Mßlttuo Id uprauništuo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ i*fe*i* T ponđeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračaja Z eredmštvom se more govoriti n»A dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. US. fiaročnina listo: Celo leto..............12 h Pol leta................6 K Četrt leta ...... 3 K Mesečno................ 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. St. 123. Maribor, dne 18. oktobra 1911. Letnik III. J. S. Z. na Štajerskem. .Celje, 16. oktobra. Tfiho, brez modernega šuma 'in hrupa, smo v teh mesecih, kar smo osnovali 'J. S. Z., tudi na, Štajerskem ustanovili dosedaj dve skupini moderne socialne strokovne organizacije 'J. S. Z. Slovenci smo skromjni, ponižni; ponižno,pohlevno 'zbira tudi naša Ji. 'S. Z. Slane pod svoje okrilje. Ko se je, ne agita-torično, marveč recimo popolnoma uradno, kakor mora to biti v naši prečastitljivi, birokratični monarhiji, pardon: Čisla,jtaniji, nazna(nilo 'slovenskemu Svetu, da se je ustanovila GL. S. Z. in povedalo kratko, !k70' liklor, prenesejo naše mizerne, časnikarske razmere, kaj da je pravzaprav J. S. Z., so se takoj oglasili naši trbovljski rudarji in ustajnovili skupino J. S. Z., se organizirali v njej in se je. oklenili s tisto možatostjo, ki odlikuje slovensko krščanskosocialno gardo nagih rudarjev v Trbovljah. ZJaostati1 niso hoteli za, njimi slovenski krščansko-socialni rudarji v Skalah, ki so, ne da bi veliko premišljevali, ustanovili na nasvet svojega poslanca gospoda dr. Verstovšeka skupino J. S. Z. Tako TVbovljčani kakor tudi Skalčani so 'ustanovili svoji skupini samostojno, amerikanski najčin so oi izvolili in centrala, vodstvo J. S. Z. je seveda bi’ lo veselo, ko je videlo, da štajerska! delavska tuljava roka tako dobro razume naloge modernega delavskega združevanja, Skupini se lepo razvijata; ta stavek pove vse. 71 ustanovitvijo in z delovanjem teh dveh skupin je bil zgrajen temelj nadalnjemu orga-nizatorično-agitsvojskemu delu J. S. 7/. na Štajerskem. Načelstvo J. S. Z. je glede na naivedeno dejstvo sklenilo, da v smislu svojih pravil (okrožje par. 32, S3, 34) ustanovi „'Štajersko okrožje Jugoslovanske Strokovne Zveze.“ Včeraj se je izvedel’ dotični sklep. Ustanovno zborovanje se je vršilo v za našo slovensko krščansko-soci^lno reneisainčno ljudsko organizacijo zgodovinskih prostorih opatijskega 'vikarja tovariša GoriŠeka, kjer se je izvjedlo že veliko važnih naših1 organizacijskih stvari: iTto-le smo skle- nili: Sedež Štajerskemu okrožju J. S. Z. bodi Celje. Okrožno predstojništvo skrbi fea organizacijo novih skupin in plačilnic J. S. Z. na Štajerskem. Kratek sklep, kaj ne! Ampak sklep je tak, dai morajo včeraj ustanovljenemu okrožju priskočiti v sopomoč vsi, ki so zavzeti in ki umevajo važnost modernega stanovskega ljudskega združevanja, Kratko! Vsi pristaši in pristašihje Vseslovenske ljudske stranke, ngi slov. Štajerskem naj sodelujejo! Ne bomo opisavali in na, dolgo in široko obrazlagali, kaj da je in kaj da hoče‘ J. S. Zj. Kjclor se hoče o njej na Štajerskem poučiti, naj se obrne zdaj na Štajersko okrožje J. S. Z., ki mu bo pojasnilo vso zadevo. Mi pristavljamo le toliko, da se v J. S. 'Z. lahko strokovno organizira vsiak krščanski slovenski ali hrvaški delavec in delavka nad, 14. letom. In teh je na slovenskem Štajerskem na tisoče in tisoče! Predstojništvo Štajerskega okrožja J. S. Z. s sedežem v Celju se je tako-le sestavilo: predjsednik: opatijski vikar Frančišek Gorišek, Celje; podpredsednik: Martin Kramer; zapisnikar: Frančišek Tire-bičnik; odbornika.: Ivan Supan in Alojzij Zajc. Organizacija v J. S. Z. na slovenskem Štajerskem je nujno potrebna. Sodelovati je dolžan- vsak n'aš somišljenik, vsaka naša somišljenico. Prijatelj, prijateljica! Ce si dobre volje in hočeš sodelovati, piši opatijskemu vikarju 'gospodu FrančJŠleiku Goriše-ku, Celje. Izvedel bodeš, kako moraš delati, da postaneš sodeležen- zaslug pri organizaciji naše jugoslovanske krščanske demokracije! ’’Mirno! 