • gam. Ce jo bomo naredili doma, jih bo lahko v šoli več. Tako lahko izšolamo vse naše kadre, stroški pa se porazdelijo.
Sola bo konec avgusta, je pa potrebna, saj postaja tudi gledališče tržno orientirano. Ljudje ne
prebavljajo več vsega. Tudi to spada v naš odnos do ljudi, za katerega ni bistveno, da bi služili z vstopninami, ampak vse kaj drugega.
Zaradi povezovanja interesov ste nedavno sklicali sestanek gledaliških delavcev. Kaj ste se na njem dogovorili?
Za optimiranje in racionalizacijo v gledališču. Zdaj skupine niso povezane, zato prihaja do podvajanj v nabavljanju literature, opreme itd. Popisali bomo opremo v občini, dela bomo zbirali na enem mestu, za gledališko dejavnost bomo poskušali dobiti enega od kulturnih domov. V bistvu smo se dogovorili za gledališki lobi, s katerim bomo vplivali na občinsko kulturno politiko.
Vaši načrti so nedvomno smeli in zanimivo, da vam jih kar uspeva uresničevati.
Jaz pravim, da je treba dati času čas. Zdaj smo se šele prebijali. Nekateri so nam že začeli verjeti, kljub temu pa je še precej skepticizma. Nekateri pravijo, da se nismo česa naredili. Toda do zdaj smo dobili najboljše predstave v skladu z našimi organizacijskimi in finančnimi možnostmi.
Soočamo se z mnogimi problemi, a glede na to, da je Studio dolgo živel v naših glavah, smo jih tudi pričakovali in se nanje pripravili.
Najbolj akuten problem so prostori. Pri njihovem iskanju spoznavamo, da bi nas ljudje želeli prej »obrati«, preden bi kaj zasluzili.
Naš hendikep je tudi, da smo kot študentje cel teden odsotni, večkrat pa zaradi študijskih obveznosti zadržani še konec tedna. Zato iščemo ljudi, ki bi bili pripravljeni delati na organizacijskem in tehničnem področju, vendar morajo vedeti, da v finančnem smislu pri Studiu nimamo nič. Sam zapravim zanj po tričetrt štipendije. Če bomo ostali v proračunu občine, kamor so nas uvrstili, in če si bomo mogli popraviti Fužinarjev kombi za stalne poti, potem bo laže.
Kot svež veter v koroških kulturnih logih mnogim dene-te dobro, nekatere, predvsem dozdajšnje nosilce kulturnega dogajanja, pa jezite. Kako ste zastavili svoje delo z njimi; na začetku menda dokaj arogantno?
Bili smo zamišljeni kot alternativa, a ne v tem smislu, da se uniči vse, kar je bilo prej. Kultura se ni začela z nami in se z nami tudi ne bo končala. Nismo se želeli postaviti pod noben vpliv, kajti če bi to storili, bi postali isti, ne boljši ali drugačni, kar pa smo želeli postati. Najprej smo želeli najti sebe, biti distancirani, kajti le tako lah- • ko vidiš pozitivne in negativne strani tistega drugega. Tako je bila prva faza avtonomija, zdaj pa smo že naredili prvi korak, prav v tem tednu do ZKO, do g. Anqelija. Gre za to, da združimo moči. Smo za konkurenco na strokovnem nivoju.
Helena Merkač
Umetnost, zraščena z domačo zemljo
Letos bo poteklo petdeset oziroma enainpetdeset let od tragične smrti dveh umetnikov, ki sta bila neločljivo povezana s Koroško in svetom ob severni slovenski meji - Lojzeta Šušmelja in Franja Goloba. Bila sta prva, ki sta se pred drugo svetovno vojno uspela izviti zaostalemu provincialnemu okolju in uresničiti svoje želje po akademski likovni izobrazbi. Študirala sta v Zagrebu, vendar ju kozmopolitsko mestno življenje ni pritegnilo. Stanovala sta v skromni podstrešni sobici, Kjer sta »kovala bodoče načrte, sanjala o Sloveniji in njenih vaseh ter si v srcu prisegla, da ji ostaneta zvesta.«
V Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so pripravili veliko retrospektivno razstavo del obeh avtorjev. Temelje raziskovanja njunega življenja in dela je položil pokojni kustos Mariborske galerije Andrej Ujčič - s prvim in doslej edinim celovitej-
šim pogledom na njuno ustvarjanje in razstavo leta 1961 v Mariboru. Slovenjgraška razstava in spremljajoča publikacija se v mnogočem opirata na Ujčičeva dognanja, v marsičem pa jih bržkone presegata oziroma dopolnjujeta. Zbrali in predstavili so 161 likovnih del, v razponu vseh likovnih tehnik, ki sta se jih umetnika posluževala. Umetnine so v kvaliteti precej neizenačene, kar pa seveda ni presenetljivo, saj sta mlada slikarja v kratkem ustvarjalnem obdobju, ki jima je bil na voljo, svoj izvirni slog šele iskala.
Franjo Golob se je rodil leta 1913 na Prevaljah (tamkajšnja osnovna šola nosi njegovo ime). Kasneje se je družina preselila v Ruj in nazadnje v Maribor. Ambiciozni Franjo je moral zaradi bolezni zapustiti gimnazijo, odločil pa se je za uk v rezbar-ski delavnici mojstra podobarja in pozlatarja Zorattija v Mariboru. Po srečanju z deželnim konzer-vatorjem in likovnim kritikom Francetom Steletom se je z njegovo pomočjo vpisal v kiparski oddelek Franceta Kralja na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, kjer je srečal rojaka Lojzeta Šusme-Ija, s katerim sta se močno zbližala, iskrena prijatelja pa sta ostala ves čas do njune tragične
Lojze Šušmelj: Sv. Ožbalt, linorez
smrti v prvem obdobju okupacije.
Slabše so življenjske razmere, v katerih je rasel, kazale Lojzetu Sušmelju. Rojen je bil istega 1913. leta v Mulhousu v Alzaciji. Oče je tam rudaril, v prvi svetovni vojni pa je bil mobiliziran in je padel nekje na fronti. Mati se je s štirimi otroki vrnila v rodno Dravsko dolino. Ze v prvem povojnem letu je umrla tudi mati in Lojzeta ter brata Feliksa so k sebi vzeli Gajsterjevi na Fali, ki so mlademu fantu nudili zavetje, ambicioznih načrtov pa mu sami niso mogli izpolniti. Pomagal mu je ruški zdravnik Adolf Zorec in mu omogočil šolanje v Ljubljani.
Po delu v ateljeju mojstra Kralja, ki jima je zapustil neizbrisen pečat, tako v njuni umetnosti kot pogledih na svet, sta se vpisala na zagrebško Akademijo za upodabljajočo umetnost. Tukaj je na njiju vplival zlasti profesor Krsto Hegedušič, ustanovitelj in vodja tedaj že prepovedane socialno angažirane skupine hrvaških umetnikov »Zemlja«. Šušmelj in Golob sta s kolegi slovenskimi študenti po vzoru na Zemljo in z njihovim programom leta 1938 ustanovila društvo »Gruda«. Zastavljene cilje sta koroška umetnika uresničevala v domačem
okolju. Zelo nenavadna in nekaj povsem novega je bila njuna razstava leta 1939 v Rušah - v kmečkem okolju, ki naj bi po prepričanju mestnih intelektualcev ne bilo naklonjeno umetnosti, vendar je njuna razstava doživela velik uspeh, večino del pa sta tistim preprostim ljudem celo prodala.
Oba slikarja sta bila zanimiva kolorista, v »primitivnih« učinkih njunih del pa je zaznati željo po iskanju prvinskega domačega, slovenskega izraza. Vrh njunega dialoga z domačo pokrajino in njenim duhovnim bogastvom pa pomenita grafični, bibliofilski izdaji: Golobova »Nmav čriez iza-ro, po motivih koroških ljudskih pesmi in Šušmeljeva »Kobanski motivi«.
Čeprav sta se odločila za življenje v provinci, sta Franjo Golob in Lojze Šušmelj smelo zakoračila v slovensko likovno življenje. Izgorevala sta za svoje cilje, umrla pa sta nepojmljivo mlada. Opusa obeh razodevata, da še nista dosegla zenita umetniškega dosega, vsekakor pa so njuni dosledni ruralistični poskusi s podtoni socialno kritičnega angažmaja posebnost v slovenski umetnosti, ki zasluži vso pozornost.
Marko Košan
Obrt, ki se je ohranila skozi stoletja
IZDELKI ZA DRŽAVNIKE...
Preselimo se za kratek čas v 19. stoletje, ko sta lectarstvo in svečarstvo dosegla svoj vrhunec. Lectarske delavnice so se iz centrov začele širiti tudi na podeželje. Obrtni redi so točno določili, s čim naj bi se lectarji in svečarji ukvarjali. V glavnem naj bi iz čebeljih pridelkov, to se pravi iz voska in medu, izdelovali za tisti čas najbolj iskane dobrine, sladice in svečavo. Sladice so najprej delali v obliki blaga v kosih, kasneje so jih rezali na neenakomerne kose, in to so bili prvovrstni medenjaki, ki so bili različnih okusov glede na testu dodajane rezlane začimbe in zdravilne zvarke, zato so veljali kot zdravilo. Zelo znani so bili medenjaki proti glistam.
Posebno vrsto lecta so imenovali lutkarsko blago. Ime je dobilo po obliki lutke ali punčke, izdelovali pa so tudi druge oblike - srca, konjičke, peteline, prašičke, ure, za Miklavževo pa par-keljne in miklavže. Najbolj iskano je bilo lectarsko srce. Vse to so prodajali na cerkvenih shodih -zegnjanjih in sejmih.
Lectarji so svoje izdelke prodajali pod šotori posebne oblike, ki so bili vidni daleč naokrog. Pod senco šotora so točili tudi ledeno mrzlo medico iz posebej zato narejenih vrčev, ki so bili zelo lepo oblikovani, prirejali so tudi razna tekmovanja - merjenja moči, zato so lectarji pripeljali s seboj tnalo in posebno sabljo. Na tnalu je bilo treba za stavo presekati devet do dvanajst tablic medenjakov. Medenjake je plačal tisti, ki je stavo izgubil, kasneje so jih vsi skupaj pojedli in zalili z močno sladko medico, ki je vsebovala 14 odstotkov alkohola. Otrokom in ženam je bila namenjena osvežilna brezalkoholna medica.
Na Štajerskem in splošno povsod drugod so bili poleg drugih okrašenih lectarskih figur najpopularnejša lectarska srca, ki so bila okrašena s posebnimi oranmenti, na sredini z ogledalcem in primernimi verzi. Navadno je fant kupil srce svoji izvoljenki, in sicer velikega z ogledalcem, da se je ogledovala in hkrati brala verz, ki ji ga je fant namenil. Proti koncu 19. stoletja je slaščičarska dejavnost začela izpodrivati lectarsko, danes pa se poraba lectarskih izdelkov ponovno vse bolj širi, zato je pričakovati, da se ta staroveska obrt še ne bo prehitro umaknila industriji.
Danes so v Sloveniji le trije medičarji, od teh pa je najmočnejši Hrabroslav Pergar, rojen v Mariboru, že vrsto let pa stanuje in dela v Slovenj Gradcu.
Je edini, ki je na mednarodni razstavi DOMAČE IN UMETNE obrti pred desetimi leti dobil naziv mojstra, njegovi izdelki pa »Znak kvalitete.«
Razstava domače in umetne obrti je po zaslugi Karla Pečka, ki jo je pripeljal v Umetnostno galerijo v Slovenj Gradcu, na ogled vsako drugo leto in je ena največjih takšnih v Evropi in širše. Razstavljene izdelke ocenjuje mednarodna strokovna komisija, in tako je pred dvema letoma Hrabroslav Perger obnovil naziv mojstra in hkrati dobil mednarodno priznanje Alpe Jadran. Za ilustracijo naj povem, da je od petsto razstavljalcev Znak kvalitete osvojilo sto, naziv mojstra pa je bil dodeljen le petnajstim.
Hrabroslav pravi: Pri naši hiši se znanje lectarstva in sve-
čarstva prenaša iz roda v rod že prek sto let, je hišna tradicija. Želimo izdelovati vse tako kot včasih. Da je res tako, pričajo mnoga priznanja doma in v svetu. Vse izdelke namreč izdelujemo ročno in po starih receptih, saj uporabljamo samo naravne sestavine. Želimo, da bi naše izdelke cenili ne samo strokovnjaki domače in umetne obrti, pač pa tudi širše množice ljudi, zato stalno sodelujemo na raznih sejmih doma in po svetu. Naše izdelke poznajo že na vseh kontinentih sveta - bodisi kot izvirni slovenski spominek, kot okras stanovanja, kot priboljšek ali kot funkcionalni izdelek. Moje izdelke so dobili Perez de Cuellar, Willi Brandt, bivši predsednik Italije in ZDA. Našo dolgoletno
hišno tradicijo smo obogatili z izdelki, ki sicer ne sodijo v domačo in umetno obrt, pač pa so dobrodošla poživitev in dodatek tradicionalnemu izdelovanju lectarskih in sve-čarskih izdelkov.«
Pa še res je tako. Ob obisku njegovega lokala na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu človek sploh ne ve, kaj naj si najprej ogleda. Na steni visi veliko lec-
Sodobno urejeni Pergerjevi bungalovi na letališču v Turiški vasi.
Hrabroslav Perger
tovo srce, ki je zaradi svoje velikosti moralo biti pečeno v dveh delih in naknadno sestavljeno. Ob njem so razstavljena številna priznanja, v košarah so lizike, na policah pa je toliko lepih sveč, da si je kar težko izbrati samo eno. Za zaljubljence ima pripravljena raznorazna srca, od najmanjših do velikih. Na njih so narodni verzi, ne manjka pa tudi Prešerna, Gregorčiča in Aškerca. Letos, ob Valentinovem, so mladi to znali izkoristiti, pravi Hrabroslav. Ob ogledu izdelkov pa se človek nehote vpraša, kako lahko ena družin vse to izdela sama.
»Pri delu mi pomagajo žena, mama in sin, ki ima veliko veselje do tega in ga že od malega uvajam v obrt. Kljub temu, da je bil odličen ucenec in da so ga učitelji spravljali na gimnazijo, se je odločil za živilskega tehnika in trenutno obiskuje drugi letnik. Čeprav se pozna velika družbena kriza, mu pravim: če boš priden in hotel delati, boš imel vsega dovolj.«
Za LECT, pravi Hrabroslav, so pomembni intelektualci. Srček je eden izmed najstarejših okraskov za novoletno jelko, predvsem pa ni kič. Kot živilo ima rok trajanja eno leto, kot okrasek pa deset. Res je, da za ceno srčka lahko kupimo pol kilograma medenjakov, vendar na to ne smemo gledati skozi želodec, ampak moramo znati ceniti njegovo vrednost. Prav tako moramo znati ceniti tudi ročno izdelane sve-čarske izdelke. Po starem načinu jih izdelujeta samo še brata Perger.
Hrabroslav je znan tudi po tem, da je pred dvema letoma prevzel določene objekte na Letališču v Turiški vasi. Izkoristila sem priložnost in ga povprašala tudi o tem.
»Pred dvema letoma je Kompas dal na licitacijo restavracij-
ski del, avtocamp ter bazen. Skupaj s Franjem Kopertijem sva to zlicitirala. Med tem je Franjo odstopil in je vso breme padlo na moja ramena. Ti objekti s parcelami niso bili vzdrževani okrog deset let in sem jih dobil v zelo slabem stanju. V kampu je bilo šest starih barak, v katerih so se zaredile kače in podgane. Kljub temu, da sem petkrat menjal ključavnice, je bil ves inventar zažgan. Restavracijski del je tako uničen, da ga je treba podreti in zgraditi na novo. Ob vsakem dežju [e v kletnih prostorih meter in se več vode.
Projekt in gradbeno dovoljenje za obnovitev že imam, trenutno pa iščem delničarje oziroma soinvestitorje, ki bi to lahko finančno podprli. V kletnih prostorih je v načrtu nočni bar prve kategorije, nad njim restavracijski del s pol pokrito teraso, butik ter prodajalna domače in umetne obrti, na vrhu pa pet apartmajev visoke kakovosti. Predračun za to je okrog dva milijona mark.
Najprej sem se odločil urediti avtokamp in pridobljena sredstva kasneje vlagati v restavracijski del. Otvoritev avtokampa predvidevam maja, obsega pa: bistro z malo kuhinjo, šest bungalovov visoke kakovosti, z balkonom, tušem, sanitarijami, barvno televizijo, videorekorderjem, radiokasetofonom in telefonom. Sem spada še recepcija s prodajalno domače in umetne obrti, skupne sanitarije, dva kamina, avtopralnico, kjer si bodo gostje lahko sami oprali avto z vodo ali paro, intimni nočni bar samopostrežnega tipa ter otroško igrišče. Kasneje bo v kampu tudi savna. Žal imam že od vsega začetka velike probleme, ker mi Letalski klub meče polena pod noge in ni pripravljen na dialog z mano.«
Na koncu naj dodam, da ima poleg vsega tega Hrabroslav še hobi, ki zahteva veliko časa -potovanja. S tem se trenutno ne ukvarja, vendar ga ne misli opustiti. V načrtu ima tudi izdelavo lectovega srca za GUINESSEVO knjigo rekordov, kar pa bo zaradi omejenih finančnih sredstev moralo še malo počakati.
