Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 KRONIKA Str. 14 Tednik za Savinjsko regijo / št. 10 / Leto 78 / 9. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si INTERVJU Str. 22-23 Gordana Stefanović – Erjavec, plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Kdo je popacal celjsko osnovno šolo? Rokodelci, kje ste? (Foto: SZS) SPORED ŽAN KRANJEC: Odlično razpoložen pred domačima tekmama Tjaša Platovšek »Vsebine delamo za ljudi, ne za lastni ego« NAJBOLJŠI SLOVENSKI SMUČAR ŠT. 10 9. MAREC 2023 Melani Mekicar in Blaž Švab Prihaja nova sezona oddaje V petek zvečer PET. 10. 3. SOB. 11. 3. NED. 12 3. PON. 13. 3. TOR. 14. 3. SRE. 15. 3. ČET. 16. 3. SPORED PRIL OGA POLZELA Do zdravil kar iz avtomobila Str. 9 Timi Zajc iz Hramš je planiški, pa tudi štajerski junak. Na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih je osvojil tri odličja, zlati medalji na posamični in moštveni tekmi ter bronasto v mešani ekipni tekmi. S tem je postal najuspešnejši smučarski skakalec pravkar minulega svetovnega prvenstva. Mladenič iz žalske občine je hvaležen trenerju Robertu Hrgoti, ker je verjel vanj. Sadiko smreke iz Planice bo Timi posadil ob domači skakalnici v Hramšah. 22-letni Timi iz Hramš dvakratni svetovni prvak v Planici Str. 16 Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 10, 9. marec 2023 AKTUALNO ZADETKI Prostovoljna »služba«, ki nikogar ne pusti na cedilu Priznanja za izjemno delo civilne zaščite Splošna bolnišnica Celje je konec preteklega tedna objavila razpisa za stro- kovnega in poslovnega direktorja. Naj spomnimo, da je od lanske jeseni, ko je takratno vodstvo moralo oditi zaradi dogodka z zamenjavo dveh bolnikov, vršilec dolžnosti strokovnega direktorja Radko Komadina, vršilec dolžnosti poslovnega direktorja pa Dragan Kovačič. Slednji nam je v januarskem inter- vjuju potrdil, da se bo na razpis prijavil. Objavljen razpis za direktorja bi bil tudi kadrovski primanjkljaj na zdravniškem področju ali na področju nege. V zadnjih dveh tednih je v medijih kar nekaj govora o primeru na celjski radiologiji, kjer naj bi radiologi opra- vljali delo, ki spada v podjemno delo, v rednem delovnem času, o čemer je Kovačič za Novi tednik spregovoril že januarja. Takrat je dejal, da so radio- logom izrekli opozorilo pred koncem delovnega razmerja in jim naložili ob- veznost vrnitve denarja. SŠol Celjska bolnišnica je lansko leto kon- čala z izgubo malo manj kot devet mili- jonov evrov. Ta izguba je vplivala tako na naložbe kot na nabavo opreme. Kot je takrat omenil Kovačič, je izguba dedišči- na zadnjih desetih let poslovanja. Ana- liza je pokazala, da je bil glavni vzrok zanjo nedoseganje programa, ki je bil dogovorjen z zavodom za zdravstveno zavarovanje. Med vzroki za izgubo naj Slovesnosti so se udeležili nagrajenci in prejemniki priznanj Civilne zaščite, pripadniki Civilne zaščite, reševalci prostovoljnih in poklicnih sestavov, organizacij, društev, reševalnih službam, županje, župani ter podžupani občin Zahodno Štajerske regije ter gostje. Na osrednji slovesnosti ob dnevu ci- vilne zaščite, ki je bila na državni rav- ni na Brdu pri Kranju, je plaketo kot priznanje za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah dobil Bernard Štiglic, eden od ustanovnih članov Jamarskega kluba Tirski zmaj Ljubno. Štiglic se je leta 2005 pridružil Jamarski reševalni službi pri Jamarski zvezi Slovenije, tri leta kasneje je opra- vil izpit za jamarskega reševalca in se pridružil ekipi v Reševalnem centru Velenje, ki ga vodi od leta 2010. Plake- to so prejela tudi prostovoljna gasilska društva Planina, Gornji Grad, Odelo Prebold in Slovenske Konjice. Uprava RS za zaščito in reševanje je ob dnevu civil- ne zaščite, ki je bil 1. marca, na osrednji slovesnosti v Vojniku podelila priznanja zaslužnim pripadni- kom Civilne zaščite zahodnoštajerske regije. Kot je na slovesnosti dejal poveljnik omenjene organizacije Janez Melanšek, je na našem območju v sklopu ci- vilne zaščite več kot 5700 prostovoljnih članov, 3800 dolžnostnih pripadnikov in več kot 200 poklicnih sil, ki se učinkovito spopadajo z ukrepanjem, reševanjem in pomočjo v vseh naravnih in drugih nesrečah. SIMONA ŠOLINIČ Regijski center za obvešča- nje je lani prejel skoraj 140 tisoč klicev, v 2847 primerih je aktiviral različne reševal- ne službe, največkrat gasil- ce. Slednji so posredovali pri 607 požarih, 329 nesrečah v cestnem prometu in 340-krat zaradi neurja. »V zahodnošta- jerski regiji je bilo pet večjih naravnih nesreč, za tri ne- sreče je bil presežen prag 0,3 promila načrtovanih prihod- kov državnega proračuna in je bil izdan sklep za ocenje- vanje škode za sušo, za neur- je z vetrom ter poplave,« so sporočili iz celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reše- vanje. Ves čas v službi pomoči Vse enote in službe Civil- ne zaščite zahodnoštajerske regije so bile aktivne celo lansko leto, saj so bile vklju- čene v številne naloge in so sodelovale pri njih. »Občine v regiji so zbrale 27 ton ma- terialne pomoč za Ukrajino, regijski pripadniki so jo ure- dili in dostavili v državni logi- stični center, sodelovali smo pri izvedbi gasilske olimpija- de v Celju, številna gasilska društva iz regije so sodelova- la tudi pri gašenju velikega gozdnega požara na Krasu, med njimi je bilo tudi veliko regijskih pripadnikov civilne zaščite, ki so sodelovali kot prostovoljci. Regijska enota za prečrpavanje velikih koli- čin vode je vzpostavila črpa- lišče na Unici ter sodelovala pri oskrbi pitne vode za slo- vensko Istro, v sodelovanju z organizacijami Rdečega križa ter občino Polzela je bilo izve- deno tudi regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve po- moči,« pravi Melanšek. Na slovesnosti je Melanšek z mag. Natalijo Plemenitaš Fu- chs, vodjo Izpostave URSZR Celje, podelil 13 bronastih, 5 srebrnih in 9 zlatih znakov Civilne zaščite ter pet plaket. Med prejemniki so posame- zniki, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja, in tudi številna prostovoljna gasilska društva, ki praznujejo častitlji- ve obletnice. Foto: Izpostava URSZR Celje Opravili so izjemno delo za skupnost. »Nisem človek rutine, ra- zen ko gre za disciplino pri rednih treningih in vajah joge, ker je telo moje sred- stvo izražanja in moram zanj skrbeti.« Gordana Stefanović – Erja- vec, plesalka, koreografi nja in plesna pedagoginja »V prvi vrsti smo tukaj, da služimo javnosti in pomagamo ljudem. Na nas se obračajo tudi tisti, ki nas ne marajo, a drugih možnosti za rešitev svoje situacije ne vidijo. Poma- gamo ne glede na to, kdo je kdo, kakšne barve je in kam spada.« Gregor Jeršič, policist, pre- jemnik priznanja za hrabrost »Imam štiri medalje v zadnjih dveh letih z velikih tekem. Pred tem nisem imela nobene. To cenim, a želim si več.« Tina Šutej, atletinja, po sre- brni medalji na evropskem prvenstvu »Mislim, da nas je sistem prestrašil, da ne more- mo biti samosvoji. A to ne drži, vsak se lahko najde na področju, ki ga zanima. Če bo to delal z veseljem, bo tudi rezultat temu primeren.« Rory Hughes, glasbenik slovensko-irskega rodu »Trenutno prostore ogrevamo s kaloriferji, vendar nas pesti slab dovod elektrike. Upam, da bomo boljšo rešitev ob pomoči občine našli do prihodnje zime.« Stanislav Štefanec, vodja KORK Štore, o neogrevanih prostorih 16 9 14 7 12 7 11 1 Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 10, 9. marec 2023 AKTUALNO V Sloveniji, tudi v naši regiji, se je v zadnjih treh letih strmo povišalo število bolniških odsotnosti. Če je bilo to v času epidemije še razumljivo, pa se število bolniških staležev niti lani ni zmanjšalo. Rešitve še ni na vidiku, saj ni točno znano niti, zakaj število bolniških odsotnosti narašča. O začaranem krogu, ki ne vpliva samo na javno zdravje, ampak tudi na go- spodarstvo, so govorili na okrogli mizi, ki jo je minuli teden organizirala Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica. SIMONA ŠOLINIČ Do učinkovitejšega sistema je še dolga pot Kaj je razlog za strmo povišanje bolniških odsotnosti? Podatki kažejo porast krat- kotrajnih in dolgotrajnih bol- niških odsotnosti. Leta 2013 je finančno breme zdravstve- nega absentizma znašalo 225 milijonov evrov, lani skoraj 700 milijonov evrov. Predvsem dol- gotrajne bolniške odsotnosti vplivajo na poslabšanje zdra- vstvenega stanja posameznika, saj so študije pokazale, da če je oseba več kot šest mesecev v bolniškem staležu, se zelo tež- ko ali se sploh ne vrne na de- lovno mesto. Daljša bolniška odsotnost lahko celo vpliva na pojav drugih bolezni, na pre- zgodnjo umrljivost, nekatere bolezni so lahko povezane tudi z duševnim stanjem in s slab- šim samozaupanjem. Zato je pomembno, da se oseba čim prej vrne na delovno mesto, če je to mogoče, pravi mag. Evgen Janet, nadzorni zdrav- nik pri ZZZS. »Ko ocenjujemo zdravstveno stanje posamezni- ka, moramo ocenjevati njego- vo funkcionalno sposobnost, a dela specialistov medicine dela ne moremo opravljati. Kot strokovnjak se zavedam, da moram posameznika čim prej aktivirati, da mu bolniška odsotnost ne bo samo še do- datno škodovala. Toda časov- no ne gre vedno, saj je poleg zdravljenja tu še rehabilitacija, ki je lahko dolgotrajna. Takšno odločanje je zelo težavno,« do- daja Janet. Večja vloga osebnih zdravnikov? Na okrogli mizi je bila pri- sotna tudi Sonja Špoljarič iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, ki je pojasnila, da ne glede na vse dejavnosti in vla- kov. Specialisti medicine dela, ki sodelujejo s podjetji, pa so na trgu dela, niso v javnem sektorju, to marsikdo tudi po- zablja. Vedeti morate, da po 20 dneh bolniške odsotnosti posameznika njegov osebni zdravnik nima več vpliva na bolniški stalež, saj je to v pri- stojnosti zdravnika ZZZS na sekundarni ravni.« Bolniške na daljavo … »Zavedamo se, da mi kot javnost gledamo na zdrav- nike kot na bogove v belem, kar je razumljivo, saj skrbite za naše zdravje, vendar se je treba spustiti stopničko nižje in se pogovarjati tudi z nami, delodajalci. Mi ne moremo kriviti zdravnikov za pove- čanje bolniških odsotnosti, vendar tudi vi ne morete kri- viti delodajalcev. V podjetju imamo kar nekaj primerov, ko zdravnik kar na daljavo ne- komu predpiše bolniški stalež. Če osebni zdravnik v letu dni nekomu ›odpre‹ bolniški stalež 20-krat, potem se mora vpraša- ti, v kakšnem delovnem okolju dela ta oseba in ali potrebuje kakšne spremembe, pomoč. Moramo stopiti skupaj in po- iskati rešitve, če ni možnosti za obratne zdravnike ali če je premalo specialistov medicine dela. Dogajati se bo začelo, da bodo delodajalci vedno več zaposlovali tujce,« je dejala Špoljaričeva. Šteharnik ji je glede »odpira- nja« bolniških staležev na da- ljavo odvrnil, da tega ni, razen za prve tri dni odsotnosti, ko bolnik ne potrebuje potrdila. Izpostavil je, da je za zmanjše- vanje absentizma zelo pomem- ben tudi odnos med delavcem in delodajalcem. Pomembno je vzpostaviti takšen odnos, da se delavec želi čim prej vrniti na delo. A je hkrati omenil, da da- nes ni težko »spremeniti glasu in zdravniku po telefonu deja- ti, da ima nekdo znake gripe«. S tem je poudaril, da so neka- teri bolniki zelo »spretni« pri svojih simptomih in poskuša- jo bolniški stalež vleči, dokler lahko. Še enkrat je poudaril, da veliko zdravljenja ljudi poteka na sekundarni ravni, torej na ravni bolnišnic in specialistov ter da so bolniški staleži daljši tudi zato, ne le zaradi odloči- tev osebnih zdravnikov. Kdaj pride specialist medicine dela v podjetje? Da bi morali biti specialisti medicine dela bolj vpeti v so- delovanje s podjetji, meni tudi Sašo Djurić, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, ki skrbi tudi za celjske rokometaše. »Najmanj enkrat na teden pridem nenapoveda- no na trening rokometašev. Če to ›prenesem‹ v sodelovanje s podjetji, mora specialist me- dicine aktivno komunicirati s službo varnosti pri zdravju, mora priti v podjetje. Zakaj takšne prakse ni povsod, tež- ko sodim. V Sloveniji je aktiv- nih 140 specialistov medicine dela in 26 specializantov. Tudi sam si želim, da bi nas bilo več. Obratni zdravniki so bili del družbe v 80. in 90. letih, ko je bilo več podjetij, kjer je bilo zaposlenih več tisoč lju- di. Takšne obratne zdravnike si je danes v podjetjih težko predstavljati. Trdim, da mora pooblaščeni zdravnik zgraditi tesen odnos s podjetjem in za- upanje z zaposlenimi.« Kot je dodala Tadeja Dre- mel, vodja izpostave ZPIZ Ve- lenje, se je v zadnjih letih vsaj število invalidskih upokojitev zmanjšalo, medtem ko se število dolgotrajnih bolni- ških odsotnosti povečuje. Izpostavila je sistemski problem, da ZPIZ ni bil deležen celovite reforme. »Definicija invalidnosti je prenesena iz starega sistema in ni prilagojena sedanjosti, zaradi česar imamo ›admini- strativne‹ invalide. Zakonodaja ZPIZ ni prilagojena novim raz- meram,« je še dodala. Foto: Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica Pogovor o aktualni temi je privabil kar nekaj obiskovalcev. ganja v programe na področju zdravja, ki stanejo podjetje tudi do 800 tisoč evrov, znaša breme nadomestil do 20 dni za bolniške odsotnosti v tej druž- bi pri 1.800 zaposlenih kar 700 tisoč evrov. »Na mesečni ravni beležimo 350 odsotnih, v preteklem ob- dobju jih je bilo odsotnih od 50 in 120. Predstavljajte si, kaj to pomeni za proizvodnjo in organizacijo delovnega proce- sa. Že leta 2012 smo v pogo- vore o programih za zdravje v podjetju vključili svet delavcev, sindikat, ker bi radi, da zapo- sleni prepoznajo možnosti, ki jih imajo, in da jih povežejo s svojim življenjem,« je pojasnila Špoljaričeva. Spomnila je na nekdanje t. i. obratne zdravnike, h katerim so hodili zaposleni v nekaterih podjetjih. »Ta zdravnik je po- znal delovni proces, enkrat na mesec se je sestal s kadrovsko službo in pooblaščencem za varnost pri delu. Danes takšne- ga sodelovanja ni povsod ali so komunikacijski mrki,« je doda- la Špoljaričeva in opozorila, da bi morali ne le specialisti me- dicine dela, ampak tudi osebni zdravniki imeti večjo vlogo pri tem, da bi se zaposleni po bol- niški odsotnosti čim prej vrnili na delovno mesto. Večjo vlogo pričakuje predvsem pri tem, da bi osebni zdravniki podjetjem lahko posredovali vsaj podatke o trajanju zdravljenja posame- znika. Vendar tako ne gre, jo je opo- mnil direktor ZD Velenje Jan- ko Šteharnik: »Vsak zdravnik ima tudi več kot 1.500 bolni- kov, ki so zaposleni v različnih podjetjih. Osebni zdravniki so zavezani k varovanju podat- Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 10, 9. marec 2023 Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 9, 2. marec 2023 Svet zavoda III. osnovne šole Celje, Vodnikova ulica 4, 3000 Celje, na podlagi sklepa, sprejetega na 6. redni seji 20. 2. 2023, razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja/ravnateljice. Kandidat/-ka mora za imenovanje na mesto ravnatelja/-ice izpolnje- vati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno bese- dilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 –ZUJF, 57/12 –ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 –ZVaj, 123/21, 172/21 in 207/21; v nadaljevanju: ZOFVI). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo 1. 9. 2023. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim/njo sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja/-ice. Delo na delovnem mestu ravnatelja/-ice se opravlja polni delovni čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: – dokazilo o izobrazbi, – dokazilo o pridobljenem nazivu v vzgoji in izobraževanju (naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor), – dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu, – dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu – (oziroma najpozneje v letu dni po začetku mandata, sicer mu/ji preneha mandat po zakonu), – dokazila o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, – potrdilo o nekaznovanosti ministrstva za pravosodje, ki ob oddaji vloge ne sme biti starejše od 30 dni, – potrdilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku oziroma zoper njega/njo ni vložena pravnomočna obtožnica, ki ob oddaji vloge ne sme biti starejše od 30 dni, – potrdilo ministrstva za pravosodje iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki ob oddaji vloge ne sme biti starejše od 30 dni. Kandidat/-ka mora poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev k prijavi priložiti program vodenja zavoda, lahko priloži tudi kratek življe- njepis. Pisne prijave z dokazili pošljite po pošti v 8 dneh po objavi razpisa v Novem tedniku na naslov: Svet zavoda III. osnovne šole Celje, Vodnikova ulica 4, 3000 Celje, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja/ravnateljico«. Vloga bo šteta za pravočasno, če bo oddana na pošti s priporočeno pošiljko najkasneje zadnji dan roka. Kandidati/-ke bodo pisno obve- stilo o imenovanju prejeli/-e v zakonitem roku. Svet zavoda III. osnovne šole Celje GOSPODARSTVO Konjiško podjetje Baumüller Dravinja, ki je del sku- pine nemškega proizvajalca pogonov in avtomatizaci- je Baumüller, bo še ta mesec del proizvodnje širilo v novozgrajeno halo ob konjiški obvoznici, s katero je pridobilo 1.300 kvadratnih metrov dodatnih proizvo- dnih površin. Za njeno gradnjo in tehnološko opremo so v podjetju s 370 zaposlenimi odšteli približno se- dem milijonov evrov. Z novo proizvodno halo bodo, kot poudarjajo, podvojili zmogljivosti za proizvodnjo električne opreme in tako pospešili rast podjetja. BARBARA FURMAN Baumüller Dravinja v Slovenski Konjicah bo podvojil proizvodne zmogljivosti. Sedem milijonov za širitev proizvodnje Podjetje Baumüller Dravinja ne spada samo med največja, temveč tudi med najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji. Podjetje je med pomembnimi delodajalci v regiji in ta položaj bo s strankami gradilo tudi v prihodnje. Skupina Baumüller je vo- dilni svetovni proizvajalec električnih pogonov in avto- matizacije. Približno 2 tisoč zaposlenih v proizvodnih obratih v Nemčiji in Sloveniji, na Češkem in Kitajskem ter v več kot štiridesetih podružni- cah po vsem svetu razvija in proizvaja pametne sistemske rešitve za strojništvo in e-mo- bilnost. Hitro rastoče podjetje Baumüller Dravinja, hčerin- sko podjetje skupine Baumül- ler, ne spada le med največja, temveč tudi med najhitreje ra- stoča podjetja v Sloveniji. Svoje proizvode prodaja v Nemčijo, Avstrijo, Češko, Švico in Fran- cijo. Kot je povedal direktor Jožef Klajnšek, so novozgra- jeno proizvodno halo opremili z novim prebijalnim strojem, laserskim rezalnikom in varil- nim robotom, s čimer bodo iz- boljšali možnosti za obdelavo nerjavnega jekla, hkrati bodo z razširjenimi skladiščnimi po- vršinami izboljšali tudi dobavo materialov. Proizvodne površi- ne so s 3.600 povečali na več kot 13 tisoč kvadratnih metrov. Samo v zadnjih desetih letih so prihodke od prodaje z desetih milijonov zvišali na 40 milijo- nov evrov. Še zaposlujejo Podjetje Baumüller Dravinja v zadnjih treh desetletjih, odkar je del nemške skupine, postaja tudi pomemben zaposlovalec v regiji. Število zaposlenih je od leta 1992 do danes povečalo z 32 na 370. »Zaradi širitve proizvodnje ponovno iščemo primerne ka- dre, saj želimo število zaposle- nih povečati na 400 ali več. Na- črtujemo tudi rast prihodkov, v dveh do treh letih naj bi se povzpeli na 45 milijonov evrov. Tudi v našem podjetju prido- bivanje dodatne delovne sile predstavlja težavo. Nove sode- lavce iščemo v okoliških kra- jih, a je lokalni bazen že skoraj izpraznjen, zato smo jih prisi- ljeni iskati tudi drugod. Tako k nam na delo prihajajo ljudje iz širšega severovzhodnega dela države, nekaj delavcev smo pridobili iz držav nekdanje Jugoslavije. Sodelujemo tudi z agencijami, ki iščejo kadre na trgu. Zaposlujemo strokov- njake s področij strojništva, mehatronike in elektra. Za te poklice ponujamo štipendije,« je pojasnil direktor Klajnšek. Upad naročil Tako kot v številnih drugih podjetjih je v zadnjem letu tudi na njihovo poslovanje vplivala energetska draginja. Za elektriko imajo sicer že od prej sklenjeno pogodbo še za letos, drugače je s plinom, saj ga letos kupujejo po kar šestkrat višji ceni kot lani. Po- memben vpliv na poslovanje imajo tudi stroški dela, a ima- jo po direktorjevih besedah vsi zaposleni plače, ki so višje od minimalne. Da bi čim bolj zmanjšali od- visnost od energetskih trgov in hkrati prispevali k zmanjšanju ogljičnega odtisa, bodo v nekaj tednih na strehah podjetja v omrežje priključili lastno sonč- no elektrarno, v prihodnosti pa pričakujejo, da bo skoraj celo- tna dnevna izmena – odvisno od količine sončnega sevanja – delala z lastno pridelano energijo. V zadnjih mesecih v podjetju zaznavajo upad na- ročil, bodisi zaradi energetske krize ali vojne v Ukrajini. Priča- kujejo, da bodo letos nekoliko nazadovali, tudi finančni načrt predvideva prihodke v pribli- žno enaki višini kot lani. Individualne rešitve V podjetju že leta nudijo in- dividualne rešitve na področju izdelkov iz tankih pločevin in kabelske napeljave, poleg tega tudi rešitve iz legiranega jekla in aluminija. Izdelki iz jeklene pločevine, na primer stikalne omare, ohišja ali prekritja za stroje, se uporabljajo na strojih ali napravah v industrijski proi- zvodnji. Izdelki s področja me- dicinske tehnike ali živilske in- dustrije imajo glede higiene ali trajnosti posebej visoke zahte- ve za materiale in obdelavo. Da bi zadovoljili tovrstne potrebe, so pri podjetju Baumüller Dra- vinja v svojo ponudbo izdelkov že pred približno desetletjem vključili proizvodnjo izdelkov iz legiranega jekla in alumini- ja. Baumüller nenehno vlaga v najnovejšo proizvodno teh- niko in širi svoj strojni park v slovenski proizvodnji, ki ga se- stavlja več strojev za obdelavo pločevine. Foto: Baumüller Dravinja Nova proizvodna hala je ob obvoznici v Slovenskih Konjicah. Predhodnik podjetja Baumüller Dravinja je bil kombinat IMP , v katerem so leta 1958 začeli obdelovati pločevine. Več kot tri desetletja pozneje je Baumüller s podjetjem ABD Dravinja ustanovil podjetje. Od leta 1995 je Baumüller Dravinja kot hčerinsko podjetje v 100-odstotni lasti skupine Baumüller. Med letošnjimi petimi na- grajenci Gospodarske zbor- nice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke je tudi Ivan Cajzek, ustanovitelj in direktor uspe- šnega gradbenega podjetja Gic Gradnje iz Rogaške Sla- tine. V samo nekaj mesecih je to že drugo prestižno pri- znanje, ki ga je dobil slatin- ski gradbinec. Decembra lani ga je namreč Obrtno-podje- tniška zbornica Slovenije iz- brala za podjetnika leta 2022. Ivan Cajzek je Gic Gradnje ustanovil leta 1990. Začel je skromno, saj je podjetje v pr- vem letu delovanja imelo le pet zaposlenih in je ustvarilo nekaj tisoč evrov prihodka. Danes so Gic Gradnje eden največjih in najbolj uspešnih gradbincev v državi. Zrasle so v Skupino Gic, v kateri je deset podjetij. Gospodarski oskar tudi Ivanu Cajzku Slovenski obrtniki so Ivana Cajzka izbrali lani za podjetnika leta, letos je prejel še nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Eno od njih je na Hrvaškem. Skupina se poleg gradbenih del ukvarja še s proizvodnjo gradbenega materiala, z ru- darjenjem v kamnolomih, s posebnimi deli v gradbeništvu, z nepremičninsko dejavnostjo in s trgovino. Matična družba, ki zaposluje sto ljudi in je na- zadnje ustvarila približno 60 milijonov evrov prihodkov, ima na svojem seznamu že pri- bližno 1.400 projektov. Gradi poslovne, gospodarske, indu- strijske in turistične stavbe, obnavlja kulturno dediščino, gradi in vzdržuje tudi infra- strukturo ter izvaja inženirske storitve. Med njenimi naročni- ki so mnoga ugledna podjetja v regiji in državi, sodeluje tudi z ministrstvi in lokalnimi sku- pnostmi. Doslej največja projekta Gic Gradenj sta potniški terminal na ljubljanskem letališču in 120.000 kvadratnih metrov velika garažna hiša za skladi- ščenje v Luki Koper. Vrednost vsakega od projektov je bila več kot 17 milijonov evrov. Pred kratkim je podjetje zgra- dilo veliko logistično središče v Hočah, končuje tudi gradnjo doma upokojencev na Ptuju in mestne knjižnice v Mariboru, kjer je prejšnji mesec končalo gradnjo upravne stavbe Zava- rovalnice Sava. V zadnjih letih se je družin- sko podjetje Gic Gradnje, kjer posle počasi prevzema že dru- ga generacija, podalo še na po- dročje lastne stanovanjske gra- dnje. Zgradilo je stanovanjske bloke v Ljubljani, Podčetrtku in Rogaški Slatini. Po napove- dih Ivana Cajzka naj bi letos začelo graditi večstanovanjsko stavbo tudi v Mariboru. Tako imenovane gospodar- ske oskarje, ki so najstarejša to- vrstna nagrada pri nas, je doslej dobilo 360 gospodarstvenikov in 30 gospodarstvenic. Med nji- mi je 53 nagrajencev s širšega celjskega območja. JI V podjetju je 370 za- poslenih. Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 10, 9. marec 2023 Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 9, 2. marec 2023 Svet zavoda III. osnovne šole Celje, Vodnikova ulica 4, 3000 Celje, na podlagi sklepa, sprejetega na 6. redni seji 20. 2. 2023, razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja/ravnateljice. Kandidat/-ka mora za imenovanje na mesto ravnatelja/-ice izpolnje- vati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno bese- dilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 –ZUJF, 57/12 –ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 –ZVaj, 123/21, 172/21 in 207/21; v nadaljevanju: ZOFVI). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo 1. 9. 2023. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim/njo sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja/-ice. Delo na delovnem mestu ravnatelja/-ice se opravlja polni delovni čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: – dokazilo o izobrazbi, – dokazilo o pridobljenem nazivu v vzgoji in izobraževanju (naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor), – dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu, – dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu – (oziroma najpozneje v letu dni po začetku mandata, sicer mu/ji preneha mandat po zakonu), – dokazila o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, – potrdilo o nekaznovanosti ministrstva za pravosodje, ki ob oddaji vloge ne sme biti starejše od 30 dni, – potrdilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku oziroma zoper njega/njo ni vložena pravnomočna obtožnica, ki ob oddaji vloge ne sme biti starejše od 30 dni, – potrdilo ministrstva za pravosodje iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki ob oddaji vloge ne sme biti starejše od 30 dni. Kandidat/-ka mora poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev k prijavi priložiti program vodenja zavoda, lahko priloži tudi kratek življe- njepis. Pisne prijave z dokazili pošljite po pošti v 8 dneh po objavi razpisa v Novem tedniku na naslov: Svet zavoda III. osnovne šole Celje, Vodnikova ulica 4, 3000 Celje, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja/ravnateljico«. Vloga bo šteta za pravočasno, če bo oddana na pošti s priporočeno pošiljko najkasneje zadnji dan roka. Kandidati/-ke bodo pisno obve- stilo o imenovanju prejeli/-e v zakonitem roku. Svet zavoda III. osnovne šole Celje GOSPODARSTVO Konjiško podjetje Baumüller Dravinja, ki je del sku- pine nemškega proizvajalca pogonov in avtomatizaci- je Baumüller, bo še ta mesec del proizvodnje širilo v novozgrajeno halo ob konjiški obvoznici, s katero je pridobilo 1.300 kvadratnih metrov dodatnih proizvo- dnih površin. Za njeno gradnjo in tehnološko opremo so v podjetju s 370 zaposlenimi odšteli približno se- dem milijonov evrov. Z novo proizvodno halo bodo, kot poudarjajo, podvojili zmogljivosti za proizvodnjo električne opreme in tako pospešili rast podjetja. BARBARA FURMAN Baumüller Dravinja v Slovenski Konjicah bo podvojil proizvodne zmogljivosti. Sedem milijonov za širitev proizvodnje Podjetje Baumüller Dravinja ne spada samo med največja, temveč tudi med najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji. Podjetje je med pomembnimi delodajalci v regiji in ta položaj bo s strankami gradilo tudi v prihodnje. Skupina Baumüller je vo- dilni svetovni proizvajalec električnih pogonov in avto- matizacije. Približno 2 tisoč zaposlenih v proizvodnih obratih v Nemčiji in Sloveniji, na Češkem in Kitajskem ter v več kot štiridesetih podružni- cah po vsem svetu razvija in proizvaja pametne sistemske rešitve za strojništvo in e-mo- bilnost. Hitro rastoče podjetje Baumüller Dravinja, hčerin- sko podjetje skupine Baumül- ler, ne spada le med največja, temveč tudi med najhitreje ra- stoča podjetja v Sloveniji. Svoje proizvode prodaja v Nemčijo, Avstrijo, Češko, Švico in Fran- cijo. Kot je povedal direktor Jožef Klajnšek, so novozgra- jeno proizvodno halo opremili z novim prebijalnim strojem, laserskim rezalnikom in varil- nim robotom, s čimer bodo iz- boljšali možnosti za obdelavo nerjavnega jekla, hkrati bodo z razširjenimi skladiščnimi po- vršinami izboljšali tudi dobavo materialov. Proizvodne površi- ne so s 3.600 povečali na več kot 13 tisoč kvadratnih metrov. Samo v zadnjih desetih letih so prihodke od prodaje z desetih milijonov zvišali na 40 milijo- nov evrov. Še zaposlujejo Podjetje Baumüller Dravinja v zadnjih treh desetletjih, odkar je del nemške skupine, postaja tudi pomemben zaposlovalec v regiji. Število zaposlenih je od leta 1992 do danes povečalo z 32 na 370. »Zaradi širitve proizvodnje ponovno iščemo primerne ka- dre, saj želimo število zaposle- nih povečati na 400 ali več. Na- črtujemo tudi rast prihodkov, v dveh do treh letih naj bi se povzpeli na 45 milijonov evrov. Tudi v našem podjetju prido- bivanje dodatne delovne sile predstavlja težavo. Nove sode- lavce iščemo v okoliških kra- jih, a je lokalni bazen že skoraj izpraznjen, zato smo jih prisi- ljeni iskati tudi drugod. Tako k nam na delo prihajajo ljudje iz širšega severovzhodnega dela države, nekaj delavcev smo pridobili iz držav nekdanje Jugoslavije. Sodelujemo tudi z agencijami, ki iščejo kadre na trgu. Zaposlujemo strokov- njake s področij strojništva, mehatronike in elektra. Za te poklice ponujamo štipendije,« je pojasnil direktor Klajnšek. Upad naročil Tako kot v številnih drugih podjetjih je v zadnjem letu tudi na njihovo poslovanje vplivala energetska draginja. Za elektriko imajo sicer že od prej sklenjeno pogodbo še za letos, drugače je s plinom, saj ga letos kupujejo po kar šestkrat višji ceni kot lani. Po- memben vpliv na poslovanje imajo tudi stroški dela, a ima- jo po direktorjevih besedah vsi zaposleni plače, ki so višje od minimalne. Da bi čim bolj zmanjšali od- visnost od energetskih trgov in hkrati prispevali k zmanjšanju ogljičnega odtisa, bodo v nekaj tednih na strehah podjetja v omrežje priključili lastno sonč- no elektrarno, v prihodnosti pa pričakujejo, da bo skoraj celo- tna dnevna izmena – odvisno od količine sončnega sevanja – delala z lastno pridelano energijo. V zadnjih mesecih v podjetju zaznavajo upad na- ročil, bodisi zaradi energetske krize ali vojne v Ukrajini. Priča- kujejo, da bodo letos nekoliko nazadovali, tudi finančni načrt predvideva prihodke v pribli- žno enaki višini kot lani. Individualne rešitve V podjetju že leta nudijo in- dividualne rešitve na področju izdelkov iz tankih pločevin in kabelske napeljave, poleg tega tudi rešitve iz legiranega jekla in aluminija. Izdelki iz jeklene pločevine, na primer stikalne omare, ohišja ali prekritja za stroje, se uporabljajo na strojih ali napravah v industrijski proi- zvodnji. Izdelki s področja me- dicinske tehnike ali živilske in- dustrije imajo glede higiene ali trajnosti posebej visoke zahte- ve za materiale in obdelavo. Da bi zadovoljili tovrstne potrebe, so pri podjetju Baumüller Dra- vinja v svojo ponudbo izdelkov že pred približno desetletjem vključili proizvodnjo izdelkov iz legiranega jekla in alumini- ja. Baumüller nenehno vlaga v najnovejšo proizvodno teh- niko in širi svoj strojni park v slovenski proizvodnji, ki ga se- stavlja več strojev za obdelavo pločevine. Foto: Baumüller Dravinja Nova proizvodna hala je ob obvoznici v Slovenskih Konjicah. Predhodnik podjetja Baumüller Dravinja je bil kombinat IMP , v katerem so leta 1958 začeli obdelovati pločevine. Več kot tri desetletja pozneje je Baumüller s podjetjem ABD Dravinja ustanovil podjetje. Od leta 1995 je Baumüller Dravinja kot hčerinsko podjetje v 100-odstotni lasti skupine Baumüller. Med letošnjimi petimi na- grajenci Gospodarske zbor- nice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke je tudi Ivan Cajzek, ustanovitelj in direktor uspe- šnega gradbenega podjetja Gic Gradnje iz Rogaške Sla- tine. V samo nekaj mesecih je to že drugo prestižno pri- znanje, ki ga je dobil slatin- ski gradbinec. Decembra lani ga je namreč Obrtno-podje- tniška zbornica Slovenije iz- brala za podjetnika leta 2022. Ivan Cajzek je Gic Gradnje ustanovil leta 1990. Začel je skromno, saj je podjetje v pr- vem letu delovanja imelo le pet zaposlenih in je ustvarilo nekaj tisoč evrov prihodka. Danes so Gic Gradnje eden največjih in najbolj uspešnih gradbincev v državi. Zrasle so v Skupino Gic, v kateri je deset podjetij. Gospodarski oskar tudi Ivanu Cajzku Slovenski obrtniki so Ivana Cajzka izbrali lani za podjetnika leta, letos je prejel še nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Eno od njih je na Hrvaškem. Skupina se poleg gradbenih del ukvarja še s proizvodnjo gradbenega materiala, z ru- darjenjem v kamnolomih, s posebnimi deli v gradbeništvu, z nepremičninsko dejavnostjo in s trgovino. Matična družba, ki zaposluje sto ljudi in je na- zadnje ustvarila približno 60 milijonov evrov prihodkov, ima na svojem seznamu že pri- bližno 1.400 projektov. Gradi poslovne, gospodarske, indu- strijske in turistične stavbe, obnavlja kulturno dediščino, gradi in vzdržuje tudi infra- strukturo ter izvaja inženirske storitve. Med njenimi naročni- ki so mnoga ugledna podjetja v regiji in državi, sodeluje tudi z ministrstvi in lokalnimi sku- pnostmi. Doslej največja projekta Gic Gradenj sta potniški terminal na ljubljanskem letališču in 120.000 kvadratnih metrov velika garažna hiša za skladi- ščenje v Luki Koper. Vrednost vsakega od projektov je bila več kot 17 milijonov evrov. Pred kratkim je podjetje zgra- dilo veliko logistično središče v Hočah, končuje tudi gradnjo doma upokojencev na Ptuju in mestne knjižnice v Mariboru, kjer je prejšnji mesec končalo gradnjo upravne stavbe Zava- rovalnice Sava. V zadnjih letih se je družin- sko podjetje Gic Gradnje, kjer posle počasi prevzema že dru- ga generacija, podalo še na po- dročje lastne stanovanjske gra- dnje. Zgradilo je stanovanjske bloke v Ljubljani, Podčetrtku in Rogaški Slatini. Po napove- dih Ivana Cajzka naj bi letos začelo graditi večstanovanjsko stavbo tudi v Mariboru. Tako imenovane gospodar- ske oskarje, ki so najstarejša to- vrstna nagrada pri nas, je doslej dobilo 360 gospodarstvenikov in 30 gospodarstvenic. Med nji- mi je 53 nagrajencev s širšega celjskega območja. JI V podjetju je 370 za- poslenih. Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 10, 9. marec 2023 GOSPODARSTVO Prvo dejanje Celjskega sejma bo letos marčni pe- terček – pet sejmov, ki se jih bodo obiskovalci lahko udeležili z enotno vstopnico med 17. in 19. marcem. Poleg tradicionalnega, že 46. sejma ApiSlovenija bodo na voljo Festival kave Slovenija, AlterMed&GreenVita ter letošnji dve novosti – sejem Dnevi ribištva in sejem Dnevi lovstva. Na sejmišču se bo predstavilo več kot 210 razstavljavcev iz Slovenije in tujine ter več kot sto ekošol. Gre za prvi marčni peerček po obdobju koro- ne. Organizatorji pričakujejo vsaj takšno obiskanost, kot so jo zabeležili leta 2019. EVA RUDMAN Marčni peterček prvič po koroni v polni postavi Enotna vstopnica za pet sejmov Od leve: predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač, izvršni direktor družbe Celjski sejem Robert Otorepec, vodja projekta marčnih sejmov Irena Škarja, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl. Leta 2019 je zadnji marčni peterček v tej obliki, kasneje ga je prekinila ali vsaj preobliko- vala korona in z njo povezane omejitve, na celjsko sejmišče privabil od petnajst do dvajset tisoč obiskovalcev. »Letos do- dajamo dva nova dogodka, pri katerih so ciljna skupina ribiči in lovci. Tako pričakujemo vsaj enako udeležbo kot leta 2019, še posebej bomo zadovoljni, če bosta novosti pritegnili še nekaj novih obiskovalcev,« je o pričakovanem obisku spregovoril izvršni direktor družbe Celjski sejem Robert Otorepec. Letos tudi ribiči in lovci Letošnji novosti marčnega sejemskega peterčka sta sejma z naslovoma Dnevi ribištva in Dnevi lovstva. Na prvem se bo predstavila Ribiška zveza Slo- venije kot krovna organizacija vseh 64 ribiških družin. Na sejemskem prostoru zveze se bo predstavila Zveza ribiških družin Celje, ki združuje ribi- če ribiških družin Celje, Laško, Ljubno, Mozirje, Paka, Sotla, Šempeter, Velenje in Voglaj- na. Predstavili bodo revirje in trofejne primerke rib ter dejav- nosti, namenjene privabljanju mladih v ribiške vrste. Da jim to že zdaj dobro uspeva, se je pohvalil predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Ža- berl, ki je postregel s podatki o tem, da je med 12 tisoč ribi- škimi člani v Sloveniji kar 10 odstotkov mlajših od 18 let. Da so ribiči veliko več kot lo- vilci rib, bodo ponovno poka- zali in dokazali v dveh sejem- skih strokovnih programih. V petek bodo tako predstavili varovanje voda in ribjega življa ter nadzor ribolovnih upravi- čencev, ki ga izvaja ribiškoču- vajska služba, v soboto bodo spregovorili o etiki ribiških tek- movanj ter predstavili osnov- no usposabljanje za športnega delavca. Druga letošnja novost v sklo- pu marčnega peterčka sejmov so Dnevi lovstva. Lovska zve- za Slovenije se bo predstavila v dvorani C, kjer bodo lovci pripravili kotiček s prikazom gozdnih živali v naravnem okolju, predstavili dobrodel- no združenje Diana, žensko populacijo bodo skušali prite- gniti s predstavitvijo nakita iz roževine, ki ga ustvarja Štefan Gorenčič. Tudi Lovska zveza Sloveni- je bo z dejavnostmi skušala pritegniti mlade, organizatorji pa bodo predstavili še projekt Spoznaj lovca, ki ga izvajata Savinjsko-kozjanska zveza lovskih družin Celje in Celjski mladinski center. Oponašanje jelenjega rukanja Med najbolj izstopajoče dogodke se bo vsekakor uvr- stilo 16. državno prvenstvo v jelenjem rukanju. Predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač je pojasnil, da gre za evropsko priznano disciplino, v kateri slovenski predstavni- ki dosegajo odlične rezultate: »Prvenstvo organizatorji izva- jamo vsako leto in tako dobi- mo najboljše tekmovalce, ki nas zastopajo na evropski rav- ni. Je precej nenavadno, glasno in zagotovo pusti vtis.« Oblju- bil je še, da bodo tako lovci, v Sloveniji je prijavljenih 20 tisoč članov, kot drugi obiskovalci deležni bogate vsebine, saj se je na sejem prijavilo veliko raz- stavljavcev s področja lovstva. Že znani, a še bolj bogati Obiskovalci letošnjega marčnega petorčka sejmov se bodo lahko udeležili tudi že znanih, kot je tudi sejem AlterMed&GreenVita o zdra- vem načinu življenja, dobrem počutju in naravni kozmetiki ter samooskrbi. Tradicional- no bo del marčnih sejmov tudi ApiSlovenija, sejem in največji strokovni čebelarski dogodek v Evropi, kjer bodo gostje lahko kupili pripomočke in programe za čebelarjenje, med, spoznali apiterapijo ter si ogledali 3D-čebelo velikan- ko. Vsi, tudi že utečeni sejmi bodo postregli s strokovnimi vsebinami, Festival kave bo tudi tekmovalno obarvan. Obiskovalci si bodo lahko ogledali državno prvenstvo »latte art« in državno prven- stvo baristov, ki ga organizi- ra združenje Speciality kave Slovenije. Predstavila se bosta tudi Celjana – najmlajša in edi- na čajna sommelierja. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 10, 9. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Javno podjetje Zelenice te dni prenavlja mestno opremo in ureja nekatere zelene površine, za kar bo, ko se bo začela košnja, na voljo manj časa. TATJANA CVIRN CELJE – Prenova mestne opreme Tudi malenkosti so pomembne Celjska predstavitev v Berlinu CELJE – Od torka do danes, četrtka, se je na turistični borzi ITB v Berlinu predstavljalo tudi Celje. V Zavodu Celeia Celje so se odločili za predstavitev turistične ponudbe mesta na enem najpomembnejših tovrstnih dogodkov v Evropi. Celje se je predstavilo kot eden od 28 razstavljavcev na stojnici Slovenske turistične organi- zacije. Kot je dejala mag. Maja Voglar, direktorica Zavoda Celeia Celje, so v Berlinu izposta- vili mestna doživetja, zanimivosti in kulinarično znamko Okusi Celja. Zanimanje za mesto so skušali predstavniki zavoda zbuditi predvsem pri tistih, ki iščejo mestne destinacije za zahtevnejše turiste, ljubitelje zgodovine in kulture, kot tudi pri tistih, ki želijo aktiven mestni oddih s številnimi zelenimi doživetji v okolici. Zavod bo celjsko turistično ponudbo do konca meseca predstavil še na sejmih na Dunaju, v Zagrebu in Celovcu. TC CELJE – Zgodovinski arhiv Celje (ZAC) hrani, obdeluje in raziskuje različne vrste gradiva (pisano, risano, fo- tografirano, tiskano, filma- no …) in s svojim delovanjem pokriva območje štirinajstih upravnih enot. Lani je pre- vzel več kot 190 metrov gra- diva. V arhivu pričakujejo, da bo količina vsega, kar hranijo, že v prvem polletju presegla devet kilometrov. Iz gradiva, ki je na voljo, pri- pravijo strokovnjaki v arhivu vsako leto tudi več zanimivih razstav in publikacij. Arhiv, ki mu pravijo tudi Hiša pisanih spominov, ima 1.730 fondov in zbirk gradiva. Kot pravi direktor dr. Borut Batagelj, je arhiv tudi lani na- menil veliko dela urejenosti gradiva pri njegovih ustvar- jalcih, kar nazadnje vpliva na Na pogovor k varuhu CELJE – Varuh človekovih pravic Peter Svetina bo v torek, 21. marca, posloval v Celju. V prostorih Mestne občine Celje bo s sodelavci na voljo občanom pri uvelja- vljanju njihovih pravic. Vsi, ki menijo, da jim država ali organi lokalne skupnosti kršijo pravice, in se želijo o tem pogovoriti, lahko do vključno 17. marca do 12. ure pokličejo na telefonsko številko 030 720 225 in se dogovorijo za osebni pogovor z varuhom. Peter Svetina bo ob obisku v Celju odprl in predstavil Varuhov kotiček, s čimer želi vlogo te ustanove približati čim širšemu krogu ljudi v okolju, kjer živijo. TC Direktor ZAC Borut Batagelj v nagovoru na eni zadnjih razstav v arhivu z naslovom Je bilo v Celju dovolj mostov. V ozadju je avtor razstave in publikacije dr. Bojan Himmelreich. (Foto: SHERPA) V začetku meseca je podje- tje začelo prenavljati mestno opremo. Gre za obnovo košev za smeti, klopi, stojal za ko- lesa in uličnih svetilk. Neka- tere je načel zob časa, druge so poškodovali vandali. Ze- lenice, ki to delo opravljajo v okviru izvajanja javne službe urejanja zunanjih površin v mestu, bodo prenovo opravi- le postopoma. Kot pravi Jože Krulec, direktor Zelenic, je prenova nujna, saj so neka- teri koši za smeti luknjasti zaradi rje, nekateri so polo- mljeni. Pri klopeh je težava, da ob postavitvi les ni bil površinsko zaščiten in je že močno načet ali so letve pov- sem polomljene. Dela bodo zaposleni izvajali v času, ko še nimajo toliko opravil pri urejanju zelenic v mestu. Muzejski trg so delavci že uredili, v teh dneh urejajo opremo na Glavnem trgu. Koše za smeti odstranijo, jih na sedežu podjetja očistijo in prebarvajo ter namestijo na prejšnjih mestih. Enako velja za stojala za kolesa in klopi, ki jih razstavijo, prebarvajo kovinske dele ter zaščitijo ali povsem zamenjajo dotrajane in polomljene lesene dele. Pri svetilkah, kjer rjavijo spodnji deli, bodo te prebarvali kar na trgih in v ulicah. Prenova košev za smeti v podjetju Zelenice Del poti ob Šmar- tinskem jezeru ima novo podobo. Na območju obvoznice v Medlogu delavci Zelenic te dni odstranjujejo ne- varna in suha drevesa. Kjer bo treba, obljubljajo, bodo zasadili nova. Drevje in poti Na območju obvoznice v Medlogu bodo Zelenice predvidoma do konca meseca uredile obcestni zeleni pas. Odstranile bodo nevarna in suha drevesa ter tista, ki jih je napadel lubadar. Hkrati bodo delavci delno odstranili po- drast, da bodo kasneje lažje vzdrževali površino. Kjer bo treba, bodo zasadili tudi nova drevesa, pravijo v Zelenicah. Delavci bodo ta dela opravlja- li med 8. in 14. uro, da bi čim manj motili voznike. Delavci Zelenic so se minu- le dni lotili tudi prenove poti ob Šmartinskem jezeru. Ure- dili so 240 metrov sprehajal- ne poti od nekdanjega Brkate- ga soma do lesenega platoja, zdaj urejajo podobno dolg odsek od pontonskega mosta do drstišča. Pri tem poskrbi- jo za odvodnjavanje, nove lesene obrobe poti in nasutje s peskom. Na pripombe, da pesek ovira hojo in vožnjo z vozički, Krulec odgovarja, da je nasutje visoko le od dva do tri centimetre in da bo s hojo postalo bolj utrjeno, povsem brez peska pa bi bile poti ob vsakem dežju zelo blatne. Poseben zalogaj bo celovita prenova lesenih podestov na poti proti pontonskemu mo- stu, kjer zaenkrat Zelenice skrbijo za sprotna popravila manjših poškodb, sčasoma pa bo treba povsem zamenjati nosilne stebre. Ob tem je tudi ob jezeru mogoče opaziti po- goste pohode vandalov, ki uni- čujejo ograje, table, koše …, nazadnje so zlomili zaporni- co, ki preprečuje dostop do mosta, če je voda previsoka. Foto: arhiv Zelenic Rešitev se včasih skriva v arhivu ZAC je vpet tudi v mednarodno sodelovanje. Je pobudnik projekta International Archives Week Challenge, v katerem sodeluje 21 arhivov držav Evropske unije, ki so lani pripravili publikacijo na temo železnic. V sodelovanju s hrvaškimi arhi- vi je ZAC pripravil publikacijo in razstavo Vino na meji/Vino na granici, s katero trenutno gostuje v Slavonskem Brodu. uveljavljanju pravic, najbolj pogosto povezanih s statusom nepremičnin. Uporabniki so pogosto hvaležni za pomoč, saj lahko prav s pomočjo do- kazil iz arhiva uveljavljajo svoje pravice. Lani je tovr- stne podatke v arhivu iskalo več kot 1.800 ljudi, arhiv je izdal 1.698 potrdil ali overje- nih prepisov. Zaradi uvajanja digitalnega poslovanja strmo narašča število izdelanih digi- talnih reprodukcij za stranke. Lani jih je arhiv izdal več kot 20 tisoč (leto prej skoraj devet tisoč), manj je bilo fotokopij (lani malo več kot 10 tisoč, leto prej več kot 17 tisoč). Batagelj ugotavlja, da se za- dnje čase veča tudi obisk šol- skih skupin in obiskovalcev razstav ter da to število posto- poma prihaja na raven pred epidemijo. »Ob tem seveda ni mogoče prešteti vseh obi- skovalcev razstav, ki jih arhiv pripravlja na javnih površinah v Celju in sosednjih občinah. Vse razstave so zadnja leta do- stopne tudi na spletnem por- talu virutalni.zac.si,« opozarja direktor arhiva. TC boljše vrednotenje gradiva, ko ga prevzamejo arhivski delav- ci. Strokovne službe so bile v stiku z več kot 200 ustvarjalci arhivskega gradiva, opravile so 97 obiskov pri javnoprav- nih osebah ter izdale 27 stro- kovnih navodil za odbiranje. 310 posameznikov se je ude- ležilo izobraževanj, ki jih ar- hiv pripravlja za uslužbence ustanov in podjetij, ki delajo z dokumentarnim in arhivskim gradivom. V arhivu so tudi lani skrbno urejali in popisovali arhivsko gradivo. Podatke so vnašali še v zbirko vseh slovenskih javnih arhivov. Ta ima več kot 2,8 milijona zajetih popisnih enot, s tem pa je omogočena boljša dostopnost do gradiva s pomočjo virtualne čitalnice ali novega spletnega vodnika po fondih in zbirkah Zgodovin- skega arhiva Celje. Dokazni material Zaposleni v arhivu se ne- nehno srečujejo tudi z reševa- njem vlog v upravne namene, kar zahteva celovito znanje. To pomaga ljudem pri ureja- nju različnih postopkov in pri Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 10, 9. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Javno podjetje Zelenice te dni prenavlja mestno opremo in ureja nekatere zelene površine, za kar bo, ko se bo začela košnja, na voljo manj časa. TATJANA CVIRN CELJE – Prenova mestne opreme Tudi malenkosti so pomembne Celjska predstavitev v Berlinu CELJE – Od torka do danes, četrtka, se je na turistični borzi ITB v Berlinu predstavljalo tudi Celje. V Zavodu Celeia Celje so se odločili za predstavitev turistične ponudbe mesta na enem najpomembnejših tovrstnih dogodkov v Evropi. Celje se je predstavilo kot eden od 28 razstavljavcev na stojnici Slovenske turistične organi- zacije. Kot je dejala mag. Maja Voglar, direktorica Zavoda Celeia Celje, so v Berlinu izposta- vili mestna doživetja, zanimivosti in kulinarično znamko Okusi Celja. Zanimanje za mesto so skušali predstavniki zavoda zbuditi predvsem pri tistih, ki iščejo mestne destinacije za zahtevnejše turiste, ljubitelje zgodovine in kulture, kot tudi pri tistih, ki želijo aktiven mestni oddih s številnimi zelenimi doživetji v okolici. Zavod bo celjsko turistično ponudbo do konca meseca predstavil še na sejmih na Dunaju, v Zagrebu in Celovcu. TC CELJE – Zgodovinski arhiv Celje (ZAC) hrani, obdeluje in raziskuje različne vrste gradiva (pisano, risano, fo- tografirano, tiskano, filma- no …) in s svojim delovanjem pokriva območje štirinajstih upravnih enot. Lani je pre- vzel več kot 190 metrov gra- diva. V arhivu pričakujejo, da bo količina vsega, kar hranijo, že v prvem polletju presegla devet kilometrov. Iz gradiva, ki je na voljo, pri- pravijo strokovnjaki v arhivu vsako leto tudi več zanimivih razstav in publikacij. Arhiv, ki mu pravijo tudi Hiša pisanih spominov, ima 1.730 fondov in zbirk gradiva. Kot pravi direktor dr. Borut Batagelj, je arhiv tudi lani na- menil veliko dela urejenosti gradiva pri njegovih ustvar- jalcih, kar nazadnje vpliva na Na pogovor k varuhu CELJE – Varuh človekovih pravic Peter Svetina bo v torek, 21. marca, posloval v Celju. V prostorih Mestne občine Celje bo s sodelavci na voljo občanom pri uvelja- vljanju njihovih pravic. Vsi, ki menijo, da jim država ali organi lokalne skupnosti kršijo pravice, in se želijo o tem pogovoriti, lahko do vključno 17. marca do 12. ure pokličejo na telefonsko številko 030 720 225 in se dogovorijo za osebni pogovor z varuhom. Peter Svetina bo ob obisku v Celju odprl in predstavil Varuhov kotiček, s čimer želi vlogo te ustanove približati čim širšemu krogu ljudi v okolju, kjer živijo. TC Direktor ZAC Borut Batagelj v nagovoru na eni zadnjih razstav v arhivu z naslovom Je bilo v Celju dovolj mostov. V ozadju je avtor razstave in publikacije dr. Bojan Himmelreich. (Foto: SHERPA) V začetku meseca je podje- tje začelo prenavljati mestno opremo. Gre za obnovo košev za smeti, klopi, stojal za ko- lesa in uličnih svetilk. Neka- tere je načel zob časa, druge so poškodovali vandali. Ze- lenice, ki to delo opravljajo v okviru izvajanja javne službe urejanja zunanjih površin v mestu, bodo prenovo opravi- le postopoma. Kot pravi Jože Krulec, direktor Zelenic, je prenova nujna, saj so neka- teri koši za smeti luknjasti zaradi rje, nekateri so polo- mljeni. Pri klopeh je težava, da ob postavitvi les ni bil površinsko zaščiten in je že močno načet ali so letve pov- sem polomljene. Dela bodo zaposleni izvajali v času, ko še nimajo toliko opravil pri urejanju zelenic v mestu. Muzejski trg so delavci že uredili, v teh dneh urejajo opremo na Glavnem trgu. Koše za smeti odstranijo, jih na sedežu podjetja očistijo in prebarvajo ter namestijo na prejšnjih mestih. Enako velja za stojala za kolesa in klopi, ki jih razstavijo, prebarvajo kovinske dele ter zaščitijo ali povsem zamenjajo dotrajane in polomljene lesene dele. Pri svetilkah, kjer rjavijo spodnji deli, bodo te prebarvali kar na trgih in v ulicah. Prenova košev za smeti v podjetju Zelenice Del poti ob Šmar- tinskem jezeru ima novo podobo. Na območju obvoznice v Medlogu delavci Zelenic te dni odstranjujejo ne- varna in suha drevesa. Kjer bo treba, obljubljajo, bodo zasadili nova. Drevje in poti Na območju obvoznice v Medlogu bodo Zelenice predvidoma do konca meseca uredile obcestni zeleni pas. Odstranile bodo nevarna in suha drevesa ter tista, ki jih je napadel lubadar. Hkrati bodo delavci delno odstranili po- drast, da bodo kasneje lažje vzdrževali površino. Kjer bo treba, bodo zasadili tudi nova drevesa, pravijo v Zelenicah. Delavci bodo ta dela opravlja- li med 8. in 14. uro, da bi čim manj motili voznike. Delavci Zelenic so se minu- le dni lotili tudi prenove poti ob Šmartinskem jezeru. Ure- dili so 240 metrov sprehajal- ne poti