'Tiho! Odločno! Naprej! Hochenburgerjev sistem. Interpelacija poslanca dr. K. VerstovŠe-k a: in 'tovarišev na ekscelenco notranjega! ministra in justicnega. ministra v zadevi konfiskacije članka „Hochenburgerjev sistem“ v listu „Straža“ 'v Mariboru z dne 2;5. septembra 1911, štev. 113. Jlalvno kritiko’ neznosnih razmer pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem se fcadnji Čas pobija od strani državnega pravdništva in političnih' oblasti s konfiskacijo listov, ki si upajo priobčiti in bičati razne ljudstvu Škodljive odredbe sodišč in naravnost izziva* joče nastopanje nekaterih renegatov med sodniki'. Na ta način je Slovencem onemogočeno, javno pribiti in označiti Škodo, ki jo trpi slovensko prebivalstvo vsled brezvestnega uradovanja nekaterih preuapetežev in napraviti konec takemu samolastnemu postopanju s kontrolo javnosti. Cisto nedolžne časnikarske notice, ki so splošne in vsebujejo le dejstva, se konfiscirao, kakor ravno predležeči slučaj jasno dokazuje. Zgoraj omenjeni članek se glasi dobestedno: Sodnijslce razmere na Spodnjem Štajerskem so vedno lepše. Sadovi nastavljanja raznih kurzoveev se od dne do dne bolj kažejo, ubogo slovensko ljudstvo pa trpi Škodo, ker si ne zna pomagati pred sodnikom, ki je nevešč jezika, ali pa trepeče strajhu pred sodnijo. Neštetokrat se je dogodilo, da sodniki neprijazno delajo s strankami, ki so vsled tega čisto zmedene pri izpovedanju. Tak žalosten slučaj se je dokončal pred kratkim pred mariborskim sodiščem, ko je bilo obsojenih sedem oseb radi krivega pričanja. Zasliševal in preiskava! je znani sodnik Granitz iz Marenberga. V drugih krajih imamo sodnike, ki so v sorodstvu s celo nemškutarsko kliko. Celi trg ali mesto je v svaštvu s sodnikom. Da so to nezdrave razmere, ki vplivajo na sodišče, nam ni treba pojasnjevati. Po drugod se mladi petelini iz uradov kosajo, kateri je bolj nemškonacionalen in bolj vreden izdatne podpore in pomoči od strani nemškega Volksrata. Tekmovanje v tem oziru gre vedno na račun Slovencev. Pripetilo se je v nekem trgu, da so se mladi nemški uradniki skoro pretepali med seboj, ker so o-čitali enemu izmed svojih, da ni storil dovolj za nemštvo, in njegovo delovanje za mater Germanijo še ni toliko, da bi se mogel potegovati Volksrat za njega, Lepe razmere, kaj ne, gospod Pittreich! Zuani so nam tudi slučaji, da nemški sodniki obravnavajo z nemškimi odvetniki pravde v gostilni. To so dejstva, katera so zna.pa. Ne dajo se ovreči. Slovenski poslanci bodo morali te razmere v parlamentu takoj začetkom zasedanja osvetliti. Nekaterim gospodičem že preveč raste greben; zanašajo se na Volksrat in na Hochenburgerja, da jih bodeta ščitila. Kakor vidimo danes iz odprtega pisma dr. Ver-stovšekovega, so začeli ti gospodje celo pisariti v nemške liste in kršiti uradno tajnost. So pač na Sp. Štajerskem na sodnijah res turške razmere. Zasluga poslancev bode velika, ce osvetlijo vse te zakulisne rane našega pravosodja na Spodnjem Štajerskem, kajti gorje slovenskemu ljudstvu, ko pridejo na važ- PODLISTEK. Zbegani Amerikanec. (V zabavo in pouk priobčil JianuŠ Goleo.) 