Poštnina plačana t gotovtnL . Leto IX., št. 49. (»jutro« xvnt, «33» Ljubljana, ponedeljek 6. decembra 1937 W|/«a» u^i • v v^juUijdiia eviioJ Ijtvb i — i eieioc U 3122 S124. »1.20 il^b -«r--iia' Kjueien: L,jumjana, Selen« Durgova oj - lei tt> M»2 Podružnica Maribor: Grajski trg 7. relefOD St 2455. fouru.tuj».i> ^eije tvocenova ulica 2. — Ieieton 91 190 Podružnica Jesenice: Pri Kolodvora 41 100 Podružnic« Novo mesto: Ljubljanska •jesta St 42 Podružnic* l rbovije: v niši dr Baum-arartnf>r-)a Ponedeljska izdala »Življenje in svet« Cena 2 Dir Uredništvo: Ltabljana: Knafljeva uuca 5. relefon 3122. 3123 3124 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« tznaja vsak ponedeljek zjutraj - Naroča se poseoej u velja po poŠti prejemana Din 4.-. po raznaSal-Cib dostavljena Din 5.- mesečno Maribor, Grajski trg St. 7. Telefon 6t 2440. Celje: Strossmayerjeva al i. Tel 65. Rokopisi se ae vračajo. — Oglasi po tarifa TUDI POLJSKA HOČE KOLONIJE Kolonije so igrale pri varšavskih razgovorih veliko vlogo - Fran-cosko-poljsko prijateljstvo ostane nespremenjeno Varšava, 5 decerr.bra. r. Francoski zunanji minister Delbos je davi odpotoval v Krakov, kjer se bodo nadaljevali razgovori s poljskim zunanjim ministrom Beckom. Poljski tisk je v zadnjih dneh ponovno načel vprašanje kolonij, ki jih namerava Poljska zahtevati v primeru če bi se pričela kakšna pogajanja za vrnitev nekdanjih nemških kolonij. Poluradna agencija je objavila o tem posebno beležko. Zunanji minister Beck je o priliki svojih razgovorov z Deibosom načel to vprašanje. De-mantirajo pa se vse govorice, da bi bila Poljska od Francije zahtevala posojilo. Rešiti je treba le problem francoskih podjetij na Poljskem. V ostalem gospodarski odnošaji ne povzročajo nikakih težav Delbos in Beck sta ugotovila potrebo, da se vezi med Francijo in Poljsko še bolj utr-oe Bolj naj bi se pospešilo tudi kulturno zbližan je. Dosedanji razgovori so potekli v prisrčnosti in iskrenosti De'bos te obvestil tovariša o razgovorih v Londonu. Beck se je zanimal tudi za kratki Delbosov razgovor z nemškim zunanjim ministrom na berlinski postaji. Varšavski razgovori so se nanašali tudi na pomen francosko-poljske zveze v sedanjih mednarodnc-pol;tičnih razmerah Če bi se nadaljevala pogajanja za sklenitev novega locarnskega pakta. Poljska nikakor noče ostat ot strani. Francosko-poljska pogodba iz leta 1925 določa, da se mora\a obe državi sporazumeti o oves mednarodnih vprašanjih, ki se posredno ali ne- posredno tičejo tudi le ene izmed njiju. Delbos in Beck sta z zadovoljstvom ugotovila, da je napetost v Evropi pričela popuščati. Poljski zunanji minister je opozoril na svoje prizadevanje v tej smeri in ie poudaril. da stori Poljska nasproti svojim sosedom vse da bi se preprečili spori Poljska se nikakor ne namerava priključiti pro-tikomunističm zvezi Kar se tiče Društva narodov in načela kolektivne varnosti, želi poljska vlada, da bi Društvo narodov dobilo spet svoj univerzalni značaj. V skrbeh pa je, da ne bi metode ki se jih je Društvo narodov doslej posluževalo, oslabile njegov vpliv Čeprav imajo dosedanie izjave državnikov obeh zavezniških držav v podrobnosti različne formulacije, je treba vsekakor ugotoviti, da se o priliki varšavskih razgovorov niso pojavila nikaka na-sprotstva glede na glavne zunanje politične teze obeh držav. Praški komentar Praga, 5. dec. AA. Češkoslovaški listi poudarjajo, da pomeni Dilbosovo potovanje važen prispevek k mednarodnemu sodelovanju. Glasilo agrarne repubii anske stranke »Venkov« pravi me . drugim. da bo Delbos našel na Poljskem popolnoma nasprotni položaj, kakor ga je s%ojča.s našel pokojni Loins Barthou. Tako na vladn: kakor oa opozio ;&'•i st.ran: ee namreč č dalje bolj množe politiki, ki zahtevajo sodelovanje med Poljsko in Francijo. Dunajske domneve Dunaj, 5. decembra. AA. Dunajski listi spremljajo z največjo pozornostjo potovanje francoskega zunanja ministra Delbo-sa v Varšavo in v druge evropske prestolnice. Po njihovem mnenju želi Franciji voditi politiko kolektivne varnosti v ženevskem smislu. Delbosovo potovanje d. kazu-je nadalje popolno soglasje med življenjskima interesi srednje in vzhodne Evrope na eni strani in življen:skimi interesi vse ostale Evrope. Obenem naj to potovanje olajša sodelovanje med državami r.im-ko-berlinske osi in državami ob osi med Londonom in Parizom. Francoska komentarji Pariz, 5. decembi a. A A Fra ncoski ti6k tudi danes obširno razpravlja o Delbosovem potovanju in njegovih razgovo.ih v Varšavi >Petit Pariš en« pravi med drugim, da je glede na razvoj dogodkov pričakovati, da bo Poljska poskusila posredovati pri pripravljajočih 6e pogajanjih med Francijo in Britanijo na eni in osjo Rim—Berlin na dragi strani. Spičo naraščajoče nemške vojaške sile smatrajo Poljaki očividno za najprimerneje, da se trdneje oslon jo na svojo zvezo s Francijo »Matin* naglaša. da mora Beck pač ne glele na svoje osebne obzire vpoštevati. da je pol;'ski naraj v glavnem rstal zvest Franciji in da odklanja tesnejše vezi z Nemčijo kakor tudi z Rusijo. Mil Kako se Je pripravljal upor na Slovaškem Senzacionalna razkritja v praškem parlamentu o pripravah dr. Tuke za upor na Slovaškem Praga, 5. decembra, r. Ob zaključku včerajšnje proračunske razprave v poslanski zbornici je prišlo do velike senzacije, ko je minister pravde dr. Derer zavrnil očitke slovaškega poslanca Sidorja, češ da je bi! bivši slovaški poslanec Tuka po nedolžnem obsojen zaradi veleizdaje. V odgovoru je minister prečital priznanje dr. Tuke pred sodiščem dne 22. aprila 1935. Dr. Tuka je ne samo priznal, da je pripravljal oborožen upor marveč tudi. da je imel za to zagotovljeno podporo nekaterih tujih držav, ki so mu nudile ne le finančno pomoč. marveč mu celo sestavile podrobne načrte za organizacijo in izvedbo upora, ki nai bi dovede! do odcepitve Slovaške in do ustanovitve samostojne slovaške republike. Sodelova' je pri organizaciji upora v neki sosedni državi, da bi se tako praktično izučil, kako je treba organizirati upor. Bil je v zvezi tudi z legitimističnimi in fašističnimi krogi. Njegovi inozemski podporniki so mu zagotavljali, da bo Slovaška, če se zopet priključi Madžarski do- bila enako avtonomijo, kakor so jo pred prevratom uživali Hrvati Sestavljen je bil podroben načrt. Revolucionarna vojska se je zbirala v vrstah Rodobrana. Upor naj bi se pričel z lokalnimi puči. Tuka je priznal, da je skušal za svoje načrte pridobiti tudi pokojnega Stepana Radiča, ki pa je to odločno odklonil. Pač pa mu je zagotovil svojo podporo znani polkovnik Sarko-tič v Gradcu eden izmed glavnih podpornikov Paveliča. Pogajal se je tudi z generalom VVranglom, k' mu je nasvetoval. naj najame bivše caristične oficirje kot inštruktorje za slovaško revolucionarno vojsko. Pri tej zaroti je sodeloval tudi znani angleški lord Rothermere, ki pa je bil v glavnem zastopnik madžarskih interesov in je zahteval giriključitev južne Slovaške Madžarski, kar pa je bilo celo dr. Tuki preveč. Do izvedbe upora pa ni prišlo, ker so stvar predčasno odkrili. Vsi današnji češkoslovaški listi obširno razpravljajo o teh razkritjih, ki so izzvala v javnosti ogromno senzacijo. Izgon Renterjevega dopisnika iz Beograda Beograd, 5 decembra. AA Poročevalcu agencije Reuter v Beogradu Huertu Hari-sonu je bilo prepovedano še nadalje bivanje v naši državi. Oblasti so mu sporočile, da njegovo bivanje v Beogradu ni več zaželeno, zaradi njegovega tendencioznega in netočnega obveščanja britanske javnostL Jugoslovenske obLasti so bue prisiljene izdati ta ukrep, ker yt Harrison še nadalje netočno poročal, čeprav je bil ponovno opozorjen na škodljivost takega delovanja. Japonski načrti v Kitaj u Severna in srednja Kitajska naj se pretvorita v zvezno državo pod japonskim protektoratom Tokio, 5. decembra, r. List »Niši— Niši«, ki običajno objavlja informacije iz merodajnih vladnih krogov, objavlja daljši članek o bodočih načrtih Japoncev na Kitajskem. Članek sloni na predpostavki, da je japonska zmaga na Kitajskem izvršeno dejstvo in poudarja, da bo japonska vlada že sredi decembra mogla določiti definitivne smernice svoje bodoče politike na Kitajskem. Japonska ne namerava osvajati kitajskega ozemlja za to, da bi povečala svojo državo v imperij, pač pa si hoče zagotoviti na Kitajskem tak vpliv, da bo mogla usmerjati kitajsko politiko tako, kakor je v skladu z japonskimi interesi na Daljnem vzhodu. Zato namerava osno- vati iz pokrajin severne in srednje Kitajske zvezo avtonomnih pokrajinskih državic. To organizacijo bo Japonska izvedla s pomočjo kitajskih voditeljev in višjih kitajskih oficirjev, ki ne odobravajo politike maršala čangkajška in knomintanga. Pod vodstvom teh Kitajcev bodo ustanovljene s podporo Japonske samostojne državice, ki se bodo združile v zvezo pod japonskim protektoratom. Japonska bo to zvezno državo zaščitila pred vsemi škodljivimi vplivi od zunaj in stremela za tem, da bo tako preporo-jena Kitajska vodila z Japonsko skladno politiko, ki ima za končni cilj izločitev vsakega tnjega vpliva na Daljnem vzhodu. Anglija koncentrira vojsko in mornarico na Daljnem vzhodu da zaščiti svoje interese London, 5. decembra, o. Zaradi agresivne politike Japonske je postal pol žaj na Dalj nem vzhodu tako napet, da povzroča angleškim vladnim krofom čim dal ie hujše skrbi. Vedno bolj jasno se kaže, da hočejo Jaroinci Angleže popo'noma izpodriniti na Dp'in»»-i vzhodu. Predvsem skuša'o sedaj Japoiri": izl oristiti priliko ter izpodriniti vsak vpliv Anglije v Šan-rhaju in Hong-kongu. Kakcr se doznava iz krogov angleške admiralitete, pa je angleška vlada odločena braniti interese bri anskega imperija lin so bili v to svrho izdani že notrebni ukrepi. V Honekong je bilo iz Singapura posHnlh več vohvh la^ij, te dni pa odrine v Hongkong tudi močan let-r.ki oddelek. Istočasno bo poslanih lz In«*i'e v Hongkong in šangbai več anp-I^šklh po'kov. Napovedani «0 tudi še drugi vojaški transporti na Da Pni vzhod. Vse to na so šele prvi ukrepi, ka*er1m bodo sledili rfrtigi, če ta demonstracija ne bo zadostovala. Veliko razbur jen'e so povzročile ve«ti, da so danes japonska letala bombardirala to- lezniško progo, Id veže Honkong ta Kanton. Na protest angleškega konzula so Japonci izjavili, da so se sicer obvezali, da ne bodo bombardirali vlakov na tej progi, da pa nI bilo nik;er rečeno, da ne b! smeli porušiti proge same. v Mandžuriji se je izpodrivanje že začelo Tokio, 5. decembra. AA. Aeemcija Domej objavlja komunike, v katerem pravi, da je mandž/unska vlada podala izjavo, po kateri ne more ničesar ukreniti, da bi mrodila protestem. ki eta jih poslala an njie>m naiživahnejši promet. Spričo teera bo most vsekakor naj-več.ii med mostovi v Evropi Gradili ga ^o-do dve leti. Otvorjen bo 30. januarja 1943 leta, ob desetletnici narodno sVidnega režima. Dr. Stojadinovič v Rimu Predsednik vlade je včeraj odpotoval na uradni obisk v italijansko prestolnico Ciganska razbojniška tolpa v Slavoniji Zagreb, 5. dec. o. V Slavoniji je že delj časa ustrahovala prebivalstvo ciganfka raz-bo jn i šk a tolpa. Oblasti eo pred tremi tedni organizirale zasledovanje teh rrvzb jnikov, ki imajo na vesti celo vrsto dznih vlomov in tatvin. Včeraj so orožn:ki tolpo obkolili v nekem gozdni pri Brebernici, obči-čina Sveta Klara v zagre/^kem srezu. Cigani so začeli na orožnike streljati. nakar »o tudi orožniki uporabili orožje V borbi so bili trije cigani ubiti, ostali pa so pobegnili. Samomor madžarskega pesnika Budimpešta. 