Zuhra Al Hiasat
|	Svetovna zdravstvena organizacija posveča svetovni dan |
| zdravja v letu 1992 temi o zdravem srcu. S tem želi pove-1 I čati pozornost javnosti za svetovne razsežnosti bolezni srca | | in ožilja in opozoriti na potrebo po njihovem preprečeva- | § nju. Vlade držav želi vzpodbuditi preko zdravstvenih obla- | | s ti k nudenju čimvečjih denarnih sredstev, opreme in stro- § | kovnih kadrov, ki bi preokrenili potek srčnih bolezni. Oce- I | njuje, da bi bilo mogoče s pomočjo ustreznega preventivne- | | ga delovanja vsako Leto rešiti okoli 6 milijonov življenj.
Še do nedavna je prevladovalo mnenje, da prizadevajo | bolezni srca in ožilja izključno le industrializirane dežele. | Dandanes, ko se modernizirajo tudi države v razvoju, ko | so sposobne nadzirati nalezljive bolezni in ko zvišuje pri- | čakovana življenjska doba njihovih prebivalcev, pa to žal || ne drži več. Ljudje iz dežel v razvoju še vedno trpijo za- | II radi srčnih bolezni, ki drugod niso več razširjene. To sta | II naprimer revmatična srčna bolezen, ter bolezen srca, ki jo povzroča parazitama okužba — Chagasova bolezen, ki prizadeva okoli 17 milijonov ljudi v Južni Ameriki. V teh % deželah so bolezni povezane z načinom življenja, poleg | i|| skromnih denarnih sredstev, še dodatno breme.
'1|| Bolezni srca in ožilja so vsako leto osnovni razlog četrti- ■ II ne vseh smrti, kar znese po ocenitvah letno 12 mdijonov §f življenj, to je ve kot jih povzroči katerakoli druga posamez- • bolezen brez upoštevanja invalidnosti milijonov. Najhu-
če upošte-
I
1
na
je je to, da so mnoge žrtve mlajše od 65 let in če varno pričakovano življenjsko dobo, so takšne smrti prezgo-" dnje ter povzročajo družinam trpljenje in mnogim deželam \ izgubo talentov, ki bi jih tako rabili za ekonomski razvoj.
V deželah zahodne Evrope, v Severni Ameriki, Avstrah | ji in Novi Zelandiji je začelo število bolezni srca in ožilja || | upadati. Izkazalo se je, da jih je mogoče preprečevati s po-| močjo ustrezne prehrane, telesnega razgibavanja — predaj vsem hoje in opustitve kajenja. Ob tem je pri preprečevanju | II teh bolezni še dodatna nagrada: način življenja, ki ga pri , poročajo za zdravo srce, zelo koristi tudi preprečevanju aru gih bolezni.
Lam 3. aprila so v Ljubljani ustanovili društvo za zdra- f
::::
1
§§ vje srca in ožilja Slovenije. Društvo je namenjeno osvi šla
vljenje hipertenzije, hiperlipemije in sladkorne bolezni so I pomembni,vendar ne morejo sami vplivati na statistiko obo-I levnosti in umrljivosti za boleznimi srca in ožilja.
I	Strategija je torej usmerjena k populaciji, težiti bi morah
*' za takim vzdušjem v družbi, da bi npr. postalo ljudem nerodno, če v javnosti kadijo, če kadijo na delovnem mestu, v lokalu, kaj šele v zdravstveni ustanovi oz. pred TV kamero, da bi ljudje opravičila za normalnost zdravega na-Jf čina življenja ne dobili šele takrat, ko je njihovo srce oz. ožilje že prizadeto, da bi vzgoja zdravega načina življenja || in zdrav način življenja sam postala naš vsakdan. Z, res- S nim prizadevanjem in usmerjenimi akcijami bi bilo potrebno začeti že v otroški dobi.
Eden izmed naših ciljev za leto 2000 in po njem naj bo torej zdravo srce in ožilje za vsakogar.
dr. Stanislav Pušnik
»
Piše:
Srečko Mlačnik
Pomlad je letni čas, ko vsi nestrpno pričakujemo, da se končno poslovita zimski mraz in tema. Za večino je to čas brstenja in hrepenenja, razen za koroške osmošolce, ki jim ravno pomlad prinaša mraz in temo in ki jih je, namesto da bi hrepeneli, strah: nekatere, ali se bodo lahko vpisali v šolo, ki so si jo izbrali, druge pa,ali se bodo sploh lahko šolali.
Lansko leto, tudi spomladi (na sploh kaže, da se le na pomlad pogovarjamo o šolstvu, o njem pišemo in razmišljamo, prirejamo takšne in drugačne okrogle mize!), sem napisal priliko o vratih v Hudi luknji, kjer
naj bi Korošci puščali svoje razprtije in jih potem, pp vrnitvi iz Ljubljane po potrebi spet pobrali. Prepričan sem, da je prilika ostala hote nerazumljena, zato je očitno, da za Korošce še posebej velja beseda iz Lukovega evangeljija: »Gledajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne razumejo « In ker niso razumeli, je letos Huda luknja premajhna za nesporazume; in še: očitno smo. taki kot smo, za ljubljanske svetovljane skrajno zabito pleme.
Zakaj in čemu je potreben tak uvod? Zaradi razprav okrog gimnazije, pa ne tiste, ki že je (in žal ni več to, kar je nekoč bila!), temveč okrog tiste, ki je še ni (in o kateri sploh ne moremo reči, da bi bila boljša, kot je prva). Ne želim govoriti o tem, ali Koroška potrebuje dve gimnaziji ali ne. Dejstvo je, da bi se lahko v gimnazijo vsako leto vpisalo (glede na sposobnosti) približno 250 učenčev. Podatkov, ki so nam vsem na razpolago, ne bi smeli interpretirati po znani Hoffstaterjevi maniri: Laž - velika laž - statistika Letošnji razpis za vpis v koroške srdnje šole ie eden največjih, kar jih je sploh bilo.

Skoraj devetsto mest čaka na dijake, torej se lahko 80 % celotne generacije vpiše v domače šole. Iz izkušenj vemo, da je dejanski vpis nekoliko manjši, vendar ne znaša manj kot sedemsto učencev.
Možnosti za vpis, če upoštevamo zgolj procente (in za katerimi, ne pozabimo, se skrivajo učenci!), so kar velike. Toda le za približno 400 učencev je prostora v štiriletnih šolah. In ta številka je glede na želje in tudi sposobnosti vsaj za tretjino prenizka (zato tudi trditev iz uvoda, da smo po mnenju ljubljanskih načrtovalcev mreže sol Korošci skrajno zabiti). Za Slovenijo namreč velja, da nadaljuje šolanje v gimnazijah in tehniških šolah približno 55 % osmošolcev. Veliko bo torej takih, ki morajo v šolo drugam, seveda.če bodo imeli možnosti za to.
Ugotavjjamo torej, kako kljub ‘temu, da sole na Koroškem so, za Korošce niso čisto ustrezne. Manjkako predvsem štiriletne, če pa potrebujemo še eno gimnazijo ali ne, no,to je stvar dogovora. Če naj bo dobremu biku vseeno, koliko ima sosed krav, bi moralo biti tudi Ravnam vseeno, ali je gimnazija tudi v Slovenj Gradcu.
Seveda bi bila razprava o možnostih za izobraževanje površna, če se ne bi dotaknili področja, ki se na izobraževanje navezuje. Namreč,če so možnosti za šolanje tista zimska tema iz uvoda, potem je letošnji razpis kadrovskih štipendij resnično tak, da zmrazi. Natančno 79 so jih razpisala koroška podjetja, pa le 11 med njimi z višje in visoke šole. Kaj to pomeni? Da Koroška ne potrebuje izobraženih? Ali se v razpisu kaže osiromašenost gospodarstva? Mogoče je kriva miselnost, da v tržnem gospodarstvu kadrovske štipendije niso več potrebne? Gospodarska rast je premosorazmerna sredstvom, ki jih vlagamo v izobraževanje. Če ni denarja za štipendije ali širše za šolstvo nasploh, potem ne moremo pričakovati čudežnega razodetja, ki se nekaterim kaze v standardu ljudi preko severne meje.