'Pred par leti je na Radiu, v Bušl-bajti, v Gospodu zaspal nekdaj precej premožen kirnet. Povspel se je s pridnostjo in varčnostjo iz batarja do imovi-tega posestnika. Po dolgi prošnji in molitvi mu je podaril Bpg tudi sinka že v bolj visoki starosti, kakor Abrahamu, katerega pa sic.er ni imenoval Izaka, ampak Petra, tudi' lepo in imenitno ime. Je Že tako enkrat na svetu, ne godi se samo po mestih, ampak še celo v hribih’,: k^kor je naš Radi, da vzgojujejo stariši! otroke, posebno če jih še imajo Imalo, v preveliki in napačni ljubezni. Tlusdi naš Radlski očka, kajti mati so kmalu po sinovem rojstvu Šli Abrahamu v naročje, ib svojega ljubčka Petra že koj v mladosti! premalo mazali z brezovim oljem; in zato je Peterček ostal lujM vse svoje ljubo življenje hudobno seme. Že kot šolar je bil Peter poreden in svojeglavem Gospod župnik in šolmaŠter (kajti tedaj Še ni bilo učiteljev) sta poklicala sicer večkrat v službo ono deklo, ki večkrat in prav rabljena celo pri svojeglavu ih novo mslšo poje. Vendar pri šolarju Petru se ta stari in lepi pregovor ni uresničil; kajti kolikokrat jih je nagajivi Peter prinesel domov na neimenovanem delu telesa, tolikokrat so Radlski očka Šli na$ šolmaŠtra in ga po hribovsko ozmerjali. Ker je torej dobival Peter potuho doma pri očetu, so bile vse Šolske kaani brez V speha, Peter je ostal porednež, dokler je glodal ruševino po šjolsMh klopeh. Ko se je pa po par mučnih letih iznebil sitnega ŠolmfŠtra, je bil Peter doma le bolj, za parado, kajti dela ni bal vajen, saj je bil vendar Riadlskega očke sin. Brhek! later (fant), brez napake od temena do pet kakor Abthlon pohajal je že tudi pred svojim dvajsetim letom v gostilne. Posebno pri oštirju Bastln se je kaj rad oglašal. Očka so ga vedno pridno z denarjem zalagali, in naš Peter si je kmalu pridobil s krivičnim maino-nom zadosti prijateljev in prifateljic, ki so prav pridno pomagali sušiti ib snažiti plesnjive tolarje Radl-skega očeta. Posebno strasten plesajec je bil naš Peter ter se vrtel in sukal noč in dan po 'gostilniah. Ta pregreha — ples — je bila v tistih časih, ko je naš Peter ž njo dražil siv. Jurija, še boli pregrešna v očeh starejših, nego je dandanes. iTjudi Bastlu, ki je bil prištet med modrijane, akoravno je bil nemške, bolj neusmiljene krvi, se je začel sv. Jurij v glavnem oltarju smiliti, ki je tiščal siromak noč in 'dan lintvarju bulico v žrelo, da nebi ta pogoltnil razuzdanih pl salcev. Kratko malo, potne kaplje sv. Jurija, ki je dan na dan mučil požrešnega remšniškega lintvarja, iso omehčalo tudi Bastlovo srce. Sklenil je naiš Bastl rešiti sv. Jurija od trudapolnega hoja in napraviti konec enkrat za vselej remšniškemu plesu. Stari lisjak, poln ukan in zvijač, je ubral kmalu to pravo. Ko nekega večera raja naš plesalec Peter med dekleti in fafnti v Baštlovi oštariji, stopi oče Bastl med plesalce z desko v roki in pravi: „Dragi moji gostje! Sel sem ravno sedaj mimo pokopališča in sv. Jurij, vsaš in moj varuh, me je nagovoril: „Stopi, Bastl, na pokopališče, tam pri grobu rajne Stucle bodeš našel desko, ki ima ob' eni strani od grče luknjo. Vzemi to deško, poglej skozi luknjo proti svojemu domu in videl boš, je li ples nekaj dobrega ali nekaj slabega!“ — Res, storil sem po naročilu našega varuha, se postavil za, obzidje na pokopališču in jel gledati na vaše skakanje skozi to deskinjo luknjo. Zapazil sem takoj ta hudega, M se je po repu sukal med vajmi. 'Vmes med plesom je pa hudič večkrat katerega latra, posebno pa tebe, Peter, z repom pod nosom požegetal in takrat je vsak glasno zajuckal. Kadarkoli je pa hotel kateri izmed' «vas latrov poljubiti svoje dekle, mu je brž hudobec pomolil svoj neimenovani del telesa pod usta!“ Pripovedovanje očeta Bastla je napravilo grozen 'učinek na plesialee. Kazal jim je še Bastl 'desko in luknjo, skozi katero jih je opazoval, pa nobeden se ni upal' pogledati skozi. iVjeselo rajanje je kmalu utihnilo in vsak jo je odkuril brž kot mogoče proti domu. Med potom 'si je še vs: