Poštnina plačana v gotovini Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNIŠTVO: 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija . . Lir 13.000 Letna inozemstvo .... » 18.000 Letna inozemstvo, USA dol. 25 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70% i Leto XXXII. - Štev. 28 (1611) Gorica ■ četrtek 10. julija 1980 - Trst Posamezna številka lir 300 Človekovo je odvisna Ko se je sv. oče Janez Pavel II. mudil v Parizu, je imel 2. junija pomemben govor pred UNESCO (organizacija Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo). Pri tem je povedal stvari, ki so mu Posebej ležale na srcu. POMEN KULTURE ZA ČLOVEKA Kako zagotoviti človeku srečno bodočnost? človeški rod živi od umetnosti in razuma, je rekel že sv. Tomaž Akvinski. Brez kulture ni človeka vrednega življenja. Kultura je osnovna razsežnost človekovega bivanja na zemlji. To pa ne izključuje različnosti kultur, v katerih se razvija človek. Ta je nosilec, predmet in cilj kulture, nenehno poudarja papež in iz tega ob luči evangelija izvaja potrebne sklepe. Ni važno, kaj človek »ima«, temveč kaj človek »je«. Pri kulturi govorimo najprc-j o njenem odnosu do človekove narave, potem šele o zvezi s svetom in njegovimi Proizvodi. Evangelij in Cerkev spoštujeta človekovo dostojanstvo in si prizadevata, da bi človek postal vedno bolj — človek. Papež se zaveda, da mu bodo nekateri kritiki Ugovarjali, vendar naj mu nihče ne zameri, če bo povedal naslednjo zgodovinsko skušnjo: »Kjer so odpravili verske ustanove, kjer misli in dela, ki jih navdihuje Vera, predvsem krščanstvo, nimajo domovinske pravice, opazujemo, kako ljudje znova iščejo tiste vrednote zunaj institucionalnih poti, ko soočajo svoja človeška spoznanja in težnje z vsebino krščanskega oznanila.« OSNOVA VSAKE VZGOJE JE ZDRAVA MORALA Vrnimo se spet h kulturi! Njena prava naloga je vzgoja. Po njej naj postane človek bolj človek, ne samo »z drugimi«, temveč tudi »za druge«. Nobenega dvoma Pa ne more biti, da je prva in osnovna razsežnost vsake vzgoje zdrava morala: nravna kultura. Papež se tu ne spušča v Podrobnosti, jasno pa poudarja prednost etike pred tehniko in ne prizanaša s kritiko današnji civilizaciji: »Pod frazo napredka skušajo današnje civilizacije prisi-liti človeka k lažnim imperativom. Namesto da bi spoštoval življenje, naj bi se ga čimprej znebil in uničil; namesto odgovorne zakonske ljubezni naj bi si privoščil največjo mero spolnih užitkov zunaj vsakega čuta za odgovornost; namesto da bi Pri dejanjih dajal prvenstvo resnici, se odloča po slepih nagonih, trenutnem razpolo-ženju in iskanju cenenega uspeha. KULTURA IN NARODNOST Človek pripada nekemu narodu. Ta pa je skupnost ljudi, ki jih predvsem veže 'sta kultura, zato je tudi narodno občestvo velika vzgojna moč. Papež je tu po-Vedal izkustvo poljskega naroda (človek Se pri tem nehote spomni njegovega go-v°ra na isti dan pred enim letom v Varavi): »Izhajam iz naroda, ki je v zgodovini veliko prestal. Njegovi sosedje so ga večkrat obsodili na smrt, pa je kljub te-*iu preživel in ostal zvest sebi. To ni za-s*uEa njegove naravne vzdržljivosti, tem-Več njegove kulture. To je bila najmočnejša povezovalna siia, v njej se na pose-ben način razodeva njegova suverenost... ?'ato pa vas pozivam, varujte z vsemi razpoložljivimi sredstvi to osnovno suvere-n°st, ki jo ima vsak narod zaradi svoje ^lture. Varujte jo kot punčico svojega °^esa za prihodnost človeške družbe. Ne dovolite, da bi postala plen nekakšnih poetičnih ali gospodarskih "koristi’, totalita-ri2mov, imperializmov in hegemonizmov, 00 katerih postane človek predmet nad-v!ade, ne pa nosilec svojega lastnega obsoja... Ali ne najdemo na evropskem in Svetovnem zemljevidu narodov, ki imajo Po svoji kulturi čudovito zgodovinsko su-Verenost, ki pa istočasno nimajo svoje Polne suverenosti. To je važna točka za Prihodnjo človeško kulturo, važna zlasti ai>es, ko je tako nujno treba odpraviti Vse ostanke kolonializma.« prihodnost 60 let od požiga Narodnega doma v Trstu od kulture POSLANSTVO ŠOLE Pravijo, da človek postane človek po resnici in da preseže samega sebe z vedno popolnejšim poznanjem resnice. Papež je zavrnil očitek, da Cerkev želi obdržati ljudi v nevednosti. Šola je bila vedno tesno povezana s poslanstvom Cerkve. Koliko šol je ta ustanovila od osnovnih do univerz (Bologna, Salamanca, Krakov, Heidelberg, Leuven). Tudi danes želi pomagati s šolami, kjer to želijo. »Naj mi bo pa dovoljeno, da tudi za katoliške družine poudarim pravico, ki jo imajo vse družine, da se njihovi otroci vzgajajo v takšnih šolah, ki ustrezajo njihovemu svetovnemu nazoru; posebej poudarjam pravico vernih staršev, da njihovih otrok v šolah ne učijo po programih, ki jih navdihuje ateizem. Tu gre za eno temeljnih pravic človeka in družine, ki je neodtujljiva in zato tudi nedotakljiva.« ČLOVEKOVA BODOČNOST JE OGROŽENA Veliki napredek sodobnih znanosti prinaša veselje, pa tudi skrbi. Kam nas lahko privede, če ne bo spoštoval moralno-etič-nih načel kot osnove vsake človekove dejavnosti? Prihodnost človeka in sveta je v koreninah ogrožena, če bomo izsledke raziskovalnega dela in odkritja zlasti na področju naravoslovnih ved izkoriščali za namene, ki nimajo z znanostjo ničesar skupnega. Grozi nam »nepredstavljivo« uničenje! V tej zvezi je papež posebej posvaril pred posledicami genetičnih zlorab, bioloških poskusov in pred spopolnjenim kemičnim, bakteriološkim in jedrskim orožjem. Ostro je obsodil oboroževalno tekmo in ves zaskrbljen dejal: »Naš svet je zaradi krize svetovnega gospodarstva, hudih medsebojnih obtožb, zaradi užaljenih nacionalizmov in propada nravnih vrednot zašel v nestabilnost in v krhko ravnotežje. Obstaja velika nevarnost, da bo uničen zaradi napak v presojanju, obveščanju ali interpretaciji. In če pride do vojne, kdo nam zagotavlja, da ne bo spregovorilo jedrsko orožje? In kam bo to privedlo svet?« Tej nevarnosti se je treba upreti z vedno večjo mednarodno solidarnostjo, ki bo spoštovala osnovne človekove pravice. »Kličem vam iz dna srca: Človekova prihodnost je odvisna od kulture. Svetovni mir je odvisen od prvenstva Duha, mirna prihodnost pa od ljubezni.« Slovenska skupnost <,SSk) v Trstu se bo 13. julija spomnila tragičnega dogodka izpred 60 let, ki pomeni prvi javni izbruh nacionalistične nestrpnosti proti Slovencem v italijanski državi, pod katero smo prišli novembra 1918. Gre za požig Narodnega doma. Ob tem požigu pravijo zgodovinarji, so sodelovali fašisti, nacionalisti in vojaški krogi. Torej velik del tržaške italijanske narodne komponente, to je tistih sil, :ki so pozneje, prav tako povezane, uganjale nasilno raznarodovalno politiko v nekdanji Julijski Benečiji in so se danes v glavnem znova znašle skupaj v Listi za Trst. KAKO JE PRIŠLO DO POŽIGA Novembra 1918 je Italija prišla v naše kraje ikot okupacijska sila. Dokončno usodo o Primorski in Istri bi morala izreči mirovna pogodba. Zavezinki pri mirovnih pogajanjih niso mogli zbližati zahtev Italije in Jugoslavije, zato so prepustili, naj se obe prizadeti državi sami med seboj pomenita o državnih mejah. Do take pogodbe je prišlo šele v Rapallu jeseni I?21. Do tega časa je Italija bila v Julijski Benečiji in Istri le kot okupacijska sila, vendar v prepričanju, da 'irria pravico do teh krajev na podlagi Londonske pogodbe iz meseca aprila 1915. V tem prepričanju so italijanske nacionalistične sile že takoj spočetka pokazale, kaj mislijo s slovenskimi prebivalstvom na Primorskem in v Istri Tč jm prej ga nasilno asimilirati. Kar ni uspelo pod staro Avstrijo, to jim mora uspeti sedaj pod Italijo. To se je pokazalo* posebna- ostro-v Trstu in v Istri. V tem oziru je starim nacionalistom zelo prav prišlo porajajoče se fašistično 'gibanje in njegovi škvadristi. ,Seveda pa tudi Slovani, zlasti še primorski