5. decembra. AA. Eden izmed največjih sodobnih madžarskih pesnikov. Atila Josef. je včeraj izvrši samomor. Na majhni železniški postaji Malaton se je vigel pod vlak. Bil je star iele 33 feL Rim, 5. decembra. AA. Komunike, ki je bil davi objavljen o obisku predsednika vlade dr. Stojadinoviča, se glasi: Predsednik dr. Stoiadinovič prispe v Rim s svojim spremstvom nocoj ob petih na uradni obisk. Spremljata ga šef kabineta zunanjega ministra dt. Protič m tajnik pri jugoslovenskem zunanjem ministrstvu Ne-nadovič. Ugledne goste bosta na meji sprejela jugoslovenski poslanik na italijanskem dvoru Hristič m šef ceremoniala italijanskega zunanjega ministrstva. Ugledni gostje se bodo nastanili v vili Madama. Predsednik jugoslovenske vlade in ga Stojadi-novičeva bosta sprejeta od Nj. Vel. kralja in cesarja ter kraljice in cesarice, predsednik Stojadinovič bo nato sprejet od du-ceja v Beneški palači in od zunanjega ministra grofa Ciana v palači Chigi. NTa programu bivanja predsednika jugoslovenske vlade in gospe Stojadinovičeve je kosilo na dvoru, nato večerja s sprejemom v Beneški palači ki jo priredi duce ter kosilo pri zunanjem ministru grofu Cianu. Poleg tega je predvideno kosilo na poslaništvu kraljevine Jugoslavije. Ugledni gostje si bodo ogledali letalsko šolo v Guidoniji, vseuči-liško mesto, razstavo Augusteo in nova naselja v Littoriji. V Rimu ostanejo do vključno 8. decembra, ko še gospa in g. Stojadinovič z večernim vlakom odpeljeta v spremstvu zunanjega ministra grofa Ciana in ministra za ljudsko kulturo Alfierija v Milan. V Milanu si bosta ogledala najvažnejše industrijske naprave. Tam bo italijanski zunanji minister grof Ciano priredil njima v čast banket v vladni palači. Go- stje odpotujejo nazaj v Jugoslavijo 10. decembra. Beograd, 5. decembra. AA Ker bo predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič nekaj časa mudil v tujini, je bil imenovan za njegovega zastopnika notranji minister dr. Anton Korošec. Sprejem na meji Trst, 5. decembra. AA. Davi ob 10. je prispel v Postojno predsednik vlade dr. Stojadinovič 9 svojim spremstvom Na železniški postaji, ki je bila okrašena z ju-goslovent>k;mi in italijanskimi za« avami »o ga pričakovali jugoslovanski poslanik v Rimu Boško Eristovič, grof CoiKadini, šef italijanskega protokola, generalni konzul v Tis tu Vukašin iivotač, kj mu je predstavil zastopnike italijanskih oblasti. Ko je 6im-plonski ekspres prispel na postajo, je godba zaigrala jugoslovensko. nato pa italijansko državno himno Dr. Stoja linovič je z zastopniki italijanskih oblas>'i p-e.letfai častno četo in pozdravil italijansko zastavo. Po mali zakueki v kolodvoieki restavraciji je dr. Stojadinovič nadaljeval vožnjo v Rim. O čem bodo razpravljali v Rimu Bukarešta, 5. decembra. AA. Listi poročajo o potovanju dr. Stojadinoviča in navajajo v zvezi s tem {risanje italijanskega in drugega tiska. Med drugim citirajo poročilo agencije Havas. da bodo v Rimo razpravljali predvsem o gospodarskem sodelovanju, o problemu slovanske manjšine in o potrebi pouka v manjšinskih šolah. Sporazum s francoskimi obligacionarji srbskih predvojnih posojil Pariz, 5. decembra Po dolgotrajni pogajanjih, ki so bila ponovno prekinjena in preložena je prišlo končno do sporazuma med predstavniki naše države in predstavniki komiteja imetnikov predvojnih srbskih posojil, in ima glede anuitetne službe za ta posojila. Novi sporazum še ne pomeni definitivne ureditve" in velja za dve letu Podpisan bo 12. decembra hkratu z novo francosko-jugoslevensko trgovinsko pogodbo, ko se bo mudil v Beogradu francoski zunanji minister Delbos. Jugoslavija je, kakor znano, v letu 1932. uvedla splošni transfemi moratorij za anu-itetno službo zunanjih posojil. Še isto leto je jugoslovenska vlada pričela pogajanja z inozemskimi upniki, da enostranskemu si-stiranju plačil ustvari pogodbena osnova. Najprej se je pogajala s francoskim komi-! tejem obligacionarjev. Ta pogajanja so do-vedla do sporazuma, ki so mu pozneje pristopile tudi upniške skupine iz drugih držav. Po teni sporazumu, ki je stopil v veljavo 14 X. 1932., se je Jugoslavija obvezala plačati inozemskim upnikom zapadle kupove v celoti v vezanih dinarjih ali pa po želji obligacionarja 10 odstotkov v devizah in 90 odstotkov v tako zvanih 5 odstotnih funding obligacijah. Amortizacija je bila odložena za 3 leta. V septembru leta 1935 so se pričela zaradi obrestne službe nova pogajanja, ki so lani v januarju dovedla do novega sporazuma, po katerem se je Jugoslavija obvezala za čas od 14 X. 1935 do 13. X. 1937. plačevati 15"/o vrednosti kupona v devizah 55°/t v fund-nih obligacijah ostalih 30 procentov vred- nosti kupona pa se je zavzela vplačati ▼ posebni fond za amortizacijo obveznic s nakupom na borz L Že v septembru L L so se pričela nova pogajanja, ki pa do 13. oktobra t. L. ko je E otekel stari sporazum, niso prašla do za-ljucka. Novi sporazum predstavlja, kakor rečeno dveletni provizorij. Jugoslavija bo po novem sporazumu kot petletne obresti na obveznice 4 odstotnega posojila iz leta 1895 po 24 frankov na obveznice 5 odstotnega posojila iz leta 1902 15 frankov, na obveznice 4Vi odstotnega posojila iz leta 1906, 1909 in 1911 po 27 frankov, in na obveznice 7 odstotnega stabilizacijskega posojila iz leta 1931 30.50 franka. Pri pogajanjih so bile največje težkoče zaradi tega, ker so Francozi zahtevali, plačilo obresti v nedelvaviranih frankih. Novi sporazum predstavlja znatno zboljšanje za francoske obligacionarje, kor potrjuje tudi nagel dvig tečajev srbskih predvojnih posojil na pariški borzi. Tečaji teh posojil »o se od 1. septembra do 1. decembra dvignili za preko 50 odstotkov. Tako je notiralo 1. decembra 4 odstotno posojilo iz leta 1895. 325 frankov (za 500 frankov nominala) nasproti 232 frankom dne 1. septembra; 4 in pol odstotno posojilo iz leta 1909. pa je notiralo 1. decembra 312 frankov nasproti 205 frankom pred dvema mesecema. Jugoslavija se je vrhu tega obvezala staviti na razpolago za amortizacijsko službo na leto 25 milijonov frankov. Jugoslovenska plačila so vezana glede na tečaj franka s posebno klavzulo, po kateri velja sedanja relacija franka nasproti funtu. Papeški nuncij Pellegrinetti se poslavlja Zagreb, S decembra, o. Danes popoldne je prspeky Zagreb z beograjskim brzovla-kom dosedanji papeški nuncij v Beogradu, novo imenovani kardinal Pellegrinetti. V Zagrebu so mu priredili izredno svečan sprejem, h kateremu so se zbrali poleg zagrebške duhovšč ne z nadškofom dr. Ste-pincem na čelu tudi beograjski nadškof in skopski, ljubljanski, hvarski, križevački, splitski in banjaluški škof, dalje zastopniki oblasti ter številne organizacije Katoliške akcije in druge cerkvene korporacije ln ustanove. Trg pred kolodvorom je bil okrašen z girlandami žarnic, prav tako pa tudi ulice, ki vodijo do katedrale. Na pozdrav zagrebškega nadškofa koadjutorja dr. Ste-pinca se je kardinal Pellegrinetti zahvalil v daljšem govoru, v katerem je med drugim naglasil, da smatra Zagreb za katoliško trdnjavo. Kot papeški nuncij v Beo- gradu se je trudil, da po vseh svojih močeh brani katoličanstvo in s tem tudi hrvatske tradicije. Papež pa mu je naročil tudi skrb za one, ki niso v naročju katoliške cerkve, da bi bil zares en pastir in ena čreda. Hrvati so bili vedno na braniku katoliške vere in osmanski osvajalci nikdar niso prodrli na Grič in Kaptol. Tudi kot kardinal bo delal za katoličane v JugoslavijL Nocojšnjo prireditev smatra za manifestacijo zvestobe Petrovi stolicL Po pozdravu dostojanstvenikov v dvorni čakalnici se je razvila izpred kolodvora v katedralo procesija; na čelu procesije so se vozili škofje v avtomobilih. V katedrali je bil na to slovesni Te Deum. nakar je kardinal Pellegrinetti sprejemal čestitke v nadškofijskem dvorcu, kjer je bil zvečer njemu na čast prirejen banket. Fašizem v Španiji General Franco v vsem kopira ustanove italijanskega fašizma Burgos, 5. decembra. AA. Ustoličen je no-1 vega sveta španske falange, ki je po vsem svojem ustroju točna kopi;'a italijanskega velikega fašističnega sveta, je izzvalo dve iznenadenji. Svet je na prvi poslovni seji pooblastil generala Franca, da imenuje 12 članov sveta v odbor, ki naj pripravi novo ustavo. Franco je spočetka nameraval omejiti število tega ustavnega odbora le na šest članov. Poleg tega je general Franco imenoval za generalnega tajnika narodnega sveta Raymonda Queslo, ki je prišel šele meseca septembra iz ujetništva, ko so republikanci in nacionalisti ob nekt orll ki zameniali svoje uie^nike. Questa uživa velik ugled. V programskem govoru, ki ga I je imel pred mesecem dni, je izjavil, da mora sindikaUzem postati osnova za razmerje med delom in kapitalom v državi. Odločno je nastopil proti modernemu kapitalu in se zavzel za režim, ki bi onemogočil ustvarjanje finančnih dina°t;j in skupin. Kar se tiče monarhije je Questa dejal, da bo to vprašanje postalo aktualno šele, ko bo nacionalno sindikalistična država dograjena. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: V zapad-nih in severozapadnih krajih se bo vreme ponovno pooblačilo in bo ponekod tud nekaj dežja. Drugod bo nebo le deloma oblačno. Temperatura ae bo neznatno dvigru- »JUTRO« ponedeljska izdaja Ponedeljek, & XH J9SL Ob 25 letnici balkanskih vojn Nekaj razmotrivanj o zmagovitem pohodu hrabrih balkanskih vojsk Ljubljana, 5. decembra. Snoči je pod okriljem »Soče« predaval pri »Levu« prof. Vinko Sarabon o balkanskih vojnah. 3. t. m. je minilo 25 let, ko je bilo sklenjeno prvo premirje med vojskujočimi se balkanskimi narodi. Ta spominski dan je dal predavatelju priliko, da je poslušalce povedel v dobo pred svetovno vojno, ko so se krščanski narodi na Balkanu sporazumeli med seboj, da bodo skupno branili življenjske interese svojih držav Turčija, Id se je dolga stoletja šopirila na evropskih tleh, jiir. je morala biti trn v peti. Štiri krščanske države so se s svojimi življenjskimi potrebami zaman obračale na Evropo, da bi jim nudila pomoč. Ko so spoznale, da je ne bodo dobile, so ee. zatekle k samopomoči. Sklenile so 10. oktobra leta 1912. Balkansko zvezo ta začele z orožjem v roki terjati svoje pravice. Vsaka s svoje strani so Črna gora. Srir.ja, Bolgarija in Grčija prodirale proti jugu in potiskale Turke s tal, kjer sc v robstvu životarili njih rodni bratje. Prof. Sarabon. ki je p-epotoval domala vse kraje na naš^m jugu, kjer so se vršile ogorčene bitka, se ni mnogo zadrževal pri suhoparnih podatkih o poteku bojev, temveč je poslušalcem pred oči 1 razmere, iz katerih je zrasla nepremagljiva volja balkanskih narodo-" do svobode. Male države so pod vodstvom tvojih narodnih voditeljev posiavile v boj r a zmerno velike sile. Bojevniki so korakali proti Turkom brez sence strahu. 9. oktobra so Črnogorci pod poveljstvom kralja Nikole začeli napad na mestece Tuzi. Vojno nalogo so vzeli bolj po domače, vendar so mnogo opravili. Njih glavni smoter je bilo zavzetje trdnjave Taraboš. ki je bila ključ do Skadra. Po dolgih mesecih se je trdnjava predala — vzroki še danes niso natančno dognani. Srbi so pod vrhovnim poveljstvom teda-niega prestolonaslednika Aleksandra prodirali s štirimi armadami z izredno brzino proti iugu. V bitki pri Kumanovem, ki se je vršila 23. in 24. oktobra, so Srbi iz-vojevali največjo zmago v svoji vojni zgodovini. Naglo so potem napredovali proti Skoplju. 2e 28. novembra so dospeli do Jadranskega morja. V Liješu in Draču, ko so bili polni zaupanja, da se jim je naposled odprla toliko zaželena pot do morja, pa so izvedeli, da je bila tega dne priznana in razglašena neodvisnost Albanije. Evrot>-ske velesile so se ustrašile, da ne bi bili balkanski narodi, katerih pohod na jug je bil tako zmagovat, postali premočni in prenevarni. Po slavni zmagi na Kumanovem so Srbi poslali svoje topništvo na pomoč Bolgarom, ki so pod poveljstvom cara Ferdinanda izmed vseh štirih vojskuiočih se držav postavili največjo armado. S skupnimi močmi so zavzeli Odrta. Tudi Grki so opravili svoja Njih naloga je bila zavzetje Soluna. Dasi so korakali proti nasprotniku tako rekoč, kakor bi bili šli na sprehod, ker niso nikjer naleteli na odpor ki so Solun zavzeli brez boja, je vendar njih mornarica, kateri turška ni bila kos, opravila veliko delo, ker je branila Turkom prevoz moštva preko morja. Turško vojsko je reformiral sicer nemški paša von der Goltz, ki je trdil, da turške vojske balkanski narodi ne morejo premagati, toda zgodilo se je drugače. Dasi je bil turški vojak znan kot skromen in se tudi ni strašil boja, je bil vendar premagan. Precenjevali so njegove sile, ki niso bile kos združenim balkanskim narodom. Po zmagovitih bojnih pohodih je bomeni' pravega zedtajenja vseh naših bratov. Predavatelju prof. Šara bonu se je zahvalil za njegova izvajanja načelnik predavateljskega odseka dr. Ražem, ki je vo-zval poslušalce, naj se kot zavedni Primorci udeleže v četrtek ob 20. uri recita-ciiskega večera, na katerem bodo nrimorski literati dr. Ivan Pregelj, dr. Igo Gruden, Josip Ribičič, dr. Vladimir Bartol, dr. Bogomir Magajna, Ciril Kosmač, Janko Samec ta Stano Kosovel brali svoja dela. Kaj pomeni radarski „Skok čez kožo" Akademski klub montanistov priredi 7. t m. na Tatoru svoi tradicionalni »Skok eez kožo«. To bo že deseti, zato jubilejni, kajti prvi se je vršil v Ljubljani že v L 1&24, ko so ga prinesli k nam naši slušatelji rudarstva, po večini sami Bosanci, kd so do takrat študirali na visoki rudarski šoii v Pfibramu. Marsikoga bo gotovo zanimalo, kaj pomenijo besede >Skok čez kožo« in kaj naj prav za prav predstavlja ta stari rudarski običaj. »Skok čez kožo« ima svoj globlji pomen in je tesDO zvezan z zgodovino razvoja rudarstva 2e v srednjem veku je bila potrebna delavcu, ki je hotel postati rudar in ki je moral biti kot tak za svoje delo kvalificirani, izvestna učna doba. Po dokončani učni dobi se je razglasitev delavca za rudarja izvršila po natančno predpisanem obredu. Na ta dan eo se zbrali okoli šahta (jaška), ki je bil tedaj mnogo ožji od današnjega, vsi rudarji da ti prisostvovali tej slovesnosti. Delavec, ki je dovršil predpisano učno dobo, je skočil preko tega šahta, nato pa mu je najstarejši rudar oj>asal rudarsko kožo in vsi ostali so nato čestitali svojemu novemu tovarišu-rud ar jtu, ki je šele s tam dejanjem postal pravi član »črne bratovščine«. Ta skok preko šabta, ki ga danes zamenjuj e naš »Skok čez kožo-?. je simbolično predstavljal vse mogoče nevarnosti, ki stalno spremljajo vsakega radarja pri njegovem fcul.-m delu v zemskih globinah, v neizmernem kraljestvu podzemskega boga Plutona. Skok čez šaht se je simbolično prenesel tndi na vse rudarske visoke šole in se je razvil kakor že omenjeno v »Skok kožo*, ki obstoji danes v tem, da gTedo vsi monta-nisti-novinci, ki skačejo na večer prad to prireditvijo v rudarskih uniformah in z rudarskimi svetilkami jx> mestiu in prepevajo rudarske pesmi. Med potjo se ustavijo tudi pred univerzo, kjer zapojejo rudarsko himno ter se nato napotijo do mesta, kjer se vrši ta slovesnost Preden montanist-novinec skoči preko rudarske kože, ki jo običajno držita dva najstarejša navzoča rudarska inženjerja, pove svoje življenjsko geslo, nato pa mu boter opaše kožo, mu čistita, da je s tem postal pravi rudar. Zatem mu čestitajo še rektor univerze, dekan tehniške fakultete, predstavnik rudarskega oddelka in vsi navzoči predstavniki rudarske industrija. »Skok čez kožo< je pri nas običajno združen e proslavo rudarske zašeitnice sv. Barbare. Udeležijo se ga po možnosti rudarski inženjerji in predstavniki rudarske industrije iz vse države, tako da lahko rečemo, da je »Skok čez kožo* ne samo največja radarska proslava, ki združuje našo starejšo in mlajšo generacijo, temveč je to tudi rudarska manifestacija, kjer odjekne od Kra-kova in Pribrama. pa tja do bele Ljubljane naš krepki: »Naj živi nam rudarski stanl-z M. S. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ali nosi Miklavž tudi po hlevih LJubljana, 5. decembra. Pred dnevi smo poročali o bedni družini brezposelnega brivskega pomočnika, ki je na pragu najhujše zime ostala brez strehe na cesti, pa je na koncu našla skromnega, zasilnega zavetja prt dobri gospodinji v štepanji vasi št. 14, ki je možu, noseči ženi in njunima otročičkoma, izmed katerih je sinu 6 let in hodi že v šolo, hčerki pa komaj 17 mesecev, svoj hlenr odstopila za bivanje. Opisali smo ves obup očeta in matere., ki mesece in mesece begata po vsej periferiji Ljubljane tn iščeta stanovanja svoji družini, a ju povsod neprijazno odslavljajo samo zato, ker nista družina brez otrok, kakršna je najbolj pri-lj-uDljena v tej naši dobri katoliški deželi, temveč se mamice držita dva nedolžna črvička za krilo. Dejali smo že kar naprej, da pišemo o stvari zgolj kot kronisti, ker vemo, da v tistih, ki bi bdli že po svojih fmkcijah tn pc svoji mvno izpovedovs -.i | morali dolžni priskočiti v takih primerili j na pomoč, že zidaima.j ni več živega srca. ' Na naš čir .nek se je v resnici odzvalo samo dvoja, troje dobrotnikov, od katerih je neka gospa oddala za/vitek odložene ohle-keke za siromašno družino v našem uredništvu, drugi pa so se sami potrudili v Stepanjo vas, poiskali hišo št. 14 in osebno obdarovali prebivalce h>v». Nismo pa še čuli doslej, da bi se bil za družino pozanimal mestni socialni urad, ki je prvi poklican, da brez odlašanja pomaga spraviti srarr.oU. Ljubljane s sveta. Se več — družina v hlevu je prav v času, ko je izšlo naše poročilo, imela priliko-na lastni koži vnovič okusiti, kako modra in plemenita je v našom mestu Skrb za najbednejše. Na svojem beganju za pripravnim kvartirjem je mož nekje naletel na skromno stanovanjce, Id se te dni izprazni in hišni gospodar bi ga bil jad odstopil nesrečni družini. Toda mestni gradbeni urad se je bil odločil, da se mora hiša v maju zaradi nekih novih gradenj podi eti, in zato gospodar stanovanja ne sme več oddati. Taiko bo merala družina še vso zimo prebiti na mrazu in trohnobi. V hlevu se je sicer nekoč zdavnaj rodil božji sin, a kolikor vemo o Miklavžu, nima navade noeti darov po hlevih, ker prostodušni nebeški dobrotnik tam najbrž ne pričakuje ljudi, a kaj šele majhnih, od vsega sveta pozabljenih otrok. Zato pišemo tele vrstice tistim dobrim ljudem, ki poznajo Miklavža in jih prosimo, na.j ga opozore na štiri ljudi, possbej še na 6-lei-nega fantiča in 17 mesecev staro dekletce in njuno nosečo mater, in naj ga skušajo pregovoriti, da ne pojde mimo hleva pri hiši v štepanji vasi št. 14 Naj bo ta prošnja preizkušnja našemu mestu, ali v njem še baje kaj dobrega srca. Točno plačaj »Jutru« naročnino Varni *volce?n zavarovalnino Roparski napad sredi noči Litija, 5. decembra Včeraj je pritekel močno prestrašeni posestnik Janez Pišek, ki je zaposlen pri tovarnarju Knafliču v šmartnem, v Litijo in je povedal, da so imeli ponoči v hiši roparje. Piškova domačija, po domače pri žanetu stoji v Kostrevniški dolini prav ca samem. Vsi Zanetovi so bili že v trdem snu, ko jih je prebudil šunder okrog hiše. Gospodar je vstal, prižgal luč in stopil k vežnim vratom. Tedaj pa so navalili nanj neznanci. Oddali so devet strelov tel so razbili vsa okna na hiši. Gospodar in domači so se prestrašili nenadnega napada in so se skrili na podstrešje. Po-nočni roparji pa so v dobri veri, da se jtaa ne bo nihče več postavil v bran, vdrli v hišo in jo oplcnili. Janez Pi&ek, ki je blagajnik pri gasilski četi, je opazil zjutraj, ko se je vrnil v sobo, da so mu odnesli tudi blagajno, v kateri je imel efareg 2000 dinarjev. Kaikor izpovedujtrjo Zanetovi, Je bila med napadalci četvorica aJS petorica moških. Dva ali trije so vdrM v hišo, dva pa sta ostala na straži in so ju domači opazovali skozi podstrešno lino. Vsi napadalci so imeli s seboj električne luči, s katerimi so si razsvetljevali pot. že na vse-j zgodaj je odposlal komandir g. Baum-j kirehner več patrulj na zasledovanje. ! Orožniki so ugotovili, da so v petek pi-' li v šmarskih gostilnah štirje n. znani mo-! ški. Malo prej so koračili skozi Kostrev-niško dolino in z nekaterimi domačini navezali razgovor. Zjutraj je seveda manjkala za zločinsko četvorico vsaka sled. Orožniške pat»ulje pa so takoj krenile proti Dolenjski, kamor so se najbrže napad lei izognili. Smarčani sklepajo po njihovi govorici, da so z dolenjske stranL Miklavž hodi na Dravskem polja v spremstvu kurentov £den izmed najbolj priljubljenih mož svetniške garde je sv. .Miklavž. Nje.g-o. ega prihoda se vesele otroci in odrasli, kajta znamenit svetnik z dolgo belo brado prinaša vsakemu svoje. Povsod se mu priporočajo in ga časte na svoj način. V nekaterih krajih poznajo samo še preostanek prihoda 6v. Nikolaja. Na večer pred godom tega nebeškega dobrotnika nastavijo ofcioci na okna prazne krožnike, zjutraj pa n jdejo krožnike polne darov, ki jih je p inesel debri svetnik, ko je sTedi noči obisk 11 vas. Na Dravskem polju, posebno v okolici Ptuja, je posebno močno razvit kult če-ščenja sv. Miklavža, kateremu na čast je eezidanih mnogo cerkva, in kapelic Sveti Miklavž je že od nekdaj iskren zaščitnik brodarjev in eplararjev. Torej ni čudno, da je ljudem, ki dnevno brodarijo jx> deroči Dravi, prav ta svetnik tako priljubljen. Nikjer drugod se niso tako dobre ohranili še razni poganski običaji, na primer pustni kurenti, ki so za te kraje nekaj karakterističnega. Miklavževe ceremonije so iz novejše krščanske dobe, vendar zasledimo v njih mnogo poganske primesi. Vaška deca že ves mesec prej s skrbjo .-prašuje. odkod neki bodo to leto prišli ev. MiUavž in njegovi spremljevalci. Sele nekaj dni pred mi-klavževim večerom ee razve po vasi, da je bv. Miklavž napovedal svoi prihod in da se bo oglasil le pri nekaterih. Pri vetjih posestnikih ee na ta večer zbere ljudstvo k luščenju bučnic. Gospodinja jih pripravi pceebno dosti, kajti mnogi, ki se jim ob drugih večerih kaj rado dremlje, pridejo ta večer luščit samo zaradi Miklavža. Navada je, da mlaiikia posede okrog miae, a starejši se držijo j>eei. Luščači bučnic eo veseli. Med mladimi je smeh, 2 mei starimi se čuje modrovanje. Vsi pa nestrpm pričakujejo Miklavževega prihoda. Deca skrbno ponavlja g težavo priučene mo
  • v:ce in kar drhti. Fantje od 14 do 20 let sedijo med dekleti in junaško zatrjujejo vsak svoji oboževalki, da letos pač ne bodo molili. Čeprav pridejo sami hud;či iz pekla. Bilo bi jih sram moliti pred Miklavži, ki so ve" dar njihovi starejši prijatelji k »te ali pa sosedne vasi. Dekleta 66 posmehujejo smelim besedam dobro vedoč. da bo marsikateremu junaku zmanjkalo sape, ko ga bodo resno prijeli Miklavževi eksekutorji. ki ne prizaneeejo nikomur, niti starejšim dekletom. Ko ee dozna. da prihaja Miklavževa družina. pograbi gospodinja že zluščena jedrca z mize. kajti pričakuje se. da pri izpraševanju ne bo šlo vse gladko in da bod" stopili krepko v akcijo tud*' ku-enti, ki bodo prevračali mize in drugače rastopali. Ob prihodu se Miklavži ustavijo pred hišo fvse Miklavževo spremstvo 6e imenuje Mi klavK") Skozi okno pogledajo le etra?ne glave kurentov in parkpljna. To je strah! Sv. Miklavž pošlje k hišnemu gospodarju svojega kaplana, ki izprosi dovoljenje za vstop Miklavževe družine m nemoteno izpraševanje. Miklavži prikorakajo v sobo, in sicer po točno predpisanem v sitnem redu. Prvi je kaplan z dvema ministrantoma. Za njim vstopi župnik, prav tako z ministranti. Oblečeni so kot pravi mašniki, od-nosno strežniki Osebe za te vloge morajo biti skrbno izbrane. Posebno kaplan mora dobro pridigovati in dobro poznali krščanski nauk. Župniku ni treba posebnih zmožnosti. Jc po navadi debelejša oseba, ki se zna spodobno smehljati. On je posredovalec mej kaplanom in Miklavžem. Za župnikom se primaje v sobo v škofa oblečeni sv. Miklavž. Njegova posebnost je. da mora biti posebno visok in mitra mu mora segati do stropa. Za to vlogo ep izbere najdaljši fant v vasi. Razume se, da Miklavžu ne sme manjkati častitljiva brada. Ob strani škofa pa 310 angeli in še posebni nosilec koša z darovi. Po navadi je teh darov jako Malo. kajti nd navada, da bi darove kupili starši za svoje otroke, temveč si morajo darove ob svojih stroških priskrbeti Miklavži sami. V košu je torej nekaj jabolk, suhih hrašk, največ pa narezane koruznice. ki ima videz sladkorčkov. Le če gredo Miklavža v drugo vas. hočejo biti včasih posebno imen:4ni in oskrbe se e pristnimi sladkorčki. K Miklavževem v širšem smehi spadajo še nosilec škofove palice, njegov osebni tajnik in še nekaj svetih mož. Med tem ko vs t oni jo pobožn jaki v sobo. ostanejo v ve?i Miklavževi pomagači: to eo kurenti in ipa parkelj. Kurenti so po navadi trije; oblečeni eo v svoje znane puetme uni- ^S/cefc čez tcoio V tcrc/e cb StC. uri ffCt UODOfll Maribor preko nedelje Maribor, 5. decembra Miklavževo je veselo razgibalo mariborsko življenje. Snoči so bili vsepovsod lepo obiskani Miklavževi večeri z obdarovanjem starih in mladih. Posebno uspelo obdarovanj 2 je bilo v Mariborskem dvoru, kjer eo stalni gostje resta--a!terja Adama Črešnarja preživeli lep večer. Restav-rater Crešnrr je namreč kot prvi v Mariboru uvedel obdarovanje vssh onih, ki imajo nikogar, ki bi poskrbel 7« primerno mi-klavževsko obdarovanje. Danes popoldne in zvečer 90 ee po raznih mariborskih in periferiji ih lokalih mikla»žev2nja s pestrimi sporedi nadaljevala. Krasen decembrski dan Je današnje svečano mikla^ževeko razpoloženje še bolj povzdignil. Posamezni ljubitelji Pri rodu so tudi danes uveljavili svojo tradicijo s roho-dom iz Maribora, vendar pa je bila miklav-ževska tradicija močnejša in so .Vlarijx>rča-ni do večini posetili "azne miklavževske prireditve, med katerimi je bila posebno lepa obdaritev sokolske cece v lutkovnem gledališču tukajšnjega maiiona^a Sokola. Pivkova sokolska družina je snoči proslavila prvi december in je to proslavo združila z družabnim večerom, ki ga je priredila na fast rol« j.a rezerrne oficirje t voja-niči kralja Petra. Prvodecem- brrfro proslavo je otvorO orkester >T>r*ve< s eokok*ko koračnico, nato oa so zavzeli društveni funkcionarja Sokola I z župnim eo-kolskim praporom svoja mesta. Starosta Mo-horko je uvodoma prisrčno pozdravil na-vzočnega poveljnika šole za rezervne oficirje podpolkovnika Gaščiča Stjepana. zastopnika mariborske sokolske župe Lenarta, zastopnika matičnega Sokola Preloga in ostale. Po ljubki d aklamaciji E_ ne Smoletove je obrazložil pomen državnega praznika društveni prosvetar Rudež. Sledila je d^kla-maciia naraščajnika Crtalloa in lepo izvajana »Češka beseda« naraščajnic Po nekai solističnih spevih Dovjaka so prejeli Sc^oBt diplome ko» odlikovanja. ^ ov^je aastope na raznih takmah. Starosta je nato iaobl:'J-til novo člaixStvo in je bila prisrčna slovesnost zaključena z vseslovansko himno »Haj Slovani c Po oTicietiem detn se Je razvil ▼ nabito polni telovadnici vojašnice kralja Petra animiran družabni večer. Sita življenja • • • Na Vodnikovem trgu 4 eo našli nezavestno 261 etno Kristino P. Pozvani mariborski fešervalci so ugotovili, da je zaužila večja količino veronala. Odpravili so jo v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer je v noči na nedeljo podiiegla. Vzroki samomora niso ni. Sin Je umorit očeta Preden ga je usmrtil, fe sirovež prisilil 92 Setnega očeta, da je poljubil kol Varaždin, 5. decembra Strašen zločin je bil te dni izvršen v Gns-baševu pri Klan jen. 451etni posestnikov sin Janko Grah v Graševu je bil znm kot naprav]jivec in pijanec. Zato .ie neprestano terjal -denar od svojega 92 letnega očeta. Tome, ki mu ga jsa ni bctel ®merom dajati, kar je dovedlo pogostokrat do hudih prepirov. Usodnega dne je prišel Jamko pijan domov in zahteval od očeta, naj proda koe zemlje, češ, da se bliža božič, ko bo treba več denarja pri hiši. Skrbni oče je seveia ta predlog odklonil, ker je pač vedel. r"a je dkšal sinu denar samo zaradi pijače. San se je za. vol jo odklonitve začel razburjali. Med prepirom pa je nenadno zaikl«nil vrata in začel očerta (pretepati. PograMl )e velli: kol in zapovedal očetu, da ga poljubi ia da naj se nato priporoči Bogu, češ da bliža zadnja ura. Sirovi sin je na-t.o začel uirihati po starem moža. Ker je oče med tem res molil, je trn sina še bolj razbeenilo. Vrsrel je očeta, na tla in nsanriral po njem s bežkimi čevlji. Na vpitje eo prihiteE "na pomoč. aoeorH« m razbili vrata. Bilo pa je že prepozen. Stari mož je imel še samo toliko moči, da je povedal, kaj ee je zgodilo, nato pa r* izdihnil. Nesrečnik je imel zlomljenih 11 reber, levo roko in obe nogi ter izbirah ne*-kaj zob. Sirovečra morilca eo zapri? ^ eo ga včeraj izročili sodišča v Varaždin a. Kod vse je hodil ljubljanski Miklavž Ljubljana, 5. decembra. Nikjer ne gorijo več luči. Za zastrtimi okni utripajo majhna srca. Oči dolgo zro skozi temo proti oknu. Ali je še daleč? Morda se bo prav zdajle sklonil svetnik nad čeveljček in položil nanj svoje darilce. Od vrat do vrat. od okna do okna hodi nocoj ta božji svetnik. In jutri zjutraj... Deček tu sredi mesta bo našel lepe nove sanke, pakete sladkarij, poslikano knjigo. Deček nekje v predmestju bo žalostno strmel na vlažna okna. Tudi on pozna povest o Miklavžu, ki ljubi dobro deco in ji prinaša darove. Toda v predmestju se nikdar nobena povest ne uresniči. Na Miklavževem sejmu pojejo šibe in korobačL Med stojnicami sc preriva vesela mladina Snoči je hitel sveti Miklavž proti Tromo5tju. Mudilo se mu je. Naročili so ga v Šentjakobsko gledališče. Prosili so ga, naj pride točno, igrali bodo Kranjčev »Skedenj«, ne bo mu žal, če bo še ujel kakšen prizor. Ura na mestni hiši je kazala nekaj minut pred dvaindvajseto. Gledališče je bilo polno, pravkar je sentimentalni Andrej zaigral na svojo novo violino, kar se vrata skednja široko odpro. zašije svetloba in sliši se samo Petrov jecljajoči glas: »Kaaj.. pppa. . jjje . . to?« Miklavž pa vljudno pozdravlja igralcc tn gledalce in potem deli darove. Sinica dobi steklenico žganja, Miha prstan. Peter... ta pa... prinesli so jo v košu. pravo, živo Spelo, prav tako grdo m šepavo, kaxor je Peter sam. Nič čudnega torej, da dela tako kisel obraz. Tudi gledalci dobijo majhne darove, potem mora svetnik naprej. ★ Dvorana na Taboru danes popoldne je bik polna. Spredaj so gorele zvezde nad oblaki. Na drugi strani ognjeni plameni. Zdaj bi moral biti že tu. A bog ve kje je vse hodil od »noči, odkar nas je zapustil v Šentjakobskem gledališču. Bil je v Šiški, kjer je obdaroval Sokoliče, danes ga pričakujejo tudi gojenci-srednješolci pri »Kne-ginji Zorki«. Pa se je zavesa razgrnila. Priskakljali m angelčki. Za njimi se je prirežal črn parkelj. Potem je prišei Miklavž in takoj j« spoznal vse dobre otroke. Prinesel jim je darov. Toda ni se mogel muditi dolgo. V gledališču je obljubil, da kmalu pride. Ko sta mlada princeska in pastirček blodila po gozdu. je nekdo zaklical iz dvorane: »Prav kar je šei čez Gradišče!« Na odru se jo zasvetilo. Vrata dvorane »o se odprla in. vstopil je nebeški svetnik. Čez vso dvorano so mu mahale roke malih prijateljev. Z* njim so se suvali parkeljni. Po vsej dvorani je zvonilo kakor med veliko mašo. Polne košare darov je prinesel. Majhni ob-darovanci so plašno stopali na oder. Saj je sveti Miklavž pokazal knjigo, v kateri so napisane vse pregrehe in hudobije tega sveta. Tudi tu s« ni mogel muditi dolgo. Pričakovali so ga v Trgovskem domu. Vsa dvorana polna mladih fantov in deklet, Res, tu je moral imeti velike in hude par-keljne, da »o lahko krotili to razposajeno mladost. Bili so res tako hudi, da je Miklavž komaj opravljal svojo dolžnost Včasih je moral posredovati, da je obdarovanec sploh lahko prišel do darila in odnesel celo kožo. Po dvorani sta kar odmevali žvižganje in ropotanje z verigami Daleč je od Trgovskega doma do gluho-nemnice. Tudi tam so ga nocoj pričakali. Zelo se je morai podvizati, da je obšel vse svoje prijatelje. Ulice so bile zvečer zavite v goste meglo. Medlo so svetile luči ob pločnikih. Č« foime. Le v rokah imajo tokrat namesto palic, ovitih v ježevino. debele verige. Vrhovno komanio nad kurenti vrši sv. Miklavž. On jih kliče v sobo in jim daje na-loge. V družbi kurentov je tudi hudič. Orno je oblečen in ograjen z mrežo. Ta je prav za prav samostojen organ, ki ne spada niti pod oblast kurentov niti ev. Miklavža. Za svoja dejanja odgovarja eamo poglava.ju pekla. H-udič pa 6e nikakor ne kreta popolnoma samostojno. Prideljena mu je neka v belo oblečena duša iz pekla, ki gačvrs o drži na dolgi, iz slame spleteni vrvi. Če bi ee namreč hudiču 'cola popolna svoboda delovanja, »potem bi on v evoji nagonski vnemi poškodoval marsikatero pravično bitje naše solzne doline. Kroti ga omenjena duša, ki pravično epoznava, kajti tudi sama je nekoč živela na tem pobožnem svetsi. Ko so vel sveti možje na svojih mestih, zapove kaplan popoln mir. Po navadi zaleže že prva beeeda in fudi v veži prestane rožljanje verifr. Miklavževa družina ee po-križa, nato pa kaplan prebere sveti evangelij. ki je po navadi duševni produkt vseh nastopajočih Miklavžev. To berilo «liči nekaterim poglavjem svetega pisma »'are ta-veze in pri njem dekleta kar zardevajo. Sledi kratka pridiga, ki jo tudi opravi kaplan. Dostikrat so take i>ri'%r prav zabavne in poučne. Niih vsebina je odvisna od kaplanove duhovitosti. Omeniti je. da vlogo Miklavževega kaplann e-I"mijo po navadi taki fantje, ki so že bili kje v svetu. Središče in jedro vseea miklavževanja pa je izpraševanje krščanskega nauka,. Tudi to izvršuje kaiplan. V izrednih primerih, kadar kaplanu ni jasna kaka dogma aH kadar mu kdo izmed navzočih stavi vprašanje, na katero ne ve odgovora, pomaga razvozlati vo^el župnik in morda sam sv. Miidavž. Najprej eo izprašani otroci, ki odgovarjajo boječe in spoštljivo. Pred izpra-ševalno komisijo pa pridejo tudi starejši, tako fantje kakor dekleta. Ponavadi n« gre vse gladko. Marsikateri fanta lin hoče biti pneeben junak, odreče molitev ki s svojim odgovorom razžali kaplana in vse njemu nadrejen« svetnike. Celo Miklavžu je nerodno in za^ kašlja. Toda avtoriteto je treba varovati in, če je treba, vzpostaviti. V sobo pridir-jajo kurenti. Nastane splošno jokanje otrok. 6meh in cviljenje deklet. . Marsikateri ki ee '}& doslej junaško držal, s "-okorno prizna evoj greh in ponižno moli. Kurentov pa niti molitev ne p-ane. Hočejo svojih žrtev, katere vlečejo med prerivanjem proti vratom. Med takimi kurentovimi žrtvami »o ponavadi buli nedolžna bitja, ki še sploh n;so imela prilike odgovarjati na vprašanja Miklavževega kaplana. Župnik in kaplan sicer posredujeta, a zaman. Šeie ko izpre-govoii Miklavž in odločno zapove kurentom. naj ee [>obero h sobe. iprisluhnejo tudi ti. Izpuste vee, ki eo jih že imeJi v svojih verigah in med rjovenjem zapraste sobo. Izpraševanje ee nadilmje. Na vTetl so dekleta. Tem stavlja Miklavžev kaplan razen p+rot?o verskih vprašanj tud: življenjske. dnevno upom bi j i ve naloge Toda dekleta se hif.ro 7,nn idejo in ob njihovih odgovorih se amehjjajo vsi iz Miklavževe dru- »JUTRO« paneHeflsEa IzSaJi * žctdnje faettsfco HoCo £71 (p V jesenskem podsaveznem prvenstvu preo staja samo še srečanje med Marsom in Slovanom, ki se bo odigralo spomladi — Hermes je nepotrebno izgubil eno točko Tudi v posaveznem prvenstvu smo srečno dospeli do zadnjega jesenskega kola. Sedaj t »od o šli tudi naši podsavezni ligaši na »prvenstveni« odmor. Ta odmor pa naj bo v resnici le »prvenstveni«, ker pričakujemo od naših agiinib moštev, ki se borijo za naslov podsaveznega prvaka, di do prihodnje prvenstvene tekme ne bodo počivali na svojih lovorikah, temveč da bo do skušali tudi preko zime nuditi našemu nogometnemu občinstvu kako lepo tekmo, svojim igralcem pa priliko, da si vsaj -hranilo svojo kondicijo. Docela končano pa jesensko prvenstveno tekmovanje vendarle še ni. Zaostala je še ena tekma, namreč med Marsom in Slovanom, ki pa se bo odigrala spomladi. Kljub tema pa so tablice jasne. O njih bomo še spregovorili v običajnem pregledu o nedeljskih tekmah, ki ga bomo objavili v torkovi številki. V naslednjem poročila o nedeljskih tekmah: Bratstvo—Svoboda Z : O (2 S 9) Na dobrem terenu igrišča Ljubljane sta se trudila Bratstvo in Svoboda, dE iz tega srečanja izbila korist zase. Jeseničani so bili uspešnejši, kar je po poteku igre povsem v redu. Odnesli so dve piki oni Svobodi, ki jih je v prvi tekmi na Jesenicah tako neusmiljeno pregazila s 7:1, ter se tako vsaj skromno maščevali za takraten veliki neuspeh. S prirastkom teh dveh točk so Jeseničani dokončno prekoračili mejo opasnosti. tako da sedaj lahko mirno snujejo in razvijajo načrte za oodoč-nost Jeseničani so postavili v celoti boljše moštvo v polje. Zadela jih je smola, da so že kmčdu po začetku zgubili levo krilo, pa so neglede na svojo okrnjenost junaško vzdržali do konca in še zabili dva efektna zgoditka. Dokier jim je bil napad kompleten, je lepo razvijal napadalne akcije, lz katerih sicer ni rezultiral noben uspeh, pa se je dalo naslutiti, da bo sčasoma le prisilil Svobodino obrambo h kapitulaciji. Z izločitvijo levega krila se je napad zdrobil in ni mogel več v prejšnjo povezanost. Prevladovala pa je jeseniška krilska vrsta, v kateri je zlasti zelo prevdarno in taktično igral Zavrl; tudi desni krilec je bil dober. Ožja obramba je zadovoljila. Vratar ni imel mnogo posla, opravil pa ga je zanesljivo. Odločen v startu je desni branilec Knific. Svobodaši so zopet nastopili oslabljeni, brez nekaterih svojih bolj prominentnih igralcev. Dasi so večino igre igrali s številčno premočjo, jim ni uspelo, da hi iz Vitke izbili pozitiven rezultat. Precej za- uge za neuspeh ima srednja vrsta, ki se je kar zgubila in je zlasti ofenzivni del svoje naloge povsem zanemarila. Obramba ni bila slaba, Sinkule, v ostalem eden od najboljših Svobodašev, je neumorno in dobro čistil celo vrsto kočljivih situacij. V napadu so Svobodaši zanemarjali desno krilo Slambergerja, svojega najboljšega napadalca. Ostali napadalci so igrali sicer ostro, toda brez potrebne odločnosti in pcevdarnosti. Dvajset minut je valovila igra, ne da bi privedla do kakega rezultata. Tedaj pribori levo krilo Bratstva Markelj strel s kota in jo pri tem izkupi, toda žogi s kota spremeni Trifunovič smer in se znajde v mreži. Kmalu zatem je uspešen Crno-boii, ki poviša na 2:0. Igra je do konca polčasa odprta in ostane ista slika tudi v drugem delu igre. Od časa do časa prevladuje na trenotke eno, pa drugo moštva bilo je tudi dovolj šans pred obema goloma, da bi se rezultat še bistveno mogel spremeniti, toda ostane do konca 2:0. Sodil ie dobro g Dorčec V predtekmi je rezerva Ljubljane, v kateri je igralo nekaj ligašev, spravila Grafiko z 3:1. Jadran—Slovan 5 : 3 (2 s 1) V Trnovem sta odigrala gornja kluba zanimivo in napeto tekmo. Sicer ni šlo Trnovcanom za mnogo, njim je le do situ-acijskega prerivanja, pa so le hoteli popraviti nerodnosti, ki so jih zadele v zadnjem času. Nasprotno gre Slovanu za kožo. Tako je prišlo do srditega spopada, ki je dal celo točo golov. Jadran je imel zelo dobro obrambo, čeprav je prejela tri komade. Dva od treh golov gresta na račun stranskega krilca fcn i !— »1___>m, iine. Celo Miklavž zadovoljno kimlje in pozorno ogleduje naravne talente. Le z molčanjem Miklavž nikakor ni za lovoljen, kajti ne pozna pregovora, da ženske že z molkom pritrdilno odgovarjajo Ho6e besed ic zato kliče ob potrebi kurente, ki pač vsaki pridejo do živega, in potem je besed še preveč. Po končanem spraševanju izpregovori nekaj splošnih besed Miklavžev župnik. Pohvali one. ki so se izkazali z znanjem, in graja tiste, ki ne smatrajo veronauk za najvažnejši predmet v katerem je treba biti najbolje podkovan. Naposled ministranti razdele darove, ki sestoje v jestvinah. Jabolka iD hruške n rešujejo na mizo in med otroci nastane tekma. Kdor je močnejši in spretnejši, ta dobi več. Znanje molitvic torej ni nič pomagalo. Miklavž in njegovi nato odidejo. V veži se se^tanejo 6 kurenti in pa parkeljnom. Tu Miklavž Da kratko referira o izvršenem spraševanju in ca kurentom navodila za nadaljno postopanje. Predvsem jih opozori, nad Kom 6e naj zdivjajo in kdo zasluži njihovih pesti. verig in mrzle vode Kurenti brž gredo na delo. V sobi postanejo absolutni gospodarji. Premetavajo se. skačejo. prevračajo stole jd izbira jo si žrtve. Posebno dekleta co jim pri srcu in po vsej sili jih hočejo čLm več spraviti v vežo. Silen vrišč. jok. smeh. molitve m kletve se slišijo vse povprek. Le s težavo spravijo kurenti koga iz sobe. Tudi v veži postopajo s svojimi žrtvami na svojstven način. Zlasti dekletom ne dado mira. Fantaline in posebno energične in zaslužne amaeonke pa kaznujejo na poseben način. Olmeeejo ;"h namreč do studenca in jih v koritn ^kopljejo. Biti ckomn v mrzli ffttrienčniel Ovna, ki je sam usmeril dve žogi v lastno mrežo. Sicer pa se je obramba z vratarjem na čelu krepko držala, in to proti Slovanovem napadu, ki je bil najboljši del v moštvu. Požrtvovalen je bil Marolt v krilski vrsti, zelo dober tudi Fajon v desni zvezi. V celoti je bilo moštvo v ostalem precej homogeno in je serviralo užitno igro. Slovanovci so imeli za seboj še nedeljski polovičen uspeh proti Hermesu in so se začetkom igre zagnali v stvar, kakor da bi hoteli ponoviti podvig tudi proti Tr-novčanom. Pa so v njih trčili na odličnejšega nasprotrika. ki se ni dal spraviti iz koncepta. Kmalu se je pokazalo, da v Slovanu ni enotnosti. Prodornemu in odločnemu nar>adu ni mogel nihče v ozadje pomagati. Krilska vrsta — kot da je ni bilo na terenu, obramba, v kateri je le branilec Grm postavni dobres?a igralca, je bila z vratarjem vred zelo šibka. V prvem polčasu je bila igra še precej odprta, dasi je potekala v znamenju rahle Jadranove premoči. V hipnem zaletu je Slovan iz prodora prišel celo v vodstvo, po Ovnovi zaslugi. Po tem neuspehu pa je Jadran prev7el precei iniciative in v smotreno grajenih napadih je do polčasa utegnil zenačiti in tudi pritegniti vodstvo nase. Potem pa je Jadran povsem prevladal, tako da so bili Slovanovci za dobre pol ure kar pregaženi. V lepih nanadalnih akcijah. med katerimi se ie Slovan obuono branil, se je vrsta Jadranovih uspehov stopnievala do .5:1 in se je že zdelo, da bo Slovan zopet doživel težko katastrofo. Toda kakor po čudu so se Slovanovci nenadoma zdramiil in za nekih deset minut pritegnili nase situacijo. Potisnili so nasprotnika v defenzivo in malo s srečo, malo iz lastnega zmanišali rezultat na 5-3. Sicer je bil v zadnjih petih minutah finish zopet Jadranov, ni pa prinesel nobene spremembe. Sodil je dobro g. Deržaj. Hermes—Reka 2:2 (1:0) šiškarji so zopet ob eno piko, s čimur so si mnogo poslabšali nade za dosego prvega mesta. Tokrat gre z guba važne pike izključno na račun pogrešene taktike Her-mesovega moštva, ki se je odražala v pretiranem igračkanju z žogo, po drugi strani pa v neumestnem pritisku na nasprotnika po Bervarjevi izključitvi, ko se Je vesoljna Reka zbrala v svojem kazenskem prostoru. S trenotnim odpiranjem igre bi se bile dale izdelati prilike pred reškim golom, ki jih v absolutni defenzivi Viča-nerv ni hotelo biti. Zelo zanimiva ta igra ni bila. Bila je tipično prvenstvena in so Hermežani od začetka počeli v stilu, kakor da bi hoteli nasprotnika naravnost pregaziti in mu nasuti v mrežo brez števila žog. Toda VičanI so kmalu parirali ta pritisk in uredili svoje vrste, tako da je igra krenila v smer borrbe dveh izravnanih nasprotnikov in dobila značaj povsem odprte borbe. Sredi polčasa so Hermežani dosegli svoj uspeh, ki je ostal do polčasa, toda Rečani bi jim jo bila skoro docela zagodli. Ne samo da so zenačili, prišli so celo v vodstvo 2:1 in je stal ta rezultat še tik pred poslednjim piskom Kmalu po začetku drugega polčasa je sodnik oddaljil z igrišča Bervarja od Reke in Hermežana De-rendo, toda Reka je bila s to odločitvijo mnogo bolj prizadeta. Posledica tega je bila, da so se Rečani umaknili v skrajno obrambo, tako se je borba spremenila v igro na en gol Rečani so odslej operirali samo še s prodori, ki pa so bili spričo slabosti šišenske obrambe, zelo nevarni. Tz prostega strela pride Reka po Slanini do zenačenja, najslabšemu reškemu napadalcu in sploh najslabšemu možu na poliu, Goli ju, je bilo pridržano, da iz nenadnega sunka naprej premaga Malica v drugič. Rečani so seveda ta rezultat obupno držali, imeli so priliko celo za povišanje. Na koncu ie le Brodnik, ki je med tem že poslal enajstko vratarju v roke, srečno potisnil žouša, ki ga že ob naskoku proti otrokom potegne nazaj. Pri fantih in med dekleti hudič ne opravi mnogo. Sam je in preslaboten. S posebno vnemo se hoče približati ženskim nogam. Pri tem jih dostikrat skupi, kajti dekleta, ki 60 še vsa besna zaradi nemoči proti kurentom, se zakade vanj in ga s pestmi obdelujejo. Tu pa tam mora priskočiti na pomoč uilx>gemu parkeljnu njegov spremljevalec in ga rešiti iz ženskih rok. Rjoveč od sramu ki jeze, da je dobil tako malo žrtev, zapusti h-udič krščansko hišo in z »dušo« pohiti za Miklavžem. V sobi se naposled pomirijo in znova začno luščiti bučnioe. Snovi za pogovoT je zdaj dovolj. Tudi zbadanj ne manjka. Za-ori zopet peseen, Pridejo fantje, ki so za letos opravili miiklavževanje. Prisedejo k dekletom, katerim kmalu mine jeza, in naposled eo kurenti še pohvaljeni, češ i taki morajo biti pravi, fantje. Kostanjevec Bogomir njem krilcu, zadovoljila sta oba stranska krilca, tako da je biia srednja vrsta najboljši del moštva. Ima gotovo vso zaslugo, da so Hermežani razvijali toliko premoč tekom drugega polčasa. Obramba je bila nesigurna, kar velja v prvi vrsti za Mali-ča, ki mu gre »zasluga« za prvi gol. Nerazumljivo, Rečani so nastopih kar s petimi juniorji. Tem bolj je remis za Her-mežane neslaven. Borili so se Rečani požrtvovalno, ali preko svojega znanja in svojih moči niso mogli. V celoti so spričo tolikega števila rezerv zaostajali za Hermežani Dobra sta bila Legat in Jež v napadu, prav dobra pa je bila ožja obramba: Markič v golu in Ber^ar do izključitve. Sodil je dobro g. Doberlet. Atletiki—Olimp 2 t o (o s o) Celje, 5. decembra. Na razmočenem igrišču Pri Skalni kleti se je danes odigrala podsavezna prvenstvena tekma, pri kateri so Atletiki zasluženo zmagali in s tem definitivno zasedli drugo mesto na tabeli celjsko-trbo-veljske skupine. Živahni borbi je prisostvovalo okoli 400 gledalcev. Atletiki so pokazali tehnično boljše igro kot Olimp. Njihov napad pa je bil premalo povezan in ni imel strelca. Slaba sta bila Končan in Junger. Ožja obramba je delalo zelo uspešno. Olimp je v startu prekašal nasprotnika, pa ni znal točno podajati žoge ter je bil pred nasprotnikovim golom premalo odločen. Slabi so bili Lešek, Bianki in deloma tudi Zorko Olimpov vratar je bil v odlični formi in je preprečil še večji poraz svojega moštva. V prvem polčasu Jt bila igra odprta. Atletiki so sicer imeli nekaj več od igre, niso pa znali izrabiti niti ene zrele situacije. Po odmoru so Atletiki imeli v 1. m. v 10. min. priliko za dva gola, ki je pa niso izrabili. Nato pa so Atletiki vendarle pritisnili in prešli v znatno premoč. Igralo se je večinoma na Olimpovi polovici, toda šele v 21. min. je Schuhu II. po lepi solo akciji uspelo zabiti prvi gol. Olimp je imel v 28. in 39. min. prilike izenačiti, toda ni imel strelca. V 43 min. je Schuh II po hitrem prodoru iz neposredne bližine postavil končni rezultat 2:0. Olimp je nato prešel v močno ofenzivo, toda prepozno. Sodil je g. Miljan iz Zagreba