spodarske
y
obrtniške
la haj aj o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; posiljana
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.

Ljubljani v sredo 8. aprila 1874.
O b 8 e g : Ne verjemite imenom !
Predivstvo na Kranjskem z ozirom na druge dežele. (Dalje.)
Postava o napravi po-
navljavnih (nadaljevalnih) sol na Kranjskem. pl. Kobencl (Cobencl) , slavni Kranjec.
Slovenske Matice IX. občni zbor 4. marca. (Konec.)
Sedanji ministri in grof Hohenwart.
Mnogovrstne novice.
Janez
Moj
pès. (Dalje.)
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari
Ne verjemite imenom!
posebno zato, ker imajo te dežele y narodno-gospodar-skem oziru mnogo vzajemnih interesov. Posebno bi ga veselilo, če bi mi napravili predivoizdelovalnice ali celó predilnico. Če bi v tem oziru potřebovali kakega
ni
čuda
Švindelj
da
la" je dandanes povsod dosti na svetu pekulanti nosijo tudi naš ljubi kromp
sveta itd.
y
p	Mnogo zanimivega in
na banderih, in eno in isto''blago prodajajo pod različ- Hul der s iz svojih mnogo nimi imeni, ki naj bi mikala kupca.	sebno o pridelovanji lanu
on z veseljem pripravljen nam vstreči.
podučnega je pr: »letnih praktičnih al vsesra teffa nii
pripovedoval
skušenj,
po-
vsega tega nimam prostora
Tako
krompirja
)
na
priliko
y
Kala KUpea,	"^uv v/ piuviv/» «u ji muuj ni yocga ic^a uiiuaut jjnjofcuj.«,
se deset sort ponuja „rožnega" tukaj opisovati, ker bom še v prihodnje prilošnost imel
»
Rosenkartoffel'
i
pa
vsaka sorta se 0 pridelovanji lanu posebej govoriti.
Reči
moram
da
hvali, da je naj bolj % • •
7
jrodovitneja, najzgodneja, da
gnjije itd
Resi
ACS je - iiaui piBC	UUJUittjCl - Vid* JC ,}1VAU1 -"B" ----------O** J--—— ' ^JT	V"**JV/ rv AV,r*
krompir" , ki je pred 3 leti iz Amerike přišel v Ev- dolnje zilski okolici, memo Trbiža nazaj na Kranjsko.
nam piše gosp. Šolmaj
da je
fcem se prav zadovoljno pošlo vil od njega in od prijazne okolice, ter se odpeljal po Rudolfovi železnici memo kras-
rožni nega Oževanskega jezera v Beljak in dalje po lepi
ropo
y
godi
y
okušen
3e
y
in
eden
„rožni krompir" delj", s katerim špekulantj
da daj
še8term pridelek
al
y
vsa
drug
imena so „svin-
kupc
na limance lovij


Predivstvo na Kranjskem
z ozirom na druge dežele.
(Dalje.)
Iz vsega tega razvidimo, da ima naše predivstvo lepo prihodnost. Začetek je storjen; poskušnje nam ka-žejo, da moremo pogumno nadaíjevati, in da naša stvar stoji na trdni podlagi. Glavna stvar je ta, da nam na* rava vgaja, da moremo pridelati dobro surovo blago
potem ni treba druzega, kot samo našega delovanja in naše marljivosti. S tem, da smo napravili samo eno ali dve godilniči, še nismo vsega storili. Letošnje poskušnje in naprave same na sebi v ožjem pomenu ne Zastran prodaje in sploh kup čije z lanom in bodo še veliko vplivale na kmetovalce, gledé napredka, predivom pa pravi g. Hul der s, da spada ta v pod- ker mnogi imajo še te in one predsodke; če bi tedaj od ročje pređi voiz delo valnic. Izdelovalnice pokupijo surov druge strani ne storili potrebnih korakov, bi samo to pridelek od kmetovalcev in oddajo izdelano predivo pre- malo vspeha imelo na naše . predivstvo.
dilnicam.
Dokler nimamo izdelovalnic, se ve
da to
ne
roprej smo rekli, da naše sedanje poskušnje same more biti. Da bi pa kmetovalci, kateri imajo lepo blago, na sebi še nimajo toliko posebnega v sebi. Toda velike
važnosti je naše delovanje v občnem, v narodno-go-
svoj pridelek tudi po primerni ceni v denar spravili, se
on blagovoljno ponudil v posredovanje, če bi hoteli spodarskem oziru. Zdaj ^vidimo in vemo, kaj imamo se obrniti do njega. Potreba bi mu bilo poslati vsa- in kaj moremo doseči. Ce imamo mi tak surov pri-kovrstnega prediva na ogled (muster), in on bo povedal^ delek, kot ga imajo tište dežele, kjer obrtnija cvetè, mo-
katera predilnica in po kaki ceni jemlje to ali ono blago, remo tudi napraviti unim enak izdelek. Res je
naše
pa vsakemu posebej ne bilo treba skrbeti za pro- stališče v narodno-gospodarskem oziru še na nizki stop-
Da A
daio, bi bilo dobro, da bi vzel za zdaj to stvar v roke nji v primeri z onim
drugih narodov, kateri stojé
na vi-
spoštovan domaćin. Za Vodiški okraj bi bilo	soki stopnji o tem. Vendar se kaže že tudi pri nas tu
želeti, da posreduje obče spoštovani in za stvar hvale-	in tam lep napredek. Naš narod ni neobčutljiv za na-
vredno vneti župnik gosp. Kajdiž, za Bohinjski	predek, potreba je le ga prav voditi, mu priložnost dati okraj
na vse strani delavni gosp. župnik Mesar, in tako
Ce bi se obrnili na
Hulders-a, bi morebiti morali enkrat začeti.
in ga napeljati na pravo pot. Vsaj so tudi drugi narodi
;
on sam kupil naše predivo za kmetijsko družbo Koroško kakor delà to po Koroškem.
Reči 8mem, da on vsakemu rad vstreže, kdor se v
Zdaj ko smo naš predmet: povzdigo našega
ali oni zadevi obrne nanj, kajti on je za stvar vnet in rad poduči in svetuje. On je obžaloval, da kmetij-ske družbeKoroška, Kranjska in Stajarska pre-
predivstva, že od mnozih strani ogledali, naj
naš predmet še
še majhen ovinek, da vidimo
od
storimo ene in
sicer
od
narodno-gospodarske strani.
Poskusimo pogledati, na koliko bi povzdiga našega malo vzajemno.delujejo, kajti po bolj vzajemnem delo- predivstva, z ozirom na tirjatve našega časa, sploh vpli-vanji bi v marsikaterem oziru veliko lože napredovale, vala na občni blagor, na blagostanje narodovo.
To
pa

109
zato, da tudi tišti naši gospodarji, kateri mmajo časa bolj	§. 7. O razdelitvi v razrede, o učnih načrtih in o
na drobno razmišljevati naših materjalnih in društvenih preskušnjah imajo veljavnost določbe šolskega in uč-razmer, nekoliko bolj razvidijo, zakaj gre prav za prav, nega reda.
kedar hočemo in želimo kaj novega korištnega vpeljati,
in da naši časi niso več taki, ko so bili nekdaj.
(Dalje prihodnjič.)
Znanstvene stvari.
(Svi
Gospodarske novice.
* Koliko je vredno ticje g nje z do ?
Tica
penica
hortensia) živela je sebe in petero mladičev
Vsaka je potřebovala na dan
po
50
gosenic
da
so
toraj 250. Živele so v gnjezdu 30 dni zleteti, potrebovale so 7500 gosenic. Vsaka gosenica
skupaj mogle
Slovenske Matice
IX. občni zbor 4. marca 1874. leta.
(Dalje in konec.)
Taj ni k prof. Tušek je potem poročal o delo
in
požre na dan toliko listja ali cvetja, kolikor tehta, iU da popolnem doraste, potřebuje 30 dni. Ako gosenica na dan požre samo en cvet, končá v 30 dneh 30 cvetov. Eno samo penično gnjezdo reši toraj pogina 215.000
cvetov. Če pa pomislimo, da ena gosenica na dan od 10
gosenice naredij gnjezdo
vanji Matičnem tako-le:
Moje poročevanje o odborovém delovanji od
čnega zbora 1872. leta do danes bo ie kratko
ob-
ker
---O-----------V.V,	KJKJ IV, onoww, je
malo ne vse zapisano v letopisu za 1872. in 1873. leto
30 cvetov požre, razvidi se, kako veliko škodo
koliko koristi eno tičj
pa
tudi
od 43. do 60. strani, katero knjigo smo s 1. delom „Slo vanstva" vred že razposlali malo ne vsem poverjenikom ter jo bodo vsi gospodje udje kmalu v rokah imeli.