Slovenci, niso stali s prekrižanimi rokami. Krepko in pogumno so začeli po letu 1918 pod italijansko okupacijsko oblastjo obnavljati svoja prosvetna, gospodarska in politična društva. Na Tržaškem je vsa ta slovenska narodna dejavnost imela svoj sedež v Narodnem domu, ki so si ga Slovenci zgradili že pred prvo svetovno vojno (ul. Filzi - trg. Dalmazia). Italijanski nacionalisti in fašisti so se dobro zavedali, da kulturno zavednih in gospodarsko močnih Slovencev ne bodo mogli asimilirati. Zato so iskali pretvezo, da bi uničili njih matično središče Narodni dom. Ta pretveza se jim je skoro sama od sebe ponudila julija 1920. NARODNI DOM GORI V tistem času sta se Italija in Jugoslavija pripravljali, da sedeta k diplomatskim razgovorom za sklenitev medsebojne mi- Stiska egipčanskih kristjanov Egipt šteje danes že 42 milijonov prebivalcev. Četrti del tvorijo Kopti, potomci Egipčanov iz faraonovih časov. V 7. stoletju po Kr. so Egipt zasedli muslimanski Arabci in prevladali nad njimi. Muslimani so po vsem svetu znani po srvoji verski nestrpnosti. Tudi krščanski Kopti so jo že ponovno doživeli. Do velikega preganjanja in poboja kristjanov je prišlo v letih 1881-82. Po razglasitvi egiptovske neodvisnosti pod predsednikom Naserjem so Kopti uživali precej verske svobode. Naser jim je dal celo zgraditi veliko katedralo z mogočno kupolo in daleč vidnim zvonikom na eni glavnih kairskih cest. Pod sedanjim predsednikom Sadatom pa se je verska nestrpnost do Koptov spet zaostrila. 'Leta 1972 so oblasti odstranile vse cerkve, ki so bile postavljene brez dovoljenja pristojnih uradov. Letos za veliko noč so »iz varnostnih razlogov« prepovedali praznovanje velike noči in predvajanje filma o Kristusu v kairskem kinu Ramzes. Tuji duhovniki ne smejo zasebno maševati v hotelskih sobah ali zasebnih stanovanjih, temveč samo v cerkvah, ki jih je odobrila oblast. Muslimani so upepelili častitljivo Marijino cerkev v starem Kairu, kjer naj bi po legendi bivala sv. Družina v času svojega izgnanstva v Egiptu. Po krščanskih vaseh se množijo primeri, da muslimani ugrabljajo dekleta, jih posiljujejo in s silo mohamedanizirajo. Na kairskih visokih šolah terorizirajo dekleta in jih zmerjajo »porno-študemtke«, ker si ne pokrivajo glav. Sredi maja letos so v parlamentu spremenili državno ustavo v tem smislu, da je glavni vir prava »islamska pravica« kot je zapisana v muslimanski siveti knjigi koran. Predlog petih krščanskih poslancev, naj se dodajo dopolnilne točke o zaščiti kristjanov, je bil zavrnjen. Koptski patriarh Šenuda III. je zaradi rastočega nasilja nad kristjani ostro protestiral. Zato so v parlamentu sklenili ustanoviti posebno preiskovalno komisijo, a je ostalo le pri besedah. Za egipčanske kristjane obstaja eno samo upanje: da jih krščanski Zahod >ne bo pozabil. Toda, koliko je Zahod sploh še krščanski? ■ Zadet od srčne kapi je umrl v Rimu sovjetski veleposlanik Valentin Ivanovič Oberenko. Star je bil 54 let. V Rimu je bil komaj štiri mesece. Pred tem je deloval v osrednjem odboru sovjetske komunistične partije. rovne pogodbe. To ni šlo v račun nacionalistom, ki bi radi pokvarili odnose med državama. Na pomoč jim je prišlo naključje. V Splitu je bila 12. julija zasidrana italijanska ladja »Puglia«. Dva oficirja s te ladje sta snela jugoslovansko zastavo in jo kot trofejo ponesla na ladjo. Splitčani so zaradi tega napadli Italijanske mornarje v pristanišču. Na pomoč je prišel kapitan z ladje »Puglia«. Prišlo je do streljanja in jugoslovanski orožniki so smrtno zadeli kapitana Gullija in strojnika Rossija. Ko se je o tem zvedelo v Trstu, so fašisti sklicali protestni shod na trgu Unitži naslednji dan 13. julija. Ze med govorom na trgu je nekdo ustrelil kuharja Giovan-nija Ninija, ki je slučajno poslušal govor. Vrgli so parolo, da so to storili Jugoslovani. Množica je s trga Unita krenila proti Narodnemu domu, da se maščuje. Dom so stražili karabinjerji, vojaki in kraljevi stražniki, nad 400 mož. Predno so demonstranti dospeli do Narodnega doma, je nekdo iz tretjega nadstropja odvrgel ročni bombi in streljal s puško. Streli so smrtno zadeli častnika Luigija Cassano in ranili nekaij oseb. Tedaj so vojaki začeli streljati na Narodni dom, ki je pa bil že prazen. Demonstranti so se zagnali v poslopje, ga oplenili, polili z bencinom in zažgali. Ker so prebivalci hišo že prej izpraznili, je požar zajel samo hotelskega gosta Hugona Robeka iz Radovljice in njegovo hčerko. Ob skoku iz tretjega nadstropja sta zgrešila rešilno platno in se -_Eaaila—Rohek je umrl, hčerka je pozneje ozdravela. Drugih smrtnih žrtev ni bilo. Gasilci, ‘ki so pozneje prišli, so pazili le, da se požar ni razširil na okoliška poslopja. Od Narodnega doma se je podivjana množica raztepla po mestu in oplenila še številne druge objekte: Jadransko banko, Hrvatsko banko, Ljubljansko banko, tirade pravoslavne cerkve, pisarne odvetnikov Vilfana, Abrama, Agneletta in Okretiča. Šele ponoči so neredi ponehali. Naslednji dan je razbesnela množica požgala Narodni dom v Pulju in uničili so tiskarno »Pučkega prijatelja« v Pazinu; na Reki so D’Annunzijevi legionarji razdejali hrvatske ■ustanove. Bil je torej pogrom zoper Slovence in Hrvate. Tržaški zgodovinar Cario Schiffrer trdi, da je bil napad na Narodni dom pripravljen. Fašističnemu voditelju Giunti je bil potreben povod za napad. Zato so njegovi ljudje poskrbeli za truplo nedolžnega Ninija, njegovi provokatorji so odvrgli bombi in oddali strele iz prostorov Narodnega doma zato, da je množica imela razlog napasti poslopje in ga zažgati. (M. Kacin-Wohinc, Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918-1921, str. 313-318). NEKAJ UGOTOVITEV Požig Narodnega doma je bila rana, zadana narodnemu telesu Slovencev v Trstu in na Primorskem: uničiti je bilo treba to kulturno in gospodarsko središče, da bo slovenska narodna manjšina v Italiji lažje klonila pred raznarodovanjem, ki je že takrat bilo napovedano in začrtano. Ni torej vsega kriv fašizem. To 'je razvidno tudi danes, ko fašizma ni več, slovenska narodna skupnost v Italiji pa slej ko prej ne more uveljaviti svojih pravic. Tudi sedanji razgovori o globalni zaščiti, ki bi jo morala slovenski narodni skupnosti zagotoviti italijanska demokratična republika, ne obetajo nič stvarnega, nič učinkovitega. Drugo dejstvo je zadržanje slovenskega delavstva takrat in danes do naše narodne problematike. Omenjena zgodovinarka M. Kacin-Wohdnc ne skriva dejstva, da je slovensko delavstvo že takrat bilo usmerjeno v komunistični internacionalizam in zato narodne problematike ni čutilo. Požig Narodnega doma zanje ni bil narodna tragedija, temveč samo opozorilo, da se italijanske fašistične in nacionalistične množice utegnejo obrniti tudi proti njim pod geslom antikomunizma. Od takrat do danes se stvari niso bistveno spremenile. Osnovna drža slovenskih delavcev v komunistični partiji je tudi danes internaoionalizem. To pa pomeni naravno asimilacijo v tuji večini, brez odpora, po naravni logiki. Po tej 'logiki bodo obstali samo večinski narodi: Rusi v Sovjetski zvezi, Italijani v Italiji, Hrvatje v Istri itd. Narodne manjšine morajo, po-njihovi logiki, izginiti z naravnim procesom, se utopiti, priličiti večini. To so pojavi, ki smo jim priča povsod, kjer imajo komunistične partije oblast. Mi smo pa prepričani, da temu ni tako, da narodna asimilacija ni neizbežen konec narodne manjšine. Da njen obstoj zavisi zlasti od njene volje do življenja, od njene narodne zavesti, od njene pripravljenosti, da svoj jezik govori, svojo kulturo vrednoti, svojo preteklost ceni, svojo narodno istovetnost brani. Spomin na tragični dogodek pred 60 leti nas mora utrjevati prav v tem prepričanju. Značilno »priznanje« 15. januarja letos so sovjetske oblasti zaprle ruskega pravoslavnega župnika 