objektivno, toda precej z napakami. AmsM^C, TIT. lWn Glavna skupščina ali Beograd: Zagreb 4:1 (1:1) Zagreb, 5. decembra. Na današnji medmestni tekmi med Beogradom in Zagrebom je zagrebška reprezentanca po zelo slabi igri doživela docela zaslužen poraz. Vodstvo za Beograd je dosege! že v 8. min. Petrovič. V 31. min. je izenačil Pleše iz čiste ofside pozicije. V 16. min. drugega polčasa je Moša postavil na 2:1 za Beograd. To stanje je v 35. min. povišal Valjarevič na 3:1, v 40. min. pa je Moša dosegel končni rezultat 4:1. Sodil je g. Bažant. Ostale nogometne tekme ZAGREB: Zagreb III : Karlovac 7:1 (3:1). SUŠAK: Zagreb II : Sušak 8:0 (3:0). BEOGRAD: Jugoslavija : Bask 3:0 (2:0). SPLIT: 2ak (Subotica) : Hajduk 4:1. PARIZ: Francija : Italija 0:0. MARSEILLE: Francija II : Italija II 2:2. DUNAJ: Zidenice : Rapid 1:1, Wacker : Spe L klub 2:2. PRAGA: Slavija : Viktorija 2izkov 8:1. BUDIMPEŠTA: Prvenstvo. Ferencvaros : Torek ves 12:1, Hungaria : Elektromoš 4:1, Nemzeti : Budafok 2:2, Ujpešt : Phobus 4:3. Kiipest : Szeged 7:2. Bocs-kai : Gyor 1:0, Sziirketaxi : Budai 2:1. Začetki našega kolesarstva Na slavnostni šefi so včeraj v Ljubljani proslavili ustanovitev prvega slovenskega kolesarskega kluba Pred 50. leti se je ustanovil prvi slovenski kolesarski klub. Bil je to »Klub slovenskih biciklistov« v Ljubljani, ki je uspešno oral ledino na rolju našega kolesarstva- Takrat športno de^vanje še ni bilo samo športno, temveč tudi narodno. Naši prvi kolesarji so s svojim delom hoteli vzgojiti svoje sodelavce in člane ne samo v športnem, temveč tudi v narodnem oziru. Njihove zasluge je treba zaradi tega še bolj vpoštevati, ker je znano, v kako težkih razmerah so delali pionirji kolesarskega športa. Letos je ravno 50 let odkar, smo dobili prve slovenske kolesarje. Malo jih je še živih, večino že pokriva črna zemlja. Vseh teh so se danes spomnili na slavnostni seji ob priliki 50. obletnice »Kluba slovenskih biciklistov«, ki se je vršila dopoldne v hotelu Miklič. Sejo je vodil ustanovitelj kluba in dolgoletni funkcionar finančni ravnatelj v pokoju g. Rudolf Vesel, ki se je, še vedno čil in zdrav, spomnil lepih časov, ko so naši prvi kolesarji tekmovali v težkih dirkah. Od ustanoviteljev kluba je bil navzoč tudi g. Leopold Fiir-sager iz Radovljice ter kasnejši člani gg. Vernik, podpolkovnik Jakiič, primarij dr. Jenko, Josip Rus iz Logatca, Tavzes, Go-gala in »stara bajta«, ki še vedno ni odnehala v svojem delu, Jaka Gorjanc. Na seji se je prečitalo obširno poročilo, o delovanju naših kolesarjev, ki se je pričelo pred 50 leti, pa do danes. Prav častitljiva imena najdemo v tem poročilu, imena, ki so mnogo pomenila v našem javnem življenju sploh. Poročilo navaja vse dirke na katerih so nastopili naši slovenski kolesarji v zadnjih 50. letih. Tekmovalci so dosegli krasne uspehe. Predaleč bi šli, ako bi imenovali vse one neutrud-ljive tekmovalce, ki so slovenskemu kolesarstvu priborili častne lovorike. Navesti hočemo samo nekoliko imen, v prvi vrsti g. Viktorja Bohinjca, ki se še danes rad spominja lepih uspehov in ki ni bil samo po svojem šaljivem pripovedovanju v lepi družbi eden naših najboljših, temveč ga tudi v poročilu najdemo vedno na prvem, ali pa vsaj na prvih mestih. Enakovredni tovariši so mu bili gg. Pintar. Stiasny, Fursager, Traven, Seunig, dr. Ravnihar, Majdi č, Zupane, Josip Jakopič, Koželj, Mirko Bothe, Mihelčič, Počkaj in zopet Jaka Gorjanc ter drugi Na visokih kolesih omenimo Demetra Bleivveisa, Trsteniške-ga in Klečiča. Poročilo omenja tudi uspešno sodelovanje naših prvih slovenskih kolesarjev s hrvatskimi kolesarji in s Sokoli ter ozke vezi, ki so vezale kolesarje v Ljubljani s kolesarji v Trstu, Celju in Mariboru. Zanimiv je tudi odstavek poročila o kolesarski turistiki. Leta 1921 se je končno uresničila želja celokupnega jugoslovenskega kolesarstva z ustanovitvijo Koturaškega saveza kralje- Na današnji slavnostni seji je inž. Bartl v imenu Touring kluba pozdravil prve slovenske kolesarje ter ob tej priliki sprožil misel, da bi se spmladi priredila kot nekaka naknadna proslava velika ciljna in skupinska vožnja s ciljem v Ljubljani. Dalje so pozdravili današnje zborovanje za Autoklub tajnik g. Starec, za podzvezo Ljubljana predsednik g. Vospernik, za mariborsko podzvezo g. Canjko, za Motoklub Ilirija g. Jaka Gorjanc, za ASK Primorje g. Ivo Sancin in drugi. Lepa proslava je zapustila pti vseh prisotnih najglobokejši vtis. čitajte In Širite »J U T R 0«! Zagreb, 5. decembra. Kljub policijski prepovedi se je dane« vršila glavna skupščina JLAS, ki je bila; sklicana po dosedanji upravi Na skupščini je bila večina lahkoatletskih klubov. Skupščino je v dvorani Udruženja obrtnikov otvoril ob 8. uri drugi podpredsednik Vlasenko iz Beograda, ker je bil predsednik dr. Tritsch v inozemstvu. Presedujoči pa je takoj odgodil skupščino, ker še nI bilo kvofuma. Ob 9. se je skupščina nadaljevala v prostorih JLAS. Ugotovili eo, da so navzoči delegati naslednjih klubov: Primorje, SvobcJda, Sloga, Planina, Korotan iz Ljubljane, JMura iz Murske Sobote, Ptuj, Rapid iz Maribora, Jugoslavija iz Celja, Celje, Amater iz Trbovlja, Litija, Elan iz Novega mesta, Bratstvo z Jesenic, Korotan (SK Kranj), BSK, Ruski iz Beograda, Hašk, Zašk in Trbovlje. Ugotovili so dalje, da sta Celje in Trbovlje prvo leto člana saveza in zato nimata glasovalne pravice. Sloga iz LJubljane ni izpolnila svojih obveznosti, Elan pa ni imel polnomočja. Najprej so preči ta M rešitev uprave policije v Zagrebu, s katero policija ni vzela na znanje sklicanja skupščine, in sicer v zvezi z znanim odlokom ministra za telesno vzgojo od 18. novembra. Glavna skupščina je soglasno izrazila svoje nerazpoloženje zaradi tega odloka. Predsedujoči Vlasenko je nato zaključil skupščino. Okrog 9.30 je prispel zastopnik uprave policije ter razpustil zborovanje, Id so ga zborovalci takoj zapustili. Kasneje so zborovalci sklenffl poslati ministrskemu predsedniku dr. Milanu Stoja din ovič-u in ministru za telesno vzgojo dr. Miletiču brzojavki, v katerih protestirajo proti odloku ministra za telesno vzgojo Brzojavki naglašata, da sta bili na današnji skupščini navzoči dve tretjini lahkoatletskih klubov. Smrtna žrtev podivjanca št. Rupert na Dolenjskem, 5. decembra. Žalosten dogodek, ki priča o silni podivjanosti naše mladine, se je pripetil 2. t. m. v St. R upe rtu na Dolenjskem. Posestnik Marn, oče več otrok, je kupil dobro ohranjeno kolo od 23-letnega fanta Sedlarja, po domače Svrkovega. Ker je bil Sedlar Marnu dolžan nekaj denarja, je ta zahtev val, da se dolg odbije od kupnine. Ker Sedlar ni hotel o tem ničesar slišati, je nastal med njima prepir, ki se je večkrat ponovil. Dne 2. t. m. se je Sedlar mudil v juti^ nih urah v Mokronogu, kjer je ime! opravek tudi na »odisču. Domov grede jc nakupil v trgovini v Bistrici nekaj malenkosti in se je oglasil tudi r bližni koračnici, kjer je ob slovesu rekel kovaču: »Zdaj grem ia bom Merna zaklal« Ko je prišel v $t. Rupert in zapazil Ma>» na zaposlenega pri gospodarskem poslopja, »e je napotil proti njemu, izzval prepir ter ga kratko malo zabodel z nožem naravnost v srce rekoč: »Ti bos poginit a jaz pojdem v ječo.« Mani »e je zgrudil n« tla in bil na mestu ; mrtev. Sedlar je odhite! po zločinu na orož-nižko postajo ter javil svoj grozovit zločin. Orožniki so odredili, da je ostala žrtev no-dotaknjena na licu mesta do prihoda sodne komisije, sirovega zločinca pa so ukW njenega v verige odvedli v mokrocošk* sodne zapore. Sokolsko okrevališče na Petrovem Včeraj dopoldne je Jttgoslovenska sokolska matica slovesno odprla v Kranjski gori nov športni in letoviški dom Kranjska gora, 5. decembra Sredi snežnobele gorske pokrajine, ki že kliče smučarje v svojo opojnost, so danes ob 11. v Kranjski gori odprli sokolsko okrevališče kralja Petra II. Že vč?raj eo prispeli mnogi ugledni gostje od blizu in daleč, danes pa se je k skronme»mu domačemu slav ju zbrala množica narodnega občinstva. Med drugimi 60 prisostvovali otvoritvi podpolkovnik Štefanovič kot zastopnik Nj. VeL kralja, minister za telesno vzgojo dr. Mile-tič, zastopnik prosvetnega oddelka tan^e uprave pro?. Jc-ras, narodni poslanec dr. Fux, sreski načelnik dr. Vrečar iz Radovljice, predstojnik okrajnega sodišča dr. Bregur, predsednik 17.Z dr. Pavlin, domači žmpan Budinek. predsednik Tujskoprometnega društva Lavtižar in zastopnik Gosti lničarske zadruge Mal?si« z Jesenic. Številno je bilo za-sto ano sokoMvo. Iz Beograda je prispel odposlanec SKJ )»dpolkovnik dr. Milorad Feliks, posamezne župe so zastopali starosta dr. Pipenbacher s tajnikom Flegarjem »a Ljubljano, špicar za Kranj, dr. Gorišek za Maribor, Smrtnik za Ceije in dr. Vaeič za Novo mesto, kranjskogorskega Sokola pa je zastopal starosta dr. P črko. Goste je pozdravil predsednik Jugoslovenske sokolske niatice, ki je zgradila dom, podstarešina SKJ Gang!. Poudaril je, da je zgradba okrevališča samo del programa, kč si ca je naše sokolstvo nadelo v okviru Petrove patlefke. in v največje počaščenje si Sokoli štejejo, da nosi dom ime na£epa mla- vine Jugoslavije s sedežem v Zagrebu, i desa vladarja. Zem! i išče je JSM kupila v Sedanjim kolesarjem mora biti vztrajnost < maju 1931, dne 2. aivsueta lani so zapeli in ljubezen do športa prvih pionirjev slo- 1 !kra.mpi in lopate in danes stopaio Sokoli venskega kolesarstva samo v vzgled. 1 pod svojo srtrrho. Najtoplejša zahvala gre Med mestom in deželo oosrvdoje »Jutro v« mali nglasnfb Zapustila na« je tako osamele naša nenadomestljiva, zlata mamica, nadvse ljubljena tenka, stara mamica itd., gospa Marija Jelene roj. DIMNIK SOPROGA POŠT. PODIRADMKA UklonivSi se volji Vsemogočnega jo spremimo v njen zadnji dom v ponedeljek 6. decembra ob 16. uri iz biSe žalosti. Rožna dolina, e. IV./16., na farno pokopališče na Viču. Ljubljana—Rožna dolina, 5. decembra 1937. Globoko žalujoč! JELENČEVI-MIKLICEVI TODDDUIICnCOD uspehov oa en oglas »JUTRU« VIIIIIIIIIH. pridnim sokolskim rokam, ki eo zarwiiM ponosno stavbo, posebej Se inž. Perku, ki ja izdelal načrt, inž. aTh. Kobetu. ki je vodi notranjo opremo, inž. Jesihu, ki je oskrbei razsvetljavo, in vsem tvrdkam. ki so s svojim delom v kratkem času dvignile impo« zantno poslopje e tal. Domači župnik Karel Čuk je po kraSkilri besedah o pantsnu božjega blagoslova izvršil obrede, nato p« se je podstarešina Gansf spomnil še vseh požrtvovalnih podpornikov, ki so prispevali k gradnji. Zemljišče obsega 20.000 kv. metrov, s poslopjem pre-istavlj* vrednost 1,300.000 din. Glavni delež h dala JSM iz svojih prihrankov, izdatno ji je priskočil na pomoč Ljubljanski Sokol nekaj je akcijo podprla lanska uprava, SK-i pa ja dal brezobrestno posojila Na Petrovem, kakor so graditelji nazvaii kraj, bo JSM zgradila v prihodnjih letih še rove pavi"'one -zm člane, članice in mladino. Med buiTim odo bravanjim sta bili Sprejeti pozdravni brzojavki starosti Ni. Vel. kralju Petru II. ia sa vozni upravi. Nato je podpolkovnik Štefanovi č v kraljevem imenu proglasil dom za otvorjen in £o?tje so si z živim zanimanjem ogledali prostore, ki so opremljeni z vsem modernim konfortom, da je okrevališča v resnici velika pridobitev za prospeh tujske* 2a prometa v borovškesn kolu. Med skupnim kosilom, ki je pokazalo, dat je dom založb z dobro jedačo in izborno pijačo, je podstarešina Gangl v toplih besedah napil mlademu vladarju io najvišjem« zaščitniku sokolstva in poudaril, da je ne-pokolebljivo jugoslovansko narodno ediastvo slej ko prej osnova sokolake ideje. Zastopnik eavezne uprave, predsednik zdravniškega odseka SKJ podpolkovnik dr. Feliks je izrakel matici iskrene čestitke, nato pa je gobic iiozdravil še starosta domače župa ravnatelj špicar, ki je izrazil svoje veselje nad dejstvom, da je pri tej priliki prvie zbranih vseh pet naJih zupnih starešin ▼ tem prelepim kotičku Gorenjske. Dom T Kranjski gori mora privabiti trate z juga, da l>odo od blizu spoznali našo zemljo Ln našega človeka, pa tudi brate s severa, ki tako radi prihajajo občudovat lepoto naših' krajev. Naj ho tudi ta sokolska postojanka samo novo orožje za zmago sokolstva in vsega slovanstva. Jmeoslovenski sokolski matici je iskreno Čestital že predsednik JZZ dr. Pavlin, nato pa je tajnik matice Šrajger prečital pozdravne brzojavke* ki so jih poslali savazna uprava, predsednik SPD, podetaro-sta SKJ Pannkovič in zagrebšika župa. Sredi lepega, z visokim snegom zasutega popokineva se je končalo intimno slavje, ki je izročilo javnosti nov lep športni jn !t»«> viški dem, obenem pa !*<•*» trortram so*.o* C ske misli la dela. •JUTRO« ponedeljska izdala 4 Ponedeljek, 6. XH 1937. Teden dni filma Film iz življenja za življenje Malo je filmov, ki bi človeku dali novega optimizma in mu nudili nekakšno oporo v boju z življenjem, saj so po večini zabavne ali zgodovinske vsebine Zato moramo takšne filme Še dvakrat pozdraviti Takšen film nam obeta v nekaj dneh kino Matica »Luč v megli« se imenuje 2e njegov naslov je simboličen in značilen, kajti ta film bo res luč v megli življenja. film modernega pozitivizma in življenjskega zanosa Dogaja se v zdravniškem osredju. Glavni junak je mlad zdravnik, ki prevzame nase usodno krivdo, da reši svcpeca starejšega tovariša in učitelja. Usoda ga postavi pred alternativo- ali naj živi kot človek, ki ga bo zmerom sovražilo tisto dekle ki jo ljubi, ali pa da umre kot človek, ki ga bo ona ljubila. In ves film je slika plemenite ljubezni in žrtve človeka, ki se bori za napredek človeštva. Film v stilu »Pasteurja« Zasedba v njem je odlična. Družba Warner Brothers, ki nam je je dala v zadnjem času »Antonia Adversa«, »Sen kresne noči«. »Poročnika indii^ke brigade« in še marsikaj dobrega, je režijo zaupala staremu mojstru Franku Borzageu G^vne vloge v filmu samem pa Imajo Errol Flynn. nova zvezda Amerike ki je žal pri nas še vse premalo znan. ljubka Anita Louise (oba vidite na naši sliki!). Margareta Lindsav in Sir Cedric Hardwicke, poleg še neštetih drugih ki so sami izvrstni igralci »Ko boste gledali ta film« je zapisal znan ameriški kritik »bo«te razumeli obupni klic žene »Tudi jaz imam pravico, da liubim in sovražim«, in izzivalni vzkrik mladega učenjaka- »Kai po^oritp o bodočnosti' Samo sedamost velia!« Ko boste gledali ta film. boste razumeli vse boje, v katere se liudie neprestano zapletejo, ker boste doumeli da pomeni vsak boj napredek, a napredek sam (civ^^acija v globliem smislul je kakor nekakšna procesija. ki se«toil iz preteklosti. sedanio«ti in prihodnosti Mnno svetu opravka, sami začeli ocJ kraja Tako se je zgodilo, da je tudi kemija samo ena izmed novih iznajdb Riba pri glavi smrdi Dva vagona rib in mnoro drugega sadja }e nakupil v Splitu filmski igralec Harry Piel. ki posnema svoj nov: film »Nemogoči gospod Pitt« Množico take robe je rabil za »arabski trg,« v katerem ie namestil potem V beduine preoblečene statiste. (»Slovenski dom«. 29 XI.) Bedni Harry Piel in še bednejsa Dalmacija! Kakšno podobo bo imel ta njegov film, če bodo v njem na trgu prodajali ribe in podobno sadie? Računstvo slabo Tako je znašala po podatkih osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu povprečna dnevna zavarovana mezda v avgustu /937. (do tu so objavljeni podatki) 23.27 din. dočim je znašata avzusta lani samo 21.94 din Povišala se je torej v teku enega teta za 133 din. kar pomeni pri 700 000 zavarovanih delavcev nad 9 milijonov din dnevno. (»Slovenec«. 30 XI.. uvodnik). Če se upošteva obremenitev gospodarstva na področju ljubljanskega pokojninskega zavoda kjer so prisnevki leta 1936 znašali okoli 28 milijonov din to ie povprečno za člana na mesec okoli 20 din. bodo skupna oremena gospodarstva v ostalih krajih znašala na mesec okoli 10 din (»Slovenec«. 30 XI.) Tudi številke v dnevniku imajo svojega bralca kakor, recimo, roman ali pa rubrika O dopisovanju med mahmi oglas' Zato naj bodo tudi številke zapisane zmerom približno tako. kakor je res Res je na primer, da se je povprečna zavarovalna mezda v teku enega leta povišala za 900.000. ne pa za 9 milijonov dnevno, kar b, bito delavcem samim pač v največjo radost Prav tako ni res, da bi bih na področju ljubljanskega Pokojninskega zavoda znašali leta 7936 prispevki za člana na mesec povprečno oko-I li 20 din temveč so v resnici znašali 200 din Najbol b> bito poč gospodarstvo v ostalih krajih veselo, če bi njegova skupna bremena znašata na mesec samo okoli 10 din. ko so v resnic znašala nič manj ko 10 milijonov dm Spoštujte črko. a nikar brezglavo ne prezirajte številke/ Dvakrat tehnika Poljska akademska zveza »Liga«, ki ji je glavni cilj zbližanje med narodi je priredila v Zagrebu razstavo lotosi atskih slik, ki so jih akademiki člani »Lige«, izdelali. Ocene v časopisju pra\'ijo. da so razstavljene slike svojevrstne pr motivih še bolj pa po tehnični obdelavi Ocenjevalci dostavljajo da razstavljena deta sicer niso tehnično na višku (»Slovenski dom«, 3. XII.) Kriminalna zagonetka Sredi noči so vdrli v hišo maskirani neznanci in ustrelili gospodarja. Ker so se pa zaradi razbijanja začeli oglašati psi, so razbojniki pobegnili, ne da bi kaj odnesli. Oblasti so prijele pokomikovega sina. čeprav je desetletna hčerka, ki je edina videla razbojnike pripovedovala, da je bilo napadalcev sedem (»Slovenski dom«, 3 XII.) Logika je v resnici prečudna reč Kako. se vprašuje človeški razum, so v resnici mogli aretirati enega samega sina. ko je bilo vendar razbo /mkov sedem? Toda še vse strahotnejša bi bila zagonetka. če bi bit. recimo.razbojnik en sam, policija pa bi ščkena zgodbica, a potna morale in filoloških odkritij Geite tramvaj je moža čisto narahlo nekajkrat butnil — brez vsake krivde pred bogom in ljudmi — on pa gre in si ob robniku pločnika povsem brez potrebe razbite glavo tn — seveda — umre A kar je literarno največ vredno na stvari, je opis pijanega moža Odtod bo slovenski jezik bogatejši za cvetko, do je nakresan človek kresnil čez cesto — kra — FILATELIJA Nove znamke po vsem svetu Cote d' Ivoire: Izšla je nova frankovna Biamka po 65 centov v rdečerjavi barvi. Gdansk: Za »Gdansko vas« v Magdebur-gu je izšla v nakladi 100.000 kosov posebna serija dveh spominskih znamk s pri-bitkom. Obsega naslednji vrednoti: po 25 + 25 pfenigov v rdeči Darvi na rumenkastem papirju in po 40 + 40 pfenigov v svetlo sinji in rdeči barvi, prav tako na rumenkastem papirju. Pribitek je Šel v korist povzdigi poljedelstva. Francija: Izšla je nova frankovna znamka po 60 centimov v rumeno rjavi barvi. Grčija: Po vrsti zasilnih izdaj z raznimi pretiski je zdaj izšla naposled prva nova serija znamk, ki so še prav lepo izdelane. Obsega naslednje vrednote: po 50 lept rdeče rjavo in sinjo, po 10 lept svetlo sinjo in rdeče rjavo, po 20 lept črno in zeleno, po 40 lept zeleno in črno, po 50 lept rjavo in črno, po 80 lept temno sinjo in svetlo rjavo. po 2 drahmi sinjo, po 5 drahem rdečo po 6 drahem olivno zeleno po 7 drahem rjavo, po 10 drahem rdeče rjavo, po 15 drahem zeleno in po 25 drahem temno sinjo. Znamke kažejo po večini stare izkopanine Island: Na papirju brez vodnega znaka Je izšla znamka po 1 eyr rumeno zelena in rdeča. Italija: Izšla je priložnostna seriia v spomin na razne obletnice italijanskih slavnih mož Giotta. Leopardija Pergolesija, Spon-tinija in Stradlvarija. Obsega naslednje vrednote: po 10 centesimov rjavo, po 20 centesimov karminasto, po 25 cente3imov zeleno, po 30 centesimov rjavo, po 50 centesimov vijoličasto, po 75 centesimov rdečo, po 1.25 lire sinjo, po 1.75 lire temno oranžno, po 2.55 + 2 lire sinje zeleno m po 2.75 + 2 lire rdeče rjavo. Znamke so prav lepo izdelane, le tega si ne moremo razlagati, zakaj morata imeti najvišji vrednosti tudi pri tej seriji pribitek, ki ni prav majhen. Kelantan: Nova serija znamke se dopolnjuje. Pred kratkim so izšle spet tele vrednote: po 6 centov rdeča, po 10 centov vijoličasta, po 30 centov rdeča in vijoličasta, po 50 centov rumena in olivna in po 1 dolar zelena in rumena. Kuba: Tu so izdali precej sumljivo, a vse-kako vsaj spekulativno serijo znamk v korist »Društvu ameriških pisateljev in umetnikov«. Frankovne znamke so naslednje: po 1 cent zelena, po 2 centa karmi-nasta. po 3 cente vijoličasta, po 4 cente rjava, po 5 centov sinja, po 8 centov olivno zelena in po 10 centov svetlo rjava. Vsaka vrednost je izšla v dveh izvodih, vsakokrat z drugo sliko. Razen tega sta bili v isti namen izdani dve ekspresni znamki, in sicer dvakrat po 10 centov v oranžni barvi in enkrat po 25 centov rdečkasta. Norveška: V novi seriji frankovnih znamk so Izšle Se naslednje vrednote: po 1 8re olivno zelena, po 2 ora svetlo rjava, po 3 Cre oranžna. 50 tirov rdeče vijoličasta V okviru Splošnega ženskega dn ;tva v Ljubljani je nedavno predavala ga Angela Vodetova o težko vzgojljivib otrocih. Iz predavanja povzemamo: Karakteristika težko vzgojljivih otrok Problem težke vzgojljivosti etapa danea vedno bolj v ospredje, to pa iz razloga, ker sidanes prizadeva vzgoja odstraniti krivice do otroka in ker je danes težko vzgoiljivih otrok V3Č. kakor jih je bilo pred vojno Raz-rvanost današnje dobe je potisnila ta problem tako v ospredje Voda če bi razčlenili težko vzgoiljive ottroke. bi videli da večina med njimi ni ležko vzgojljiva Otrokove sile se hočejo uvRjaviti tako- kakor otrok spo zna. da je prav. pri tem pa pride pogosto do trema med njim in vzgojiteljem saj je otrok v svojem bistvu vedno opozicionalen V pravem pomenu besede so tež'taiaio za normalnimi. niihovi uspehi pa so pogosto enostranski. Nenormalno sta usmerjena le njihovo čustve-no in nagonsko živlienja fn njihova volia Označuiemo jih navadno za ^amosvoie. težke zakrkniene. nervozne, trmaste, pr^b čutliive posebneže, slabiče Včasih imamo občutek da bi bili lahko drugačni, če hi hoteli M slimo. da bomo dosegli kai s silo. dovzetno pa potem prav nasprotno V take otroke se ie pa treba poglotiti. spoznati vzroke nribo^h slabosti, ker le na ta način jih bomo znali pravilno vzgaiati Smrt p^taaršala Jože ¥®snš@ta Ljubljana 5. decembra. Še nista potekla dva meseca ko je upokojeni podmaršal g. Joža Tomše slavil v prijaznem Podbrezju s svojo zvesto družico go Josipino rojeno Pavlinovo iz Pod-brezja zlato poroko Kjub visoki starosti 88 let je bii jubilan* takrat še čvrst Toda jesen ga je pred kakšnim mesecem polo- žila na bolniško posteljo, s katere ni več vstal Danes oh pol 16 je nenadno izdihni! v svojem stanovanju Ob Ljubljanici 7. Kljub visokemu položaju v voiaški službi. na kakršnem v star- Avstrij- niso radi gledali Slovanov je bil pokojnik zaveden narodnjak ki ni nikdar zatajil svojega rodu Bodi mu ohranjen časten spomin, njegovim svojcem pa izrekamo iskreno so-žalje! Vzroki motenj v duševnem življenju Prt vsakem živem bitju sta odločilna za n.egov razvoj dva faktorja — to. kar je otrok podedoval od svoj'h prednikov, in njegova okolica. Tega se moramo pri vzgoji vedno zavedati. Oboje, dedno tvarino in pa okolje, je treba upoštevati pri vzgoji sploh, še bolj pa pri težko vzgoiljivih otrokih. Med nevrotiki imamo najrazličnejša tipe Zhaki teh so tresljaji obraza, nesamohotno kimanje z glavo, razne vrste krči in podobno. Vse te ro;ave spremlja nervozno razpoloženje Gotovo potrebuje zdravljeni' teh bolezni zdravnikove pomoči, toda zdraviti je treba celega človeka, ne samo njegovo hibo Taki otroci potrebujejo mnogo miru. varovati jih je treba vsake prevelike obremenitve bodisi s fizičnim ali dn«evnim delom Vneta nervoze eo tudi oslabelost krvnega ožilja, motnje v krvnem obtoku Tak otrok ima modre pnste. mrazi ga. bled ie v obraz oči ima temno obrobljene