Glavne knjige zadnja številka_26. septembra 1872 leta bila je 2544, danes
udov temi
za so
228
jej je 2772, to
kaže prirastek
>
med katerimi je 13 ustanovnikov.
Med
rodovine, za katere je ranjki profesor Anton
bolske stvari.
Kon-
Postava
o napravi ponavljavnih (nadaljevalnih) šol na
Kranjskem. *)
Povsod, kjer so ljudske šole in kjer dolž- vseh tedaj 2332 udov.
Lésar plaçai za vsako po 100 gold.
Izmed ustanovnikov so pomrli: Irkič Ivan, cilija Ivan, Lésar Anton, Holcer Dragotin, Moos Avg., Cižman Franc, Bonner Jožef, Vitenc Andrej.
Ker je v preteklem desetletji mnogo udov pomrlo in nekateri tudi odstopili, šteje Matica slovenska danes
v vsem skupaj: u s t avniko v 411 , letnikov 1921,
nost v šolo hoditi traja do izpolnjenega 12. leta sta-
Tirjati ima slovenska Matica od svojih ustanovnikov
rošti (§. 17. deželne postave od 29. aprila leta 1873, se 1300 gld., od letnikov pa zaostale letnine incl. 1873 deželni zakon VIII. del, štev. 21), napravijo naj se po- blizo 3500 gold., vsega tedaj 4800 gold.; med temi je
Zdaj, ko bodo
družbeniki
navljavne šole, v katerih se ima praviloma od začetka največ letnine za 1873. leto. šolskega leta do konca meseca marcija redno poduk bukve v roke dobili, je upati, da se bo zaostala letnina
dajati.
bolj priano plačevala, kakor doslej.
Bukve za 1873. leto
i
namreč „Slovanstvo" I. del
, Ponavljavna šola ima namen, da ponavlja, dopolnuje in razširja nauk, ki ga je učenec dobil v in „Letopis" za 1872. in 1873. leto smo razposlali do-
ljudski šoli. Podučuje naj se tedaj v tej šoli v vseh slej društvenikom, bivajočim po Kranjskem razun Ljub-
naukih, ki se učé v ljudski šoli, tedaj tudi v krščan- ljanejn okolice, po dolnjem Stajarskem ter oddali jih
skem nauku.
ponavljavnih šolah ima podučevati učitelj
nekoliko tudi že na Koroško. Ostalim jih bomo razpo-
f
slali te dni.
Atlanta IV. snopič (Nemčija
Italija
Evropska
4.JL umu u a xv. ouupiu cuiuij c* , xiaii ; c* , jj viupi
takrat Turčija) bo dovršen o kakih 6 tednih, kakor nam
ki je na ljudski šoli v službi.
Ako je pri kaki ljudski šoli več učiteljev,	_
okrajna šolska oblast po zaslišanji krajnega šolskega Kocke piše iz Dunaja. Potem ga bomo jeli razposiljati.
sveta določi, kdo naj prevzame to nalogo.
Ako ima učitelj vsled poduka na ponavljavni šoli bil 1870. leta. Schodlerjeve „zoologije" rokopisa pa
Rokopis Schodlerjeve „botanike" je že dovršen
več kakor 30 ur v tednu podučevati, se mu posebej je prof. Fr. Erjavec v Gorici poslal meseca januarija
plača, kar ima več opraviti.	"	—
4.
za kakih 6 tiskanih pôl. Te dni bo gotov z vsem ponavljavno šolo morajo po navadno ho- in tako Schodlerjeva „knjiga prirode" dovršena.
diti vsi dečki in vse deklice, ki so izpuščeni iz vsak- Rokopisa za II. danje (ljudske) šole, do izpolnjenega 14. leta svoje zdaj nismo dobili, starosti.
Gledé oproščenja poduka v ponavljalni šoli veljajo dotične za ljudske šole dane določbe
dež. zak. od 29. aprila 1873).
in IV. zvezek „Slov. Stajarja
a
pa se
19.
in
20.
sprejemu v ponavljavne šole, o izpustu iz
zvezo književne vzájemnosti je v času, preteklem od 8. občnega zbora, Matica stopila z univer-ziteto v Kristijaniji, z univerziteto v Moskvi in z arheo-logijskim obČestvom v Moskvi.
„Narodni šoli" v Ljubljani je Matica podarila 273
teh šol in o strahovanji so veljavna dotična za javne iztisov raznih bukev, da je to društvo razdeli med uči-Ijudske sole dana pravila.
Za nauk v nadaljevalnih šolah se šolnina ne plačuje. če že niso.
Ponavljavni poduk se daje trikrat v tednu, darila Matica 19 knji
vselej naj manj po
uri
t
in sicer dvakrat za dečke in
telje po deželi ter jih nagovarja, naj pristopijo k Matici,
Vodstvu bolnišnice Ljubljanske je po-
g v zabavo in poduk okrevaleem, St. Petru na Krasu
v l •
soli
V
enkrat pa za deklice posebej, krščanski nauk se v te Slovenskih deželá.
pa
Kozlerjev zemljovid
ure ne všteva.
Rokop
Zalokar j
zapuščine hrani Matica,
Ucne dneve in ure določa okrajna šolska oblast po z ostalimi knjigami je pa storila po odsekovem nasvetm
zaslišanji krajnega šolskega sveta.
v 28. odborovi skup
»
Gosp
Potrjena 28. sveč. 1874.
Picot v Parizu je društvu poslal mnogo
francoskih knjig, katere je ono večidel dalo v dar bo
109
goslovskim, gimnazijskim in realnim knjižnicam, more brati mnogo dijakov tudi pribodnjih časov.
da jih
Ferko
>
Bradašk
)
9
9
dr. Tonkl
Lipoid
Pri Jungmanovi svečanosti v Pragi lanskega leta je bil Matični zastopnik matičar gosp. inženir Jan Přibil, kateremu se je bilo dalo poverjenilno pismo.
Gosp. Trstenjaku, ki se je odpovedal odbor-nistvu , je Matica izrekla pismeno zahvalo za njegovo marljivo delovanje v odboru, in tudi sploh za neumorno njegovo literarno delovanje v Matici in zunaj nje.
Slednjič mi je še povedati, da je odbor v svoji 29.
Rozman oljenih je toraj prvih 6 odbornikov
9
Janežič
dr. Gregore
meo
9
Zgodovlnske črtice
Janez
%
liobencl (CobenzI), slavni tíranjec.
Po V. svobodno posnel Jos. Levičnik.
skupščini 7. novembra 1873. leta mene izbral za Matič-
nega tajnika, ter da sem obdělal tudi vse saostalega po Lesarjevi smrti.
9
kar
je
bilo
vzel.
Zbor je taj niko vo poročilo brez opazke na znanje
Potem bere blagajnik Ivan Vilhar sklep računa
od 1. julija 1872. do 1. julija 1873. leta, ter popravlja
eno tiskarsko pogreško v njem : „Pri obligacijah mora
namreč stati mesto 2616 število 2661 gold. — Tiskani
račun se razdeli med ude.
Na prvosednikovo vprašanje: ali o računu kdo besede želi, se ne oglasi nobeden.
Gledé 4. točke razgovorov, namreč gledé volitve
pregledovalcev računa vpraša prvosednik zbor:
Menimo, da je beseda o pravém času, ako zdaj, ko je ravnokar eden izmed častne vrste naših rojakov (vitez Žvegelj) spremljeval presvitlega cesarja Franca Jožefa na njegovem popotovanji po Ruskem, predstavljamo našemu narodu v duhu moža, katereg
živi
spomin še
, akoravno so že stoletja z vsem svojim dobrim in hudim odšle memo njegovega groba. In ta slavni mož je
namreč Janez
Kob
nemškim zgodovinarjem
dobro znan pod imenom: „Freiherr Hanns v. CobenzI ujmo
ruskem dvoru
. i'v»	* ' VVUCUai,
njegovi pogumni obnaši kot poslanec na carsko
ali hoče voliti po
niku.
listkih, ali
prepusti to stvar prvosed-
Večina je za to, da se to prepusti prvosedniku. Na to predlaga on lanske pregledovalce gospode H o h n a
Hug.,
a g ar ja Drag, in Kremžarja And.
Potem ee bere proračun za 10. Matično leto, namreč za čas od Î. julija 1873. do 1. julija 1874. leta.
Vse točke so bile sprejete brez ugovora ali posebnega predloga..
Zdaj je prišla na vrsto volitev 12 odbornikov,
: A) 10 odbornikov namesto onih 1869. leta voljenih, namreč a) Ljubljanskih: Luka Jeran, Pet. Koz-
Bilo je leta 1575, ko se je cesar Maksimilijan II.
zadnjikrat nahajal na Dunaji, in sicer malo pred pri-četkom državnega zbora v Avgsburgu, v katarem mestu je on tudi oktobra meseca nasiednjega leta končal življenje svoje.
Okrog prestola njegovega stali so mnogi velikaši obširne države, ter pomenkovali se o blagru cesarskih
deželá, zlasti pa o kvaru
9
ki
jim preti
česar namerava car Ivan Bazilides II.
9
ako Želei
se
zgodi, je nam-
ín sicer
1er, Ivan Vilhai France Božidar Raić
Anton pl. Gariboldi
dr.
Gr. Krek
- B)
9
, dr. Jernej Zupanec; — b) vnanjih :
Erjavec,
dr. Janko Srnec, Dav. Trstenjak. Dva odbornika namesto umrlih Ljubljanskih: Anton baron Zois in Anton Lésar.
Prvosedniku je bilo poslano 556 glasovnic; priču-
voiilno komisijo se iz-
reč razdreti kupčijsko zvezo, a Maksimilijanu bilo je
veliko na tem , po posredstvu poslanstva cara odvrniti od njegovih namenov.
A to ni bila lahka naloga; kajti Ivan bil je hude
trme. — In vendar bi bil moral biti na vsaki način poslanec odpravljen v Moskvo.
Razsledovaje oziralo se je oko cesarjevo po okrožji
svojih diplomatov. Al zastonj !
nihče se ni ponudil
prevzeti težavno nalogo; marveč polagoma odmikovali so se drug za drugim, ker vsaki se je bal
da bi
ječi udje mu oddajajo listke.
volja cesarjeva ne odbrala za silno težavni posel.
Následek tega plašnega odmikovanja bil je pa
ga
da
beró sledeči gospodje: za prvosednika prof. Žakelj
pri8ednike prošt dr. Jarec, inženir Potočnik, deželni	je okoli 40 let stari mož, ki se je ravnokar še ponižno
uradnik Josip Pfeifer in trgovec Sovan stari. Prof. Ža-	in zamišljeno nahajal v zadnjih vrstah, zdajci stal prvi
kelj zapečati listke, ter komisija gré v bližnjo sobo, da	in edini blizo cesarjevega prestola. Bil je to plemeniti
je skrutinira.
Janez Kobencl, nemški redni vitez, ki se je že leta
Ker nobeden ne želi več besede, sklene prvosednik 1571 in 1573 kot cesarski poslanec na dvoru papežev
Pija V. in Gregorija XIII., tedaj v zeló važnem in te-
občni zbor.
Volilna komisija je po dokončanom skrutiniranji žavnem položaji izvrstno vêdel.
oddala prvosedniku sledeči:
En čas je tako stal Kobencl še zamišljen
m ni
Zapisnik
9
narejen o skrutiniranji za volitev Matičnih odbornikov
oddanih glasovnic.
Volitve se je po oddanih listkih vdeležilo 647 udov
Od teh gl
so dobili kot
Ljubljanski odborniki
Gospodje Kozler Peter 647 gla
zapazil, da je zoper vednost in voljo postal iz zadnjega prvi; ko pa spregleda, pri čem da je, in da bi cesar morda utegnil misliti, da se on za poslanstvo ponuja, osupnjen zarudi v lica, in se hoče ponižno odmakniti. Iz pogleda cesarjevega je vendar bral ukaz: stoj !
„Vi tedaj, žlahtnik?" vpraša cesar Maksimilijan.
Krisp
Va
Kobencl se molčé prikloni. „Dobro tedaj", nekako zadovoljno reče cesar.
Po
lentin 647, Močnik Matej 647 Jer
Andrej selli Peter bornike.
*., v ~^* —
Luka 645, dr. Zup
Križnar Miroslav
9
WU»J iJLl 1 O U C 1 T <%-	, "	.	>» ' _	,	J	.	"
Vilhar Ivan 647 tujte toraj srečno v Moskvo, in zastopajte ondi domo-Jernej 642, Čebašek vino pogumno in krepko !"
Klun
arol
Gras
£,u«*i xfiiiuoirtv x , x^iuu	A 9
lzvoljenih je tedaj prvih 6 udov za od
Kot vnanji odborniki so dobili : gospodj
Fr. 647 gl
Pa rap at Janez 647
prof.
„Da! najmilostnejši gospod in cesar, to hočem prav rad storiti."
Po tem lakoničnem odgovoru prikloni se še enkrat globoko, ter čvrstih korakov, a vendar brez kake koša-
javec
Josip 647, M a j c i g e r Janez 646, R
9
m
tije zapusti dvorano.
Božidar 571
dr. Krek Gr. 487
Ul* XV 1 C Xk \Jllt TUI y prof. U i ^ Ci A XV
Kocjančič 14, Žitek 7, prof. Zup
Žolg
168
9
dr. Sust 30
9
Koč
}
!
Naslednega jutra odpotoval je že proti severju
Janez Kobencl je 1. 1576 přišel v Moskvo.
Pri-
poznati se mora, da je bil on kot poslanec najsposob
*
10
•v*
*
7
ker si je
kot rojen Kranj
nej
maternemu jeziku sorodno ruš polnoma prisvojil
hitro
svojemu uni strani puhla šala, samosvoje ponašanje, bahanj
z
m po
pehom
rojjuuviu i AoiSmehovanjc vciuvaujž
ček med govornikama bil je tako
Kobencl pride pred ruskega cara, ter mu pokrite
verovanja na pravico
Razio-
sijajin, puhlost mi-nistrovih besed tako očitna, da celó ministerski listi niso
ponositih besedi in obnaše, v določnem, pa ven- mogli svojega obžalovanja zarad duševne nezmožnosti dar umerjenem govoru prednaša zadeve svojega vladarja. svojega gospoda in mojstra popolnoma zadušiti, morali
ZanicljÎT7Î	- wa orrnmf narl ní i m arrlifi r»ar • T.C\ v.a ra fl forro cmxrrwck	m'ir^
pes
„odkdaj se govori z manoj pokrite glave? da sem pred malo tedni dal nekemu posla
zagromi nad njim srditi car; zo zarad tega govora narediti crno piko Solnograščanu,
Li
ne ves
ki
? >
je
katere menda ne bo mogel pobeliti. Minister Lasser je
imel
en izgovor, in ta je bil
da
ne ' govori za-se
enako predrzno stopil pred-me, pribiti z žebljem klobuk marveč za druzega. Ministerstva predsednik je storil za na njegovo čepinjo?"	__ svojega tovarša, kolikor je le mogel, a minister Lasser
„Kar zadene prVO, nisem ^^o , aui^aa luin jLvu-bencl, poslanec mogočnega rimsko-nemškega cesarja
svojega tovarša, kolikor ampak žlahtnik Ko-, za svojega predstojnika prav nič
Kako
Maksimilij dua , ui uacga, icga oiarucga imoua j	v/ocuuc uapauc uimiiStCIoaCgdi picUScUIllKa ^ - J
morate nepogojno misliti, da mojega najmilostnejšega vniôil s svojim mirnim govorom pocetje stranke
druzega, tega slavnega imena
tedaj
osebne
sijajno pa je grof Hohenwart odbil grde
pade ministerskega predsednika
kako
ki
cesarja Veličanstvo samo z Vami govori
bi gotovo klobuka pred ne snel
}
predno
moj cesar zdaj na krmilu! Ta govor spada med najizvrstnej ludi Vi ki smo jih do zdaj v našem parlamentu siišali.