58-letnega Dimitrija Dudka in ga obdolžile »protisovjetske dejavnosti«. Že dolgo časa je bil p. Dudko rdečim oblastnikom trn v peti, ker je dajal pogumne izjave v obrambo svobode verske dejavnosti. Imel je velik vpliv na moskovske izobražence in tamkajšnjo mladino. Pred kratkim je bil p. Dudko izpuščen na svobodo. Toda iz ječe je prišel čisto drug človek. Očividno so mu »oprali« možgane. Na televiziji so prebrali njegovo »izjavo«, da mu je v ječi »vse postalo jasno«. Niso ga prijeli zaradi njegove vere v Boga, temveč zaradi kazni vrednih prekrškov. Je pač nasedel propagandi, ki si prizadeva uničiti sovjetski sistem. Tudi je pisal stvari, ki so prikazale sovjetsko stvarnost v napačni luči. Kongres kitajskih »patriotičnih duhovnikov« V Pekingu se je vršil tretji kongres ».Patriotičnih duhovnikov«, ki se ga je udeležilo okoli 200 škofov, duhovnikov, redovnic in laikov. Na kongresu so sprejeli resolucijo, da se navzoči povsem strinjajo s sedanjo usmeritvijo kitajske vlade, ki odklanja vsak hegemonizem ter hočejo biti tudi nadalje neodvisni od katerega koli vodstva v tujini. Zadnje tri dni kongresa je zasedala tudi sinoda 33 škofov. Trije so manjkali zaradi bolezni. Predsedoval je 86-letni nadškof iz šangaja Zhang Yiashu. Med škofi sta bila navzoča tudi dva, ki ju je imenoval še papež Pij XII. 'Med tem pa je prišla iz Hongkonga vest, da je bil po 22 letih zapora spuščen škof Dominik Tang, član jezuitskega reda. Škofa Tanga je papež Pij XII. leta 1950 imenoval za apostolskega administratorja škofije Kanton. Leta 1958 so ga kot »proti-revolucionar j a« obsodili na dosmrtno ječo. Sedaj je v zaporu le še en sam kitajski škof, 79-letni Ignacij Kung Pinmei, ki je bil imenovan in posvečen s pristankom Apostolskega sedeža. Kosilo na visoki ravni General Pinochet, ki vodi vojaško vlado v Čilu, je povabil na kosilo pet čilskih škofov. Z njimi se je pogovarjal kako premostiti nesoglasja, ki so nastala med vojaško vlado in konferenco čilskih škofov, ki se je že ponovno zavzela za spoštovanje človeških pravic in za polno svobodo na verskem, političnem in sindikalnem področju. Opazna je ibila odsotnost kardinala Raula Silve Henriqueza, ki je Pinocheta že večkrat ostro kritiziral. ■ Silen požar je v zalivu Fezzano pri La Spezii, kjer je bila zasidrana, popolnoma uničil nekdanjo potniško prekomorsko ladjo »Leonardo da Vinci«. Od nje je ostal le ikup železa. Nazadnje se je ladja nagnila na 'bok in se potopila. Sedaj leži na nizkem morskem dnu. Družba »Italia«, kateri pripada, jo namerava prodati za staro železo. Papeževi brazilski dnevi Sociološki vidiki zakona Do sedaj najdaljše papeževo potovanje v tuje dežele se bliža svojemu koncu. To soboto v jutranjih urah bo sv. oče spet v Rimu. V Braziliji je doživel veličastne sprejeme, pa tudi videl, čeprav samo v omejenem območju, mnogo revščine. Pogosto iin .mnogo je govoril, pa tudi poslušal. Sadovi njegovega potovanja pa bodo prišli kasneje, saj bodo delo božjega Duha in odprtosti src tamkajšnjega prebivalstva. Dve nevarnosti vsebuje vsako papeževo potovanje: da ostane le neka zunanja manifestacija in da ne gre v globine ter da se ga politično izrabi. Na vse to je predsednik konference brazilskih škofov kardinal Ivo Lohrscheider dejal: »Zadotavljam vas, da bo sv. oče v Braziliji videl lepe in pozitivne reči, pa bo 'mogel videti tudi "favelas” (naselja -bede) v Riu de Janeiro in Salvadorju de Bahia. Predloženi mu bodo problemi delavcev v Sao Paulu, Indijancev v Amazoniji, »campesinos« (kmetov) v Pernambuciu. Na nobenem kraju ne bodo pozabljeni reveži, trpeči in bolni. Na papežev obisk smo se duhovno skrbno pripravili. Ta priprava nam je nudila sijajno priložnost, da razložimo vernikom naravo Cerkve, skrivnost njene enotnosti in poslanstvo papeža v cerkvenem občestvu. Največji problem brazilske Cerkve ostaja poglobitev osebne vere, ki je bila do sedaj preveč tradicionalna in premagati verski individualizem, :ko vsak dela le zase in svoje zadeve, niima pa čuta za skupnost.« Sv. oče se je najprej ustavil v zvezni prestolnici Brasilii, ki je nastala v času šestdesetih let in ima za njeno zgraditev največ zaslug tedanji predsednik češkega pokolenja Kubitohek. V Brasilii ga je sprejel sedanji državni poglavar Figueire-do, kateremu je papež ob sprejemu v predsedniški palači dejal: »Cerkev spodbuja tiste, ki so odgovorni za skupno blaginjo, zlasti če se ponašajo s krščanskim imenom, da naglo, a obenem modro in uspešno izvedejo reforme v luči krščanskih načel, daleč proč od materialističnih ideologij. Človek ne sme postati suženj stvari, tvamega bogastva, potrošništva., izdelkov, ki jih proizvaja. Ne sme biti suženj nikogar in ničesar.« BESEDA BRAZILSKI MLADINI Iz Brasilie se je papež napotil v Rio de Janeiro. Spotoma se je ustavil v rudarski pokrajini Belo Horizonte, kjer nakopljejo največ železne rude na svetu. Njegova beseda je bila v tem mestu namenjena zlasti mladim. Ti tvorijo v Južni Ameriki polovico vsega prebivalstva. Dejal je: V vas je želja, da bi odločno spremenili družbene osnove, ki se vam zdijo krivične. Upravičeno trdite, da je nemogoče biti srečen, ko je okrog nas toliko človeških bitij, ki jim manjka najbolj osnovno za človeka vredno življenje. Vi tudi pravite, da ni pošteno, da eni zapravljajo tisto, kar bi drugi nujno potrebovali. Zato ste odločeni graditi novo družbo, pravično in svobodno, v kateri bodo vsi in vsakdo mogli uživati sadove napredka. Ko sem bil mlad, sem vse to doživljal tudi jaz. Videl sem, da se teptajo moje ideje. Pa sem se nekega dne odločil, da jih soočim z Jezusom Kristusom. Doumel sem, da mi samo On lahko razkrije njihovo resnično vrednost in vsebino. Tako sem odkril, da je socialna pravičnost resnična le tedaj, če sloni na človekovih pravicah. In te pravice bodo priznane le tedaj, če se bo priznala onstranska razsežnost človeka: da je ustvarjen po božji podobi in sličnosti, da je božji otrok in brat drugih ljudi, poklican k večnemu življenju. Če se zanika ta onstranska usmerjenost človeka, postane človek predmet izkoriščanja ali s strani drugih ljudi ali totalitarne države, ki se razglasi za najvišjo vrednoto. Ko sem odkril Kristusa, sem tudi doumel, da Kristus oznanja svobodo božjih otrok in zavrača vsako suženjstvo, ki ima konec koncev vedno izvor v grehu. Dognal sem, da mlad kristjan neha biti miad, ko se prepusti ideologijam, ki oznanjajo sovraštvo in nasilje. Kajti ni mogoče graditi pravične družbe na krivici, na zatiranju človekove svobode in teptanju osnovnih osebnih svoboščin. Kot duhovnik, škof in kardinal sem v stiku s številnimi univerzitetnimi študenti spoznal, da se mlad človek nevarno postara, ko se da voditi od lahkotnega in ko-modnega načela, da namen posvečuje sredstva, da se da družbo izboljšati le s sovraštvom in razrednim bojem, z uvedbo brezrazredne družbe, ki pa kaj kmalu ustvari nove privilegirane razrede. Tako sem se prepričal, da le ljubezen zbliža to kar je različno in urestliči edinost v različnosti. Le resnična ljubezen gradi. Zato vam kličem: Ne pustite se iz- rabljati od drugih! Že lani so vam škofje, zbrani v Puebli, dejali: »Mladim je treba oblikovati kritični čut do različnih ideologij, zlasti materialističnih, da ne bodo od njih manipulirani.« Na koncu je sv. oče pozval mladino, da če res želi, da se njene želje po pravičnejši družbi ne bodo razblinile kot mehurček milnice, maj premaga v sebi duha potrošništva in skušnjavo imeti vedno več namesto biti vedno več in se ne prepusti »obupu spolnosti«, ki odvzame človeški ljubezni njeno pristnost in vodi k uničenju družinskega življenja. PO BRAZILSKEM JUGU Tretji dan svojega postanka v Braziliji je sv. oče preživel v bivši brazilski prestolnici Rio de Janeiro. V parku Flamengo je daroval sv. mašo, ki ji je prisostvovalo milijon oseb. Opoldne se je povzpel na ■hrib Corcovado, kjer stoji kip Kristusa Odrešenika in blagoslovil mesto, ki se v nedogled razprostira pod njim. Obiskal je tudi eno beraških naselij, »favela do Vi-digal« na jugu velemesta. Bil je očitno presunjen od bede, ki jo je videl. Zamišljen je snel svoj škofovski prstan in ga poklonil tamkajšnjemu župniku z besedami: »To je za vaše reveže.