P osameznc Številk e i Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*-—, UREDNIŠTVO se nahaja v Mari* tana, Jurčičeva ulica št* 4* I. nadotr. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi nlioi SL 4, pritličje desno* Tele-fom it* 24. — SHS postnocekovni račun »ter. 11.787. Na naročila brca denarja se n« •ariuu «■ Rokopisi se ae vračajo. Polih to pMssna v fltittNrffir Cfen& današnje srev. mn -73 TABOR Posamezne Številke« N avadne Din —‘75, ob nedeljab Din 1*—■* pTABOR4* ishaja vsak dan, razve* nedelje ia prašnikov, ob 18. ari s datumom naslednjega dne tar staae mesečno po posti D 10*«—, za ino-»emstvo D 18* •—, dostavljen na doas D 11'—, na izkaznice D 10* —•. inscrati po dogovoru. Naroča ne n« upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev.4. Naslov Maribor, sobota 24. julija 1926. Leto: VII. — Številka: 164. Kratko —' najnovelše Ministrski svet je včeraj popoldne »Prejel v načelu predlog finančnega ministra, da se znižajo uradniške draginj« »e doklade. Znižanje iznaša 3 do 30% h» “Ilirih uradnikih nižje, pri višjih tvki-iw,e‘ ^°dbinske doklade ostanejo ne-Sft ei^e’ vDokojencev po starem sakonu v«i\ vne tiče. Naredba bo stopila v Iz R S s *• avKuStom-vesff a in iz Srbije prihajajo resne se J 0 ^©varnosti nove povodnji. Včeraj Položaj na vsej Črti poslabšal. Va ncar6 trdno upa. da bo sestavil no-,anccsko vlado. Njegova vlada bi cmi? n ® ministrov. V nji bi bili med dru-' Brland, Boncour in Barthn. itn ‘ Parlament je sprejel predlaga-!jk zPf®membo ustave. President repub-Htikn • imel doslej malo vpliva na poda h i16 dobil izjemna pooblastila, tako v„- *°t razsodnik med strankami akti- "o Posegal v politiko, nam ai,SW prestolonaslednik Friderik se Ja ifrava odpovedati pravici do preSto-’ rajši živi kot navaden človek. var‘zu se opaža splošen bojkot tuj-stre? • mil°Sih trgovinah tujcem ne po-Darf ej° ve^‘ Mežica je že nekajkrat na-kiiDi • -tll^ce- Temu je krivo to. da tujci : 10 P° nizkih cenah francosko bla. ga izvažajo čez mejo. v- v. Celovcu je brzovlak zadel ob to-Osebi 3Vt0’ ranrlo 80 ljudi od solnčarfce. nelftava, ki je bila uvedena proti gc-čeŠkoslov. vojske Gajdi, ki so ga asprotntoj obdolžili špijonaže. ni doka-3, dč ohtežiineg«. t&ri j i kralj Boris, ki so ga neka-» ‘ že pogrešali, je dospel v Italijo. Boris Ha ir,tzar°čH s hčerko italijanskega kra- V t^t”0 Giovanno. men ^^kuti v Indiji se še vedno bijejo muslimani in liindi. Boji imajo V lrZnažai‘ v-ijT pel ju je morala policija razgnati nat ninožlco ljudi, ki so se zbrali okoli mrliča, s katerim se je zssodil hn^»ez<'‘ Mrlič se je namreč začel od vročine potiti in ljudje so razkričan, vstaja od mrtvih. UkvL ni Albaniji so Angleži zasledili Petrolejske, vrelce, ki so bili doslej .y Uekermarktii v Nemčiji so našli v ®m studencu žensko truplo. Dognalo E da so zločinci žensko ujeli, obtežili ./»menjem in živo spustili v globoki in w®Ii®ni studenec. V tem položaju ježili* se dva dni, preden je umrla od gla- Uicl* ameriških zaporov, bolnic in blaz-Vs«.1Odpošljejo povprečno 1000 tujcev mesec čez morje v njih domovino. glasovi o volitvah Pašlč ali Uzunovič? v Beograd, 23- julija. viay oolitrčnth krogih sc zatrjuje, da sc nn • Tcsnc> pripravlja na volitve, ki bi 1, lo-jl Po dosedanjih glasovih vršile sredi Utnlij • ^ radikalskih krogih vlada lahko jQ„ ‘vY?izanimanje za to, komu bo pover-^ "d mandat- Ena skupina se zavze-tlaciKT i »*^a‘ dočim se druga skupina yladnp£ Uzunoviču, katerem jc mesto Predsednika zasigurano do kon-(v^j.v Pašič sc bo vrnil iz Karlovih Kradli S* avgl,sta nakar pričnejo v Beo-konference in posvetovanja. ®°i za srbske obline Kampanjja zoper Maksimoviča. Beograd, 23. julija. zfar^e cln nasilstev v Južni Sr-opozicija o&tovfcamna- njo Proti notrajnemu ministru Božu Maksimoviču, ki nič ne stori za prepre-čenje teh pojav. Opozicija