je
je
enako ne storili. Kar pa se tiče omenjenega poslanca, ohenwart je pač lahko na natolcevanj
češ
mi je vsa zadeva dobro znana
j
m
zaničujem nje- on hotel
t
Grof
da ie
7
govo plahoto bébštvo. Vrh tega mož gotovo tudi ni nosel meča na svoji strani, da bi ga bil zasadil Vašim okrutnim beričem v prsi, česar pa zamorete o meni po- popravit
tem treba
»v	uw uatvivu v aujg j vjvšo « ua jc
prenarediti, odgovoril po pravici s
da njegovim naslednikom v ministerstvu ni bilo
ti črke v ustavi zopet
t
besed
Res
polnoma zagotovlj
biti
če ustavo, kakoršna je bila po od
Pri teh resnobno zgovorjenih besedah je pristopil stanjem, vidimo
stopu grofa Hohenwarta, primerimo z današnjim
žalibog, da
Kobencl bližej k caru
od vseh temeljnih državnih
m
daljeval ter zvršil svoj postav je komaj ena še nespremenjena ostala
; premen-
diplomatični govor, v katerem je razvil toliko izurjenost, vale pa so se na kvar svobodi ali celih narodov ali poza časa sedanjega ministerstva
misli svobodno izrazevati, ustavila s tem,
pričujočnost in moč duhá, pa tudi resno hladnokrvnost, samesnih oseb da ste iz srca carevega zginile togota in srd, ter odsto-pile mesto nikoli čutenemu spoštovanju.
Od tega dne je bil Kobencl pri caru Ivanu v
e
da
je pravica, se je \
kom, tako,
peljalo objekt
postopanje proti časni
da so morali celó najgorkejši prijatelj
mi
tako visoki milosti, da so ga zavidali za to prijazno nisterstva pripoznati, da se krivica godi. Enako se je
naklonjenost celó prvi ruski dvorniki
taistem času
kuhal
pozgubila pravica združbovanja in zborovanja. Přestav
skrivni punt, ki je nameraval spraviti iz poti temuč tudi njegovega sina,
se je na carevem dvoru ïjale so se porotne sodbe za časnike iz kraj
v
le
kraj
7
careviča naslednika Fedora
pravica deželnih zborov pošiljati poslance v državni
enostransko vničila. Vse to pa so premembe
zbor
Ivanoviča. VeČ tednov so že dvorniki skrivaj snovali temeljnih državnih postav. Pac se sme reči črnodušno izdajstvo proti življenju cara svojega in sinu
7
da
se po
njegovega
(Kon. prih.)
Politične stvari.
Ceskih fundamentalnih člankih , ki so se predlagali kot podlaga nove pogodbe, niso nameravale v enem obzira tako daleč segajoče premembe Avstrijske ustave, kakor so premembe te, ki so se dej ans ko izvršile zdaj v
drugem
f
obziru, če
tudi
ne
77
de j
a
(po pravici)
Sedanji ministri in grof Hohenwart.
Grof Hohenwart je dosihmal v državnem zboru
bila tudi
dvakrat govoril ; al oba govora, posebno drugi
*
Slovansko slovstvo.
Dubrovniku je v zalogi D. Pretner-a přišel na
pa
svitlo prvi snopič eposa „Dubrovnik ponovljen", spjevao Palmotič Gjonoric. Misel, naj bolj ša delà pesnikov iz
sta tako tehtna, da grofu Hohenwartu prijazni sovražni časniki so napisali obširne članke. Zanimivo dajati v zvezkih in dati tudi manj premožnim priliko
^ _ 1 — _ « ^ m « m 1 X m « C! w m ^ i %r\ i4 l/T /\ A n rx /% i^ll v% r# I C /\ /l A *** m n v Irt v\ n v\ V* n t? i i /\ l v rr rr n n ^ v\ a ^ /\ r% ^ av ^lt rl « t% /\ X 4» i m
Je>
govoru,
kar je pisal časnik „Sonn- und Montagszeitung
da si jih napravijo, je izvrstna, toraj je tudi početje
)
s katerim se je oglasil minister Lasser zoper D. Pretner-a, kateri je s tem pričel izdajati „narodno
Hohenwarta tako-le:
bibliotéko" hvale in podpore vredno ter obče koristno
if
dvoboji Lasser-Hohenwartovem se je Gori omenjene pesmi bodo prišle na svitlo še štirje sno
razodelo celo bistvo oběh teh državnikov
7
ki
na
čelu
piči, cena vsakemu je 40 kraje.
Slovenske pripovedke iz Motnika. Nabral in v iz-
stojita bojevajočih se strank (centralistične in federali-stične) in zaznamujeta dvojno politično načelo. Bodi-si virnem jeziku zapisal Podsavniški. Ta naslov ima póla
kdo katere koli stranke, on mora pripoznati
y
da
mim-
majhnih pravljic, tiskana v tiskarnici družbe sv. Mo-
ster Lasser v svojem odgovoru nikakor ni bil kos hora v Celovcu, o kateri pa ni znana niti cena, niti svojemu nasprotniku Hohenwartu, marveč da je prav kraj, kjer se dobiva. Pripovedke so tiskane v nareéji
milovanja vredno se vedel. Na tej strani ponosna resnoba grofa Hohenwarta, na uni suhoparna šaljivost go-
kraja vejic
7
kjer jih je nabiralec našel, a tudi skoro brez
Morda bi bil pisatelj svoj namen bolj dosegel in to je bilo kakor lahkomišlje- ljudstvo slovensko bolj razveselil, ako bi bil pripovedke
spoda barona Lasserja, nost dečka nasproti skušenosti možaka. Navadni biro- pisal pravilno ;
bile
kratični izurjenec se je vstopil tu nasproti skušenemu, umljive. izobraženemu politicnemu izvedencu. Na tej strani glo* boko prepričanje, izvrstno dovršena oblika besede, navdu šenje in popolna vdanost
bi vsaj povsod in vsakemu raz
višim
načelom državnim
na
Mnogovrstne novice,
*
Drug babilonsk stolp (turn) videi se bo v veliki Opomiijeno naj bo , da izvirnik ta spisal je slavni razstavi, ki bode leta 1876 v Filadelfiji v Ameriki.
. da
nemški zgodovinar Berthold Morm gre za kaki ,,Cicero pro domo sua".
— —. - - —#----j - ----
tedaj nam tu ne Razstav je zaporedoma bilo že toliko na svetu
Pis.
skoro ni moči, napraviti kaj tacega
7
da
vleklo ljudi
Ill
iz bližnjih in daljnih kraje v
na
ogled.
Amerikanci
f
nem
znane bistre glave, mislili so in mislili, pa izmislili si napraviti ogromen stolp (turn), ki bode po visokosti enak onemu zgodovinskemu, ki so ga nekdaj namera-
9
kakor v soparni zaprti sobi, v kateri
zakurjena, ker danes ravno pečemo?"
je še pe6
vežo
»o.
vucbcw uucuiu ů^uuu v luoivcui u. , XXI 01j ga uctvuaj uauicia r^Au , v aabcii v iiilLU
vali Babilonci, ko jim je Bog jezik zmešal. Naredili ga srnico s prtom v roki
kamor vam drago," odgovorim in stopim v v kateri vidim ravno zginiti hitrih nog žensko
99
Jaz grem pa po malo
mokrotě,
bodo iz kovanega železa, zvezan bode križ s križem tako, da bode veter celi stolp lahko prepihaval in vendar
^^	f	F	7l W J '	J ^^ WW Y	J VCI11X VA » U |/lljV>UiC««	M—À\j UL C% y J^ 1J I VI
ne ga mogel podreti. Visok bode 1000 čevljev; spodej našega gosta na vrt, potem pa glej , da dobimo tudi
„saj vem, da se vam jezik ust prijema
pravi gospodar
pelji ti
ena
v premerji bode imel 150, gorej pa 30 čevljev.
stopnicah šio se bode lahko gori in doli, bode imel napravo, po kateri bodo ljudi,
v
ki
sredi
Po
pa
kako
gozdo za želodec
ne
bodo
Jaz se hočem braniti, a mož je bil že
ginil
9
m
hoteli po stopnicah gori
iti, v
v
minutah gori potegnili
»
minutah pa spet nazaj spustili, in to 400 oseb na lovica je bila obsaj
tako grem za gospodinjo na vrt. Ťa je bil precej ob širen, z remeljni ograjen prostor unkraj hiše, čegar po
s
enkrat. Srečno pot na to potovanje! Mi ostanemo doli. Dva Amerikanca Clarke in Reves ga bosta stavila,
cvetlicami, drug
salato in drugo kuhinjsko zeleni
pa
stroški so prevdarjeni na 1 milijon dolarjev.
repo,
strani, v kotu stala
—	u
z zeljem Na senČni
je lop
z
zelenj
obrašćena
„Tu na levi," pravi gospodinja, „je kraljestvo moje hčere, a tu na desni
Zabavno berilo.
moje
Moj pès.