« Odtod se je napotil v stolnico, da se sestane s škofi dz vse Latinske Amerike. Zbralo se jih je okoli 150. Med njimi je bilo 12 kardinalov. V svojem govoru je sv. oče zbranim prelatom podal smernice za nadaljnje dušnopastirsko de- lo v škofijah, ki jih vodijo. V četrtek 3. julija se je papež mudil v največjem brazilskem mestu Sao Paulo, ki šteje s predmestji že nad deset milijonov prebivalcev in ima močno industrijo. Maševal je na odprtem na Čampo do Marte. V pridigi je proslavljal novega, nedavno razglašenega blaženega brazilske Cerkve Jose de Anchieta, ženo. 4. Večja pozornost za duhovno rast v kulturnem in verskem oziru. 5. Večja skrb za izobrazbo otrok, pra'1 tako pa, čeprav je takih primerov še malo, večja skrb za duhovno življenje v zakonu in družini. 15.600 milijard lir. Za ozdravitev gospodarstva je vlada sklenila odpraviti 36.000 službenih mest v javni upravi, korenito omejiti izdatke za službena potovanja in urad' na zastopstva v inozemstvu ter 50-80 odstotno podražiti meso na notranjem tržišču. Iz Slovenije Nadškof iz Washingtona v Ljubljani Od 27. do 30. jiunija se je mudil v Slovi' ni ji novi nadškof v Washingtonu Jame-Aloysius Hiokey. Hickey je bil od 1974 d« letos škof v Clevelandu, kjer živi v ZD-* največja skupina Slovencev. Po odhodi' dosedanjega washingtonskega nadškof* kardinala VVilliama Bauma v Rim, kjer t>C: prevzel kongregacijo za katoliški nauk, j® Hiokey postal njegov naslednik. Washinž tonska nadškofija ima tri pomožne škofc 316 škofijskih duhovnikov in 661 reda11' nikov. Hickey je prišel v Slovenijo predvsetf zato, da si ogleda kraje, ki so povezani -misijonskim škofom Friderikom Barag0 Zato je obiskal Dobrnič, Malo vas, Tret nje, Stražišče pri Kranju in Metliko. ' Metliki je v nedeljo 29. junija popoldfl1' tudi maševal zbranemu farnemu občestvu Letos mineva 150 let, kar je Baraga Metlike odšel v misijone, zato bo 13. j^j lija v Metliki Baragov dan. Hiokey se sicer ne bo mogel udeležiti, bo pa glavi1 govornik na ameriškem Baragovem dne'”-' v Jolietu. Jubilej reda premonstratencev Ta red je -ustanovil škof sv. Norber! ko se je leta 1130 umaknil v dolino Prf motre pri Laonu na Francoskem in tarf ustanovil samostan. Člani tega samosta®* so sprejeli redovno pravilo sv. Avguštin ter povezali molitveno življenje z aptf stolsko dejavnostjo. Letos praznuje tor? ta red 850-letnico svojega obstoja. Leta 1230 je nastala na Flamskem v d*1 našnji Belgiji še danes slavna opatija To1* gerlo. V njej živi kar 160 redovnikov, f se posvečajo apostolatu po župnijah liturgični dejavnosti. Iz te opatije je ^ šel tudi znani »špekpater« Werenfriod Straaten, ki je po konou zadnje voj*1' začel z organiziranjem pomoči »Cerkvi' stiski«. Premonstratenci so imeli naselbine tu** v slovanskih deželah. Leta ,1236 so se J* selili v Grebinju na Koroškem, zilasti pa je bil njihov samostan v StrahovU Piagi. Sedanje komunistične oblasti so (' seveda zatrle. Kristjan ne more biti framazon OKNO V DANAŠNJI SVET . Stran 3 Razmišljanje ob dnevniku ladota Piščanca tržaške novice it«. t tv 'p® k !i Sl®i£ (J P k"".:- - • y.- ‘_~V Tržaška »Mladika« je v junijski številki končala z objavo dnevnika kaplana Ladota Piščanca. Prof. Alojz Rebula je dnevnik odkril pri sestrah pok. Ladota in oskrbel njegovo objavo v »Mladiki«. V opombah je povedal, da objavlja dnevnik tako, kakor je bil napisan. Gre torej za avtentičen srednješolec, bogoslovec in potem kot kaplan v Cerknem. Prva leta svoje duhovniške službe ga ni pisal; znova je z njim začel v Cerknem. Kot bogoslovec ga je zaključil pred novo mašo 31. maja 1938, kot mašnik ga je znova začel v Cerknem 1. januarja 1943. V »Mladiki« je izhajal od januarja 1978 do junija 1980 pod naslovom »V zelenih daljavah božje bodočnosti«. Ko je danes Ladotov dnevnik v celoti pred nami, je mogoče povedati besedo o tem našem duhovniku in pesniku, ki je skupaj z drugimi postal žrtev cerkljanske tragedije. Dnevnik razodeva predvsem pesniško, čustveno osebnost, ki živi v svojem svetu umetnosti: niha med predanostjo petju in pesmi, pa duhovništvu. Imel je izvrsten tenor, bil je pesniško nadarjen. Privlačeval ga je zato svet umetniškega ustvarjanja. Malo pred subdiakonatom v letu, ko je potem bil posvečen v duhovnika, je 14. februarja 1937 zapisal v dnevnik: »Ko bi se zgodilo (da bi zapustil bogoslovje), bi šla moja pot na oder, v dramo in morda še v opero. Dolga in trnjeva bi bila ta pot, preden bi prišel do tiste umetniške višine, kakor bi si jo srce želelo.« Na drugi strani je stal poklic, ki mu je bil nekako nakazan z vstopom v semenišče. Jz dnevnika je videti, kako se je do konca boril v sebi, iskal razsvetljenja v molitvi, pravega sveta pri predstojnikih, posebno še pri prof. Ivu Juvančiču. Na koncu je zmagal božji klic. Med duhovnimi vajami pred subdiakonatom je zapisal. »Sedaj sem v preddverju svetišča in v svojih rokah nosim predragocene vrče... Jutri bom stopil pred Gospoda in bom z večno obljubo daroval te dragocenosti na njegov sveti oltar, ki bo postal odslej moja dediščina... Taka je volja božja, tako upam in v najtišjem in najglobljem dnu iskreno želim... Skoro ne razumem te volje božje in gram za njo z nepremagljivim nagnjenjem kot ovca za pastirjem, pa četudi v klavnico samo... Da, tudi če se prelij a moja srčna kri, moram in hočem slediti tej volji, ako zares ljubim... (11. marca 1937). Preroške besede. Ali se je spomnil nanje, ko je stal ob breznu, kamor je omahnil komaj šest let pozneje? Druga nit, ki se prepleta v dnevniku, so razmere v njegovi družini. Videti je, v ka ko neugodnih ekonomskih razmerah je živela družina Rafaela Piščanca, nižjega uradnika na pošti v Piši. Živel je pač v Podobnih razmerah kot je živela takrat večina dijakov in bogoslovcev v obeh na šili semeniščih, samo da je Lado vse to globlje občutil, mehak kot je bil. Potem omenja svoje prijatelje, sošolce, dnuge ljudi, ki se je z njimi srečaval v zavodu in izven zavoda. Cela galerija ljudi gre mimo bralca, ki z zanimanjem bere, kaj je takrat menil o njih Lado Piščanc nega odpora do njega. Zelo pa sta si bila blizu z že omenjenim podravnateljam in profesorjem dr. Ivom Juvančičem. Skozi ves dnevnik ga omenja. Bil mu je umetniški mentor, duhovni svetovalec in tudi prijatelj. Pred subdiakonatom je npr. zapisal: »Pred dnevi sem bil pri vicerektor- ju. Njegove opombe so me vznemirile, a v dobro. Te dni veliko premišljujem o tem in čutim potrebo po jasnosti in trdnosti. Prišel sem tudi do zaključka, da bi me težko kdo drug tako dobro razumel kakor g. (svečnica 1937). Prijatelji, ki jih največkrat omenja, so tisti, ki so podobno kot on nosili v sebi kako umetniško nagnjenje. Mirko Filej, zborovodja in komponist, Alojzij Kocjančič, pesnik, pa še kaka druga duša, ki se je z njo srečal izven zavodov med počitnicami. Ob takšnem duhovnem razpoloženju Ladota Piščanca ni nič čudnega, če je velika odsotna v dnevniku politika, tista vsakdanja politika, iki o njej govorimo kot razpravljamo o vremenu. In vendar je v tistih letih bila »politika« precej pogost predmet razgovorom in tudi zapiskom v dnevnikih drugih fantov iz tistega časa. Ko pravim »politika«, mislim na razne dogodke, velike in manjše, ki so vznemirjali v tistih letih naše življenje v obeh semeniščih: smrt F. B. Sedeja, zamenjave predstojnikov v semenišču, vdiranje fašističnih zaupnikov v vodstva semenišč in v vrste dijakov in bogoslovcev, smrt Lojzeta Bratuža, spori zaradi škofa Fogarja, ki so segli globoko v življenje bogoslovnega semenišča v Gorici v tistih letih, in še toliko drugega. Neka laična oseba, ki je doživela tiste čase, mi je rekla: »Res čudno, da o tistih hudih časih raznarodovalne politike pri nas v Piščančevem dnevniku skoro ni odmeva.