mu očita, da gre po stopinjah diktatorjev. Od ministrskega predsednika Uzunoviča i« opozicija zahtevala, da razreši Maksimoviča dolžnosti. Beograd, 23- julija. Dopoldan je poslanec Kosta Kumanu-di dalj časa konferiral z ministrskim predsednikom Uzunovičem in ga opozarjal na nasilja, ki jih izvajajo oblasti radi volitev nad prebivalstvom- Poincarč la sestaviš vlado Prevzel Je tudi finančni portfelj. — Za diktaturo v Franciji. Pariz, 23. julija. Poincare, ki je sprejel mandat za sestavo vlade, je izjavil, da namerava voditi tudi finančno ministrstvo. Zahteval pa bo aaleko večja pooblastila nego Cai11aux. V sedanjih razmerah vidi .v diktatorski politiki edini izhod- Po »nočnih posvetovanjih z načelniki strank je Poincare sestavil listo nove vlade in jo predložil prezidentu. Podpirala ga bo med drugim Poincarejeva skupina in pa skupina novega zunanjega ministra Alberta Saranda. Nastop onve vlade je izzval po vsej Franciji velik odmev. V Lyonu so imejitelji hranilnih vlog navalili na denarne zavode in zahtevali takojšnje izplačilo. Poincarejevo bo podpiralo tudi 30 radikalnih soeijallstov. 200 poslancev je podpisc/o memorandum, ki zahteva, da se sestavi vlada nacionalnega hlo’ka. ki cdlina lahko reši Francijo iz težkega finančnega položaja- Ford v J&agosSaTOB Ponudba ameriškega veleindustrijea, da se placira pri nas. Beograd, 23- julija. Neki radikalski poslanec je vložil pri trgovinskem ministru ponudbo znanega ameriškega tovarnarja Forda, ki želi v Jugoslaviji zgraditi svoje tovarne, ki bodo zalagale ves Balkan z Fordovimi avtomobili. Ford bi poleg tega gradil tudi po državi za avtomobilski promet u-godne ceste in bi zaposlil le domače delavstvo. Tovarne bi vodili ameriški inženirji in strokovnjaki- Ponudba je zgolj principijelnega značaja. Če jo bo vlada sprejela, se bo prešlo na podroben dogovor. BORZA ZURICH (Avala) Izvirno. Beograd 9.11, Pariz 11-72'A, London 25.12V«, Ne\v-Jork 516.%, Milan 16.75, Praga 15.30, Dunaj 73.0375, Budinpešta 0.723, Berlin 122-9625, Brusel 11.95, Madrid 80,425. Francka pred val^Smi dogodki Pariz, 22. julija. To, kar se dogaja sedaj v Parizu, spominja na dogodke pred začetkom velike francoske revolucije I. 1789. Ljudske množice so silno razburjene. Včeraj so sc vršile pred zbornico divje demonstracije, kakor jih pozna le zgodovina revolucij-Masa se je spopadla s policijo m se ie razvil oster boj. Ponekod so že pripravljali barikade in policiji ni preostalo drugega, kakor da vporabi orožje. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Vse se boji gospodarske katastrofe in pomanjkanja, ki bi utegnilo nastopiti. Zapira se podjetje za podjetjem, stotine malih uradnikov in nastavljeucev je že na cesti m nihče sc ne zmeni za njih stradanje. Število samomorov občutno rase, takisto sc m nože vrste beračev. Značilno pa jc, da se onih, ki imajo denar, loteva večja želja po zabavi- V času, ko ulica demonstrira radi velike katastrofe, 'ki oreti .deželi, so zabavišča pr^napolnjena- Včerajšnje demonstracije so imele fa-šistovski značaj. Množice so psovale Herriota in komuniste. Komunistični poslanec Cachin jc jedva ušel skupini razjarjenih ljudi. A tudi komunisti sc pripravljajo v ozadju. Herriotpva vlada je padla po komaj dvadnevnem trajanju. Novo vlado sestavlja Poincare- Mož, ki je stal na krmilu francoske politik« v zmagoslavnih dneh po vojni, v času ogromnega diplomatskega in gospodarskega boja s premagano Nemčijo, mož, ki mu pripisujejo močno roko in ravno linijo, se zdi nekaterim edin, ki lahko ob dvanajsti uri reši razmajani sistem francoskega državnega gospodarstva. Ali bo uspel pri sestavi vlade ali ne, se bo pokazalo danes ali jutri. Nesporno je, da so francoske demokratične stranke tako nesigurne, razdvojene in nedisciplinirane, da ne morejo biti kos sedanjemu položaju. To kažejo