Ali sploh so kakšne možnosti? Sole niso čisto takšne, kot bi morale biti, če seveda želimo bolj in boljše izobraže-
ne ljudi. Štipendij, ki bi omogočale izobraževanje vsem, ki so za šolanje sposobni in imajo za študij voljo, pa ni ali pa jih ni dovolj (upoštevati moramo tudi republiške štipendije, potem je slika vsaj nekolki boljša).
Mislim, da nekaj vendarle lahko storimo. Na Koroškem bi se npr. lahko dogovorili za sklad, ki bi omogočal napredek. Tak sklad naj bi denarno podpri raziskovalne naloge, raziskovalne tabore, jezikovne tečaje, skratka najsposobnejšim bi omogočal razvijanje njihovih sposobnosti. In ne samo to. Sklad bi naj poskrbel za povezavo med šolajočimi in okoljem. Povsod v razvitem svetu, s katerim se tako radi primerjamo, je navada, boljepotreba, da sorazmerno zgodaj skušajo odkriti in vzpodbujati najperspektivnejše, najboljše. Tudi pri
nas že več odkrivamo in podpiramo najsposobnejše z Zoisovimi štipendijami. Je pa res, da so za celovit pristop zgolj štipendije premalo. Te Štipendiste bi morali na nek način tesneje povezati z regijo. Če jim že ne moremo zagotoviti zaposlitve, bi morali doseči vsaj to, da se z regijo identificirajo, da čutijo pripadnost, da se na Koroško vračajo. To bi lahko bil tudi eden od načinov, kako ustvariti bolj prijazno podobo regije. Tak sklad, katerega ustanoviteljice bi morale biti koroške ob-cineje razvojno gledano zagotovo veliko pomemben. Seveda se zavedam, da s predlogom ne odkrivam Amerike. Podobna inštitucija že več let uspešno deluje v Mariboru (ta je v podobni identitetni, pa tudi drugačni krizi, kot je Koroška, torej morebitni vnaprejšni izgovor, da ni denarja odpade!)
Predlog je torej dan, uresničitev je možna in rekel bi tudi nujna. Čisto za konec še ena prilika (tokrat po Mateju): »Prosite in dobili boste. Iščite in boste našli. Trkajte in se vam bo odprlo. Kajti vsak, kdor prosi, prejme, in kdor išče, najde; in kdor trka se mu odpre.«
GRAFIČNO PODJETJE GRARKA PREVALJE
razpisuje prosto delovno mesto računovodje
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	da ima višjo izobrazbo ekonomsko-finančne smeri ter 2 leti delovnih izkušenj v finančni ali računovodski službi
oziroma
-	srednjo šolo ekonomsko-finančne smeri ter 5 let delovnih izkušenj s področja financ ali računovodstva.
Delovno razmerje bomo sklenili s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljeno vloge z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov:
DO GRAFIKA Prevalje,
Trg 24
62391 Prevalje.
Vse informacije lahko dobite po telefonu:
(0602) 31-077!
Kegljanje: Največji uspeh Fužinarja
V PRIHODNJE V AS-LIGI
Ravensko kegljanje je v letošnji sezoni doseglo svoj doslej največji uspeh. Tako moška kot ženska ekipa Fužinarja sta v prvenstvu enotne slovenske lige osvojili prvi mesti in bosta v prihodnjem tekmovalnem obdobju nastopali v najvišjih državnih ligah - AS ligi.
Moška ekipa je povsem zasluženo osvojila prvo mesto v ligi. Skozi celo prvenstvo so bili Ravenčani premočni za nasprotne ekipe in na koncu osvojili prvenstvo s šestimi točkami prednosti pred Triglavom iz Kranja Uspeh je tem večji, če dodamo, da so se Fužinar-jevi kegljači v I. ligo uvrstili šele tik pred novim prvenstvom, medtem ko so prej nastopali v II. slovenski ligi. »Takšnega uspeha seveda nismo pričakovali. Trenirali smo dobro, fantje so bili izjemno prizadevni in seveda uspeh ni mogel izostati. Imamo kar lepo število kakovostnih kegljačev, v ozadju pa že vzgajamo mlajše. Seveda pa, moram povdariti, moško ekipo Fužinarja sestavljajo igralci, ki so med seboj dobri prijatelji. Tudi to je eden od pogojev za uspeh v športu«, pravi eden dolgoletnih fužinarjevih kegljačev in kapetan moštva Rajko Podojsteršek. Poleg njega so za ekipo nastopali še: Silvo
Belaj, Ivo Mlakar, Jože Lasnik, Alojz Strašek, Danilo Vovk, Anton Golob, Ferdo Paradiž in Ivan Borovnik.
Zenska ekipa Fužinarja je prvo mesto v ligi osvojila skupaj z drugo ekipo EMO iz Celja Obe ekipi sta na koncu zbrali enako število točk - 28,
toda Ravenčanke bodo v prihodnji sezoni nove članice super slovenske lige. Varovanke trenerja Stanka Prinčiča so v celem prvenstvu izgubile le štiri tekme, v drugem delu presenetljivo dve tekmi doma, proti Celjankam in Slovenjgradčan-kam, slednje so osvojile 3. me-
sto. Za uspeh Fužinarja so najbolj zaslužne naslednje kegljav-
ke: Medika Prinčič, Silva Cigler, Marta Merkač, Erika Lesnik, Renata Gostenčnik, Cvetka Harnold, Slavka Kodrun in Majda Voler.
I.M.
■■Hiljli
NAo. irti-i.iv ii.
To, da je na Koroškem smučanje šport številka ena, drži kot pribito. Kdo ne pozna uspehe Kunca ali Pušni-kove, a ta dva sta le vrh koroškega smučanja Po njunih smučinah pa smuča vrsta mladih koroških smučarjev. Eden teh je Fužinarjev tekmovalec, še ne 11 -letni ciciban Rok Šalej, ki je kot prvi Korošec v samostojni Sloveniji osvojil državni naslov. To se je zgodilo konec januarja na državnem prvenstvu v veleslalomu za cicibane v Kranjski gori.
Rok je perspektiven smučar, zagrižen, s pravo koroško trmo. Z vsem srcem je pri smučanju, zna ceniti delo trenerjev Fužinarja in podporo učiteljev na šoli, ki mu vsi skupay omogočajo reden in kvaliteten smučarski trening.
bnublja, da nas bo v prihodnjih letih še naprej
On pa obljublja, da nas bo v p razveseljeval z dobrimi rezultati.
Novičke...
V Ruju je bil drugi turnir TOP 10 za pionirje v namiznem tenisu, na katerem je zmagal domačin, ki nastopa za Radlje, Luka Strašek. Ravenčan Andrej Bač je bil drugi, Radeljčan Peter pa sedmi. V drugi, slabši skupini, je bil najboljši Stropnik iz Radelj, njegov klubski tovariš Hartman pa je bil peti.
Ravenčan Erih Pečnik je zastopal barve slovenske mladinske reprezentance na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju na Finskem. V ekipni konkurenci je Slovenija osvojila 11. mesto v nordijski kombinaciji (skoki in teki), svetovni prvaki so postali Norvežani.
Neznani storilec je med 16. in 20. marcem iz kuhinje v slovenjgraški splošni bolnišnici odtujil (policijski izraz - op. pisca) za okoli 28.000 SLT prehrambenih artiklov. Policija zdaj ugotavlja zlasti, če je »bolnik« prišel v bolnišnico že lačen, ali pa so mu bile porcije premajhne. Sicer pa se bo - najbrž zaradi preobjedenega želodca - kmalu spet znašel na kraju zločina. Tedaj ga bodo pohopsali.
v tekstilni tovarni v Otiš-kem vrhu so okoli 20. marca (kot kaže) nekoliko prepogosto poslušali koroško ekološko pesem avtorja M.S. Iz Mislinje so namreč naredili ne le mrtvo, marveč tudi kar črno reko. In ribe so takoj zaplavale hrbtni slog. Barva je uhajala kar skozi filter. Nekaj Dravograjčanov tistega dne na jedilniku ni imelo znane kulinarične posebnosti modre postn/i, marveč črno postrv à la nogavičar.
V Hudem kotu je obrambni minister Janez Janša nepričakovano dobil »pulfer magacin«. Policija je namreč v vikendu - orožarni, last U.Ž. iz Slovenj Gradca, zasegla 6 komadov okvirjev za AP, 289 nabojev za AP cal. 7,62, 35 komadov nabojev cal. 7,9, 23 komadov polnitev za RB M57 in 1 komad protiletalskega naboja za minomet M57. Ugotovili so, da je U.Ž. vse to vzel iz skladišča TO med zadnjo vojno. Predlog za uspešno obrambo pred sodnikom: tudi partizani leta 1941 ne bi mogli v boj, če bi poprej ne skrili orožja v gozdu. Vojna pride vsakih 20 let!