« Politični dogodki so v resnici odsotni v dnevniku, ker so bili pač odsotni v avtorjevem notranjem doživljanju. Sodim, da je bil tako ves usmerjen v svoja notranja duhovna in umetniška doživljanja, v svoj religiozno ustvarjalni svet, da se mu tisti problemi za njegovo osebno življenje niso zdeli važni, da zato o njih ne piše, se ne »izpoveduje«. Saj je njegov Mladina in požig Narodnega doma v Trstu Odbor Mladinske sekcije Slovenske skupnosti v Trstu, zbran na redni seji 3. julija 1980, se je spomnil 60-letnice požiga Narodnega doma v Trstu, kar je simbol trpljenja naše narodne skupnosti pod fašizmom. Ob tej priložnosti bo Slovenska skupnost pripravila 12. julija širšo komemoracijo. Odbor Mladinske sekcije SSk se pobudi z navdušenjem pridružuje in vabi vse Slovence, posebno še mlade, da se manifestacije gotovo udeležijo. Pomembna obletnica je znova postavila vprašanje namestitve spominske table na pročelje omenjene stavbe. K temu odbor pridružuje zahtevo, da bi take zgodovinske dogodke in zaslužne slovenske osebnosti družba oz. občina počastila s poimenovanjem več tržaških ulic. V zvezi s tem je odbor Mladinske sekcije SSk že pred časom prišel v stik s pristojnim tržaškim občinskim odbornikom. Ta je izjavil, da ima pri teh poimenovanjih pomembno besedo »Deputazione di Storia Patria per la Venezia Ciuha«. Ta odbor je na primer glede zahteve po poimenovanju dela ulice Petronio po pesniku Prešernu posredoval negativno mnenje pristojnemu ministrstvu, ki je potem predlog zavrnilo. Člani omenjenega odbora so po teh informacijah naslednji: predsednik Arduino Agnelli, člani: Elio Apih, Luisa Bertacchi, Filippo Cassola, Giulio Cervani, Fulvio Crosara, Decio Gioseffi, Slovenska Cerkev jo je obhajala v nedeljo 6. julija. Čeprav je bila marsikje nedelja novih maš, so jo gotovo povsod doživeli kot molitveni dan za edinost med kristjani. Poleg Tedna edinosti v januarju je Cirilmetodova nedelja v juliju brez dvoma najbolj primeren dan, da se verni ljudje zamislimo v najbolj tragično dejstvo naše cerkvene zgodovine: v našo razklanost in needinost. Vendar z zaupanjem, da se temu stanju da pomagati in ga celo postopoma odpraviti. Ne sicer z zgolj našo človeško močjo, ampak ob našem sodelovanju z božjo milostjo, ki vse premore. Iz te naše globoke zavesti mora izvirati nujnost, da se vsa Cerkev zaupno preda ponižni in vztrajni molitvi, da bi skoraj napočil dan, ko bo povsod »ena čreda, en pastir«. Ta molitev ni bila in ne bo nikoli brezuspešna. Saj jo je opravil sam Jezus na predvečer svoje smrti, ko je molil k Očetu, »da bi bili vsi eno«. Sadovi naših molitev so dokaj vidni že danes, ko smo kristjani že marsikje zelo blizu. Združuje nas molitev, molitvena bogoslužja, ki so ponekod postala že ohičaj-na. Drugod pa prihajajo kristjani do konkretnega sodelovanja, o katerem bi še pred nekaj desetletji komaj mogli misliti. V zadnjem času je prišlo celo do teoloških razgovorov, ki so vsekakor velik korak naprej na poti zbliževanja med krščanskimi skupnostmi, ki se vsebolj zavedajo, da je Kristusova Cerkev le ena. Vendar je do končnega cilja še daleč. Zato smo vsi potrebni neprestanega osebnega spreobrnjenja od naše sebičnosti k pričevanju bratske ljubezni do vseh. Naše skupnosti, začenši od naših družin in župnij, so prav zato prva šola bratstva in Maria Laura Iona, Bruno Maier, Giovanni Miocoli, Mario Mirabella Roberti, Giorgio Negrelli, Cesare Pagnini, Pietro Pescani, Iolanda Pellagrini, F. Salvatore Romano, Ruggero F. Rossi, Silvio Rutteri, ligo Tuc-ci in Manlio Udina. Gb branju nekaterih imen se odbor sprašuje, kje je odgovornost za negativna mnenja in zavlačevanja ob poimenovanjih. Obsodbe vredno je tudi dejstvo, da v omenjeni komisiji sploh ni slovenskih strokovnjakov. Občni zbor Dekliškega zbora Devin V torek 1. julija se je v Devinu vršil redni občni zbor Dekliškega zbora Devin. Pregled dvoletnega delovanja je podala predsednica Alenka Legiša. To obdobje je bilo za zbor zelo plodno. V tej zvezi naj omenimo, da je bil zbor v letu 1980 posebno aktiven, saj je imel do sedaj deset nastopov. V svojem poročilu je predsednica tudi nakazala smernice za bodoče delovanje. Posebno skrb bo moral zbor posvetiti pridobivanju novih članic. Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je podal dirigent zbora Herman Antonič. Debata je bila zelo živahna. Vsak član je povedal svoje mnenje o dosedanjem delovanju in o bodočih dejavnostih zbora. Domenili so se o nekaterih pobudah, med katerimi naj omenimo krajši tečaj za branje not in o tehniki petja. Oblikovati bi bilo treba tudi otroški zbor, ki bi zagotovil potrpežljivosti, odpuščanja in medsebojnega spoštovanja. To je ekumenizem za vsak dan, ;ki ga je zmožen vsakdo, ki želi biti človek dobre volje, to se pravi odprt do sočloveka in poln širine v mišljenju in življenju. Morda nam bodo dale počitnice in razna potovanja še novih priložnosti, da razširimo svoja obzorja, da opazujemo in občudujemo ljudi ter kraje in prilike, v katerih živijo. Zgled nam daje sedanji papež Janez Pavel II., ki na svojih potovanjih išče stikov z vsemi ljudmi dobre volje za izgradnjo boljšega sveta. Ce smo člani ACM, bomo še bolj pozorno sledili tem prizadevanjem in vsak dan priporočali Bogu ekumenske namene Cerkve. Tržaški verni Slovenci bomo svoj ekumenski dan, kakor že vsako leto, imeli na Vejni v nedeljo 13. julija popoldne s skupno ekumensko proslavo ob oltarju sv. bratov Cirila in Metoda, slovanskih blagovestnikov, apostolov edinosti. Tudi letos bo ■ idejno združena z nami slovenska Cerkev po nekaterih svojih novomašnikih. Slovesnost bo tako izzvenela v zahvalno in pro-silno molitev za duhovnike, ki so končno graditelji vere in glavni nosilci cerkvene edinosti med nami. Vendar vsi vemo, da vere in Cerkve ni brez dobrih krščanskih laikov in zlasti mladine. Zato bomo videli ob naših novomašnikih dolgo vrsto mladih ljudi, ki bodo kakor živ venec ob oltarju. Gre za tako imenovane ritmične pare in mlade pevce iz Stranj pri Kamniku, ki bodo, ob sodelovanju naših pevcev in otrok, dali svoj vidni prispevek celotni slovesnosti. Za mnoge bo ta služba božja nekaj povsem novega in skoraj enkratnega. Morda se bo kateremu zdelo vse preveč gledališko in folklorno. Vendar velika skrivnost svete daritve zasluži vsaj ob nekaterih priložnostih nek bolj mogočen okvir, da nam slikovito predstavi vso veličino dogajanja na oltarju. In če je božja Previdnost tako bogato obdarila naš narod z žlahtno govorico pesmi in simbolov, kakor tudi s čudovito dediščino ljudskih noš, zakaj ne bi ta narod s to svojo dediščino izpričal tudi svojo vero v Boga, hvaležnost in ljubezen? Znano je, da hoče Cerkev po koncilu pri vseh narodih ovrednotiti njih kulturne značilnosti in zato priporoča, naj tudi pri bogoslužju pride do izraza človek kot narod in skupnost s svojim bogastvom jezika in običajev. To svojo duhovno in kulturno dediščino hočemo tudi mi na nek način postaviti na oltar, da prejme posvečenje od zgoraj, da bomo tudi kot narod »prijetna daritev Bogu« v posvečenje celotnega stvarstva. Zato pohitimo v nedeljo na Vejno, da izpričamo svojo zvestobo dediščini svetih bratov, se zahvalimo Bogu za veliki dar vere in duhovnikov ter se naužijemo novega duha v prizadevanju za edinost med brati. obstoj odraslih pevskih skupin. Padel je predlog, da bi dekleta občasno sodelovala z moškim zborom Fantje izpod Grmade. To ne bi bila novost, kajti mešani zbor je že večkrat nastopil na božičnih koncertih. Dekleta načrtujejo tudi izlet in nastop na Koroškem, celovečerni koncert in snemanje na radiu Trst A in Koper. Na občnem zboru so bili prisotni poleg pevk še nekateri vaščani, ki se zanimajo za delovanje tega zbora. Poudarili so važnost obstoja zbora in izrazili zahvalo dirigentu Hermanu Antoniču za dolgoletno požrtvovalno delo. 