neuspehi Brianda in Herriota. V množicah je slišati vedno pogosteje klic po močni ro;ki, po diktatorski oblasti. Ali mu ■bo Francija sledila in kakšne bodo posledice — to še leži v »somraku bogov«. Vesti, ki prihajajo iz Pariza, so trenutno dokaj črne- Morda pa bo francoski narod vendarle kos preskušuji, ki sc mu stavi in se bo dala finančna katastrofa še preprečiti. To bi bilo želeti v interesu tistega evropskega ravnovesja, ki mu je Francija najtrdnejši steber in na katerem sloni do ne;ke mere tudi naša država. Dnevna kronika — Do jeseni... Iz Beograda poročajo, da jc voditelj radikalov Nikola Pašič sporočil strankinemu vodstvu, da je treba sedanji politični položaj vzdržati brezpogojno do jeseni. Dotlej naj radikali krpajo z rndičevci, kakor morejo in znajo. V jeseni pa bo baje časa dovolj, da se raz-vozija par vladnih kriz. — Kaj je prav? Zagrebški »Jutarnji list« z dne 22. t. m. se na 7. strani pritožuje radi visokih cen na Bledu in pravi da »on d je ima vrlo malo gostiju«, na 9-strani pa piše, da jc na Bledu toliko gostov, »da su ubrzo napunili sve raspolo-žive hotelske sobe i stanove u privatnim kučama«. Dobro pa bi bilo, če bi merodajni krogi pojasnili očitke »Jut. lista« o navijanju cen na Bledu, ker je to najslabša reklama za slovenska letovišča. — Mednarodni dijaški kongres se bo otvoril dne 25. t- m. v Sremskih Karlovcih. Napovedani so odposlanci iz vseh evropskih držav in tudi iz Amerike. Zanimivo je, da si je mednarodna dijaška zveza izbrala za kongres baš tihe Sremske Karlovce. Doslej so se .vršili njeni kongresi v velemestih. — Velikonočni prazniki bodo stalni. Kakor znano, spadajo velikonočni prazniki med premakljive praznike- Društvo narodov, ki ima poseben odsek za reformo koledarja, skuša doseči, da bi bili ti prazniki vsako leto ob istem času kakor Božič. Ker so cerkveni krogi izjavili, da nimajo nič proti tej reformi, se bo najbrže v doglednem času uveljavila. — V dneh samomorov. Zagrebčanka Marija Kajba, sicer dobro situirana posestnica, ki je bila delj časa bolna na srcu, se jc v teh dneh naveličala življenja-Ker sc ji jc zdelo, da bi bilo lepše, če bi sc bila vrgla v morje, sc je odpeljala iz Zagreba na Sušak in jc ondi izvršila svoj namen. — V Prijcdoru v Bosni se je obesil neki krnet, ker ga jc preveč jezilo letošnje deževje. — Trdovraten samomorilec. Rešilni oddelek v Budimpešti jc snel minule dni z železne ograje neke hiše 62!etnega delavca Hollerenyja, ki sc je v samomorilnem namenu vrgel iz tretjega nadstropja, a je obtičal na balkonski ograji v drugem nadstropju- Ko so ga naložili na voz rešilnega oddelka, je na splošno presenečenje vseh skočil po koncu in izjavil zdravniku, da ga ni treba prepeljati v bolnico, ker mu ni nič, gre le za njegov s e d m i p oni z k u s samomora. Doslej se mu ni noben »posrečil«, vendar pa sc ne boji truda, da ne bi poizkusil v osmič. Nato je urno izginil v množici... —■ Onim, ki so službovali med vojno v ameriški armadi. Vlada Zedinjenih držav Severoameriških se je odločila, da olajša povratek onim osebam, ki so služile vojaščino v USA v času od 5. aprila 191/ do 12. novembra 1918. Te osebe (veterani) imajo do 26. maja 1927. pravico povratka v Ameriko poleg oseb, ki smejo vi Ameriko po dopustni izseljeniški kvoti. Prosilci morajo dokazati da so lužili yi ameriški armadi bodisi na kopnem, bodisi pri mornarici- Pojasnila daje ameriški konzulat v Zagrebu. — Odmera dohodnine in rf ntnine. — Davčno okr. oblastvo nam sporoča, za davčne zavezance davčnega okraja Maribor okolica, Slov. Bistrica in Sv. Lenart v Slg- daje odmera dohodnine in rentnine že izvršena. Odmerili izkazi se razgrnejo na vpogled od 2. avgusta do 16. avg. 1926 pri davčnem okr. oblastvu v Mariboru Ciril Metodova ul- št. 1 II. nadstr. in sicer za davčni okraj Maribor levi breg v sobi št. 72, desni breg v sobi št. 65. za davčni okraj Slov. Bistrica v sobi št. 68, za davčni okraj Sv. Lenart v Slg. v! sobi št. 70, ter pri pristojnih davčnih u-radih. Predpis dohodnine onih zavezancev, ki do vštetega 31. avgusta 1926 ne vložijo priziva pri davčnem okr- oblastvu v Mariboru, postane pravomočen. — Prizivi se kolekujejo z 20 Din. Glede dohodnine sc vročijo davčnim zavezancem še posebna Obvestila o predpisani dohodnini s prebitki vred. Davčni zavezanci, katerim bi se iz kateregakoli vzroka ne moglo dostaviti obvestila do 16. avg. 1926 se lahko zglasijo pri davčnem okr*. oblastvu .v Mariboru, ki jim vroči obvestilo. — Kako je kralj Boris podpisa! prve smrtne obsodbe. Povodom prihoda bol-, garskega kralja Borisa v Milah je dal bivši bolgarski polkovnik Stojanov listom nekoliko zanimivih podatkov iz intimnega življenja kralja Borisa- Boris je moral svoji umirajoči materi priseči, da ne bo kot kralj nikoli podpisal nobene smrtne obsodbe. Ko je postal kralj, ie-ostal zvest prisegi, dasi ga je vlada neprestano oblegala s smrtnimi obsodbamL Toda atentati nanj in na predstavitelje državne moči so se množili vedno bolj. Prišel jc strahotni zločin v cerkvi Svete Nedelje. Sedaj je vlada na vso moč pritisnila na kralja, češ, da ne more_ jamčiti za posledice, ki utegnejo nastati, če ne podpiše smrtinh obsodb. Kralj se je spomnil prisege, ki jo je dal materi na smrtni postelji in je spoznal, da jo mora zdaj prelomiti- Jel je drgetati kakor šiba na vodi. Smrtno bled in trepečoč je vzel pero in podpisal obsodbe. Niti ena beseda! mu ni prišla z ust. Nemo je zapustil sobo in odšel k svojim sestram, ki so M drugi sobi molile. Tu je padel na kolenal in se bridko razjokal. — Tvrdka Iv. Perdan nas!- v Ljubljani jc izročila Družbi sv. Cirila in Metoda od prodanih družbinih vžigalic znesek 11.880 Din. — Ker prinašajo družbine vžigalice družbi izdatno pomoč, prosimo vse rodoljube. da rabijo naše vžigalice, ker s tem podpirajo obrambeno šolsko družbo. Besede, ki so Me po* frebne Maribor, 21. julija. Prezident češkoslovaške republike Tj G. Masaryk, ki je eden najboljših evropskih politikov v vzvišenem pomenu te besede, je sprejel pred dnevi češkega pisatelja Karla Capeka in mu dal za list »Lidove Noviny« zanimiv interview o politiki. Pa ne o tisti politiki, ki se tiče poklicnih politikov, voditeljev in poslancev, temveč o oni, ki zanima in mora zanimati slehernega zavednega državljana. Besede, ki jih ic izrekel veliki vodja čeŠkoslov. naroda, so tako žlahtne, da imajo tudi v naših razmerah visoko ceno. ^ čapek je vprašal Masaryka, kaj meni, ali ni med ljudstvom preveč politike? —< Prezident je odvrnil: — Deloma da, deloma ne- Tam, kamor politika ne spada, je imamo često preveč, na pr. v kulturnih in gospodarskih zadevali, v javnih funkcijah jtd. Manj političnega strankarstva in več stvarnosti, več rešpekta pred o-sebnjmi sposobnostmi nam je treba. Sarmo strankarstvo še in politika! — V našem vsakdanjem življenju potrebujemo še več politike v. smislu demokracije. Politično misliti pomeni misliti pametno, računati z dejanskim stanjem, to pa znaiS, da moramo pravilno umevano dejansko sta* ČStrasn^ r*T A' H O Tt c ' "V julija 1926'.' uje popraviti pametno in odločno v, svoj prid. Ne pozabimo, da je država vedoo tata, kaikršna je [večina državljanov. Masaryk je s tem povedal, koliko se škoduje s pretiranim strankarstvom, a kako potrebno je pravo, pametno strankarstvo, brez katerega ni demokracije. Tudi ni treba večno zabavljati, kajti če eodirnja večina državljanov, godrnja o samem sebi in obsoja lasrne giche in slabosti. Pa pravi Čapek Masaryku: Ali ne bi bilo boljše, če bi navaden človek obrnil politiki hrbet, saj se navsezadnje že naveliča teh večnih afer, ošabnih in strankarskih prepirov, pa spletkarenja sedaj za političnimi kulisami, ki mu ,‘emi.e