Vse kaže, da je blizu tudi prva akcija kolesarjenja TRIM. Neznani storilec je namreč na Prevaljah iz nezaklenjene kolesarnice na Trgu 10 s kolesa F.S. snel prednje in s kolesa P.G. še zadnje kolo. Okvir in drugo je najbrž imel sam. Okradena lastnika pa lahko zdaj sestavita kolo tandem in se akcije TRIM vendarle tudi udeležita. Samo dogovoriti se morata, kdo bo pozicija in kdo opozicija: torej - kdo bo gonil in kdo zaviral.
Na pnevmatike osebnih avtomobilov sta »špilala« M.P. in M.G. V Pamečah sta namreč prebadala gume avtomobilov. Po njunih izjavah bojda ni lepšega kot »v tišini noči prisluhniti nežnemu PSSSSSSSk Sodnik za prekrške ju bo naučil »špilati« se na druge instrumente.
Na Dolgih brdih niso dolga - kot kaže - samo brda, ampak tudi zima. Nekdo je namreč J.V. iz gozda ukradel dva kubika bu-
ČRNA
Dovolite, da se vam, drage bralke in bralci, najprej opravičim. V zadnjih dveh številkah črne kronike - morebiti ste to celo opazili - ni bilo. Če vas je skrbelo zame: niso me zaprli! Kratko in malo sem imel toliko drugih obveznosti, da me pot ni dovolj prinesla na Koroško. A bodite potolaženi: obljubljam, da bom v prihodnje spet z vami!
Tri stvari so, na katere bi lahko opozoril uvodoma. Prišla je pomlad in z njo star običaj požiganje trave. To je zelo nevarno opravilo, saj se nam ogenj kaj kmalu lahko izmuzne. In to se je večkrat tudi primerilo. Druga značilnost so telefonski pozivi o nastavljenih bombah na srednjih in osnovnih šolah. Prihajajo v glavnem od učencev, »najuspešnejši« - če lahko tako rečem - pa je bil mladenič iz Kotelj. Veljalo bi pristaviti, da takšne vragolije učencem prej škodijo, saj bodo sleherno izgubljeno uro morali nadomestiti. In tretjič: policija se je končno spravila nad igralne avtomate, ki so na Koroškem - kot tudi drugod - zares že prava nadloga. Prav je, da se takšen lahek vir zaslužka (za nekatere) prekine. Zadnje ugotovitve namreč kažejo tudi, da vse več mladoletnikov, celo osnovnošolcev, krade denar iz garderob in ga kasneje porabi za avtomate.
KRONIKA
kovih drv. Lahko bi bil vsaj toliko prijazen, da bi pustil naslov. Lastnik drv bi se tako lahko hodil k njemu greti. Zdaj se bo morebiti grel pri njegovi ženi. Prav mu je!
Skopo poročilo: S.K. z Javornika na Ravnah je v trgovini Jamnica ukradel sprej Simpaty. Skop nasvet policajem: bodite pozorni na simpatične moške!
Ja, ja, bencin je vse večji strošek. Poceni pa je na samopostrežni črpalki. Tako si je sam postregel neznanec, ki je iz osebnega vozila A.I. pred blokom na Partizanski cesti v Slovenj
Gradcu »izčrpal« 20 litrov bencina. Upajmo, da ga ni porabil za molotov koktejl!
Trideset dni zapora si je prislužil A.P. iz Slovenj Gradca. Vinjen se je namreč šel formulo ena na koroških cestah in dvakrat skorajda povozil policaja. Pri tem je obakrat razbil svetilko, s katero so ga ustavljali. Pri sodniku za prekrške mu ni pomagal niti izgovor, da je rojen v znamenju bika in da se je kot pravi icek pač zaganjal v rdečo ban/o. Policaji bi ga lahko ustavljali z zeleno ali kakšno drugo barvo - in bil bi miren kot bikec Ferdinand.
Neznani storilec je na Trgu svobode na Ravnah z vozila A.P. odnesel prednjo masko in znak Alfa romeo. Lahko delo za policaje: pozorni morajo biti samo na kakšnega fička z neobičajnimi zunanjimi znaki Fičo-ro-meo.
Prav tako neznani storilec je iz okrepčevalnice na smučišču Rahtel odnesel 12 litrov vina. Najbrž gre za kakšnega jeznega smučarja, ki si je dejal: če ni bilo dovolj snega, bi med smu-čarijo spil najmanj 120 špricarjev. Pa je svoj delež vzel kar s seboj.
Za vsa praznovanja v letošnjem letu - povezana zlasti s praznovanjem slovenske samostojnosti - se je dobro oborožil neznanec, ki je vlomil v železniški vagon, preurejen v stanovanje v Šentjanžu. Odnesel je namreč slovensko zastavo, dva litra vina in liter žganja. Odkrili ga bodo, ko se bo napil sicer na pravi dan, zastavo pa bo izobesil na napačnega.
^gasili fi Ufi!
Med štiri hladne stene so privedli J.B. iz Sv. Danijela. Navinil se ga je in doma razgrajal, ker se ni vrnila Z.S., s katero živi v zunajzakonski skupnosti. Družico je našel okoli 2.30 na Karava-ningu. Spravil se je nanjo (saj veste - nažgal jo je). Z dejanjem ni prenehal niti ob prihodu policije. V bunkerju je ostal brez pravega sparing partnerja, saj bi se na policaje le težko spravil.
M.J. z Mute je v tamkajšnjem gostišču Lipa kljub vinjenosti na vsak način želel imeti se kakšno alkoholno dozo. Ker mu je natakarica ni hotela dati (doze namreč), ji je pričel groziti, da jo bo ubil. Ko so ga prijeli, je policajem hitel zatrjevati, da je odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač vinjenim osebam krut in nečloveški, ker ne upošteva dejstva, da se klin s klinom izbija.
V bunker je moral tudi Z.K. s Prevalj, ki je sredi dopoldneva doma igral plavno vlogo v filmu Imperij vrača udarec. Želel je namreč tegsti 63-letno mater in se ji oddolžiti za klofute iz mladosti. Policaji so mu dodelili vlogo v filmu Ričar iz bunkerja.
T.l.
Lahko in nadvse zeljem je pisati o vsakodnevnih nevsakdanjostih, pa tudi objave po radiu so nadvse šokantne in dobrodošle, še posebno po 7-urnem zaslišanju bolne osebe, brez požirka vode in koščka malice. Najbrž v opomin vsem tistim Saškam, Andrejem, Robijem, Marijanam, Mi..., ki so mislili namesto Sama in skovali dober načrt za akcijo prvega pomladnega meseca! »Samo pokličeš, malo spremeniš glas ali pa še to ne, saj te nihče ne bo spoznal, samo na mamino šolo ne smeš poklicati in postal boš junak, mi pa se bomo smejali učiteljem!« No, prišlo je do tehnične pomote, ker je Radio v isti stavbi, ki bi moral samo ustrahovati na-prejl
Nekaj je moral tudi Samo narediti sam, pa še tu sej e zmotil, kot vedno pri kontrolnih v šoli. Toda - nekaj dobri prijatelji ob pivu, za Samovo invalidnino, dokler je je še kaj, niso izračunali, tako kot 7-urni izpraševalci ne: da si je Samo žele! postatijunak, daje izpolnjeval povelja in se nazadnje tudi sam javil, kot vedno!
Najbrž bi morali hitri kriminalisti in policisti evakuirati še več ljudi, če bi bombaš Samo še naprej poslušal navodila z visokim inteligenčnim kvocientom in akcije željnih prijateljev, ki so mu pripravili že nekaj nepozabnih uric trplje-nja!
Skoda, da učene osebe niso podvomile v taka dejanja. Pa še veliki Samov prijatelj Koroški radio je hite! razločno, brez ovinkov, kot je največkrat v navadi, poročati o Samovem »nečednem početju«, kot ga imenuje novinar Ivan.
Verjemite, da so Samove pismene izjave, da je »mladim^ potrebno omogočiti čimveč sprostitve, da bi bilo dobro vznemiriti občinstvo«, spretno vodene in narekovane, saj j e za
)
take in podobne izjave potrebno že kar precej pameti, kije pa usoda Samu ni namenila preveč. S tem se pač nekateri odli-čneži ne morejo sprijazniti, neusmiljeni so z drugačnimi od sebe, še več, pomagajo jim drveti navzdol.
Torej živio, Koroški radio, novinarji, varuhi in raziskovalci miru, vaše delo je zares potrebno hitrih in potrditvenih izjav, saj ste po petih dneh skrbnega dela »prijelifanta, ki je po telefonu podtikal bombe« in vam najbrž zaradi trenutne iskrice razsodnosti v srcu sam pokazal sled, ker se je naveličal poslušati vse tiste pametnejše, ki so mu vsakdan sproti dajali navodila in na listke napisane telefonske številke ustanov, kam naj še pokliče. Morda bodo še kdaj potencialni kandidati za kakšno drugo
akcijo, med tem ko bo moral Samo, ovaden tožilstvu, prestajati manj lepe trenutke, nekje daleč od Prežihovih Kotelj.
Ali se vam ni, dragi policisti in kriminalisti (čeprav bi bila potrebna za ta primer le dva), utrnila misel, da bi takoj poklicali k poizvedovanju še mamo, ki pravno zastopa bolno osebo, saj ste imeli priznanje za nečedno početje že v prvih minutah, vse ostalo pa tako ni bilo pomembno! Radio bi lahko tako že po eni uri preiskovanja poročal enako vsebino vašega 7-urnega trdega dela, pa še mama bi izvedela prej kot njeni sodelavci in otroci na cesti!
V takih službahje najbrž potrebno na široko odpreti srce in um v telo življenja!
Mija Čegovnik
O
llliilii
■


Za ta prispevek sem se odlo-ličil iz dveh razlogov. Prvi je pravilna ugotovitev uredništva, da so o Prepihu poleg pozitivnega prisotna tudi kritična mnenja in poziva bralce, da pišejo tudi o tem.
Pridružujem se kritiki, kajti način pisanja je mene štirikrat prizadel (v enem letu izhajanja)! Objavil je nedorečene in neresnične vesti, tako da me lahko nekateri bratci obsojajo po nepotrebnem! Pri tem najbolj izstopa nepodpisani članek nekega sindikalista, ki si je po svojem kopitu tolmačil mojo razpravo glede zakona o denacionalizaciji v republiškem parlamentu. Poleg anonimnega članka je urednik-ki je šolan novinar - dal objaviti tudi mojo sliko! Tudi kot amater dobro vem, da je to v nasprotju z vsako novinarsko etiko!
Drugi razlogjeprispevek novinarja E. P. v zadnji številki. Priznam, da ga kot preprost kmet ne razumem do pike, saj je za mene preveč psihološki, nekaj pa sem vendar dobro za-popadel. Namreč namig, kdo je odločil, da se je pri glasovanju o konstruktivni nezaupnici
republiški vladi nagnil jeziček na tehtnici na »nepravo« stran! Zal mi je, ker moram pisca opozoriti na matematiko. Priporočam mu, da naj v tako važnih stvareh ne računa na tihem, ampak se raje posluži svinčnika, ročnega ali elektronskega računalnika! Ugotovil bo: Ce razdelimo republiške poslance s Koroške na dva taboraje razmerje 4:4. Če smo štirje - to si kljub tajnemu glasovanju upam trditi - glasovali proti, sta kandidatuševedno manjkala dva glasa! Manjkalo mu je namreč šest. Ostala dva grešna kozla naj torej pisec išče širom Slovenije!
Sicer pa 82. in 83. člen Ustave Republike Slovenije določata, da poslanci niso vezani na kakršnakoli navodila in niso kazensko odgovorni za svoje mnenje in glas!
Če bi o tako važnem političnem vprašanju mlade države Slovenije res odločili poslanci s Koroške, bi lahko bili na to ponosni!
Ivan Dretnik - Ajnžik poslanec Zbora združenega dela Skupščine Republike Slovenije
V	sončnem sobotnem dopoldnevu se nas je zbralo kar lepo število članov našega invalidskega društva PREVALJE in s prav prijetnim razpoloženjem odrinilo v planino, kjer naj bi tega dne preživeli na eni izmed lepih koroških pokrajin »PREŽIHOVI JAMNICI«. Tod je nekoč žive! rod, ki ni pozabljen in ki ga je treba pomniti in spoštovati.
Ustavimo se pri kmetu SMRE-ČNIKU, kjer nas vsi domači prisrčno sprejmejo in poskrbijo za prijetno vzdušje. Tudi sicer so kar urni in se skušajo čimbolj znajti v tej naši novi pridobitvi, kiji pravimo: »KMEČKI TURIZEM«.
Po obilnem in nadvse skrbno pripravljenem kosilu se je iz bližnjega kota oglasila še harmonika, zato je leseno plesišče v hipu zaživelo. Tisti, ki niso bili razpoloženi za »sukanje«, pa so posedli po prijetnih lesenih klopeh, si zapeli, ali pa spremljali vso to veselje okrog sebe. Razpoloženje je bilo na višku in je ob nenavadno lepem vremenu doseglo svoj namen.
Nekatere izmed nasjezamikala tudi narava. Odpravili smo se na prijeten sprehod med žitna polja, travnike in bližnji gozd. Tuje bilo najti še nekaj tistih žlahtnih živordečih »bobik«, ki jim pravimo tudi brusnice. Na obronkih travnikov so se ponujale dišeče kamilice in druga zdravilna zelišča.
V	poznem,že nekoliko hladnem popoldnevu smo se poslovili od te prijetne domačije; njen gospodar pa nam je ob slovesu še zapel in zaželel čimprejšnje snidenje.
Kar žal nam je bilo zapustiti ta čudoviti gorski svet. Tudi sedaj, ko se vračamo v dolino, se stisnem k oknu avtobusa, ki se nadvse previdno spušča po hudem klancu navzdol. Strah pa nam kmalu prežene večerna zarja, ki je v hipu močno osvetlila naša zaskrbljujoča lica. Med hribi so se razprostirale preproste^ »šitli«pokrite koče in kašče. Na velikem prostranem travniku pa se je kljub pozni uri še pasla živina.
Vse to in še več bi človek moral imeti rad, saj je »NARA VA« v resnici naš pravi in edini bog na tem našem skupnem planetu.
Marija Knez
PREPIH
C

PISMA, ODMEVI
KJE VSE DOBITE ČASOPIS
PREPIH
1.	Prodajalna ANA Pristava
2.	Tobak
3.	Korotan SP orodajalna
4.	Prodajalna ŠMARNICA
5.	Jamnica Živila
6.	Prodajalna HOMLAND
7.	Tobak 09
8.	Prodajalna SOLZICA
9.	Jamnica Prehrana
10.	Mini market
11.	Korotan SP prodajalna
12.	Trafika RIEGL
13.	Tobak 08
14.	Korotan SP prodajalna
15.	Prodajalna Ojstrica
16.	Korotan SP prodajalna na Vasi
17.	Tobak 13 (Cečovje)
18.	Tobak 06
19.	Nama veleblagovnica
20.	Korotan SP prodajalna Trg
21.	Prodajalna VERA (ob tržnici)
22.	Prodajalna TANČI (Javornik)
23.	Prodajalna ARKÀ (Sance)
24.	Jamnica SP SANCE
25.	Jamnica KOROSKICA (Javornik)
26.	Jamnica Diskont 208
27.	Jamnica Podjuna
28.	Jamnica SP (Cečovje)
29.	Gostišče Bistro LEČNIK
30.	Prodajalna MAVRICA
31.	Korotan SP prodajalna
32.	Prodajalna KOTULJKA
33.	Kmetijska zadruga LEDINA
34.	Kmetijska zadruga LEDINA diskont Stari t.
35.	Prodajalna KOTNIK Stari trg
36.	Kmetijska zadruga LEDINA
37.	Nama prodajalna Market
38.	Tobak 02
39.	Tobak 01
40.	Prodajalna ŽILA SP
41.	Kolinska kiosk Bolnica
42.	Prodajalna KOLETNIK v S-8
43.	Prodajalna Kolinska Market (Legen)
44.	Prodajalna PINKI (Legen)
45.	Prodajalna ŽILA SP Šmartno
46.	Prodajalna LONCA
Črna na Koroškem
Črna na Koroškem
Črna na Koroškem
Žerjav
Žerjav
Polena
Mežica
Mežica
Mežica
Holmec
Leše
Prevalje
Prevalje
Prevalje
Prevalje
Prevalje
Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem Brdinje Kotlje Kotlje Sele
Slovenj Gradec
Podgorje pri Slovenj Gradcu
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec
Šmartno pri Slovenj Gradcu
Šmartno pri Slovenj Gradcu
47.	Kmetijska zadruga LEDINA
48.	Prodajalna Spolsek TIC
49.	Prodajalna ŽILA SP
50.	Kmetijska zadruga LEDINA
51.	Tobak 03
52.	Prodajalna ŽILA SP
53.	Prodajalna JANKO IN METKA
54.	Kmetijska zadruga LEDINA
55.	Prodajalna ŽILA SP Dom
56.	Prodajalna NAMA SP
57.	Prodajalna PEČOLER
58.	Prodajalna ALBINA
59.	Trgovina od A do Z
60.	ProdajalnaOjstrica SP
61.	Prodajalna Diskont MESNINA
62.	Prodajalna Ojstrica
63.	Prodajalna Ojstrica
64.	Prodajalna Ojstrica proslovalnica MEŽA
65.	Prodajalna Košenjak
66.	Tobak 04
67.	Prodajalna Oskrba poslovalnica 301
68.	Prodajalna Ojstrica Blagovnica
69.	Prodajalna Ojstrica Diskont
70.	Prodajalna Ojstrica Delikatesa 2
71.	Prodajalna Oskrba poslovalnica 304
72.	Prodajalna Mini Market
73.	Prodajalna Ojstrica poslovalnica Pohorje
74.	Prodajalna Ponudba Ob Jezeru
75.	Prodajalna Kmetijska zadruga DRAVA
76.	Trafika
77.	Prodajalna Ponudba SP Pri Vodnjaku
78.	Prodajalna Ponudba Bistro SP
79.	Prodajalna Potrošnik
80.	Prodajalna Ponudba Ob Potoku
81.	Prodajalna Ponudba SP
82.	Tobak 11
83.	Prodajalna Ponudba SP
84.	Prodajalna Ponudba Blagovnica
85.	Kmetijska zadruga DRAVA prodajalna
86.	Prodajalna Ponudba Sp
87.	Prodajalna JOŽICA
88.	Prodajalna Ponudba SMREKA
89.	Proda alna Ponudba Sp
90.	Prodajalna Ponudba SP
91.	Prodajalna Ponudba SP
Turiška vas Turiška vas Dovže
Šentilj pri Mislinji
Mislinja
Mislinja
Mislinja
Dolič
Dolič
Pameče
Pameče
Bukovska vas
Šentjanž
Šentjanž
Otiški vrh
Čemeče
Libeliče
Dravograd
Dravograd
DRavograd
Dravograd
Dravograd
Dravograd
Dravograd
Dravograd
Dravograd
Trbonje
Gortina
Zg. Muta
Muta
Muta
Muta
Vuzenica
Vuzenica
Vuzenica
Radlje ob Dravi
Radlje ob Dravi
Radlje ob Dravi
Vuhred
Vuhred
Vuhred
Ribnica na Pohorju
Podvelka
Ožbalt
Brezno
■■
NATEČAJ - NATEČAJ- NATEČAJI
■lis
Želite zaslužiti za končni izlet ali za svoje druge aktivnosti?
KAKO?
1.	ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem vam za vsakih 10 pridobljenih naročnikov na koroški časopis PREPIH izplača 1.000,00 tolarjev. Šola ali razred, ki pridobi 100 naročnikov, prejme 15.000,00 tolarjev in seveda za vsakih nadaljnjih 10 naročnikov po 1.000,00 tolarjev.
2.	Za, najbolj uspešen razred bo uredništvo PREPIHA organiziralo brezplačen izlet po Sloveniji (končni šolski izlet).
Naročilnice prejmete od našega distributerja Sodelujte v akciji koroškega časopisa PREPIH! Naročniki imajo 15 % popust pri ceni časopisa.
Učenci osnovne šole črna so znani po tem, da radi sodelujejo v raznih akcijah in natečajih, kjer si lahko s skupnim delom pridobijo sredstva za šolsko ali obšolsko dejavnost. Tako je ta šola ena redkih, kjer so ostali zvesti prodajanju Prepiha.
Zakaj in kako prodajo Prepih, smo pobarali ravnateljico sole prof. Jožico Ovnič. Povedala je:
»Prepih so naši učenci začeli prodajati že lani, ko so izšle prve številke. V akcijo so se vključili osmi razred^ ki so provizijo porabili za končni izlet, ter tretji razredi, ki so zbirali denar za šolo v naravi -bili so na Debelem Rtiču.
Vodstvo šole učencev pri takih akcijah seveda ne ovira, temveč jih spodbuja. Pomagamo jim tako, da denar oddajo na tajništvu šole, ki poskrbi za plačilo predstavniku. Prepiha.
Žal je Prepih čez počitnice
nekako presahnil in se znova prebudil šele proti koncu lanskega leta. Ko je začel znova bolj redno izhajati, so se za prodajo prijavili 7. razredi, ki so tako ze zdaj začeli zbirati denar za zaključno ekskurzijo. Letos Prepiha prodajo nekaj manj kot lani. Težko bi rekla, da so razlogi za to v vsebini. Menim, da na prodajo močno vplivajo socialne razmere in konkurenca med časopisi. Naši učenci namreč prodajajo tudi Večer in 7D, kjer so po številu prodanih izvodov na prebivalca trenutno prvi v Sloveniji. Prepiha bi morda prodali več, ko bi izhajal redno in bi bil tednik. To bi bila za učence, ki zbirajo denar za skupno blagajno, tudi večja in bolj zanesljiva spodbuda.
Imamo pa nekatere zveste kupce, ki Prepih vzamejo redno, kot bi bili naročniki. Tudi sama ga vedno preberem.«
M.P.
A
B A^J^A
Abanka d. d. Ljubljana
161000 Ljubljana, Titova 40 / tel. 061 112 112 / fax. 061 314 535
ABANKA P.E. MARIBOR
AGENCIJA SLOVENJ GRADEC Šolska 5 / tel. 0602 41-116, 42-117 fax. 0602 41-012
BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI
NAUE N TU
SLOVENJ GRADEC 62380
SLOVENIJA
Stari trg 307
telefon: (0602) 43-147,
telex: 33398	42 611
telefax: (0602) 42-609 NTU SG
*TEPPSA* d.o.o.
IZDELAVA PREHRAMBENE EMBALAŽE IN STORITVE SL. GRADEC Tel. 44-06
Izdelava prehrambene embalaže zunanja, notranja trgovina - zastopstv zaključna gradbena dela
TEPPSA d.o.o.
Heroja Vrunča 8, Slovenj Gradec Tel. 0602-44-065
KOROTAN
Ravne na Koroškem Čečovje 6
tel.: 0602/22-711, 21-476 fax: 0602/23296 ŽR 51830-601-22865
-	POSLOVALNICE Z GRADBENO TEHNIČNIM BLAGOM IN PO-
HIŠTVOM so pripravljene, da vam ustrežejo z vsem, kar potrebuje-1 te za gradnjo in opremo stanovanja, s konkurenčnimi cenami, so-l lidno in hitro postrežbo.	1
Če boste obiskovali poslovalnice Trgovskega podjetja KORO-I TAN kjerkoli od Čme do Raven, boste v vsaki poslovalnici | odkrili posebno ponudbo blaga.
-	V POSLOVALNICAH Z ŽIVILI vam v mesecu aprilu nudimo j bogato izbiro delikatesnih mesnih izdelkov, kave in še kaj po ugod- j nih akcijskih cenah.
-	POSLOVALNICE S TEKSTILOM, METRAŽO, PERILOM... vam I
nudijo ugoden nakup, znižane cene, razprodajo določenih vrst blaga in lepo izbiro za spomladanske nakupe.
KUPCEM NUDIMO UGODNO PRODAJO NA KREDIT IN ČEKE.
Naročilnica	Naročam časopis PREPIH
	Ime in priimek
Naročilnico pošljite na naslov: Uredništvi Prepiha,	Kraj in poštna št.
62390 Ravne na Koroškem, Cečovje 5.	Naslov
Naročnino bomo obračunavali trimesečno vnaprej.	Podpis
	
	Naročilnica velja za leto 1992 in do preklica.
ODPRTI TELEFON ZA OTROKE IN ODRASLE V STISKI
(0602) 23-399, 23-004
SREDA: 17.-19 PON,—PETEK : 12.-13.
POD ŠIFRO »PRIJATELJ«
mali oglasi
PRODAM elektromotorje: 3 KW - 1400 obr./min. 1,5 KW - 1410 obr./min.. Telefon: 35-615.
PRODAM NOVO električno uro za dnevni in nočni tok po 20 % nižji ceni kot v trgovini.
Telefon: 21-355.
UGODNO prodam skoraj nov pisalni stroj v kovčku. Telefon: 22-654 med 19. in 21. uro.
PRODAM LADO 1300 S, letnik 1984. Cena po dogovoru, informacije na tel.: 22-888.
dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI
Ravne na Koroškem (tel. 21-211): za oba dežurna okoliša (Ravne - Prevalje in Mežica - Črna) je dežurstvo urejeno ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 13. ure, do ponedeljka, do 6. ure.
Slovenj Gradec (tel. 41-031, int. 417): dežurstvo je urejeno vsak dan ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 14.30, do ponedeljka, do 7. ure.
Dravograd (tel.: 83-351): dežurstvo je urejeno ves teden ponoči, ob koncu tedna pa od sobote od 13. ure, do ponedeljka do 7. ure.
Radlje ob Dravi (tel.: 71-121): dežurstvo je urejeno vsak dan ponoči, ob koncu tedna pa od sobote od 14. ure, do ponedeljka do 7. ure.
VETERINARSKE POSTAJE
Telefonske številke veterinarskih postaj (informacije o dežurnih veterinarjih so’stalne):
Dravograd: 85-079, Radlje ob Dravi: 71-167, Slovenj Gradec: 41-187, Prevalje: 31-340.
' LEKARNE
Ravne na Koroškem (tel. 22-292): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 16. do 22. ure.
Slovenj Gradec (tel. 41-112): ob delavnikih je le* karna dežurna od 19.30 do 21.30, ob nedeljah in praznikih pa od 8.30 do 11. in od 16. ure do 21.30. Radlje ob Dravi (tel. 71-115): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 22. ure.
I i >	SKUPAJ	IMF 6L0t/-peSRlCE MlASE r	TINE OREL	VEZNIK	pfcirioi SIMONI Tl	FÌ.FKTR0 KARDiO’ qRAM	SORSKA G,M0tA v CfRUJldL ALPAH	MOSkO me	skraj. to j e nosno 1 M ir	FTIK	NASE L JF NA ATO L O MALDEUP
j|L	|\	,											
											
J T L			RFDK0 ŽEI4SK0 IME	DELČEK, DR 0 DEC	SLOV SLAV.UT J 0 ZA. MOZ-OLJ						
H						ANrort ki 0 VAČAM ERVIN FRITTI			OSL-BNI ZA 1 ME K		
	MIT. POD- z-enur	DITL R.0KG hfktar						kuhana močnata ALI MES* NA JED	vse V RET>L/ KARA NT. KLJGZ		
t										'	IMS AVST. smJCARJi VCAHTER.
311!'						izCff -J>5R »GLAV-06 V					
OTK0K 0TROC4J		IVAN C4WMR .SAMEC D. ŽlVAU			A KAB- ŽRSBEC	NE NA» D en DVIQ	1 Mir PESNIKA > VPAN-t'ČA				
KMT. HIKDO	Z.A Ni	TON 0	PE3NI PR.IT0K irtiSa M. IME			IGRALKA KARTA			JUŽUj SADEŽ.				
				SANJE .			. . PSK-A NIKOLA				
roL.Dej- avnaZfh. Hi:*A	©SKA R, ^	CEbuU								li/cAj KEM anak ZA iantan			
MeJ,T0	ZEN.SKO INDIJI	'Hfc'					LIPPA TRAVNU 3 K A CVETICA						
PftEDI-	SVETO PIVA L £ C	SfMSICA LlkE-	OSEbA					SL 1 IčAR . MEŠKO					X	X
TOVARNA MERIL
POSLOVNI INŽENIRING, d.o.o SLOVENJ GRADEC
Francetova '10 telefon: (0602)341-231
Na novo odprta prodajalna v prostorih Tovarne meril in Poslovni inženiring (odprta v času od 7. - 15. ure)
Iz svojega obsežnega rednega programa nudimo:
-	galanterijski program (kuhinjske deske, kopalniške sete, pohištvene elemente, gozdarske mere, lesene metre in libele)
-	merilni program (libele, metre, kotnike in precizna merila; pomična merila)
-	šolski in pisarniški domači in uvožen program
(trikoti, ravnila, tehnični svinčniki, kemični svinčniki, flomastri, keramic peni in kalkulatorji)
Iz dodatnega programa vam nudimo:
AKUSTIKO
-	TV aparati, radio aparati, video rekorderji, tekstil in razni tehnični artikli
Kot posebno in po zelo ugodnih cenah nudimo trenerke (moške, ženske in otroške).
OBIŠČITE NAS, ZADOVOLJNI BOSTE!
MARIBOR
POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC (Avtobusna postaja)
Tel.: 0602/41-595, 41-813
PREDSTAVNIŠTVO:
-	RADLJE OB DRAVI, Tel.: 0602/71-941
-	RAVNE NA KOR., PREŽIHOVA UL. 24,
-Tel.: 0602/21-346
-	DRAVOGRAD, TRG 4. JULIJA Tel.: 0602/83-071
V 365 DNEH JE LAHKO SAMO EN DAN NESREČEN.
NE PUSTITE SE PRESENETITI!
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
r«?
iSCi
KOMPAS
Stotnj Grmite
62380 slovenj gradeč glavni trg 43 telefon uprava: 0602/41-208 telefon direktor: 0602/41-039 telefax: 0602/43-179 telefon hc: 0602/42-295
KOMPAS HOTELI SLOVENJ GRADEC
vmiumvmmm
mam m mm (josrmm Piam rum
imusmmoms^w
PùNummuNPUM.
UUlllU
VELEBLAGOVNICA Slovenj Gradec, d.o.o.
Izkoristite možnost nakupa ŽIVIL v vseh prodajalnah NAME do 15. 4. na DVA ČEKA!
20 % popusta konfekcijski izdelki POMLAD-POLETJE 92 za gotovino 10 % popusta konfekcijski izdelki POMLAD-POLETJE 92 na dva čeka
Prodaja na 3 čeke in do 15. 4. tudi na štiri čeke brez obresti.
10 % popusta hladilne torbe za gotovino 5 % popusta hladilne torbe na dva čeka do 10. 4. 1992
Bogata izbira moških, ženskih in otroških obuval, do 15. 3. pa še dodatni popust za modele, ki stanejo več kot 2.500,00 SLI, 10 % za gotovino, 5 % na dva čeka.
UGODEN NAKUP V PRODAJNEM CENTRU OB BLAGOVNICI:
PREMOG: - 4 °/o popusta za gotovinsko plačilo ali plačilo na dva čeka (prvi takoj, drugi pa po 30 dneh)
NOVOST v prodajnem centru je 5 % POPUSTA na živila, čistila, čistilni pribor, toal. papir... za vsak nakup, neglede na znesek.
Za nakup nad 500 SLT pa že kar 8 % POPUST in celo 10 % za nakup 10.000 ali več SLT.
Pri nakupu pijač, če se odločite za nakup celega zaboja ali kartona, vam priznavamo 10 % popusta na brezalkoholne in 8 °/o popusta na ostale pijače.
KDOR IŠČE, TA NAJDE - V NAMI!
«
Racionalleq
d.o.o. SLOVENJ GRADEC
VEDNO NAJCENEJE
■	OKNA-POLKNA-ROLETE ■VRATA FURNIRANA
■	GARAŽNA IN VHODNA VRATA
•	FURNIRANE STENSKE OBLOGE
•	PARKET! VSEH VRST
■	LADIJSKI POD IN MASIVNE OBLOGE ■OSTREŠJA VSEHVRST
•	TEGOLA »CANADESE« IN »BRAMAC«
■	VSE VRSTE REZANEGA LESA
ZA
GRADITELJE
ZA
GRADITELJE
ČE SE DOBRO KUPI, JE ŽIVLJENJE LEPŠE!
KLIČITE-PRIDITE-ODPELJITE
INFORMACIJE: TEL. 0602 41-160, 41-941, FAX. 41-063
POSLOVNA ENOTA KOROŠKA
Slovenj Gradec Vorančev trg 2 Tel.: (0602) 41-842,
41-843
PREDSTAVNIŠTVI:
Ravne na Kor.: 23-759 Radlje ob Dravi: 73-025
RENAULT
'o'
AVTOSERVIS
M STAV«
* &ŠHODR
Barcclona’92
eJ&P
Volkswagen Group
Ofidàlnf sponsor XXV letnfch olympijskych ber
VAM NUDI:
SLOVENJ GRADEC p.o.
KIDRIČEVA 4, 62380 SLOVENJ GRADEC TEL: 0602/41 -002, 41 -491, FAX : 41-489
Prodaja vozil iz programa renault in škoda Prodaja rezervnih delov za renault, škodo in zastavo
Garancijska popravila za renault, škodo in zastavo
Tehnične preglede, registracijo vseh motornih vozil
ter izdajo in montažo novih registrskih tablic Avtokleparska, ličarska dela in antikorozivna zaščita za vsa motorna vozila
POPUST!
PRI NAKUPU VOZIL IZ PROGRAMA RENAULT, KOLIČINE OMEJENE
PREPIH
Od javnosti odvisen časopis.
Izdaja ČZP »VORANC« d.o.o. Ravne na Koroškem. Direktor: Niko R. Kolar.
Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Naslov uredništva:
Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel. št.: (0602) 22-999.
Tiska Grafika Prevalje. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.