'Sledile so volitve društvenih organov. Večer se je zaključil v prijetnem vzdušju in z željo, da bi zbor še naprej opravljal svojo nenadomestljivo kulturno vlogo v tem zelo ogroženem slovenskem področju. Katarina Legiša Deset napotkov za družine s televizijo 1. Vi, starši, sami morate vzgojiti svoje otroke, da pravilno uporabljajo televizijo. Ne zanašajte se na šolo. 2. Poizvedite vnaprej, ali je oddaja primerna vašemu otroku. Tudi na sebi dobra oddaja je škodljiva za otroka, če je ne razume. Zato se razgovarjajte po oddaji s svojimi otroki in jih navajajte h kritičnemu mišljenju. 3. Otroku pustite gledati televizijo šele potem, ko konča šolske obveznosti, ne med jedjo, ne tik preden gre k počitku in ne po 20. uri. Po vznemirljivih oddajah bo spal otrok nemirno in postaja nervozen. 4. Otroci le s težavo sami obvladujejo svoja čustva in strahove. Zato: nikdar pustiti otrok samih sedeti pred televizijskim zastorom. 5. Ce otrok kaže, da se boji, ga ne zasmehujte. Pojasnite vznemirljive prizore. Ne kar izklopiti aparat! Sicer bo otrok drugič strah prikril, ne bo ga pa znal preboleti. 6. Nikoli svojih otrok ne preobremenjujte. Tri- do šestletni naj ne bodo nikoli več kot pol ure dnevno, vsi starejši otroci nikoli več kot po eno uro dnevno pred televizijo. 7. Držite svoje otroke daleč od televizijske reklame, drugače utegnejo misliti, da se da z nakupom izpolniti vse njihove želje. 8. Nikoli ne uporabljajte televizije kot plačilo ali kazen. Sicer otrok misli, da ne obstaja ničesar, po čemer bi bilo bolj vredno stremeti, kakor da sme gledati televizijo. 9. Otroci zelo pogosto skušajo dobiti dovoljenje za kako televizijsko oddajo, »ker to gledajo tudi prijatelji Iz šole ali od sosedov«. Poskušajte zato govoriti s starši teh otrok, da morda skupno odločate glede otroških želj, ne da bi izvajali pri tem pritisk drug na drugega. 10. S svojim zgledom kažite otroku, kako naj gleda televizijo. Tvegajte vsak dan, da nekaj od programa zamudite. Lanska pomoč za misijone Papeške misijonske družbe so lani zbrale 87 milijonov dolarjev pomoči za misijone. Zbirka je narasla za 13 milijonov dolarjev od leta 1978. Z zbranim denar-jem podpira Kongregaaija za evangeliza-cijo vse misijonsko delo jpo svetu. Miši« joni v Afriki so prejeli 29 milijonov dolarjev, v Aziji skoraij 27 milijonov, v Evropi 7 milijonov, v Južni Ameriki pet in pol milijona dolarjev. Papeška družba sv. Petra apostola pa skrbi za šolanje domačih duhovnikov in redovnikov v misijonskih deželah. V ta namen je razdelila 22 milijonov dolarjev. ........................... PRAZNOVANJE sv. Cirila in Metoda na Vejni v nedeljo 13. julija Ob 16.30: Molitvena procesija od Gasilskega doma na Opčinah po gozdni poti do svetišča. Ob 17.30: Slovesno somaševanje nekaterih letošnjih novomašpikov ob sodelovanju ritmičnih parov in pevcev iz Stranj pri Kamniku, pevcev ZCPZ iz Trsta, otroškega zbora »Slomšek« iz Bazovice in otrok iz kolonije v Dragi. Ob 18.30: Ekumenska pobožnost pri oltarju sv. Cirila in Metoda, delitev spominskih podobic novomašnikov in darovanje za stroške te izredne slovesnosti. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu vabi na praznik vse svoje člane in prijatelje iz mesta in okolice. Dobrodošli tudi rojaki z onstran meje. ZCPZ iz Trsta vabi k sodelovanju vse pevce, ki so se udeležili lanskega pevskega tečaja v Krškem. Generalna vaja je ob 15. uri v svetišču Matere božje na Vejni. S trga Oberdan bosta ob 16.30 vozila na Vejno dva avtobusa s povratkom ob 19,10 in 19.45. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiitiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiini dnevnik v bistvu izpoved. (Konec prihodnjič) K. H. 'n kaj so pozneje postali. Seveda v dnevniku ne gre mimo lažni Predstojnikov svojega časa. Toda teh o ntamb ni veliko. S tedanjim ravnateljem v bogoslovju msgr. Butto-jem si nista bila Najboljša, vendar ni čutiti kakega poseb Mačkoljanski župnik Franc Vončina izreka priznanje »Slovenskemu šopku« ob lepe plošče in se zahvaljuje mladim pevcem, ki s svojim ubranim petjem pris k lepoti cerkvenih praznikov Pok. Lado Piščanc na dan svoje nove maše v Renčah 12. junija 1938 v krogu svojih domačih. Z leve na desno: mama Ivana, sestre Marta, Zora in Mira ter oče Rafael ■dnevnik, ki ga je Lado Piščanc pisal kot Cirilmetodova nedelja in novomašno slavje v Trstu Praznovanje zgodovinskega dogodka Za začetek jubilejnega leta ob 16. stoletnici prvega oglejskega cerkvenega zbora, ki je bil leta 381, bodo v soboto 12. in v nedeljo 13. julija v Ogleju posebne slovesnosti. V soboto ob 20. uri, na praznik zavetnikov goriške in videmske nadškofije sv. Mohorja in Fortiuiata bo v oglejski baziliki somaševanje, ki ga bo vodii škof iz Augsburga (Zah. Nemčija) Joseph Stimp-fle. Pel bo zbor iz Castions della Mura. V nedeljo ob 19. uri bo razglasitev jubilejnega leta in slovesno somaševanje, ki se ga bodo udeležili goriški nadškof Peter Cocolin, videmski nadškof Alfredo Batti-sti, ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, tržaški škof Lovrenc Bellomi, pordenonski škof Abramo Freschi, videmski pomožni škof Emilio Pizzoni in augsburški škof Joseph Stimpfle. Peli bodo zbori iz Trice-sitna, Castions della Mura, Medeuzze, Ma-ruzza in moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice. Zborovanje goriških duhovnikov Nadškof Peter Cocolin je v ponedeljek 30. junija sklical 'letno zborovanje goriških škofijskih duhovnikov, ki se ga je udeležilo kakih sto duhovnikov. Predsedoval je g. nadškof. Za uvod je videmski profesor Pietro Bertolla imel predavanje o oglejskem koncilu leta 381. Nakazal je zgodovinske prilike, ki so privedle do sklicanja koncila, in pa sklepe, do katerih je na koncilu prišlo, namreč potrditev nieejske veroizpovedi in obsodba arijanskih heretikov. Po tem (koncilu je arianizem v zahodnem delu krščanskega sveta v kratkem času .izginil. Temu zgodovinskemu predavanju je sledilo razmišljanje g. nadškofa. V svojem poročilu je nadškof pregledal nekaj pastoralnih problemov s posebnim ozirom na delo duhovnikov. Za nadškofom je podal poročilo tajnik Škofijskega duhovniškega sveta don Graziano Marini. Njegovo poročilo je bilo bolj tehničnega značaja. Pozornost je zbudilo poročilo msgr. L. Ri-stitsa o finančnem stanju škofije in škofijskih ustanov. Iz poročila je bilo razvidno, da se je v škofiji 'veliko gradilo in prenavljalo, da se deloma še vedno gradi in da so zaradi tega tudi občutni dolgovi. Ob zaključku so zastopniki posameznih duhovniških con iznesla opombe in priporočila svojih con. Slovenska cona se je ustavila predvsem ob vprašanju slovenske župnije v Gorici in ob vprašanju dušnega pastirstva v jezikovno .mešanih župnijah, posebno še v devinsiko-nabrežinski občini. Gre za dve .vprašanji dušnopastirskega značaja, ki sta prisotni v nekaterih župnijah, ne pa v vseh. Iskanje ustrezne rešitve (je pa problematično, ker številne duhovnike še vedno obremenjujejo stara predkoncilska miselnost in podzavestne usedline polpreteklih časov. Zaradi tega zastavljena vprašanja ne morejo najti soglasne rešitve. Potrebno bo, da še zorijo, je dejal g. nadškof. Jubilejni festival domače glasbe v Števerjanu Tudi letošnji jubilejni, tj. deseti zamejski festival domače glasbe je privabil v soboto, 5. julija zvečer in sledečo nedeljo popoldne zelo veliko prijateljev te glasbene zvrsti. K uspehu je pripomoglo tudi vreme, ki je obstalo, čeprav je drugače že od začetka pomladi silno muhasto. Besede v pozdrav sta izrekla predsednik SKPD »F. B. Sedej« Simon Komjanc