zaupanje do politike. Masaryk pravi: Ne, dober državljan mora vsekdar delati na to, da bo v državi boljše. Toda delati je treba in — manj govoriti- Vsak državljan — meni Masaryk — se lahko briga za javnost in se mora brigati. Lahko deluje na pr. v občini, se skrbi za šole, ceste, ljudsko zdravje itd. Tudi delo v samoupravah je politično delo. Zato čislam zdrav lokalni patriotizem in pametni regionalizem. Na tej poti_ se ljudje nauče hoditi politično po zemlji in ne po oblakih, nauče se pravilneje presojati interese soobčanov in zro drugače tudi na takozvano visoko Politiko- Toda pri nas je navada — je omenil Caipek — da vedno kličemo vlado na pomoč: vlada naj se briga za naSe zdravje, ona naj ran; popravi streho nad glavo, povsod rnora biti n.iena subvenoiia. • ea^o država in država. Masaryk je na to odvrnil: Tako smo se navadili v Avstriji. Takrat je šlo za to, da smo dobili kar največ zase. Danes je tako: kar daje država. daje iz naših žepov. Zato bi bilo treba, da bi sedaj delali nekoliko bolj samostojno in ^neodvisno od birokratičnega aparata. Večja ko je zasebna, družabna jniciiativa, popolnejša je demokracija- Umestne besede je povedal Masaryk tudi o odnosu državljana nasproti* drž. uradniku. Prava demokracija zahteva vzajemno delo uradnika in državljana. Seveda še danes nimamo birokracije, ki bi bila na vsej črti kos tej nalogi, ali tudi državljani zahtevajo preveč in se ne ozirajo vedno zadosti na uradnika. Pa tudi v tem oziru smo na poti k boljšemu. Povedali smo Masarykove besede kolikor mogoče preprosto, da bi jih vsakdo razumel- Ko bi ta žlahtna zrna padla na rodovitna tla! Pred Devonshiersko poroto se je nedavno obravnaval zanimiv slučaj dvo-ženstva. Obtoženka 231etna žena, je trdila, da jo je mati, ko je bila stara 16 let, prodala za 12 liber nekemu mornarju, ki na je plačal v gotovini le eno libro. Poročila se je ž njim, po materini smrti pa je mislila, da je prosta in je šla z drugim možem. Drugo dekle se je tudi poročilo v starosti 16 let za moža. ki je bil dvajset iet starejši. Imel je dva mlada brata, ki sta ji oba zelo ugajala. Ko je njen soprog umrl, sta ii oba ponudila ženitev, seveda se je odločila le za enega. Neka deklica se je poročila s starejšim sinom iz znane angleške rodbine, kmalu nato pa si je vzel oče njeno sestro- To je tako razjezilo mlajšega očetovega sina, da se je oženil z mlajšo sestro žene svojega brata. Tako so se bratje oženili s svojimi tetami, postali lastni strici in svaki lastnega očeta. Ni redek primer, da ima dekle, ki se prezgodaj omoži, velike zakonske izkušnje. Neka žena je izgubila dva soproga, ko ie bila 23 let stara in se je v tej starosti poročila za tretjega. Komedija zmešnjav v zakonskem življenju je tedaj taka, da ag-nleška vlada resno proučuje silno zapredeno vprašanje. kako bi se te kočljive reči boljše uredile. Mariborske ^Prezgodnji zatem iss drws@ zakonske zg©dfe@ Angleška vlada pripravlja zakon, ki bi predpisoval starost za ženitev oziroma možitev. Pristojni organi so izvršili, preiskavo o tem vprašanju in dognali presenetljive reči. Notranji minister je nedavno izjavil, da je študiral stare britanske postave o zakonskih zvezah in meni, da je treba določiti dvojno mejo za sklepanje zakonov. Praktično se sedaj začenjajo zakoni pri dekletih v 12-, pri fantih v 14. letu starosti, da, dogaja se celo, da se nekatera dekleta poroče v starosti 10 let. Lansko leto se je poročila na Angleškem 1 trinajstletna deklica, dalje so sc omožile štiri 141etne in 30 petnajstletnih. Taki zakoni sc sklenejo večinoma v cerkvi, kajti tu se lažje premagajo težko-če glede nedoletnosti nego pri civilnih zakonih. V uradih nastajajo često spori-glede starosti ženina ali neveste. Nedavno je neki uradnik vzel na znanje zakon med ženinom in nevesto, ki je trdila, da je stara 21 let. Ko sta zaročenca prišla k obredu, je zahteval dokumente- Nevesta Pa je izjavila, da ni mogla v Angliji dobiti krstnega lista, ker se je rodila v N. Zelandiji. Uradnik je moral odkloniti potrditev zakonske zveze in zaljubljenca sta se žalostna vrnila domov. Sigurno je, da je bila zaročenka veliko mlajša. So tedaj primeri, ko ženske povedo večjo starost kot je resnica. . V cerkvi niso tako strogi. V Carma-then se je poročila l21etna deklica brez očetove vednosti z učiteljem, ki jo *je po-dučeval v šoli. Živela je ž njim čez počitnice, nato pa se je vrnila domov in je kmalu potem umrla- Kaj pa taki-le otroci Vedo o zakonu in kaj sploh morejo ve-Zanimiv slučaj se je zgodil v Not-Unghamshire. Med oklicem v cerkvi je vstala neka deklica s klopi in vzkliknila na ves glas? »Prepovedujem oklice«. Po cerkvenem opravilu so jo povabili v za-Knstijo. Na veliko presenečenje je župnik izvedel, da je to ono dekle, čigar mo-zitevi 'je bil pravkar razglasil s prižnice. d Je l7^a,v^a' da se noče poročiti. »Keku so mi, da se bom morala poročiti, ko bom trikrat oklicana. Zato'sem šla v cerkev, da bi zabranila oklice.« / Maribor, 23- julija, m Osebne vesti. Profesor na tukajšnji realki g. Bogo S. T e p 1 y je bil z najnovejšim ukazom prosvetnega ministra premeščen na gimnazijo v Murski Soboti- — Vodstvo agrarnega okrožnega urada je prevzel g. dr. Dragutin Alkovič. — Dosedanji vodja g. dr. Golja se vrne v Ljubljano- m Promocija. Danes dopoldan je pro-. movirala na graški univerzi za doktorico vsega zdravilstva gospodična Albina Rozman, sestra tukajšnje strokovne učiteljice Marije Rozman. Častitamo. m 50 letnico slavi danes g. Ignac Z a-1 o ž n i k, znani obrtno-zadružni organizator, sedaj komisar pri velikem županu mariborske oblasti. G. Založnik je v naših gospodarskih krogih popularna in u-gledna osebnost. Vnetemu narodno-go-spodarskemu delavcu želimo tudi mi: Na mnoga leta! m Nadaljevanje VIII. redne seje mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v torek, dne 27- julija 1926 ob 17. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Nadaljevanje dnevnega reda Vlil. redna seje. m Učenke iz Jtižne-Srfcije v Mariboru Danes je prispelo semkaj okrog 40 go jenk gospodinjskih šol v Južni Srbiji in Makedoniji. Nastanile so se v »Vesni« in si bodo ogledale razne zanimivosti Mariboru in okolici. m Likvidacija »Doma ubogih«. Kakor izvemo, sc namerava akcija za postavi tev »Donia^ ubogih« likvidirati in bo de nar za srečke brez odtegljaja vrnjen. m Upravni odbor Borze dela se je konstituiral sledeče: predsednik dr- Strmšek, podpreds. Josip Ošlak, člani Stabej, Tum-pej, Pelikan in Skuk. m Kratek zakon. Mariborčan Gajšak o katerem smo te dni poročali, da se je dal v bolniški postelji poročiti, je bil ta koj po poroki prepeljan v Rog- Slatino kjer pa je kmalu po prihodu izdihnil. m Prodaja dr. Turnerjevega posestva v Krčevini pri Mariboru. Dne 30. julija 1.1. se bo prodalo na javni dražbi posestvo pokojnega dr. Pavla Turnerja z vsemi poslopji in pritiklinami. Posestvo, ki ga je pokojnik v svoji oporoki določil za u-stanovo absolviranim slovenskim pravnikom, sestoji iz visoke pritlične hiše, 4 gospodarskih poslopij, vzorno urejenega vinograda in sadnega vrta ter leži v neposredni bližini mesta Maribora nad Kalvarijo tik vinarske šole. Med pritiklinami se nahaja popolna kletna, sobna oprema, gospodarska oprema in orodje, čebel njak, stiskalnica i. t. d- Posestvo je bilo cenjeno na 811.000 Din ter znaša izklicna cena 575.000 Din. Natančnejša pojasnila daje notar dr. Firbas- m Slikarjem in pleskarjem. Podnačel-nik zadruge nas prosi, da opozorimo vse včlanjene obrtnike na izvenredno sejo, ki bo v soboto 24. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni Anderle. Na sporedu so nujne zadeve. Navzoč bo obrtni referent mestne občine. Člani, ki se ne udeleže, bodo morali plačati globo- m Podpore revnim invalidom in vdovam. Mariborska podružnica UdruSenja vojnih invalidov, je od 1. aprila do 30 ju-n'Ja 1926 zopet poklonila nekaterim najrevnejšim članom denarne podpore. Prejeli so: Julijana Fcrleš v Mariboru 250 Din. Rozalija Knezer v Mariboru 200, Pi-hlerič Karol v Studencih 200, Polenšak Antonija pri Šcnt liju 150, Bezenšek' Al-v Peklah 150. Valher Konrad v Boču 150, Toplak Konrad v št. liju 100, Ferk Franc pri Sv- Bendiktu v Slov. gor. 100. Košar Marija pri Št; liju 50, Senšck Neža v Smolniku 50. Turin Alojz mimo potujoči iz Celja 50, Erhart Anton mimo potujoči iz Gradca 50. V prvem pol letu 1926 se je izplačalo na podporah skupno 4.900 D, m Neverjetna brezobzirnost. Snoči ob pol 6. uri je šla po trotarju Gregorčičeve ulice neka gospa. Ko je bila pred hišo št. 26, je nenadoma priletela z nadstropja skleda z jesihom, oljem in ostanki redkve, se razbila pred nio in ji poprskala po obleki jesih m olje- Seveda je obleka poškodovana. če bi bila stopila korak naprej, bi ji posoda treščila na glavo. Mi smo že ponovno grajali na tem mestu grdo brez obzirnost, ki jo je marsikdo doživel na mariborski ulici, da gospodinje izlivajo na ulico vodo ali celo sipljejo smeti, tako da so mimogredoči več ali manj obilno deležni neprijetnega žegna »od .zgoraj«. — Taki malomeščanski običaji bi morali biti v Mariboru nemogoči. Treba bo brez-obzirneže nekajkrat trdo prijeti za vrat, pa bo nemara pomagalo. V to so poklicane oblasti! m Mestna organizacija Orjuna Maribor ima v soboto dne 24. t- m. ob 20. uri (8. uri zvečer) v mali zgornji dvorani Narodnega doma važen članski sestanek. Udeležba obvezna. Odbor. m V Veliki kavarni v petek kabaretni večer in elitni koncert. 1436 m Nar. žel- glasbeno društvo »Drava« priredi v nedeljo dne 8. avgusta 1926 ob 3. uri popoldne na krasnem vrtu gostilne Požauko v Lajteršoergu veliko poletno veselico z raznovrstinm sporedom ter se prijatelji neprisiljene zabave že sedaj na to prireditev opozarjajo. 1*446 Kino KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od srede 21. do vključno petka 23- julija »Nepoznana iz Pompe Grande«. Drama v. 5 čini!:. ' ;1 GRAJSKI KINO predvaja od četrtka 22. do nedelje 25-julija »Sevilska sirena«. Šest krasnih činov o borbi dveh žena za enega moža. Film visoke kvalitete. Film o ljubezni in mržnji, film, ki nam prikazuje bikoborbe v Španiji. Priscila Dean v glavni vlogi* APOLO KINO Ker je film »Kadar deklice sanjarijo« zaostal v poplavljenem ozemlju, prinašamo od torka 20. julija naprej »Peklenski jezdec« z Iloot Gibson- Velikanska senzacija v ameriškem konjskem športu. /poit Villacher Sport-Verein v Mariboru V soboto in nedeljo bo gostovalo v Mariboru najboljše moštvo koroške province. Prvi dan proti S D R a p i d u drugi dan pa proti 1SSK Mariboru. Villacher Šport Verein bo nastopil v kompletni postavi, katere 7 igralcev nastopa v reprezentativnih tekmah za Koroško. Izborno vigrano in tehnično prvovrstno izvežbano moštvo je doseglo v tekmah z dobrimi inozemskimi klubi izborne uspehe- Grazer Athlctik Sportklub je porazilo s 3:2. Iliriji je podleglo z 1:3, z VViener Bevegungsspieler je igralo neodločno 2:2. a na Koroškem je porazilo vse provincijonalne klube. Sklepa se, da bosta sobotna in nedeljska tekma izredno zanimivi in da bota domači moštvi morali zastaviti vse moči, da dosežeta čim častnejše rezultate. Sobotna tekma med VSV in SDR se bo pričela ob 18. uri. Sodil bo g. Radolič. Nedeljska tekma med VSV in ISSKM pa bo ob 16. uri in ne ob i7. kakor je bilo včeraj napačno javljeno. Sodil bo g. Nc-mec. : Službeno h sodniške podsekcijs v Mariboru. Za sobotne in nedeljske tekme so delegirani sledeči sodniki: V soboto ob 18. uri SV Vilach:SD Rapid g. Radolič- V nedeljo Vi9. uri dopoldan Rapid naraščaj komb. z rezervo:ISSK Maribor I. naraščaj g. S kal a k. Ob Vili- TSK Merkur nar. I. : Rapid I. nar. g. Mar u s i g. Ob 14. uri ISSK Maribor rez. komb. z Rapid rezervo:TSK Merkur I. g. Zor-k o. Ob 16. uri SV VillacluISSK Maribor g- N c in e c. : TSK »Merkur«. V petek, dne 23. t. m. 8; uri zvečer zborovanje igralcev pri »Zamorcu«- Udeležba obvezna. Vodja sekcije. ©I ta ssesrežni k©pff“ -.. Bivša plesalka Irena Castlevna ^ Chicagu se splošno smatra za »izumiteljico« nove damske frizure a la garcofl (Bubikopf). Da ne bo o teh »velikih vPr šanjih« nepoučeni čitatclj po nepotf^. nem zamenjal pojmov in žalil žensk. Di povemo, da je to tista frizura, ob k a te večkrat ugibaš, ali imaš pred sabo fan ali dekle. Pri nas namreč še prevladuj njena predhodnica, ki slovi pod imen0 »mikado« ali pa tudi »pažja frizura«. Torej »izumiteljica« te-lc deško od- žene ženske glave, ki ni ne ptič ne iniŠi ni nič kaj preveč zadovoljna s svojo hovito« iznajdbo- Nedavno je Pf^P01^ Pariz iri ondotni novinarji, ki imajo_slr ter nili’ polno glavo francoskih vladnih kriz padanja franka, so se vendarle sPonLfl- če bi povprašali madatne Castle o z škili laseh. Kljub vladnim krizam in ^ zeči gospodarski katastrofi se franco- garconne« X -Lia iosjeP težave nio ženske za »tete a la bolj zanimajo nego za Brianda. »Veste, včasi me res razjeze te vra^® »garconke« (Bubikopf), je rekla Castle. »Moja ostrižena glava krat čisto nič ne ugaja in si pustih rasti, da so petkrat daljši nego jih sedaj. Toda ko mi zrasejo za P^0Vov9 mi postanejo nadležni in jili dam^n°r ostriči. Čemu sc neki jezim nase? di tega, ker itna garconska moda Pr^etr otroški — deški značaj. To je žc rano, preveč moško in premalo Veste, ženske moramo vendarle os jj-ženske. Dandanašnja ženška mod® ^ ko išče moških efektov, da to žeflsiC čisto nič ne pristoja.« Tako je dejala vodilna ameriška dna dama«. In s svojim aforizmom: je ske moramo vendarle ostati ženske<<,s|}. povedala modrost, kakor jo je redk0,^. šati iz takih ust. Vendarle ženske- 1 # no' goče je kaka dama mislila, da sc s , , a ^ -»Bl-l l | m IllAOlilU« - | 1 a la garconne« in v jahalnih hlačah tvori v moškega! Pa tudi če se se e kani pehajo za tem. da bi bile P0*1 eIr moškim, »ženske ostanejo vendarle ^ ske«. Je tudi boljše tako. Imajo vsaj ® izjemno stališče in vedo, da so za 11 na svetu- Preglavice, ki jih’ dela »izumite^1^ njen lasten »izum«, pa so nevarne z ,|j modo. Zdi se, da je velika večina fU $ posnemovalk istega mnenja, san10.. ^ vsaka tega ne pove. Da, redke so. K priznajo, celo samemu sebi se la.žejo'* kadarkoli se pogledajo v zrcalo- v j, da gleda z njega nekaj tujega. P skega, neubranega. Polumoški. ska, v jedru pa »ne ptič ne miš«. nia glupa igračka mode... ^ JSfanpp ki fe ,iovrSil uCKuEC, sko Solo, se spr U v manufakturno trgovin Majer, Maribor. ____ Mo-toden Maribor. ta stroški? v najeti! oddaste prosta stanovanja,soIh isz počitnice, opremljene so-vporalia kuhinje, lokale, gostilne, sploh neizrabljene prostore pri „Marstaim“, Rotovški 4. 1415 Kkspojitura OUZD. v Mnriboru, Slomškov trg St. 6, orida dva trgovska lokala v najem. Tu se vpogleda lahko tudi razpoložljive prostore. Prosilci imajo sami naverti višino na jemnine ter jo sporočiti ekspozituri do najpozneje 27. julija do 12. ure. 1430 Mta pletene opanke (sandale) zajamčene kvalitete iz lastne delavnice a Din 165'—, po mori Din 180'— od danes naprej pri H. MO N J Ati, Jurčičeva ulica 9. 1423 o tne košar® stole za ležati, nahrbtnike, palice, drobnarijo, parfu' 1410 merijo itd. nudi najugodneje Vasjem se da rfst:: Gospo»ka ulica 66/1. 1419 Prago Rosana, Vetrinjska Podpirajte Jugosfemmsko mipr* *W*rjborsk* TiAkarmu t #ari bom, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Boži predstavnik.: Vakoelav Špindler, novinar Vai da r Maribora. Borko, novinar, Isdajatelj: £on*ar#l3