od nekdanjega Brkate- ga soma do lesenega platoja, zdaj urejajo podobno dolg odsek od pontonskega mosta do drstišča. Pri tem poskrbi- jo za odvodnjavanje, nove lesene obrobe poti in nasutje s peskom. Na pripombe, da pesek ovira hojo in vožnjo z vozički, Krulec odgovarja, da je nasutje visoko le od dva do tri centimetre in da bo s hojo postalo bolj utrjeno, povsem brez peska pa bi bile poti ob vsakem dežju zelo blatne. Poseben zalogaj bo celovita prenova lesenih podestov na poti proti pontonskemu mo- stu, kjer zaenkrat Zelenice skrbijo za sprotna popravila manjših poškodb, sčasoma pa bo treba povsem zamenjati nosilne stebre. Ob tem je tudi ob jezeru mogoče opaziti po- goste pohode vandalov, ki uni- čujejo ograje, table, koše …, nazadnje so zlomili zaporni- co, ki preprečuje dostop do mosta, če je voda previsoka. Foto: arhiv Zelenic Rešitev se včasih skriva v arhivu ZAC je vpet tudi v mednarodno sodelovanje. Je pobudnik projekta International Archives Week Challenge, v katerem sodeluje 21 arhivov držav Evropske unije, ki so lani pripravili publikacijo na temo železnic. V sodelovanju s hrvaškimi arhi- vi je ZAC pripravil publikacijo in razstavo Vino na meji/Vino na granici, s katero trenutno gostuje v Slavonskem Brodu. uveljavljanju pravic, najbolj pogosto povezanih s statusom nepremičnin. Uporabniki so pogosto hvaležni za pomoč, saj lahko prav s pomočjo do- kazil iz arhiva uveljavljajo svoje pravice. Lani je tovr- stne podatke v arhivu iskalo več kot 1.800 ljudi, arhiv je izdal 1.698 potrdil ali overje- nih prepisov. Zaradi uvajanja digitalnega poslovanja strmo narašča število izdelanih digi- talnih reprodukcij za stranke. Lani jih je arhiv izdal več kot 20 tisoč (leto prej skoraj devet tisoč), manj je bilo fotokopij (lani malo več kot 10 tisoč, leto prej več kot 17 tisoč). Batagelj ugotavlja, da se za- dnje čase veča tudi obisk šol- skih skupin in obiskovalcev razstav ter da to število posto- poma prihaja na raven pred epidemijo. »Ob tem seveda ni mogoče prešteti vseh obi- skovalcev razstav, ki jih arhiv pripravlja na javnih površinah v Celju in sosednjih občinah. Vse razstave so zadnja leta do- stopne tudi na spletnem por- talu virutalni.zac.si,« opozarja direktor arhiva. TC boljše vrednotenje gradiva, ko ga prevzamejo arhivski delav- ci. Strokovne službe so bile v stiku z več kot 200 ustvarjalci arhivskega gradiva, opravile so 97 obiskov pri javnoprav- nih osebah ter izdale 27 stro- kovnih navodil za odbiranje. 310 posameznikov se je ude- ležilo izobraževanj, ki jih ar- hiv pripravlja za uslužbence ustanov in podjetij, ki delajo z dokumentarnim in arhivskim gradivom. V arhivu so tudi lani skrbno urejali in popisovali arhivsko gradivo. Podatke so vnašali še v zbirko vseh slovenskih javnih arhivov. Ta ima več kot 2,8 milijona zajetih popisnih enot, s tem pa je omogočena boljša dostopnost do gradiva s pomočjo virtualne čitalnice ali novega spletnega vodnika po fondih in zbirkah Zgodovin- skega arhiva Celje. Dokazni material Zaposleni v arhivu se ne- nehno srečujejo tudi z reševa- njem vlog v upravne namene, kar zahteva celovito znanje. To pomaga ljudem pri ureja- nju različnih postopkov in pri Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 10, 9. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV ŠTORE – Nekoč šola, danes prostor za društva V nekdanjem Škimcu vedno bolj živahno Nagrajeni za prodornost Nova brv čez Hudinjo CELJE, ŠTORE, ŠENTJUR – Kolesarska povezava Celje–Štore–Šentjur, katere gradnja se je začela sredi lanskega maja, dobiva vedno bolj prepoznavno podobo. Prejšnji teden so izvajalci pri Kočevarjevi in Kidričevi ulici v Celju namestili premostitveno brv čez reko Hudinjo. Brv je dolga 47 metrov in tehta 26 ton. Iz Mestne občine Celje so sporočili, da dela napredujejo tudi na drugih odsekih v sosednjih občinah. Na večini 11 kilometrov dolge trase je že izveden spodnji ustroj kolesarske poti. V pri- hodnjem mesecu je predviden začetek del na zadnjem odseku v občini Šentjur. Predvideni sta še izvedba temeljnih opornikov za brv Voglajna 2 v Spodnjih Štorah in postavitev brvi čez Žikovski potok. Aprila je predvideno asfaltiranje kolesarske poti na odseku od nove brvi na reki Hudinji do Teharske ceste ter na dveh odsekih v občini Štore pri Prožinski vasi. Kolesarska povezava med Celjem in Šentjurjem bo namenu predana predvidoma v začetku prihodnjega leta. TS Prostovoljci Rdečega križa so hvaležni za nove prostore v nekdanji srednji kovinarski šoli. (Foto: KORK Štore) Na Lipi je vrsto let delovala srednja kovinarska in metalurška šola, znana pod kratico Škimc, leta 2007 pa je program pod svoje okrilje prevzel Šolski center Celje. Prostori, kjer so nekoč mladi gulili šolske klopi, so od leta 2018 v lasti občine. Slednja jih je že odsto- pila več društvom. Nazadnje se je tja preselila štorska Krajevna organizacija Rdečega križa. Prostovoljci so nad novimi in večjimi prostori navdušeni, saj lahko v njih izvajajo vse svoje dejavnosti. Edina težava je nerešeno ogrevanje. TINA STRMČNIK Štorska krajevna organiza- cija Rdečega križa je leta 1957 začela delovati pod okriljem tamkajšnje krajevne skupno- sti, leta 2012 je bila na novo registrirana. Občina Štore je tej dobrodelni organizaciji najprej odstopila prostore v spodnjih Štorah, po desetle- tju dela ji je v uporabo po- nudila prostore na Lipi. Čla- ni Rdečega križa so se zelo razveselili možnosti selitve te organizacije v večje pro- store, kjer zdaj organizirajo sestanke, imajo uradne ure in nadaljujejo svoje dobrodelno poslanstvo. Med drugim zbi- rajo belo tehniko, pohištvo in druge še uporabne stvari, ki jih podarijo pomoči potreb- nim. Pri preurejanju prostorov so sodelovali številni pro- stovoljci. Nerešena težava ostaja ogrevanje. Predsednik KORK Štore Stanislav Štefa- nec je omenil, da centralno ogrevanje v nekdanji srednji šoli namreč ne deluje. »Tre- nutno prostore ogrevamo s kaloriferji, vendar nas pesti slab dovod elektrike. Upam, da bomo boljšo rešitev ob pomoči občine našli do pri- hodnje zime.« Vzdrževanje da, a celovita obnova še ne Maja Godec, ki v občinski upravi skrbi za premoženj- skopravne in kadrovske zade- ve ter za družbene dejavno- sti, je potrdila, da ogrevanje v prostorih nekdanje kovi- narske in metalurške srednje šole ne dela. »Dotrajane cevi so po zaprtju šole popokale, zato sta kotlovnica in napelja- va uničeni. Občina žal zaradi prevelikega denarnega vlož- ka centralnega ogrevanja ne more obnoviti.« Delavci občinskega režij- skega obrata skrbijo za redna vzdrževalna dela prostorov. Občina je v preteklem letu za obnovo sanitarij namenila približno 8 tisoč evrov, 1.500 evrov je namenila za obnovo električne napeljave. Trenu- tno nima na voljo denarja za potrebno celovito obno- vo stavbe, kjer imata svoje prostore še Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje za izvajanje projekta Shrambica in Slovenska ban- ka hrane. Za glasbeno šolstvo ali podjetništvo Kakšne vsebine bi lahko v stavbi zaživele v priho- dnosti? Lokalna skupnost bi rada prostore nekdanje srednje šole namenila za področje družbenih dejav- nosti, delovanje socialnih in humanitarnih organizacij ter izvajanje dejavnosti drugih društev, katerih delovanje je sofinancirano iz občinskega proračuna. »V stavbi bi v pri- hodnosti lahko uredili tudi prostore za izvajanje pouka glasbene šole ali za druge razvojne namene – na pri- mer za pospeševanje razvo- ja podjetništva,« je še dejala Godčeva. 25 prostovoljcev štorskega Rdečega križa mesečno 50 družinam razdeli prehrambene pakete. Posebne pakete pripravijo, ko je čas za ozimnico in ob veliki noči. Organizacija šoli prispeva še denar za nakup šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke. Vse ob- čane, ki se težko prebijajo čez mesec, poziva, naj v času uradnih ur prinesejo dokazilo o svojem dohodku in preverijo, ali so upravičeni do pomoči. Tako je videti brv čez Hudinjo. (Foto: MOC) Priznanje je prevzela županja Kozje- ga Milenca Krajnc. KOZJE – Občina je zmago- valka izbora razvojno najbolj prodornih občin Zlati ka- men v regiji od Koroške do Posavja. Izbor pripravljata podjetji SBR in Planet GV ter je namenjen spodbujanju in spremljanju razvoja na ravni lokalne samouprave. V obrazložitvi so zapisali, da je Občina Kozje pozorna na naj- manjše podrobnosti, pregled pa ima tudi nad celotno sliko v lokalni skupnosti. Po besedah županje Milence Krajnc je po- membno povezovanje manjših in večjih projektov v celoto. V razvoj lokalne skupnosti so močno vključeni občani – bo- disi formalno bodisi zaradi zelo živahnega življenja v društvih, ki jih je v občini približno 40. K razvoju prispeva še delovanje Kozjanskega parka, ki sodi med Unescova biosferna območja ter si prizadeva za varovanje naravne in kulturne dediščine. T udi trajnostna usmerjenost po prepričanju občinske uprave prispeva k dolgoročni odpor- nosti kraja. Občina Kozje je ob tem prejela še srebrni certifikat razvojne odličnosti ISSO za leto 2023, in sicer za uspešen razvojni položaj. Tovrsten zlati certifikat ISSO pa je prejela Ob- čina Rogaška Slatina. TS, foto: Gregor Ravnik Za boljši lokalni razvoj V sklopu enega od projektov so prijavitelj uredili okolico ribnikov v Šmarju pri Jelšah. (Foto: RA Sotla) OBSOTELJE, KOZJAN- SKO – Vzpostavljena je Lokalna akcijska skupina (Las) Obsotelje in Kozjan- sko za programsko obdobje do leta 2027. Prizadevala si bo za pridobivanje nepovra- tnega denarja za projekte s področja lokalnega razvoja na območju občin Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slati- na, Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Vodilna partnerica Las Ob- sotelje in Kozjansko za pro- gramsko obdobje do leta 2027 je postala Razvojna agencija Sotla. Direktorica omenjene agencije Bojana Žaberl je povedala, da si bo Las, če jo bo potrdilo še pristojno ministrstvo, prizadevala za pridobivanje nepovratnih sredstev iz evropskega kme- tijskega in regionalnega skla- da. »Upamo, da bomo lahko s pomočjo tega denarja podprli projekte, ki jih bodo prijavite- Bojana Žaberl, direktorica Razvoj- ne agencije Sotla (Foto: Andraž Purg) lji prijavljali na javne pozive, ki jih bo objavljala Las. Gre za projekte, ki so pomembni za razvoj našega območja in bi jih bilo težko financirati s po- močjo drugih virov.« Dodala je, da se bo Las glede vsebin prilagajala usmeritvam, ki jih bo glede priprave strategij določala uredba o delovanju tovrstnih skupin. Dejala je, da so za območje Obsotelja in Kozjanskega še posebej pomembne vsebine, ki se na- našajo na razvoj trajnostnega turizma, trajnostne mobilno- sti ter na varovanje okolja. Sodelujoči javni, gospodar- ski in socialni partnerji so Las Obsotelje in Kozjansko prvič ustanovili leta 2008. Od ta- krat do danes je bilo izvede- nih 72 projektov, za katere je bilo pridobljeno nepovratno sofinanciranje v vrednosti približno 2,4 milijona evrov. Po besedah Žaberlove je vse- bina uresničenih projektov zelo pestra. »Zelo pomemb- ni se mi zdijo projekti, ki so postali podpora turističnemu razvoju na našem območju, nekateri so prispevali k razvo- ju novih turističnih produktov in zelenega turizma. Nekateri projekti so spodbujali vseži- vljenjsko učenje in medgene- racijsko povezovanje. Glavni cilj nekaterih je bilo spodbuja- nje razvoja podjetništva med mladimi.« TS Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 10, 9. marec 2023 Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 10, 9. marec 2023 SVET ZAVODA Osnovne šole Glazija Oblakova ulica 15, 3000 Celje Na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na 2. redni seji Svet zavoda Osnovne šole Glazija, dne 27. 2. 2023 razpisuje delovno mesto ravnatelja/ravnateljice Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z določili 53. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 s sprem.; v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI), in sicer: - ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, - izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca v šoli, v kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja (izobrazba ustrezne smeri, strokovni izpit, potrdilo iz kazenske evidence, potrdilo iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku), - ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, - ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor, - ima opravljen ravnateljski izpit. Kandidat/-ka lahko ravnateljski izpit opravi naknadno, in sicer v enem letu po začetku mandata. Predviden začetek dela bo 1. 9. 2023. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbran kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: - dokazila o izobrazbi (overjena fotokopija), - dokazilo o pridobljenem nazivu (overjena fotokopija), - dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu (overjena fotokopija), - dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu (overjena fotokopija), - opis delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, - potrdilo iz kazenske evidence ministrstva za pravosodje, ki ne sme biti starejše od 30 dni, - potrdilo iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki ne sme biti starejše od 30 dni in ga izda ministrstvo za pravosodje, - potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku, ki ne sme biti starejše od 30 dni. Kandidat/-ka prijavo pošlje v zaprti ovojnici, priporočeno po pošti v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA Osnovne šole Glazija, Oblakova ulica 15, 3000 Celje, z oznako »Prijava na razpis za prosto delovno mesto RAVNATELJ – ne odpiraj«. Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje in kratek življenjepis (CV Europass). Vloga bo štela za pravočasno, če bo oddana na pošto s priporočeno pošiljko zadnji dan roka. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku (do 9.7.2023). Svet zavoda Osnovne šole Glazija, Celje IZ NAŠIH KRAJEV Načrtovani prihodki v popravku proračuna Občine Laško znašajo 26,3 milijona evrov in so glede na potrjen proračun manjši za približno 1,3 milijona evrov. Davčni prihodki so se povečali za 729 tisoč evrov, nedavčni za 88 tisočakov, kapitalski prihodki za 350 tisoč evrov, medtem ko so donacije in transferni prihodki manjši za 2,5 milijona evrov. Odhodki so se zmanjšali za 1,7 milijona evrov in znašajo 28,7 milijona evrov. Tekoči odhodki so večji za 346 tisoč evrov in tekoči transferji za približno pol milijona evrov, investicijski odhodki pa so manjši za 2,6 milijona evrov. Občina načrtuje tudi zadolžitev pri bankah v višini 2,5 milijona evrov. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Sprejet prvi popravek letošnjega proračuna Z rebalansom nižji proračun Od aprila dražji tudi Vrtec Laško RIMSKE TOPLICE – Do 24. marca je v prostorih Obči- ne Laško in KS Rimske Toplice javno razgrnjen predlog odloka o določitvi imen ulic, cest in naselij na območju Rimskih Toplic. Krajani lahko v tem času dajo pripombe in predloge glede preimenovanj nekaterih ulic. Veljavni odlok o določitvi imen ulic, cest in naselij na območju Rimskih Toplic je bil sprejet že leta 1976, zato je potreben posodobitve. V laški občinski upravi so se tako lotili spremembe dokumenta. Pri tem je svoja stališča podala celjska območna enota Geodetske uprave RS. Odlok so konec lanskega leta potrdili tudi laški občinski svetniki. Največja sprememba je, da sta iz odloka iz leta 1976 izvzeta Revirska cesta in Naselje 22. maja, ki sta bila opre- deljena zahodno od Zdraviliške ceste. V omenjenih dveh ulicah namreč v zadnjih 46 letih ni bilo nobene pozidave, prav tako novogradnja ni načrtovana v veljavnih prostor- skih dokumentih. Treba je bilo prilagoditi tudi prostorsko opredelitev za Tovornikovo ulico. Prav tako so nova poime- novanja pri ulicah, cestah in naseljih, ki so se v preteklosti navezovali na Naselje 22. maja in Revirsko cesto. Poimeno- vanja stanovanjskih hiš (npr. Primonova in Brkičeva hiša), ki so bile zabeležene v odloku iz leta 1976, so zamenjana z nazivom in s hišno številko stavbe oziroma s parcelnimi številkami. BA Za zavarovanje vasi Stopce, ki jo ogroža velik plaz, bo treba izvesti dodatne ukrepe. Predvideni sta gradnja dodatne betonske strukture ter postavitev zagatne stene na izvoru plazu. V Občini Laško računajo, da bi se dela lahko začela letošnjo jesen. (Foto: Andraž Purg) Popravek proračuna je bil potreben zaradi uskladitve proračunskih postavk in posa- meznih projektov s predvideno dinamiko izvajanja in potreb- no višino sredstev za njihovo izvedbo. »Nekateri projekti, ki naj bi se po načrtih končali že v letu 2022, se zaradi različnih razlogov niso, zato se finanč- na struktura prestavlja v leto 2023. Pri sprejemanju rebalan- sa smo predvsem gledali na to, kateri projekti so tisti, za katere res lahko pričakujemo, da se bodo začeli ali končali letos in bodo iz tega naslova nastale tudi nekatere finančne obve- znosti. In to smo pri rebalansu upoštevali,« je pojasnil župan Marko Šantej. Ob nezadovoljstvu nekaterih svetnikov, ker so nekateri pro- jekti izpadli iz proračuna, na primer obnova nekaterih cest, je župan dodal, da je ob dvigu vseh stroškov težko uresničiti vse želje in izpeljati vse načr- tovane projekte, ter zagotovil, da se bodo v občinski upravi trudili, da bodo našli dodatne vire financiranja za njihovo uresničitev. Ob tem je že na- povedal, da bo morala občina letos pripraviti še en rebalans. Manj sredstev za plazove 855 tisoč evrov manj sred- stev, kot je bilo načrtovano v proračunu, je v rebalansu na- menjeno za urejanje plazov. Kot so pojasnili v občinski upravi, še ni pripravljena pro- jektna dokumentacija za pilo- tno steno tik nad vasjo Stopce, ki jo ogroža velik plaz. Prav tako še ni dokončano projekti- ranje spodnje pilotne stene, ki zaradi spremenjenih geoloških razmer ni bila končana v letu 2022. Ko bodo projekti pripra- vljeni, bo treba vse predvidene ukrepe umestiti tudi v državni proračun, medtem ko bo obči- na pokrila stroške davka na do- dano vrednost. V Občini Laško računajo, da bi se dela lahko začela letošnjo jesen. Večje letošnje naložbe Decembra lani je bila podpi- sana pogodba za gradnjo kana- lizacijskega sistema. Dela se že izvajajo na območju Strmce, kjer je zaradi zapore ceste po besedah župana tudi precej usklajevanja glede šolskih pre- vozov otrok. V občini v tem letu načrtu- jejo tudi začetek gradnje pri- zidka k Zdravstvenemu domu Laško. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno septembra lani. Trenutno je prizidek v zaključni fazi projektiranja. Začetek gradnje je predviden v drugi polovici leta, gradnja naj bi bila končana v letu 2024. Letos bodo stroški znašali pri- bližno 350 tisoč evrov, medtem ko je celotna naložba ocenjena na štiri milijone evrov. V Rimskih Toplicah izvajal- ci končujejo gradnjo športne dvorane. Po dokončanju stav- be bo sledila ureditev zunanjih športnih površin. »Po načrtu bi morala biti celotna naložba končana do maja, a se bodo dela verjetno malce zavlekla. Vseeno sem prepričan, da se bodo šolarji v novem šolskem letu že lahko veselili pouka športne vzgoje v novih pro- storih,« pravi župan Marko Šantej. Svetniki so na tokratni seji sprejeli tudi odlok o zazidal- nem načrtu, ki bo omogočal gradnjo stanovanj v soseski Debro. Dela bi se morda lah- ko začela že konec letošnjega leta. Predvidena je gradnja približno 20 neprofitnih in približno 50 tržnih stanovanj. Kot pravi župan, bo treba naj- ti potencialnega investitorja, pri čemer je občina že oddala pobudo na Stanovanjski sklad RS, da bi prispeval del sred- stev. Na območju Debra je treba zagotoviti tudi poplavno var- nost, vendar teh ukrepov ni treba v celoti izvesti do začet- ka stanovanjske gradnje. Res pa je, dodaja Marko Šantej, da se zaradi predvidenih protipo- plavnih ukrepov na tej lokaciji še ne more začeti gradnja varo- vanih stanovanj, ki jo načrtuje Thermana Laško. LAŠKO – Številne občine v zadnjih tednih zvišujejo cene vrtčevskih programov, kar je posledica povišanja stroškov dela v vrtcu, pred- vsem plač, ter vedno višjih cen energentov in živil ter stroškov materiala. Nove cene so na seji minuli teden po daljši razpravi in nekate- rih pomislekih potrdili tudi laški občinski svetniki. Ekonomske cene progra- mov vrtca bodo od 1. aprila višje za povprečno 15,8 od- stotka. V skupinah z najmlaj- šimi otroki se bo ekonomska cena zvišala za 17,6 odstotka oziroma približno 94 evrov in bo znašala 627 evrov. V oddelkih otrok od tretjega do šestega leta bo cena višja za 16,6 odstotka oziroma za približno 69 evrov, nova cena bo 484 evrov. V kombinira- nem oddelku pa se bo zvišala za 13,2 odstotka oziroma 59 evrov, ekonomska cena bo 507 evrov. Starši sicer plačajo le del cene, koliko, je odvisno od višine njihovega dohodka oziroma od tega, v kateri ra- zred so uvrščeni. Razliko do polne (ekonomske) cene pla- ča občina. Nekateri svetniki so me- nili, da je tolikšno zvišanje cen občutno previsoko, a to bi bilo še bistveno višje, če dela finančnega bremena ne bi nase prevzela občina. »Ob- čine so primorane v dvig cen, ki si ga seveda nihče ne želi. Če ne bi dela stroškov nase prevzela občina, bi bil dvig cene predvsem za najmlajšo starostno skupino približno 40-odstoten. Zato smo se od- ločili, da bo občina poravna- la stroške vseh odpravnin in jubilejnih nagrad v letošnjem letu in plačilo dela energen- tov (elektrike in ogrevanja v Debru),« pravi župan Marko Šantej. Za Občino Laško to na letni ravni pomeni doda- tnih 260 tisoč evrov. BA V Laškem bo vrtec od aprila v povprečju dražji za približno 16 odstotkov. (Foto: Pixabay) Preimenovali bodo nekatere ulice V Rimskih Toplicah se obetajo nekatere spremembe pri poimenovanju ulic in cest. (Foto: Andraž Purg/arhiv NT) Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 10, 9. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV PREBOLD, ŽALEC – Čla- ni Združenja hmeljarjev Slovenije so se pred nekaj dnevi v Preboldu zbrali na letnem zboru. Izpostavili so, da si še posebej želijo, da bi država imela v večji meri posluh za odpravo težav v hmeljarstvu. Hmeljarji kljub večkratnim prošnjam in obrazložitvam Združenja hmeljarjev Slove- nije in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije do zdaj še niso dobili nobene sektorske pomoči zaradi podražitve re- promateriala. Čeprav so mi- nistrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano seznanili z vsemi problemi in podraži- tvami repromateriala, ki jih je ruska invazija na Ukrajino povzročila tudi v slovenskem hmeljarstvu, niso vključeni v noben aktualni javni razpis za pomoč kmetijskim gospo- darstvom, ki jih je še posebej prizadela ruska invazija na Ukrajino. Program dela, ki so si ga člani zastavili za leto 2023, je zelo obsežen in zajema precej nalog, od reševanja problematike v hmeljarstvu, izobraževanja, ohranjanja tradicije do promocije slo- venskega hmelja na svetov- nem trgu. Zbora so se poleg članov združenja udeležili tudi go- stje, med katerimi so bili po- slanec Aleksander Reberšek, predsednik Kmetijsko-goz- darske zbornice Slovenije Roman Žveglič ter župani in podžupani spodnjesavinj- skih občin. V uvodu je zbrane pozdravil preboldski župan Marko Repnik, sledil je na- govor predsednika združe- nja Ivana Oseta. Občni zbor je vodil aktualni hmeljarski starešina Aljoša Uršič. ŠO POLZELA – Energetsko obnovljena zdravstvena postaja uradno odprta Do zdravil kar iz avtomobila V središču Polzele se je pretekli teden še uradno končala energetska obnova zdravstvene postaje, ka- tere del je tudi lekarna. Ta odslej občanom omogoča prevzem in nakup zdravil kar iz udobja avtomobila. Po obnovi je namreč zaživelo drive in izdajno okno. Energetsko obnovljeno zgradbo sta prejšnji teden s prerezom traku slovesno odprla župan Jože Kužnik in direktor Lekarne Polzela Tadej Kotnik. Prenovljeno stavbo je blagoslovil polzelski župnik Urban Lesjak in opravil krajšo mašno slovesnost. ŠPELA OŽIR Župan Jože Kužnik je ob tej priložnosti povedal, da gre za pomembno pridobi- tev, saj bo obnovljena stavba »Sistem drive in je še posebej priročen za gibalno ovirane in starše, ki imajo v avtu majhne otroke ter lahko tako prevzamejo zdravila ali nakup opravijo udobneje in z manj stresa,« je izpostavil Tadej Kotnik. uporabljajo drive in izdajno okno. Nekaj besed je dodal tudi predstavnik Zdravstve- ne postaje Polzela, zoboz- dravnik David Vizjak, ki je v svojem imenu in v imenu zdravstvenega osebja pove- dal, da so hvaležni za ener- getsko učinkovitejše, svetlej- še in predvsem sodobnejše prostore, ki so jih tudi bol- niki toplo sprejeli. Udobneje in z manj stresa Nova posebnost zdravstve- nega doma je zagotovo drive in lekarniško izdajno okno, kjer je možno prevzeti zdra- vila ali opraviti nakup iz avto- mobila, torej brez vstopanja v lekarno. Tovrstna rešitev je marsikje v svetu že precej uveljavljena in se zanjo po- gosto odločajo, če le prostor- ske možnosti to dopuščajo. V Sloveniji do zdaj delujejo štiri tovrstna prevzemna mesta – v Ljubljani, na Jesenicah, v Sežani in Trebnjem. »Drive in sistem je še posebej priročen za gibalno ovirane in starše, ki imajo v avtu majhne otro- ke ter lahko tako prevzamejo zdravila ali nakup opravijo udobneje ter z manj stresa. Ob prihodu zgolj pritisnejo na tipko za zvonec, po opra- vljenem razgovoru pa pre- vzamejo zdravila ali druge izdelke iz transakcijskega predala, ki se odpre navzven proti stranki,« je pojasnil Ko- tnik in dodal, da je lekarna v notranjosti, kamor bo še ve- dno prihajala večina strank, nespremenjena, saj izdaja pri drive in oknu predstavlja zgolj dodatno možnost za uporabnike njihovih storitev. S pomočjo nepovratnega denarja Izvajalec del, domače grad- beno podjetje Halomojstri, je dobršen del obnove opra- vil lani. Občina Polzela se je naložbe lotila s pomočjo nepovratnega denarja, ki ga je pridobila v sklopu javnega razpisa za sofinanciranje ener- getske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2021, 2022 in 2023. Občina je zagotovila 65 odstotkov denarja za naložbo, ministrstvo za infrastruktu- ro in prostor 31 odstotkov in preostalo Lekarna Polzela. Sočasno z energetsko obnovo zdravstvene postaje so uredili okolico s parkirišči in z dovo- znimi potmi. Foto: TT Ob prenovljeni podobi zdravstvene postaje je na novo zaživela tudi