in župan Slavko Klanjšček. Dala sta priznanje vsem, ki se že leta trudijo, da ta festival živi in uspeva, zbira vedno nove glasbene ustvarjalce, spodbuja k nastanku novih skladb in tako krepi slovensko besedo. Za ifestival se je javilo 23 ansamblov, prišlo pa jih je 18. Prvo nagrado za najboljšo melodijo v znesku 150.000 lir je ocenjevalna komisija prisodila pesmi Licia Breganta »Hladna sapica« v izvedbi ansambla »Mejaši« iz Gorice. Za najboljšo izvedbo so bili nagrajeni »Fantje iz vseh vetrov« iz Logatca. Za najboljši zamejski ansambel je bila označena skupina »Mi mladi« iz Št. Primoža na Koroškem, nagradi za najboljše besedilo pa je bila podeljena Ivanu Malavašiču za »Našo pesem«, ki jo je izvedel Zamejski instrumentalni ansambel iz Števerjana. Občinstvo pa je svojo nagrado prisodilo ansamblu »Vikis«, ki združuje slovenske delavce, kateri so začasno na delu na Švedskem. »Števerjanski vestnik« št. 3 V ospredju pozornosti je 10. zamejski festival domače glasbe, ki se je med tem že izvršil. Potem je članek o volitvah, na katerih je Slovenska skupnost doživela prodoren uspeh. Objavljeni so šolski izidi z imeni števerjanskih dijakov in .dijakinj, ki so izdelali v tekočem šolskem letu. Sledi poročilo o posvetitvi cerkve na Jazbinah, o prvem svetem obhajilu v Števerjanu in o poroki dveh aktivnih prosvetnih in župnijskih delavcev. Prijetno se bere Alenkino razmišljanje o časih, ko so Brici češnje brali, za sv. Janeza Krstnika kresnice na večer zablestele, črički pa se oglasili s svojim koncertom. Sedaj pa je narava kot omrtvela. Ni več tako lepih poletnih noči kot so bile nekdaj. h BeneSfce Slovenije Narečni natečaj »Moja vas« Nad 300 otrok iz Beneške Slovenije, Rezije, Kanalske doline in celo Ziljsike doline je s svojimi prispevki sodelovalo pri narečnem tečaju »Moja vas«, za kar je dal pobudo študijski center »Nediža«. Prispevke so poslali tudi otroci slovenskih izseljencev iz različnih evropskih držav. Nagrajevanje udeležencev tega natečaja je bilo v nedeljo 29. junija v telovadnici srednje šole v Špetnu ob Nadiži. Slovesnost je bila združena z nastopom pevskih, glasbenih, folklornih in gledaliških skupin. Posebno zanimiv je bil nastop folklorne skupine iz Rezije. Otroci iz Rezije so bili tudi tisti, ki so poslali največ spisov in odnesli prvo nagrado. V veliko zadoščenje prirediteljem je bila prisotnost velikega števila novoizvoljenih občinskih upraviteljev. Edino ministrstvo za šolstvo je pokazalo, da še vedno nasprotuje narodnemu in kulturnemu preporodu v Beneški Sloveniji. Dokončno je izreklo mnenje, da se narečni natečaj »Moja vas« ne sme odvijati med šolskim poukom. Iz slovenske Koroške Vrt slovenskih kulturnikov Na pobudo akademskega kiparja Franca Goršeta so v nedeljo 29. junija odprli v Svečah na Koroškem »Vrt slovenskih koroških kulturnikov«. Ta vrt stoji pred domačijo kiparja Goršeta. »Bridka zgodovina našega naroda — je dejal predsednik Krščansko kulturne zveze na Koroškem župnik Lovro Kašelj — ve mnogo povedati o padajočih glavah od pobitih tolminskih in neštetih drugih tlačanov pa do obglavljenih selskih žrtev. Zaradi tega smo tembolj pozdravili zamisel akademskega kiparja Franceta Goršeta in SPD "Kočna”, da se tu v Svečah uredi vrt koroških slovenskih kulturnikov, v katerem naj bodo razstavljene povišane glave za slovensko kulturo na Koroškem posebno zaslužnih mož in žena.« Deset iglav, ki so bile ob tej priložnosti odkrite — storile so to gojenke triletne strokovne šole iz Šentpetra pri Šentjakobu — predstavlja škofa Modesta in A. M. Slomška, duhovnika Matija Majarja-Zilj-skega, Antona Janežiča, Prežihovega Vo-ranca, Ziljana Frana Ellerja, Ivana Grafenauerja, Vinka Zwitterja, Pavla Kemja-ka in Milko Hartmanovo. Slednja še živi in je bila navzoča na proslavi. Rojake, ki so prišli iz vse slovenske Koroške, pa tudi iz Trsta, Goriške in SR Slovenije, je pozdravil predsednik SPD »Kočna« prof. Valentin Inzko. Med gosti so bi- li tudi člani družine Ivana Grafenauerja, pa Janežičeve in Kernjakove družine. Slovesnost je olepšalo več zborov, tki so zapeli predvsem pesmi Milke Hartmanove, član SNG iz Maribora Jože Zupan pa je oživil Prežihovega Voranca z recitacijo odlomka iz »Dvojčkov«. Cigani v Italiji Privatni center za študij ciganov v Italiji javlja, da komaj pet odstotkov ciganskih otrok v Italiji obiskuje obvezno šolo. V srednjo šolo ne vstopi skoraj nihče. Ciganski otroci se v šoli ne počutijo dobro in jo že v drugem razredu osnovne šole začenjajo zapuščati. Glavni vzrok za tako stanje je stalno premikanje ciganskih družin, potem pa občutek ciganskih otrok, da med drugimi otroki v šoli niso dobrodošli. V hvaležen spomin gdč. Mili Dovgan Ker je bilo Tvoje prvo stalno službeno mesto v moji rojstni vasi, dovoli, draga Mila, da obudim nekaj spominov nate. Predvsem želim poudariti, da so Te vaščani cenili in spoštovali, saj se je Tvoj nastop in vedenje — bodisi s šolskimi otroki kot z odraslimi, v polni meri strinjal s Tvojim krstnim imenom. Bila si zares v vseh okoliščinah vedno »mila«. Takole so Te ohranili v svojem spominu Slapenci, in vem, da bo marsikdo, ko bo zvedel, da si odšla, iz srca vzdihnil: »Gospod, daj ji večni mir! Bila je blaga učiteljica in je mladini (saj si komaj 22-let-na prišla k nam), kakor tudi starejšim bila v vseh ozirih lep zgled.« V letu 1929-30, ko sem bila dobrega pol leta doma, sem te pobliže spoznala. Prelepi so spomini, ko sva zgodaj zjutraj {navadno za prvi petek) šli v Vipavo k sv. maši, ker je bila domača župnija brez duhovnika. Kako prijetno in nevsiljivo si znala govoriti o Jezusu, o premisi j evalni knjigi (imena se ne spomnim), ki si jo imela najrajši. Ob takem pogovoru je bila samotna cesta v zgodnjem jutru skoro prekratka! In še nekaj mi je ostalo v spominu: Tvoj vsakovečemi obisk. Ko sem te nekega iine v mraku videla, ko si šla mimo naše hiše, sem vprašala domače: »Kam gre gospodična ob tej uri?« - »V cerkev, molit. To dela vsak večer, odkar je prišla k nam,« mi je pojasnil oče. Nekajkrat sem šla s Teboj. Stopila si v hišo ob cerkvi in prosila ključ. Potem sva odšli v cerkev, kjer sva vsaka zase tiho molili. Nato si cerkev skrbno zaklenila in izročila ključ sosedovim. Tiho sva potem odšli skozi vas vsaka na svoj dom. Ne! Ti doma nisi imela. Učiteljevo stanovanje v šoli je bilo zasedeno; v njem je stanoval italijanski učitelj. Z veseljem pa si mi povedala, da je bil prvi oče, ki si ga srečala, ko si prišla v vas — moj oče. Njega si prosila, naj ti svetuje, kje bi našla stanovanje. Pospremil Te je k Bo-netovim in pri njih si ostala vsa tri leta svojega bivanja na Slapu. Potem se nisva videli dolgo vrsto let. Ko sva se po drugi svetovni vojni zopet srečali, si obujala spomine na službovanje pri nas. Živo so Ti ostale v spominu nekatere družine, o katerih si me spraševala; predvsem pa so Ti ostali v spominu takratni šolski otroci (med njimi tudi najmlajši iz naše družine). Ti Tvoji učenci so Ti tako prirasli k srcu, da si me ob ponovnih srečanjih še spraševala, kako je s tem in onim. Kako čudovito je to, da smo ljudje tako povezani med seboj! Spomini nas povezujejo v duhovno sorodstvo, ki sega preko mej zemeljskega življe>Va in tisti, ki se zaradi Gospoda razdaja drugim, tudi po telesni smrti ne umre, ampak živi v spominu ljudi, ki jim je dobro storil. Tako boš tudi Ti, draga gospodična Mila, ostala v spominu teh, ki so Te poznali. T. C. Mati Terezija v Ljubljani Na povabilo nadškofa Šuštarja je 30. junija prišla na enodneven obisk v Ljubljano m. Terezija, lanska Nobelova nagrajenka za mir. V Ljubljano je prišla iz Skopja, kjer je ustanovila samostan reda misijonark ljubezni. OBVESTILA Spominske svečanosti ob spominu požiga Narodnega doma V soboto 12. julija, na predvečer požiga polaganje vencev na kraju bivšega Narodnega doma (ul. Filzi - trg Daimazia) od 16. do 18.30. Ob 19. uri svečanost na sedežu SSk v ul. Machiavelli. Zvečer ob 22. uri kresovi po vaseh. V nedeljo 17. julija osebni spomini na ta tragični dogodek. ■ Poletni praznik v Gabrjah. V petek 11. julija ob 20. uri bo nastopila Goriška folklorna skupina, v soboto 12. julija tudi ob 20. uri bo pel sovodenjski nonet, v nedeljo 13. julija ob 10.30 odkritje spomenika padlim vaščanom, popoldne ob 19. uri tekmovanje v košnji, ob 20.30 nastop moškega zbora iz Mirna. Vse tri večere ples, na razpolago pa bo okusna jedača in pijača. Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois« sporoča, da je v teku poskusno vpisovanje v prvi razred oddelka za geometre, ki naj b' ^il pridružen tehničnemu zavodu. Odprtje oddelka za geometre je odvisno od števila vpisanih in od prostorskih zmogljivosti. Pošla je povest Zore Piščanc »Pastirica Urška«. To v vednost vsem, ki po njej povprašujejo. Pristojbina IVA na oglaSc in osmrtnice je bila povišana od 14 c/° na ^ 0//°- Romanje v Lisieux in obisk Francije Stekajo se zadnji dnevi. Je še nekaj zamudnikov ki niso poravnali vseh obveznosti. Naj to takoj storijo! Na voljo sta zaradi nepredvidenega odstopa dve mesti. Če ima še kdo željo pridružiti se, ima torej na voljo to možnost. Odhod s Travnika v soboto 26. julija ob 6. uri zjutraj, s trga pred železniško postajo (za tiste, ki pridejo z vlakom iz Trsta) ob 6.20. Ne pozabite vzeti s seboj veljavne osebne izkaznice ali veljavnega potnega lista. DAROVI Za Katoliški glas: K. M. v spomin Mile Dovgan 10.000 družina Gasperi 7.000; Lui-gia Skočir, Milan 7.000; Klara Šturman 7.000; prijatelj J. K. 4.000; M. P. 20.000 lir. J. K., Gorica: za cerkev sv. Ivana v Gorici in za Alojzijevišče po 3.000 lir. Za Skupnost Družina Opčine: Anica Fer-luga 10.000 lir. Za cerkev na Banah: žena Roža v spomin na pok. Ivana Husu 20.000; Rožica Emo v spomin pok. Marije Ban 10.000 lir. Za cerkev na Opčinah: Stanič-Bertoia v spomin pok. mame Josipine Logar 10.000; N. N. v spomin pok. mame 20.000; Angela Škerlavaj v spomin pok. Terezke in Antona Daneu 10.000; Milko Vremec 10.000; Marija Tavčar-Milič v čast Materi božji 5.000; družina Malalan v spomin očeta in tasta Rudolfa Berce 20.000; razni 13.500 lir. Za kapelo p. Leopolda pri Domju: P. V., Trst (v zahvalo) 10.000; N. N. 2.000; N. N., 10.000; N. N. 100.000; Svetka Volk in družina Ceunia-Pez, Trst 12.000; gospa iz Bar-kovelj 10.000; N. N. 15.000; N. N. 5.000; družina Mužina, Trst 50.000; N. N. 20.000 lir. Za cerkev v Ricmanjih: Marcela Vatovec, Ricmanje 10.000; Erminij Kuret, Ricmanje ob obletnici očetove smrti 7.000; bratje in sestre Ivančič ob prvi obletnici smrti brata Franca 15.000; družina Pregare Marij in Marija, Domjo v spomin na pok. Marijo Berdon 10.000; Meri Romano z družino, Ricmanje v spomin na pok. Marijo Berdon 5.000 lir. Za poškodovano cerkev v Hercegnovem: M. B., Trst 10.000; Bogomila Švab, Trst 5.000 lir. Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine 20.000; N. N., Opčine 30.000 lir. Za lačne po svetu. N. N., Ukve 500.000; Amalija Ferigo 10.000; N. N., Rupa 5.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! Ljubljanska TV Spored od 13. do 19. julija 1980 Nedelja: 16.10 Potopljena mesta. 17.00 Čas ljubezni in čas smrti, film. 20.00 Trenutek, nadalj. 21.00 Dokumentarna oddaja. 22.05 Športni pregled. 22.35 Tenis. Ponedeljek: 18.25 Minigodci v glasbeni deželi. 18.45 Mladinska oddaja. 20.00 Bolje je vedeti, drama. 21.45 Kulturne diagonale. Torek: 17.45 Lutke. 18.00 Glasba narodov: Tahiti. 20.00 Mi med seboj. 20.55 Emile Zola, nadalj. 22.10 Iz baletnega arhiva. Sreda: 17.40 Velike razstave. 18.10 Ptuj. 20.00 Aliče ne živi več tukaj, amer. film. 22.10 Glasbena oddaja. Četrtek: 18.05 Figole fagole. 18.45 Bitka za energijo. 20.00 Studio II. 22.20 Tenis. Petek: 17.45 Lutke. 18.00 Ptičje strašilo. 18.40 Pevski tabor 80. 20.00 Jadranska srečanja. 21.25 Bratje Sackett, film. 22.30 Ostani lačen, ameriški film. Sobota: 13.25 Moskva: Olimpijske igre. 17.05 Na startu je delfin, češki film. 18.30 Naš kraj. 18.45 Robinovo gnezdo. 20.00 Zgodba o Lini, nadalj. 21.25 Iskalci, film. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9; Trst 103,9. Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 13., 19; kratka poročila ob 11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša. Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 13. do 19. julija 1980 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Godalni orkestri. 10.10 Poslušali boste. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Mladinski oder: »Blisk nad Pacifikom«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek... 12.30 Na počitnicah. 14.10 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja (ponovitev). 15.00 Kdo je na vrsti? 15.30 Glasbeni popoldan za mladino. 17.00 Rezervirano za... 18.00 Priljubljeni motivi. Ponedeljek: 8.10 Dober glas gre v deveto vas. 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet. 10.10 Skladbe slovenskih avtorjev. 11.00 Jugoslovanska lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Kulturni obzornik. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Primorska poje. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.30 Roman »Moč preteklosti«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Bratje, le k soncu, svobodi! (ponovitev). 17.00 Kulturna kronika. 18.00 Abdus Salam: Pogovori o fiziki. 18.20 Priljubljeni motivi. Torek: 8.10 Z nami ali proč od nas! 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet. 10.10 Koncert. 10.55 Lahka glasba. 12.00 Skladišče vsega lepega. 12.30 Melodije od \ sepovsod. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Na produ Glinščice (ponovitev). 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Beethoven. 18.00 G. Giacosa: »Kakor listje«, igra. 18.40 Priljubljeni motivi. Sreda: 8.10 Čoln - šport in razvedrilo. 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet. 10.10 Simfonična glasba. 11.00 Lahka glasba. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.30 Roman »Moč preteklosti«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Svoboda je terapevtična (ponovitev). 16.30 Orkestri in zbori. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Beethoven. 18.00 Narodnostni trenutek... (ponovitev). Četrtek: 8.10 Stoji učilna zidana. 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet. 10.10 Koncert. 11.00 Lahka glasba. 12.00 Turistične podobe. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Koder teče, ondod moči (ponovitev). 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Beethoven. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Priljubljeni motivi. Petek: 8.10 Osebna vozila danes. 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet. 10.10 Operni biseri. 11.00 Lahka glasba. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.30 Roman »Moč preteklosti«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Goriške podobe (ponovitev). 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Beethoven. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Priljubljeni motivi. Sobota: 8.10 Potovanje v Ameriko. 9.00 Otroški kotiček. 10.10 Koncert. 11.00 Lahka glasba. 12.00 Oddaja o Reziji. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Iz filmskega sveta. 16.30 Poslušali boste. T7.00 Kulturna kronika. 17.10 Beethoven. 18.00 »Leteči zdravnik«, komedija. 18.45 Vera in naš čas. Ko služimo Bogu, ne kažimo na-mrščenega in pobitega obraza (sv. Frančišek Asiški). ZAHVALA Ob težki izgubi Mirka Legiša se vsem, ki so z nami sočustvovali in se udeležili pogreba, iskreno zahvaljujemo, še posebej naj velja naša zahvala msgr. Ivanu Kretiču za opravljeni pogrebni obred ter pevkam za petje pri pogrebu. Užaloščeni svojci Medjavas - Štivan - Jamlje - Praga, 10. julija 1980