V kategorijo ne-vropatov spada'o vsi oni otroci, ki jih združujemo pod skupnim nazivom »nervozni«, ne da b< mogli točno definirati njihovo stanje Vzroki so pogosto alkoholizem staršev in razne duševne bolezni, slabokrvnost in nedohrani^nosi V vrsto psihopatov štejejo tudi histerfflo Histerične niso le ženske, temveč tudi mo-žki. saj je število histeričnih dečkov in deklic do starosti devetih let enako. Pogo«t vrrok histerije je dedna obremenjenost. Na otroke pa skoraj še boli kakor dedna obremenjenost vpliva neposredna okolica. Histerija je bolezen, ki je v stanju pričarati do- mišljiji vsako drugo toleaen. Ziaki histerij, nega otroka eo neumen ane, divje kretnje, hrupno obnašanje, poza. Otroci postanejo uogosto težko vzgojljivi zaradi neprikladnega okolja. Neugodne socialne in gospodarske razmere. Otrok, ki ga je v zibeli zaznamovala beda. naleti pri vsakem koraku na zapreke, ki ovna jo'njegov poln in zadovoljiv telesni in duševni razvoj. Današnja šola ne protežira siromašnega otroka. Otrok rad po-tane potem uj>oren, zakrknjen in nasilen, njegovi vzgojitelji pa reagirajo običajno s kaznijo in prezirom. Težko vzgojljivi pa postanejo tudi prevač razvajeni otroci. Pri njih je pomanjkanje čuta za skupnost. To so naičešče egoistioni. brutalni in samopaSni otroci. Otrok, ki ie preveč razvajan. bo jx>stal nesamostojen, nesposoben, da gre sam skozi življenja. V okvir teh problemov spadajo tudi nezakonski otroci, pri katerih se navadno porodi občutie manjvrednosti. Kako ravnamo s težko vzgojljlvimi otroki Predvsem je treba spoznati vzroke otrokovega zadržanja. Po tem spoznanju pa usmerimo vzgoio. Pri bolnih otrokih ima prvo besedo zdravnik. Z živčno bolnimi po-stopaimo obzirno, toda dosledno, ne pre-obremenjujmo jih z delom, naloge pa. ki jih njihove sile zmorejo- zahtevajmo od njih dosledno. Dobra je telesna in duševna gimnastika. Primerna hrana, mir, razvedrilo m veselimi vrstniki. Toda nikdar pokazati otroku — tudi nevrotiku ne — da ga smatramo za bolnika. Kazati mu je treba, da imamo zaupanje vanj. Ln osrčevabi ga moramo neprenehoma. Pri vzgoji sta potrebni brez-ogojna vztrajnost in dosledno?'' Če je okolica neprimerna, jo je treba spremeniti Najslabše se godi siromašnim težko vzsojlji-vim otrokom. Njim je skoro naprej določena njih uisoda. potem pa govore o rojenih zločincih in prostitutkah. Pri teh otrokih starši ne morejo dosti r>oma-7ati. pač pa bi morala šola storiti 6vojo dolžnost. FOTOAMATE! Kvadratni format Stara kompozitorna pravila stremijo za tem, da bi dajala slikam podo'žni format, bodisi v višino, bodisi v širino. Ta pravila so gotovo upravičena, ni pa potrebno, da bi se jih amaterji kakor je že njih navada, držali s takšno zagrizenostjo da bi v njih imenu odklanjali vse kar bi poskušalo biti kako drugače Napredni amaterji naših dni so se v tem pogledu že precej osvobodili tradicionalnih predpisov in eden izmed dokazov za to je ta, da vidimo na velikih fotografskih razptavah čedalje več del. ki se ponašajo s kvadratnim ali vsaj približno kvadratnim izrezom. Tem izrezom gotovo iie moremo očitati, da bi glede svoje učinkovitosti oziroma osredotočenosti zaostajali kakor koli za običammi pravokotnimi izrezi. So ljudje, ki pravijo da učinkuje kvadratna slika vedno nekam umirjeno trdno in krepko — tn se ne motijo. Tudi fotografska industrija je kmalu opazila, da se bodo kvadratni izrezi med moderno usmerjenimi amaterji uveljavili, kakor zaslužijo, in tako nam je zadnje desetletje poklonilo čedalje več kamer, ki omogočajo že same posnetke na te izreze. Prav za prav niso kamere kvadratnega formata nič novega že tedaj, ko ie amaterska fotografija stopala v otroških čeveljčkih. so posamezni konstrukterji spravljali na trg kamere v formatu 9 X 9 cm in podobno, iz tehničnih in praktičnih razlogov pa so si takšni formati utrli pot že od vsega začetka v področie stereofotogTa-fije. Toda šele potem, ko je nemška tvrdka Franke in Heidecke nastopila s svojo slovito »Rolleiflex« ki so io nični konstruk-terji z genialno domiselnostjo znali spraviti v sklad z zahtevami po ma'em formatu in zrcalnem pr'ncipu, je prišla prava doba kvadratne fotografi ie. Ne imenuje se ta fotografija brez razloga »rolleifleksma fotografija«, čeprav nam danes tu^i druge tvrdke nudilo kamere rodcb^e konstrukcije in je pričakovati, da bodo te kamere Izpodrinile sploh vse druge tipe. če je nes še kje kakšen amater, ki se obotavlja pred nakupom takšne kamere, gre to gotovo samo na račun njegove nepoučenosti o niihovih prednostih Vzemimo n. pr. kamero z danes sredniim formatom 6X6 cm. Ta ima običajno isto goriščnico 7.5 cm in s trm isto veliko ostrinsko globino svoje manjše sestre 4.5 v 6 cm — toda z b^st^eio boljšo izrabo slikovitega polja, z večjim formatom pač. ki mu v večini primerov povečania sploh ni treba Podobno je s formatom 4X4 cm. Nadaljnja, zelo važna prednost kvadratne kamere je v tem. da ti odna-^e ž nio pred vsakim posnetkom vprašame. napraviš ta pcmetek v višino ali počez. Vse posnetke opraviš z eno samo držo ka- mere in s tem si prihraniš mnogo dragocenega časa posebno v primerih, kjer moraš brzo streljati. Tu moramo omeniti nekaj, česar se ne zavedajo niti mnogi amaterji, ki sami imajo kamero kvadratnega formata: Ni res, da bi mogel recimo na večji format 6X9 cm spraviti »več motiva« nego na manjši format 6x6 cm. Poslednji format (seveda pod pogojem normalnih goriščnic: 7.5 cm za format 6x6 cm in 10.5 cm za format 6X9 cm) nikakor ni nekaj prirezan format 6X9, tem več narobe je res: format 6 X 9 cm je prirezan format 9x9 cm in nanj spraviš precej manj nego na format 6x6 cm. Iz tega seveda sledi, da utegne priti na kvadratni format več objektov, nego jih je za zgradbo slike nujno potrebnih. Toda pomoč je tu lahka: iz kvadratnega formata odrežeš lahko še vedno vse stran, kar te moti, in ga spremeniš po potrebi v pravokotni format, na izvirnem pravokotnem formatu pa ti bo pogostoma manjkalo marsikaj, kar bi motivu lahko koristilo. Sicer pa velja beseda o rezanju kvadratnih formatov samo za povečave. Nesmiselna bi bilo, če bi hoteli delati bogve kakšne povečave. Ne-lv-,edds šč Wš eniat rdgovc izreze na malih originalnih tiskih. Ti tiski bi po izrezovanju samo trpeli in bi izgub1!! n. pr. svoj istočasno kopirani slikovni rob, ki daie tudi slikam v malem formatu nekaj samosvojega in zaključenega. Iz amaterskega gibanja Potokluh Ljubljana obvešča svoje članstvo, da se bo vršil v petek 7. januarja 1938 ob 20. v klubskem lokalu redni latni občni zbor z obiČa:n<'m dnevninn redom. Posebna točka to obravnavala spremembo pravil. Poravnajte pravo?asno »vole obveznosti do kluba! — V torek 7. t. m. ob 20. seja razstavnega odbora. ogled Koppitzove mape in poročilo o nagradnem tekmovanjiu »Galerija«. V četrtek 4. večer začetniškega tečaja: Razvijanje Te&ainiiki bodo tudi -«mi razvijali svoje po 6netike. V petek odborova seja. Na dnevnem radu: mednarodna razstava in sprememba pravil Naše ^leiaiišče DRAMA Ponedeljek 6.: Zaprto. Torek 7.: zimkovi. Red B. Sreda 8.: Firma. Izven. Cene znižane od 20 din navzdol. OPERA Ponedeljek 6.: Zaprto. Torek 7.: Šimkovi. Red B. Sreda 8.: Pri treh mladenkah. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. ČUVAJMiO^JVGOSLAVlJO! in po 60 orov zelenkasto sinja. Nizozemska Indija: Izdana sta bila dva frankovna provizorija, in sicer po 10 na 30 centov v sivo črni barvi (na frankovni znamki) in po 20 na 37^ centov v rdeči barvi (na portovni znamki). Patiala: Frankovna znamka Angleške Indije po 3 anne je dobila pretisk »PATIALA STATE«. Španija: Uporniška vlada je izdala v Sa-ragosi dve novi frankovni znamki, in sicer po 4 pesete v vijoličasti, rdeči in rumeni barvi s sliko osvojitve Malage in po 10 peset rumeno rjavo s sliko izkrcavanja prvih uporniških čet v Algecirasu. Španska Gvineja: Izšla sta frankovna provizorija 30 na 40 ceniimov in 80 na 40 centimov v sinji barvi. Oba imata natisk »Republica Espanola«. Turčija: Tudi v Turčiji sta izšli dve znamki za spomin na ustanovitev Balkanske zveze, in sicer po 8 kurusov rdeča in po 12% kurusa sinia Novi bloki Za svoj evharistični kongres, ki bo prihodnje leto, bo izdala Madžarska, kakor smo že omenili, posebno serijo sedmih priložnostnih znamk, ki bodo izšle tudi v bloku. Sredi bloka bo znamka po 20 filerjev. ki bo simbolizirala evharistično misel, okoli nje pa ostalih šest znamk. Baje je že v naprej prodanih 40.000 blokov nekemu trgovcu, ki se je obvezal, da jih do leta 1940 ne bo prodajal. španska pošta v Andori je Izdala blok ki je ogromnega formata (50 v 60 centimetrov!) Na njem je ves zemljevid te male države Razprodaja ga isti konzorcij, ki je prodajal že vse Francove spekula- tivne bloke. Zbiralcem svetujemo, da tega bloka ne kupujejo. Vlada v Valenciji je odobrila konzorciju belgijskih trgovcev izdajo bloka, z nomi-nalo 5 peset, ki bo izdan pod pretvezo 44-letnice(!) društva za pomoč poštnim uslužbencem. Naklada bo baje le 20.000 zobča-stih in 2500 nezobčastih blokov, prodajna cena pa dvojna nominala. Tudi Rusija je začela uvidevati, da se dajo delati z bloki dobre kupčije. Družba »Meždunarodnaja knjiga«, ki vodi zdaj monopol ruske filatelije namestu nekdanje »Filatelistične asociacije«, je izdala za jubilejno letalsko razstavo blok z štirimi letalskimi znamkami po 1 rubelj Slika na znamki kaže letalo nad Lenjingradom. Naklada bloka znaša baje sa mo 50.000 kosov in ga ruski trgovci ponujajo za dvo -no nominalo V kratkem izide poljski blok s slikami poljskih vojnih ladij. Blok je namenjen za podpiranje graditve poljskih ladij in bo izdan v nakladi enega milijona kosov. Nikaragua je izdala za »Dan rase«, 12. oktobra posebno serijo znamk za letalsko pošto po 1, 4, 5, 8. 10, 15 in 20 centov. Znamke so izšle v majhnih četv rnih blokih. Tako je torej izšlo vrega sedem če-tvornih blokov. Da pa je zadeva še lepša, so izšli vsi ti bloki zobčani in nezobčani. tako da jih je v resnici 14. Nikaragua je s svojimi bloki po številu prva na svetu, saj jih je doslej izdala že 50 Za filateliste kai žalosten rekord! Ftmi«««^! blok za razstavo »Pexip« ie izšel, kakor je zd»j definitivno dokazano, v nakladi 149.00" kosov Imel ie franka-turno vrednost 7a nominalo znamk, ki so bile na njem natisnjene. Češka bo izdala 7. marca 1938. namestu vsakoletnih dobrodelnih znamk v spomin na Masaryka dobrodelni blok po 3 + 3 Kč. Drugi blok za praško mednarodno razstavo znamk bo izšel 3 julija prihodnjega leta in bo imel natisnjeni dve znamki, po 50 ha-lerov s sliko Višegrada in po 1 Kč s sliko Hradčanov. Prodajal se bo po 5 Kč. Naročal se bo lahko v naprej, naklada pa se bo ravnala po naročilih. Bolgarija je izdala svoj blok, ki smo ga že napovedali. Skoraj vsa naklada je bila v naprej prodana špekulantom. Znašala je po uradnih poročilih samo 50 000 kosov tod? strokovnjaki trdijo, da je bila dosti večja. Belgija bo v kratkem izdala še en blok. Izšel bo za popravilo bazilike v Queckel-bergu okoli 15. marca pr hodniega leta. Nadaljnji blok bo izše1 že letos za razs'avo znamk v Bruslju, ki jo bo priredila zveza belgijskih trgovcev z znamkami Razpis za nove znamke Po dolgem času lahko sporrčimo. da Je naše poštno ministrstvo izdalo razpis za izdelavo prihoinuh znank za zaščito otr~>k. Razpisa se lahko udeleže vsi naši umetniki Podrobna navndPa se dobe pr; ravnateljstvu naše mnrkarnice v Beogradu. Upamo, da bo odz^v npših slikarjev tolikšen in da bodo poslali tako dobre osnutke. da bo vsaj ena izmed znamk delo Slovenca. Poslednia serija, pri kareri sta bili dve znamki nfreirn5 po r-pnu^kih na.sih umetnikov je bila stara letalska kjer sta delo dveh Slovencev znamki po 50 par in po 1 dinar. Oreluje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za inseratni del ie odgovoren Alojz Novak. — Vsd v Ljubljani