Smešnica, spisal J. Aiéâovec.
(Dalje.)
Drugo jutro me pošljejo oče po opravkih dve uri
nekemu premožnemu posestniku, ki je bil ob
Kar vidite na levi, je priča skrbi Marijčine roke, na desni pa se jaz bolj s praktiko pecam, vendar tudi Marijco navajam na svoj okus ker iz cvetlic na priliko se dobi sicer prijeten duh druzega nič, s čemur bi se
Moram reči, da me
9
9
a
člověku postregl
n
je ta govorica gospodinje osup-nila. Ta neprestrašenost in lahkost, s tujcem — kajti to
brez vsega obotavljanja
sem
jaz
bil
vsaj
nj ej še
zdela
pri zen-
«ialeč
enem mlinar, a njegov mlin jako lep in umetnega stroja
Toliko sem slišal o mlinu
9
videl
ga še nisem, pač pa
je bil mlinar že enkrat pri nas, toraj sva bila osebno
pričeti po gladki poti pogovor, se mi je ski kmečkega stanů čisto nenavadna, saj še gospé naj više omike pridejo v zadrego, kedar imajo pričeti z neznanim človekom kak pogovor, to sem jaz vedel že iz lastne skušnje. Ni me sram obstati
9
da
sem
bil v
znana.
Naprežem konjička belca pred koleseljec in drčim po gladki cesti od doma. Par streljajev od našega po-ništva zapazim znanega pèsa skakajočega za vozom,
vendar-le, „okus obéh občudujem
a
ko
vidi, da se
prašal tleh
po njem ozrem, se
vstavi. kakor da bi
9
ali sme iti z mano ali ne
; rep se mu
vleče
po
>
tudi ga stiska med noge, kakor da bi imel slabo
smiliti, mislim si: „revež, saj
vest. Meni se jame žival ni učil se še spodobnosti, toraj mu ne smem zameriti njegovih pregreh," in mu mignem z roko, da naj gré za mano.
tem trenutku sam v zadregi, ne vedoč, kako bi odgo voril gospodinji.
„Res," pričnem , —^, „ in kar je več, botanično ali rastlinsko znanstvo, kajti tù med salatami nahajam celó kitajsko, katera se lahko vsak dan reže —"
„In na novo zraste," mi seže gospodinja v besedo. „To salato so mi nasvetovali gospod župnik in nasadila sem
J°
u
99
Toraj gospod župnik se pečajo z rastlinstvom
Na to se spustí v tek in je kmalu vštric vozá kjer me pogleda in priliznjeno z repom maha. Ko mu prikimam, se zopet spustí v tek in teče,
morda celó učenjak v tem stroku?'
9
SO
l
„o,
rep
k viško
99
Tako
se vé da! Da bi videli njihov vrt!"
tako!
pred konjem po cesti, ne zmenijoč se za vozove, ljudi
in zivmo, ki so nas srečevali.
So morda tudi vaši hčerki dajali , kako naj se cvetice sadé in gojé? Kajti leva stran vrta se mi zdi kakor kak botanični ali umetni vrt."
poduk
Blizo dve uri přetečete, predno se pripeljem do mlina. Gospodar, čvrste postave in srednje starosti, je videl že voz drdrati proti hiši ter z roko nad očmi gledal, kdo se pripelje. Ko se voz ustavi in on spozná
99
Nekoliko so jej pokazali, toda Marijca to sama
zna, je bila več let v nunski šoli.
u
„Pa kar jaz vem,
se v nunski šoli ne učé toliko. Jaz sam poznam več mestnih gospodičin, ki so bile v
mene
9
prihiti
vozu, mi pomoli krepko svojo
roko in tišti šoli, pa nimajo ne duha ne sluha za to.
a
pokliče hlapca, da spravi konja pod streho.
Na
se pokaže isti hip ženska podoba mlajša od moža, pa
pragu
99
e niso imele pravega veselja. Vrh tega je našo
na videz neKoliko Marijco učil županov sin, ki je zdaj profesor.
a
v křepkosti in telesni obilnosti doiti ga hiteča. Obraz ji je okrogel in prijazen, zlasti oko
žareče ko poldansko južno solnce.
tej
slišal
,, Tako, novici ;
9
Ko
stopim iz vozá, me prime gospodar za
roko
tako !" odgovorim jaz, nekoliko poparjen po kajti vse, kar sem o Marijci dozdaj videl in mi je bilo ^naslikalo prav zalo podobo o nji v
obraz, ter
pelje proti pragu, kjer se žari go~podinje predstavi svoji ženi rekoč : ^
„Tu vidiš sina mojega prijatelja Matija! tak ali marveč še gorji, kakor sem ti pravil?"
in
me
mlađem še srcu.
Ce
jo je pa
učil
člověk, „ki je zdaj
Ni
mar
profesor", je ni učil samo naravoslovja, in če se je njegovega poduka tako přijela, jej tudi on ni bil samo učitelj. Ta misel mi kar naenkrat ustavi jezik.
(Dalje prihodojič.)
99
veseli
Bog
vas sprej mi"
9
nas, da se
me pozdravi gospodinja, „prav
približate
Ne samo približal sem se
naši
«
U
1 »v*
hisi.
odgovorim jaz, „marveč
OALUU jjliutlůai OCLU OC, UUgUVUllUl J ) ,,I_L»C*l y
vstavil se bom za par uric, če me ne boste odpodili
9
gospá.
u
„Oh, ne gospá
9
gospodinja ! Priimek
99
gospá"
Naši dopisi.
Celovca. (Vabilo.) „Trdnjava", politično društvo
mi
ne gré, mi smo le kmečki," me ustavi malo sramožljivo
za Koroške Slovence, imelo bo 15. aprila t. 1. ob treh
popoldne v gostilnici k ,,Sandwirth-u" svoj letni občni
in nadaljuje: „Prav veseli smo vas,
noter stopite.
zbor.
Obravnavale se bodo silno važne stvari
9
zato
Marijca, hiti pogrnit mizo na vrtu v senci," veli v hišo naj se vsi udje gotovo in o pravém času snidejo obrnjena, potem zopet meni: „saj vam je Ijubši na hlad- zborovanji.
Trst 6. aprila. — Da v Trstu imajo nekoliko La-
honov, ki bi radi pod Viktorom Emanuelom si naredili svoje gnjezdo, to so mnogi naši bralci že zvěděli iz onega pisma, ki ga je nek skriven komité poslal v Italijo, ko je obhajala 251etnico kralja svojega ;
za zdaj so to le prazne burke, al dokaz so vladi, kamo utegnemo priti , če se bo zmirom le velika „pogača" rezala Lahom, Slovencem pa drobtine metale! — Na-rava se je tukaj vže oživěla: vse cvete in zelení. Me-ščani jo hodijo ua deželo v bližnje vasi občudovat. Tudi jaz sem eden izmed tistih, katerim krasota mlade narave globoko v srce sega ; vendar najraji zahajam tje, kjer slišim svoj sladki materni jezik; ondi med drugim najdem domači dom, to je, čitalnico v Rojani, kjer se brezskrbno oddahnem in besedico menjujem s samimi brati svojimi. Naj pri tej priliki svetu povem nekaj novega o Rojanski „kmečki čitalnici", — tako se dozdaj zove. Nekateri pseudobratje so se spod tikali nad njenim imenom in hoteli so jo prekrstiti ter prenesti v mesto. Toda čast in hvala g. Žvanut-u od mestne, g. Požar-ju od kmečke strani in še drugim, da so jo ohranili in se med seboj prijazno porazumeli. Od zdaj naprej bo menda kaka gospica ali kak gospič resno prevdaril, predno bo kmeta psoval. To nas veseli, gosp. Žvanut! Vi okoličani pa pristopite v jako obilném številu, da hoste v većini in tedaj, kakor vže zdaj odbor namerava, društvena pravila predelali in popravili. — Naj omenim še izvrstnega petja v Rojanski cerkvi veliki teden. — Iz srca Čestitamo gosp. fajmoštru, da si je priskrbel tako vrlega narodnega pevca. v
h Zelezne Kaplje 4. aprila. — Naj Vam, drage „Novice", poročim dogodbo, ki je sicer že par mesecev stara, pa ni še bila v nobenem časniku omenjena, dasiravno to zasluži, ker prav lepo slika razmere našega kraja. — Tukaj že dolgo časa životari slovenska čitalnica, ktera je pa bila že koj iz početka našim nemškutarjem, zlasti uradnikom in med zadnjimi v prvi vrsti gospodu okraj-nemu sodniku S tuh ecu, slovenskega rodů možu, zelo na poti in pravi trn v peti. Ta Čitalnica si je bila iz prosto voljnih doneskov svojih udov in duhovnikov okolice kupila leta 1872 harmonij in prejšnji gosp. kaplan F. B. je s prav vgodnim vspehom podučeval pri njem šolsko mladino ter tudi domače fante v petju. Čitalnica je zamogla vsled tega napravljati „besede", in tega naš okrajni sodnik gospod Stuhec, ki se štuli za vodjo nem-čurjev, ni mogel nikakor trpeti; gostilničarja, v čegar hiši ima čitalnica svoje prostore v drugem nadstropji, je kar naravnost podpihoval, da naj to društvo zapodi izpod svoje strehe, česar pa ta ni storil. Po odhodu gospoda kaplan F. B. je podučevanje v petju prenehalo, kajti naš učitelj gospod J. G., sicer izvrsten mož in iz urjen glasben umetnik, si ne upa zahajati v čitalnico, ker — je gospod Stuhec tudi njemu dal prijazen migljej s kolom, da naj se ogiba čitalnice, ako hoče, da ne bo pri deželnem šolskem svètu pike dobil. Primeri se, da je gostilničar, ne posebno přemožen mož, bil tožen po nekomu, kteremu je bil dolžan; gospod sodnik spiše po postavi rubilno pismo in opomni tožnika na lepi harmonij, ki stoji v prvém nadstropji gostilnice, da-si mu je bilo dobro znano, cigav je, in ne lastnina gostilničarja. Brič zarubi pohištvo gostilnice, a cenilni možje pusté v prvém nastropji, kjer je čitalnica, vse pri miru, vedoči, da gori ni ničesar gostilniČarjevega. Vkljub temu pa pride drugi dan sodnijski brič z dvěma delavcema in vsi trije odpeljejo čitalnični harmonij v občinsko hišo, „zarad nevarnosti." Upnik tega sam po sebi ni včinil, marveč splošno mnenje je bilo, da mu je misel vdihnil gospod Stuhec. Iz tega zapora reŠita predsednik in tajnik čitalnice harmanij s tem, da plačata za gostilničarja znesek
130 gld., zarad kterih je bil tožen, a vsled dotične vloge
do c. k. okrajne sodnije se harmonij vendar-le ne pri-pelje v čitalnico nazaj, ampak k njenemu predsedniku, gospodu župniku S. M. Zarubljeni harmonij pa je na-meravala občina kupiti za solo, ko bi bil po dražbi na prodaj přišel. — Tako je odletela zaušnica, ktero je gospod Stuhec namerjal čitalnici, in zdaj je vse pri starem, samo gospod Stuhec ne, kajti ta se Še bolj jezi. Naj mu dobro tekne ta jeza in mu ne moti prebave.
Iz Ljnbijanev (Iz seje deželnega odbora 3. aprila.)
Pogorelcem iz Š mar čine v Boštanjski občini se je dovolilo 500 gold, podpore iz deželnega zaklada. Vsled tega požara je deželni odbor tudi sklenil , vsem žu-panstvom in župnikom poslati okrožnico , naj po svoji moči pri vsaki priložnosti delajo na to, da ljudje ne zanemarjajo za v ar o va ti svojih poslopij pri kaki ase-kuranci, da vendar enkrat neha tista ravno tako žalostna kakor sramotnapritožba pri vsacem požaru, da le trije, štirje so zavarovani, vsi drugi pa ne ! Tarife zavaro-vanja so tako nizke, da si vsak lahko za malo plačilo hišo in gospodarsko poslopje zavaruje zoper škodo ognja. — Dopis deželnega predsedstva, da je v zadnjem deželnem zboru sklenjena postava zastran do voznih cest k železničnim postajam z najvišim sklepom od 2. marca t. 1. potrjena, vzel se je na znanje. — Poročilo deželne vlade, da je razpisanih spet več baron
Flednikovih štipendij za izrejo slepih iz Kranjskega v
šoli za slepe v Lineu, je deželni odbor vzel na znanje.
— Kdo bode prihodnji c. k. deželni predsednik? —
to se ugibuje tù in tam. „Deutsche Zeitg." celó je te dni přinesla novico, da je minister Lasser ustavoverne poslance Kranjske vprašal za njihovo mnenje, in da njih odgovor se je glasil na viteza dr. Kal ten eg-gerja, sedanjega deželnega glavarja, ali pa na barona
Apfaltrerna, državnega poslanca.
— (Volitve 11 mestnih odbornikov) so prihodnji teden 13., 14. in 16. aprila, in sicer v 1. razred se jib voli 5, v druzega se volijo 4, v 3. pa se volita 2. Odbor političnega društva „Slovenije" je velikonočni pon-deljek ob 11. uri dopoldne po „Slovenců" in na vseh vogalih města in predmestij pribitih razglasih sklical narodne voli v ce v čitalnično dvorano v posvèt: ali h oče jo letos voliti ali se še z držati volitve? Se predno se je obravnava tega vprašanja začela, bilo je že sklenjeno, da narodni mestjani tudi letos ne gredo volit, kajti prišlo je komaj 30 volivcev, vsi drugi so s tem, da jih ni bilo v posvèt, demonstrirali, da po starem kopitu volilnega reda ne marajo za volitev, pri kateri, če ogromni skupščini c. kr. uradnikov in njim privrženim mestjanom tudi po sreČi ne gre, k večemu kakih 5 narodnih mestjanov pride v odbor, ki med
ostalimi 25 bile bi le — duše v vicah. V tem smislu
so pričujoči mestjani tudi enoglasno sklenili: ne
voliti.
— („Slovenija11, društvo za brambo narodnih prav icy imela je občni zbor 29. marca. Vdeležilo se je v na-zočosti vladinega komisarja, g. magistratnega svetovalca Perone, pod predsedstvom g. dr. Jan. Bleiweisa do 50
Ljubljanskih družbenikov. Predsednik dr. Bleiweis je pozdravil stare in nove družbenike, in omenil, da je bil marca meseca 1873. leta zadnji občni zbor, al društvo zarad tega ni roke križem držalo, ker odbor je dobil delà važna zarad volitev za trgovsko in obrtnijsko zbornico, v mestni odbor in v državni zbor. Zadnje so žalo8tnega spomina, ker se je pri teh narodni razdor pokazal de jansko. Odtrgalo se jih je nekoliko od naše stranke, kateri je geslo: „za vero, dom, cesarja"; zmagovaje pretekla leta sijajno, smo vsled tega razdora pri volitvah v državni zbor padli mi in padli oni, ter zmagal je priporočanec konstitucijonalnega društva. Po-
našati pa se vendar smemo z zmago, s katero se nikdo drugi ne more, ker na priporočilo našega društva bil je izvoljen za poslanca Kranjske grof Hohenwart. Kaj pa pomeni grof Hohenwart v državnem zboru, to je obče znano, a dobi še važnejo pomembo, če se pomisli, da bi sovražniki federalizma radi „den Abge-ordneten von Krainburg" v žlici vode vtopili. O n j e brez ugovora najimenitnejša oseba v državnem zboru. Ponosni na grofa Hohenwarta pa ne smemo zabiti našega velecenjenega rodoljuba dr. Poklu-karja, ki je svojo gotovo kandidaturo žrtoval, da so vrli naši Gorenci mogli enoglasno popraviti to, kar so zakřivili zmoteni Notranjci. Konečno se spominja predsednik razpusta Ljubljanskega katoliško-političnega društva, in pravi, da ne vé, zakaj je razpuščeno, in da tudi tega ne vé, ali se bode zopet oživělo. Al to sme z dobro vestjo in mora na nekatere interpelacije odgovoriti , da naše društvo „Slovenija" nima sicer imena : „katoliško-politično društvo", al na imenu ni nic ležeče; društvo naše stalo je in bode tudi vprihodnje stalo na istem stališču: temu priča je dosedanje delovanje društva našega pod starodavnem in staročastitljivim geslom slovenskega našega naroda, v katerem stoji tudi svetinja svete nam katoliške vere. Zato društvo naše ne zahteva preveč, ako zahteva zaupanje v njegovo delovanje, katerega nikdar ne bode oskrunil današnji raz vpiti „li-beralizem", ki se ne briga za pošteno svobodo na vseh oddelkih socijalnega našega življenja, ampak edino le zato, da vero vnicuje in ves duhovni stan za-sramuje. —
Tajnik Mur nik poroča potem o društvenem delo-vanji preteklega leta, katerega mi Slovenci žalibog ne moremo med srečna leta šteti, vsaj v mnozih dogodbah se je pokazalo, da nesloga ni nikomur v korist, kajti doživeli smo žalostno resnico, da „duobus litigantibus tertius gaudet." V prvem obČnem zboru lanskega leta (25. januarija) se je obravnavalo velevažno vprašanje o neposrednjih v o lit vah. V tej obravnavi izprva niso se še odcepili tako zvani „mlaďi" od starih, čemur priča je odsek, ki je vsled sklepa, v tem zboru storje-nega, imel nalog, napraviti adreso do presvitlega cesarja zoper volilno reformo. Dělali so v tem odseku: gg. dr. Bleiweis, Josip Jurčič, Franjo Potočnik, dr. Po-klukar in dr. Vošnjak. — Drugi občni zbor bil je 13.
februarija in v tem se je obravnavalo o volitvah za tr-govsko-obrtnijsko zbornico, katere se pa še zdaj niso izvršile. Postavili so se v tem zboru kandidatje in razšel se je zbor s trdnim zaupanjem, da bode zmaga zopet naša. 3. in 4. občni zbor bil je meseca marca in v teh se je obravnavalo o volitvah za m es tni zastop. Sklenilo se je z većino glasov vdeležiti se volitev, stavili so se tudi kandidatje; al pripetilo se je tu, česar bi se nikdo ne mogel nadjati. Prav tišti, ki so se naj-bolj potezali za vdeleževanje pri volitvah, niso hoteli prevzeti kandidature, drugi pa, vže izvoljeni so se od-povedali največ iz osebnih, maloveljavnih vzrokov. Tu vže se je pokazala razprtija, katera je vrhunec dosegla ob času volitev poslancev v državni zbor. Aprila meseca so trije gospodje sklicali shod slovenskih rodoljubov
na belo nedeljo v Ljubljano v posvet za organizacijo volitev in ustanovitev „centralnega" volilnega odbora za vse slovenske dežele in za posvetovanje o poslancih za državni zbor. Odbor „Slovenije" je po pravilih svojih tudi začel delati priprave za volitve. Izid obeh pa je bil volitev izvrševalnega odbora za Kranjsko, kateri se je volil maja, pa — razšel brez daljega delovanja. Tako ste nastali dve narodni stranki v veselje sovražnika obeh, in zgodilo se je, kar mnogo let niso mogli niti protivniki, niti ni mogla vlada doseči. Vsak rodoljub mora pač želeti, da bi se spoznala nezmerna škoda ta-
cega razpora in da bi kmalu bil konec nenaravnemu
boju. — Odbor društveni je dalje tudi skrbel, da so iz-vedenci pisali poduke v „Novicah" in „Slovencu" o uravnavi zemljiškega davka po postavi od 1869. leta in o pravicah, katerih naj se posestniki poslužijo pri dotičnih pritožbah. Razdelil se je tudi letopis v več sto iztisih, v katerem je tiskana cela postava od 24. maja 1869. leta. Sklicali so se tudi v privatni razgovor posestniki iz vseh krajev naše domovine. „Slovenija" si pač brez hvalisanja to pripisuje, da brez njenega pri-zadetja dre mal a bi bila naša dežela v prevažnem trenutku, ko je šio za novo uravnavo davka.
Društvo šteje družbenikov 591, in je imelo dohod-kov 420 gold., stroškov pa 450 gold. 50 kr. ter ima
primanjkave 200 gold.
Zbor je brez ugovora vzel to poročilo na znanje.
O posamesnih predlogih poprime dr. Costa besedo in se spominja v resnici spoštovanega moža, de-lalnega uda našega društva, prezgodaj umrlega Jožefa Sventnerja, kateri je vedno délai za našo narodno reč in je bil mož velicega vpliva, toraj je gotovo tudi vreden , da se to javno pripozná. Ko še predsednik omenja zaslug umrlega o narodnem gibanji, se vzdig-nejo vsi pričujoči v znamenje živega sočutja. — Na to
poprime zopet dr. Costa besedo in omenja delovanja
grofa Hohenwarta v državnem zboru. Njegovi iz-vrstni govori so. dosegli, da celó Lasser, duša sedanjega ministerstva, je pripoznal, da je on mož „jako pomen-Ijive příhodnosti", ter da bode še přišel na vladino krmilo. Kedar se to zgodi, takrat bode tudi postala Av-strija srečneja in bode država srečnih narodov. Se vé da on sam bi tega ne mogel storiti, al on je voditelj stranke, katera se opira na većino narodno. Mi se radujemo tega zato, da je ta mož naš poslanec, in se ponašamo , da vsa Avstrija gleda na nj. Dobil je zarad tega vže mnogo pritrdilnih pišem in naš zbor je po predlogu Costovem zaklical vrlemu boritelju trikratno slavo ter enoglasno sprejel to-le resolucijo: „Občni zbor političnega društva „Slovenije" pritrjuje postopanju grofa Hohenwarta in njegovih tovaršev in jim rare ka svojo najiskrenejšo zahvalo". — Predsednik je brž brzojavil to grofu Hohenwartu na Dunaj.
Po vprašanji dr. Karola Bleiweisa zarad volitev v mestnizbor se sprejme tudi njegov predlog: „novo izvoljeni odbor naj skliče shod volilcev, kateri naj bi sami sklepali, ali se hoče narodna stranka vdeležiti teh volitev ali ne."
Konečno se je volil nov odbor, v katerega so voljeni: dr. Jan. Bleiweis, dr. Costa, Jož. Debevec, Klun, Murnik, Pakič, Pfeifer, dr. Poklukar, Regali in Sovan.
—	(.Političnega društva „Slovenija" odbor) se je 2.
dne t. m. konstituiral tako le: Prvomestnik dr. Jan. Bleiweis, —prvoraestnikova namestnika: dr. E. H. Costa in Jožef Debevec, — zapisovalca Jožef Pfeifer in dr. Jožef Poklukar, — blagajnik Franc Ks. Souvan stařeji; ostali odborniki so Karol Klan, Janez Murnik , Miha Pakič. Odborništvu se je odpo-vedal Jožef Regali nadjaje se, da se od vlade razrušeno katolično-politično društvo zopet opomoči, postava pa prepoveduje, odborniku biti dvěma političnema društ-voma. — V isti seji je bilo sklenjeno, da se po nalogi občnega zbora skličejo na 6. aprila v čitalničino dvorano narodni volilci v pogovor zarad prihodnjih mestnih volitev. Društvo ima zbore vsak mesec in sicer prvi četrtek vsacega meseca ob 8. uri zvečer v čitalnici.	J - ?J f S
—	Gosp. Martin Pajk, fajmošter v Polji, je 1, aprila po kratki pljučni bolezni umri. Kakor slišimo, je
14
svoji fari zapustil lep spominek: cerkev in reveže je v
d
oporoki svoji naredil za glavne dediče.
; V slovenskem glediŠČi) je bila stava na korist gosp. Nolliju. „Godčeve pesmi
pa blizo 6 milj
Zarad drag
ž
t. m. pred-
prav
zahteva vojni minister za nakup hrane (moke itd.)
milij
700.000 gold
kakor lani
u«, ixuiioiguop. divniju, „uuuucvc pcBUJi , prav	— Po verjetmu porociun je cesar nas odgovor na
dobra igra iz ljudskega življenja, polna ginljivih pri-	papeževo pismo zarad „verskih postav" lastnoročno
se je tudi vrlo dobro igrala. Gospodje Nolli,	pisal in ne ga po sicer navadni poti c. kr. poročoika
^	izroČiti dal papežů, ampak njemu naravnost ga poslal.
zorov
y
Schmidt, Kajzelj in Juvančič, gospodičina Pod-
kraj šeková in gospá Tomanova, pa tudi gosp
~ —j----• - - ---~ ~ * ~ > 11
Jekovec so hvalevredno vršili svoje naloge.
Gosp.
v
Česko
Prag
Nolli, že pri nastopu navdušeno pozdravljen, dobil je poleg polně hiše še dva venca povrh. Kakor je tedaj on bil lahko zadovoljen z benefico, tako tudi bilo je
ralizem" verski kazati s tem
MladoČehi hočej
da
se
delaj
zdaj
yy
libe
h usit
Palacký je v „Pokroku" povzdignil tehtni svoj zoper laž in komedijo „Mladočehov", ki v ničemur
zadovoljno občinstvo z igro in predstavo.
*	"«"Jvuijw	» , rvi v UIVCUJUI XJIDU
ekdanjim h u sitom podobni; husiti so bili po svoje
jutri
y
(Na korist gospé Odljeve in gosp. SusterŠica) je dne t. m. slovenska predstava v deželnem gíe-
za ver o in
k
tako fanatično zavzeti
mečem in ognjem se bojevali zoper
;
da
SO z
Husovo
ml
dališču. Predstavljali se boste izvirna resna igra v aktih „Sovraštvo med brati in —----;
sprava", ki jo je spisal
Josip Gécelj, in pa od J. Alešovca poslovenjena kratkočasnica „Visoki C." Dobro izbrani igri in ozir na to, da beneficijanta spadata v vrsto najboljih slovenskih igralcev, dadó nado poJnega gledališča.
do Čeh i so b vsem ; husizem
Je
vere; gol materijalizem jih vodi v
si zdaj na obraz
le larva, katero so
pritisnili, da ž njo Češki narod siepij
delaj
se za
yerne husite, da pod to krinko teptajo katoliško vero
To je pa moŠka in odkritosrčna beseda
m duhovstvo
Palackeg
nasproti „laži
in

(Na korist
Santelna)
>
mnogozasluženega ka-
pelnika dramat, društva in pevovodje čitalničinega bode predstava v nedeljo 12. aprila v deželnem gledališi s prav zanimivim programom
12
HrvaŠko
iprila
komediji" mladočeski Deželni zbor bode sklican na 10.
ali
m
boroval bode do polovic
maja
Ogersko
Večletne zasluge gosp. parja in morivca R
PeŠtanska sodnija je grozovitega ro-
Šandorja v smrt na vislicah
Šantelna za slovensko petje so nam porok, da bodo na- obsodila. Dvakrat je imel že na vislicah konec vzeti rodnjaki naši ta dan dejansko pokazali, da vedó čislati kakor je po svojih umorih, ropih in tatvinah zaslužil
marljivo delovanje.
>
>
(Zarad
konjisciranega „Slovenca"
št. 27) je bila
danes obravnava pri deželni sodniji v Ljubljani, ker
se
---~ ' "J*"	7	aaoiuiiii
na svèt magjarskih zagovornikov njegovih bil je po
vtretjič je zdaj obsojen.
Pruska koraka dosledno po poti zo-
miloščen, m
Nem Čij
je vredništvo „Slovenca" zoper konfiskacijo pritožilo. perverskih postav in nadškof Melchers iz Kolinaje Dr. Costa kot zagovornik je izvrstno dokazal, da kon- - -	-
drugi, ki prusko
prostost vživa v
ječi
Enaka osoda
fiscirani članek nima takega zadržaja, kakoršnega mu čaka vse druge pruske škofe. „Der Krug geht so državni pravdnik podtika, sodnija pa je zavrgla pri- lange zum Brunnen, bis er bricht" — naj bi Prusi ne
tožbo in potrdila konfiskacijo.
77
(Pobirki iz Časnikov.) „Slov. Gosp." v 14. listu
Mariborska čitalnica je v pondeljek zarad pre-
zabili tega nemškega pregovora
v „Marb. Ztg." naznanili
7
piše :
selitve, kakor so gospodje
po dražbi prodajala svoje pohištvo in tudi priprave za glediščine igre
Lasko.
Kar so poslanci laških Tirolov v držav-
nem zboru stavili predlog, naj se jim dovoli lastni deželni zbor, oglasilo se je „Comitato Triestino" in „Gaz-
Menda
se
hoče
majhna družbica bolj stisniti, kar je v gospodarskem Udružiti se.
__?_______2__II	1/ nti f/v nAlî/>îi/\ «nknînmft tt	Oi-koi-v il	-
zetta ď Italia" to glasilo adresira na kralja „poštenoviča pripovedovaje, da večina Tržačanov hrepeni
u
oziru modro."
Ker to noticijo nahajamo v
yy
Gosp.
z I talij o
Lahi dobro poznajo nemogočnost tište gore
i
ki nima navade razglašati, kar ni res, vprašamo tedaj : „Narode"! ali ni res,
kar
Je
Novicam" iz Stajar skega že pred letom in dnevom poročalo, da ne raste trava, kjer Vošnjakorci hodijo, kajti Vošnjak pomeni
z bojem pridobiti, na kterih „bersagliere tirolese" straži, poskušajo toraj to doseči po državnem zboru. Lahoni so že veliko požrli Avstrije, in vendar njih želodec
še ni
nasiten !
razpor med
Slovenci, ki
se datira od onega Časa, kar
je

0 „Slov. Narod" začel v Mariboru izhajati pod firmo:
dr. Vošnjak in drugovi."
Bralce naše kmetijskega stanů spominjamo na
razglas gospodov Cinkelnov v današnjem „Oglasniku" s tem pristavkom, da vprihodnje kaj več povemo o tem.
Zitna cena
8 fl.
v Lj ubij an i 1. aprila 1874. Vagán v novem denarji: pšenice domaČe 7 fl. 10.
turšice 5 fl. 20.
sorsice
4 fl. 20.
banaške
rïi 4 fl. 80.
jeèmena 3 fl. 90.
prosa 3 fl.
ajde 4 fl. 80.
ovsa
2 fl.
Krom pir 3 fl. 20.
Kursi na Dunaji 7. aprila.
Noviear iz domaćih in ptujih dezel.
Iz Dunaja. — Zbornica poslancev je zarad veliko-nočnih praznikov odložila svoje delovanje do 14. dne t. nu	___ _________
Ker se obravnave delegacij začnó 21. dne. t. m., bode Narodno posojilo 73 fl. 40 kr. Napoleondori 8 fl. 95 kr. obe enem zborovanje na dve strani. Razprave delegacij
6% metaliki 69 fl. 15 kr.
Ažijo srebra 105 fl. 60 kr
letos ne bodo tako gladko tekle in sklepi ne se po volji ministerstva vršili tako kakor druga leta, ker Gis kra
in H erb st brusita neki že sabljo, s katero bostafinanč-
Loterijne srečke:
nim [predlogom ministerskim glave sekala, maščevaje se nad ministerstvom, ki noče popolnoma tako plesati, kakor ona dva godeta. Minister vojaštva zahteva za le-
tošnje leto 93 miljonov in 121.646 goldinarjev za na-
v Trstu v Lineu
28. marca 1874:
24.
69.
54. 86.
10. 70. 80. 45. 31
Prihodnje s re Č kan je v Trstu 11. aprila.
va
ne potrebščine skupne armade Avstrijske
y
za lz-
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer.
Založnik : Jozef Blazniko?i dědiči v Ljubljani.