njena okolica. Na fotografiji je dovoz do drive in izdajnega okenca za zdravila. Slavnostni trak sta na odprtju prerezala diktator lekarne Tadej Kotnik (levo) in župan Jože Kužnik. omogočila optimalne pogoje za delo zdravstvenega ose- bja, hkrati bodo občani do- stopali v sodobne in prijetne zdravstvene prostore. Preno- vljena zdravstvena postaja je postala ena lepših zgradb v središču Polzele, je še do- dal. Direktor lekarne Tadej Kotnik je izrazil hvaležnost Občini Polzela, da se je od- ločila za ta korak, in pouda- ril, da je z novo pridobitvijo zelo zadovoljen, saj so pro- stori večji in bolj izkoriščeni, obiskovalci pa že navdušeno Želijo si več pomoči države Zbor članov Združenja hmeljarjev Slovenije je bil letos v Preboldu. Kot so izpostavili člani, bi pričakovali več pomoči države. (Foto: TT) BRASLOVČE – Krajani Šentruperta in Trnave so v ne- deljo dočakali uradno odprtje nove mrliške vežice. Če je lani poleti kdo pomislil, da bo občina zaradi nasprotova- nja nekaterih bližnjih sosedov morda naložbo opustila, je vztrajala in zgradila poslovilno stavbo, na katero so v Šentrupertu in Trnavi čakali več desetletij. Nanjo so čakali več desetletij Poslovilno vežico, katere gradnja je lani poleti dvignila kar nekaj prahu, so namenu predali v nedeljo. (Foto: TT) V vežici, ki je velika pribli- žno 40 kvadratnih metrov, so osrednji prostor, manjša kuhinja in sanitarije. Pred stavbo, ki jo je zgradilo pod- jetje Sokpro iz Gorišnice, je prostor za slovo. Za njo je na voljo enajst parkirišč. Nalož- ba je občino stala 160 tisoč evrov. »Hočemo ali nočemo, smrt je del našega življenja in predstavlja del poti naše duše, zato je toliko bolj pomembno, kako živimo, kakšen človek smo danes in da omogočimo svojcem dostojen in časten prostor za slovo od najbližjih. V nede- ljo smo ob izjemno lepem dogodku v prisotnosti šte- vilnih krajanov blagoslovili in namenu predali skoraj tri desetletja želeno poslo- vilno vežico v Šentrupertu,« je izpostavil župan Tomaž Žohar, ki se je ob tej prilo- žnosti dotaknil tudi očitkov posameznikov, da gradijo za mrtve namesto za žive. »Zelo se motijo. Poslovilna vežica je namenjena vsem živim in žalujočim, da se lahko dostojno in častno poslovijo od svojega očeta, matere, sina, hčere, brata, sestre … Prav tako bi na očitek, da se poslovilne ve- žice ne splača graditi za od tri do pet pogrebov na leto, povedal, da dostojno slovo od najbližjih nima vredno- sti. Za večino ljudi je nepre- cenljivo,« je še dodal Žohar, ki je z domačim župnikom Martinom Cirarjem s prere- zom traku poslovilno vežico simbolično predal namenu. ŠO Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 10, 9. marec 2023 Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 10, 9. marec 2023 SVET ZAVODA Osnovne šole Glazija Oblakova ulica 15, 3000 Celje Na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na 2. redni seji Svet zavoda Osnovne šole Glazija, dne 27. 2. 2023 razpisuje delovno mesto ravnatelja/ravnateljice Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z določili 53. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 s sprem.; v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI), in sicer: - ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, - izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca v šoli, v kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja (izobrazba ustrezne smeri, strokovni izpit, potrdilo iz kazenske evidence, potrdilo iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku), - ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, - ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor, - ima opravljen ravnateljski izpit. Kandidat/-ka lahko ravnateljski izpit opravi naknadno, in sicer v enem letu po začetku mandata. Predviden začetek dela bo 1. 9. 2023. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbran kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: - dokazila o izobrazbi (overjena fotokopija), - dokazilo o pridobljenem nazivu (overjena fotokopija), - dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu (overjena fotokopija), - dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu (overjena fotokopija), - opis delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, - potrdilo iz kazenske evidence ministrstva za pravosodje, ki ne sme biti starejše od 30 dni, - potrdilo iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki ne sme biti starejše od 30 dni in ga izda ministrstvo za pravosodje, - potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku, ki ne sme biti starejše od 30 dni. Kandidat/-ka prijavo pošlje v zaprti ovojnici, priporočeno po pošti v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA Osnovne šole Glazija, Oblakova ulica 15, 3000 Celje, z oznako »Prijava na razpis za prosto delovno mesto RAVNATELJ – ne odpiraj«. Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje in kratek življenjepis (CV Europass). Vloga bo štela za pravočasno, če bo oddana na pošto s priporočeno pošiljko zadnji dan roka. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku (do 9.7.2023). Svet zavoda Osnovne šole Glazija, Celje IZ NAŠIH KRAJEV Načrtovani prihodki v popravku proračuna Občine Laško znašajo 26,3 milijona evrov in so glede na potrjen proračun manjši za približno 1,3 milijona evrov. Davčni prihodki so se povečali za 729 tisoč evrov, nedavčni za 88 tisočakov, kapitalski prihodki za 350 tisoč evrov, medtem ko so donacije in transferni prihodki manjši za 2,5 milijona evrov. Odhodki so se zmanjšali za 1,7 milijona evrov in znašajo 28,7 milijona evrov. Tekoči odhodki so večji za 346 tisoč evrov in tekoči transferji za približno pol milijona evrov, investicijski odhodki pa so manjši za 2,6 milijona evrov. Občina načrtuje tudi zadolžitev pri bankah v višini 2,5 milijona evrov. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Sprejet prvi popravek letošnjega proračuna Z rebalansom nižji proračun Od aprila dražji tudi Vrtec Laško RIMSKE TOPLICE – Do 24. marca je v prostorih Obči- ne Laško in KS Rimske Toplice javno razgrnjen predlog odloka o določitvi imen ulic, cest in naselij na območju Rimskih Toplic. Krajani lahko v tem času dajo pripombe in predloge glede preimenovanj nekaterih ulic. Veljavni odlok o določitvi imen ulic, cest in naselij na območju Rimskih Toplic je bil sprejet že leta 1976, zato je potreben posodobitve. V laški občinski upravi so se tako lotili spremembe dokumenta. Pri tem je svoja stališča podala celjska območna enota Geodetske uprave RS. Odlok so konec lanskega leta potrdili tudi laški občinski svetniki. Največja sprememba je, da sta iz odloka iz leta 1976 izvzeta Revirska cesta in Naselje 22. maja, ki sta bila opre- deljena zahodno od Zdraviliške ceste. V omenjenih dveh ulicah namreč v zadnjih 46 letih ni bilo nobene pozidave, prav tako novogradnja ni načrtovana v veljavnih prostor- skih dokumentih. Treba je bilo prilagoditi tudi prostorsko opredelitev za Tovornikovo ulico. Prav tako so nova poime- novanja pri ulicah, cestah in naseljih, ki so se v preteklosti navezovali na Naselje 22. maja in Revirsko cesto. Poimeno- vanja stanovanjskih hiš (npr. Primonova in Brkičeva hiša), ki so bile zabeležene v odloku iz leta 1976, so zamenjana z nazivom in s hišno številko stavbe oziroma s parcelnimi številkami. BA Za zavarovanje vasi Stopce, ki jo ogroža velik plaz, bo treba izvesti dodatne ukrepe. Predvideni sta gradnja dodatne betonske strukture ter postavitev zagatne stene na izvoru plazu. V Občini Laško računajo, da bi se dela lahko začela letošnjo jesen. (Foto: Andraž Purg) Popravek proračuna je bil potreben zaradi uskladitve proračunskih postavk in posa- meznih projektov s predvideno dinamiko izvajanja in potreb- no višino sredstev za njihovo izvedbo. »Nekateri projekti, ki naj bi se po načrtih končali že v letu 2022, se zaradi različnih razlogov niso, zato se finanč- na struktura prestavlja v leto 2023. Pri sprejemanju rebalan- sa smo predvsem gledali na to, kateri projekti so tisti, za katere res lahko pričakujemo, da se bodo začeli ali končali letos in bodo iz tega naslova nastale tudi nekatere finančne obve- znosti. In to smo pri rebalansu upoštevali,« je pojasnil župan Marko Šantej. Ob nezadovoljstvu nekaterih svetnikov, ker so nekateri pro- jekti izpadli iz proračuna, na primer obnova nekaterih cest, je župan dodal, da je ob dvigu vseh stroškov težko uresničiti vse želje in izpeljati vse načr- tovane projekte, ter zagotovil, da se bodo v občinski upravi trudili, da bodo našli dodatne vire financiranja za njihovo uresničitev. Ob tem je že na- povedal, da bo morala občina letos pripraviti še en rebalans. Manj sredstev za plazove 855 tisoč evrov manj sred- stev, kot je bilo načrtovano v proračunu, je v rebalansu na- menjeno za urejanje plazov. Kot so pojasnili v občinski upravi, še ni pripravljena pro- jektna dokumentacija za pilo- tno steno tik nad vasjo Stopce, ki jo ogroža velik plaz. Prav tako še ni dokončano projekti- ranje spodnje pilotne stene, ki zaradi spremenjenih geoloških razmer ni bila končana v letu 2022. Ko bodo projekti pripra- vljeni, bo treba vse predvidene ukrepe umestiti tudi v državni proračun, medtem ko bo obči- na pokrila stroške davka na do- dano vrednost. V Občini Laško računajo, da bi se dela lahko začela letošnjo jesen. Večje letošnje naložbe Decembra lani je bila podpi- sana pogodba za gradnjo kana- lizacijskega sistema. Dela se že izvajajo na območju Strmce, kjer je zaradi zapore ceste po besedah župana tudi precej usklajevanja glede šolskih pre- vozov otrok. V občini v tem letu načrtu- jejo tudi začetek gradnje pri- zidka k Zdravstvenemu domu Laško. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno septembra lani. Trenutno je prizidek v zaključni fazi projektiranja. Začetek gradnje je predviden v drugi polovici leta, gradnja naj bi bila končana v letu 2024. Letos bodo stroški znašali pri- bližno 350 tisoč evrov, medtem ko je celotna naložba ocenjena na štiri milijone evrov. V Rimskih Toplicah izvajal- ci končujejo gradnjo športne dvorane. Po dokončanju stav- be bo sledila ureditev zunanjih športnih površin. »Po načrtu bi morala biti celotna naložba končana do maja, a se bodo dela verjetno malce zavlekla. Vseeno sem prepričan, da se bodo šolarji v novem šolskem letu že lahko veselili pouka športne vzgoje v novih pro- storih,« pravi župan Marko Šantej. Svetniki so na tokratni seji sprejeli tudi odlok o zazidal- nem načrtu, ki bo omogočal gradnjo stanovanj v soseski Debro. Dela bi se morda lah- ko začela že konec letošnjega leta. Predvidena je gradnja približno 20 neprofitnih in približno 50 tržnih stanovanj. Kot pravi župan, bo treba naj- ti potencialnega investitorja, pri čemer je občina že oddala pobudo na Stanovanjski sklad RS, da bi prispeval del sred- stev. Na območju Debra je treba zagotoviti tudi poplavno var- nost, vendar teh ukrepov ni treba v celoti izvesti do začet- ka stanovanjske gradnje. Res pa je, dodaja Marko Šantej, da se zaradi predvidenih protipo- plavnih ukrepov na tej lokaciji še ne more začeti gradnja varo- vanih stanovanj, ki jo načrtuje Thermana Laško. LAŠKO – Številne občine v zadnjih tednih zvišujejo cene vrtčevskih programov, kar je posledica povišanja stroškov dela v vrtcu, pred- vsem plač, ter vedno višjih cen energentov in živil ter stroškov materiala. Nove cene so na seji minuli teden po daljši razpravi in nekate- rih pomislekih potrdili tudi laški občinski svetniki. Ekonomske cene progra- mov vrtca bodo od 1. aprila višje za povprečno 15,8 od- stotka. V skupinah z najmlaj- šimi otroki se bo ekonomska cena zvišala za 17,6 odstotka oziroma približno 94 evrov in bo znašala 627 evrov. V oddelkih otrok od tretjega do šestega leta bo cena višja za 16,6 odstotka oziroma za približno 69 evrov, nova cena bo 484 evrov. V kombinira- nem oddelku pa se bo zvišala za 13,2 odstotka oziroma 59 evrov, ekonomska cena bo 507 evrov. Starši sicer plačajo le del cene, koliko, je odvisno od višine njihovega dohodka oziroma od tega, v kateri ra- zred so uvrščeni. Razliko do polne (ekonomske) cene pla- ča občina. Nekateri svetniki so me- nili, da je tolikšno zvišanje cen občutno previsoko, a to bi bilo še bistveno višje, če dela finančnega bremena ne bi nase prevzela občina. »Ob- čine so primorane v dvig cen, ki si ga seveda nihče ne želi. Če ne bi dela stroškov nase prevzela občina, bi bil dvig cene predvsem za najmlajšo starostno skupino približno 40-odstoten. Zato smo se od- ločili, da bo občina poravna- la stroške vseh odpravnin in jubilejnih nagrad v letošnjem letu in plačilo dela energen- tov (elektrike in ogrevanja v Debru),« pravi župan Marko Šantej. Za Občino Laško to na letni ravni pomeni doda- tnih 260 tisoč evrov. BA V Laškem bo vrtec od aprila v povprečju dražji za približno 16 odstotkov. (Foto: Pixabay) Preimenovali bodo nekatere ulice V Rimskih Toplicah se obetajo nekatere spremembe pri poimenovanju ulic in cest. (Foto: Andraž Purg/arhiv NT) Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 10, 9. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV PREBOLD, ŽALEC – Čla- ni Združenja hmeljarjev Slovenije so se pred nekaj dnevi v Preboldu zbrali na letnem zboru. Izpostavili so, da si še posebej želijo, da bi država imela v večji meri posluh za odpravo težav v hmeljarstvu. Hmeljarji kljub večkratnim prošnjam in obrazložitvam Združenja hmeljarjev Slove- nije in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije do zdaj še niso dobili nobene sektorske pomoči zaradi podražitve re- promateriala. Čeprav so mi- nistrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano seznanili z vsemi problemi in podraži- tvami repromateriala, ki jih je ruska invazija na Ukrajino povzročila tudi v slovenskem hmeljarstvu, niso vključeni v noben aktualni javni razpis za pomoč kmetijskim gospo- darstvom, ki jih je še posebej prizadela ruska invazija na Ukrajino. Program dela, ki so si ga člani zastavili za leto 2023, je zelo obsežen in zajema precej nalog, od reševanja problematike v hmeljarstvu, izobraževanja, ohranjanja tradicije do promocije slo- venskega hmelja na svetov- nem trgu. Zbora so se poleg članov združenja udeležili tudi go- stje, med katerimi so bili po- slanec Aleksander Reberšek, predsednik Kmetijsko-goz- darske zbornice Slovenije Roman Žveglič ter župani in podžupani spodnjesavinj- skih občin. V uvodu je zbrane pozdravil preboldski župan Marko Repnik, sledil je na- govor predsednika združe- nja Ivana Oseta. Občni zbor je vodil aktualni hmeljarski starešina Aljoša Uršič. ŠO POLZELA – Energetsko obnovljena zdravstvena postaja uradno odprta Do zdravil kar iz avtomobila V središču Polzele se je pretekli teden še uradno končala energetska obnova zdravstvene postaje, ka- tere del je tudi lekarna. Ta odslej občanom omogoča prevzem in nakup zdravil kar iz udobja avtomobila. Po obnovi je namreč zaživelo drive in izdajno okno. Energetsko obnovljeno zgradbo sta prejšnji teden s prerezom traku slovesno odprla župan Jože Kužnik in direktor Lekarne Polzela Tadej Kotnik. Prenovljeno stavbo je blagoslovil polzelski župnik Urban Lesjak in opravil krajšo mašno slovesnost. ŠPELA OŽIR Župan Jože Kužnik je ob tej priložnosti povedal, da gre za pomembno pridobi- tev, saj bo obnovljena stavba »Sistem drive in je še posebej priročen za gibalno ovirane in starše, ki imajo v avtu majhne otroke ter lahko tako prevzamejo zdravila ali nakup opravijo udobneje in z manj stresa,« je izpostavil Tadej Kotnik. uporabljajo drive in izdajno okno. Nekaj besed je dodal tudi predstavnik Zdravstve- ne postaje Polzela, zoboz- dravnik David Vizjak, ki je v svojem imenu in v imenu zdravstvenega osebja pove- dal, da so hvaležni za ener- getsko učinkovitejše, svetlej- še in predvsem sodobnejše prostore, ki so jih tudi bol- niki toplo sprejeli. Udobneje in z manj stresa Nova posebnost zdravstve- nega doma je zagotovo drive in lekarniško izdajno okno, kjer je možno prevzeti zdra- vila ali opraviti nakup iz avto- mobila, torej brez vstopanja v lekarno. Tovrstna rešitev je marsikje v svetu že precej uveljavljena in se zanjo po- gosto odločajo, če le prostor- ske možnosti to dopuščajo. V Sloveniji do zdaj delujejo štiri tovrstna prevzemna mesta – v Ljubljani, na Jesenicah, v Sežani in Trebnjem. »Drive in sistem je še posebej priročen za gibalno ovirane in starše, ki imajo v avtu majhne otro- ke ter lahko tako prevzamejo zdravila ali nakup opravijo udobneje ter z manj stresa. Ob prihodu zgolj pritisnejo na tipko za zvonec, po opra- vljenem razgovoru pa pre- vzamejo zdravila ali druge izdelke iz transakcijskega predala, ki se odpre navzven proti stranki,« je pojasnil Ko- tnik in dodal, da je lekarna v notranjosti, kamor bo še ve- dno prihajala večina strank, nespremenjena, saj izdaja pri drive in oknu predstavlja zgolj dodatno možnost za uporabnike njihovih storitev. S pomočjo nepovratnega denarja Izvajalec del, domače grad- beno podjetje Halomojstri, je dobršen del obnove opra- vil lani. Občina Polzela se je naložbe lotila s pomočjo nepovratnega denarja, ki ga je pridobila v sklopu javnega razpisa za sofinanciranje ener- getske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2021, 2022 in 2023. Občina je zagotovila 65 odstotkov denarja za naložbo, ministrstvo za infrastruktu- ro in prostor 31 odstotkov in preostalo Lekarna Polzela. Sočasno z energetsko obnovo zdravstvene postaje so uredili okolico s parkirišči in z dovo- znimi potmi. Foto: TT Ob prenovljeni podobi zdravstvene postaje je na novo zaživela tudi njena okolica. Na fotografiji je dovoz do drive in izdajnega okenca za zdravila. Slavnostni trak sta na odprtju prerezala diktator lekarne Tadej Kotnik (levo) in župan Jože Kužnik. omogočila optimalne pogoje za delo zdravstvenega ose- bja, hkrati bodo občani do- stopali v sodobne in prijetne zdravstvene prostore. Preno- vljena zdravstvena postaja je postala ena lepših zgradb v središču Polzele, je še do- dal. Direktor lekarne Tadej Kotnik je izrazil hvaležnost Občini Polzela, da se je od- ločila za ta korak, in pouda- ril, da je z novo pridobitvijo zelo zadovoljen, saj so pro- stori večji in bolj izkoriščeni, obiskovalci pa že navdušeno Želijo si več pomoči države Zbor članov Združenja hmeljarjev Slovenije je bil letos v Preboldu. Kot so izpostavili člani, bi pričakovali več pomoči države. (Foto: TT) BRASLOVČE – Krajani Šentruperta in Trnave so v ne- deljo dočakali uradno odprtje nove mrliške vežice. Če je lani poleti kdo pomislil, da bo občina zaradi nasprotova- nja nekaterih bližnjih sosedov morda naložbo opustila, je vztrajala in zgradila poslovilno stavbo, na katero so v Šentrupertu in Trnavi čakali več desetletij. Nanjo so čakali več desetletij Poslovilno vežico, katere gradnja je lani poleti dvignila kar nekaj prahu, so namenu predali v nedeljo. (Foto: TT) V vežici, ki je velika pribli- žno 40 kvadratnih metrov, so osrednji prostor, manjša kuhinja in sanitarije. Pred stavbo, ki jo je zgradilo pod- jetje Sokpro iz Gorišnice, je prostor za slovo. Za njo je na voljo enajst parkirišč. Nalož- ba je občino stala 160 tisoč evrov. »Hočemo ali nočemo, smrt je del našega življenja in predstavlja del poti naše duše, zato je toliko bolj pomembno, kako živimo, kakšen človek smo danes in da omogočimo svojcem dostojen in časten prostor za slovo od najbližjih. V nede- ljo smo ob izjemno lepem dogodku v prisotnosti šte- vilnih krajanov blagoslovili in namenu predali skoraj tri desetletja želeno poslo- vilno vežico v Šentrupertu,« je izpostavil župan Tomaž Žohar, ki se je ob tej prilo- žnosti dotaknil tudi očitkov posameznikov, da gradijo za mrtve namesto za žive. »Zelo se motijo. Poslovilna vežica je namenjena vsem živim in žalujočim, da se lahko dostojno in častno poslovijo od svojega očeta, matere, sina, hčere, brata, sestre … Prav tako bi na očitek, da se poslovilne ve- žice ne splača graditi za od tri do pet pogrebov na leto, povedal, da dostojno slovo od najbližjih nima vredno- sti. Za večino ljudi je nepre- cenljivo,« je še dodal Žohar, ki je z domačim župnikom Martinom Cirarjem s prere- zom traku poslovilno vežico simbolično predal namenu. ŠO Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 10, 9. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Z urejeno vodooskrbo do razvoja kraja VOJNIK – Čista in zdrava pitna voda je ena od temelj- nih in nadvse dragocenih dobrin. Kljub temu je dostop do ustrezne in zadostne ko- ličine vode za prehrano ljudi še vedno marsikje težava. Tudi v občini Vojnik je še ne- kaj območij, kjer se občani z vodo oskrbujejo iz lastnih vodnih virov. Eno takšnih je območje Lemberga, kjer je v načrtu gradnja javnega vodo- voda. Projekt oziroma načrte gradnje so predstavniki jav- nega podjetja Voka Celje in projektanti občanom pred- stavili minuli teden. »Naselja Lemberg, Zgornja Hrenova, Vine se z vodo oskr- bujejo iz lastnih vodnih virov. To so manjši vodovodni siste- mi, ki so jih občani sami zgra- dili. Težava je, da je količina vode, ki jo imajo tam na voljo, premajhna za novogradnje,« pojasnjuje župan Občine Voj- nik Branko Petre. To zavira tudi razvoj kraja, saj ljudje na teh območjih ne morejo gra- diti, ker zaradi neurejene vo- dooskrbe ne dobijo dovoljenj, dodaja župan. Vedno bolj se na tem področju zaostruje tudi zakonodaja. » Treba je nenehno obnavljati vodna dovoljenja. Ob tem je vedno težje zago- tavljati kakovost vode, pogoje nadzora, varovanja. Sicer pa je ena od osnovnih nalog občine, da tam, kjer je več kot 50 upo- rabnikov, zagotovi vodooskrbo iz javnega vira,« pravi Petre. V občini zato načrtujejo gradnjo javnega vodovoda na območju Lemberga. V zgornjem delu naselja Lemberg upravljavec vodo- voda Vo-ka Celje načrtuje ob- novo vodovoda ter dograditev vodohrana za zagotavljanje zanesljive oskrbe z vodo in možnosti priključevanja no- vih uporabnikov na vodovod. Načrtovane so celovita obnova vodovoda v naseljih Vizore in Hrenova, vgradnja večjih cevi na glavnem vodu in dogradi- tev novega vodohrana v bližini gradu Lemberg. Vodohran bo v nadaljevanju omogočal tudi razširitev vodovoda do spo- dnjega dela naselja Lemberg ob regionalni cesti in širitev v naselje Vine. Po besedah župana Branka Petreta se bodo uporabniki na novo vodovodno omrež- je lahko začeli priključevati predvidoma čez približno tri leta. Pred začetkom del je na- mreč treba pripraviti projekte in pridobiti tudi soglasja vseh lastnikov zemljišč. BA VELENJE - Razkladalnica premoga povzroča negativne vplive na okolje Krajani Pesja so si oddahnili Razkladalnica premoga se seli na industrijsko območje velenjskega premogovnika. (Foto: Premogovnik Velenje) Iz Premogovnika Velenje so sporočili, da bodo razkladalnico uvoženega premoga iz naselja Pesje prestavili v industrijsko območje premogovnika. Kot je znano, so tamkajšnji krajani opozarjali na moteč prah in hrup, zato so z zadovoljstvom sprejeli novico, da bodo razkladalnico prestavili. BARBARA FURMAN VITANJE – Občina je stavbo zdravstvenega doma prenovi- la in v zgornjem nadstropju uredila prostore za potrebe dodatne zdravstvene ambu- lante. V Vitanju si že nekaj časa prizadevajo za še enega zdravnika splošne medici- ne. Obnova je stala 223 tisoč evrov, približno tretjino de- narja je zagotovila država. V pritličju vitanjskega zdravstvenega doma so zo- bozdravstvena ordinacija, V Vitanju si želijo še enega zdravnika družinske medicine. (Foto: Občina Vitanje) Prenovljen zdravstveni dom Najprej je bilo dogovorjeno, da bodo denar v ta namen poleg države zagotovile tudi konjiška, zreška in vitanjska občina, ki so ustanoviteljice javnega zavoda. Vitanjska ob- čina je v ta namen prispevala 32.300 evrov, vendar je ta zne- sek prejela nazaj, ker je država za gradnjo prizidka zagotovila dovolj sredstev. Ta denar je ob- čina usmerila v prenovo vitanj- skega zdravstvenega doma. Uporabno dovoljenje naj bi po besedah direktorja Plankla pridobili kmalu. BF ambulanta splošne in družin- ske medicine ter prostori za patronažno službo in zobno protetiko. Zgornji prostori, veliki so približno sto kva- dratnih metrov, so predvideni za še eno ambulanto splošne medicine, saj si v Vitanju že nekaj časa prizadevajo za do- datnega specialista družinske medicine. V zdravstvenem domu so uredili tudi dvigalo in zagotovili notranjo opre- mo. Vrnjen denar Po besedah direktorja vitanj- ske občinske uprave Zdenka Plankla sta denar za 223 tisoč evrov vredna obnovitvena dela zagotovili Občina Vitanje, ki je prispevala 135 tisoč evrov, in država, ki je dodala malo manj kot 88 tisočakov. Vitanj- ski zdravstveni dom deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Slovenske Konjice, ki je predlani pridobil prizidek. ti opremo za razkladanje pre- moga in jo prestavili v indu- strijsko območje velenjskega premogovnika. Za novo lokacijo so od Slo- venskih železnic pridobili projektne pogoje, zdaj pripra- vljajo projekt. »Naslednja lad- ja s 75 tisoč tonami premoga bo v Luko Koper predvidoma prispela konec aprila. Premog iz te pošiljke bodo že razto- vorili na novi lokaciji. Zadnja dobava premoga v Luko Ko- per je predvidena za julij,« je še povedal direktor Rošer. Še dve leti? Premogovnik Velenje je lani izkopal 2,3 milijona ton premoga, za normalno po- slovanje Teša bi ga morali tri milijone ton. Kot pojasnjuje- jo v poslovodstvu družbe, so bili prisiljeni v zmanjševanje proizvodnje zaradi ukrepov v preteklih letih, ko je bilo v Premogovniku Velenje manj naložb in delovnih mest, zmanjšali so tudi razvojne aktivnosti. Ocenjujejo, da v prihodnjih dveh letih brez uvoza premoga še ne bo šlo. »Menimo, da bi leta 2025 lah- ko dvignili proizvodnjo na ra- ven, da bi se lahko pogovarja- li o koncu uvoza premoga,« je še povedal generalni direktor Rošer in dodal, da povprašu- jejo tudi po premogu, ki je primerljiv lignitu. »Razkladalnica bo na območju med deponijo premoga in našo hčerinsko družbo PLP ,« je pojasnil direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer. Kot smo pred časom že pi- sali, so krajani Pesja opozorili na veliko zaprašenost in pove- čan hrup ob dobavi in razto- varjanju uvoženega premoga za potrebe Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Da bi negativ- ne vplive na okolje omilili, so od pristojnih zahtevali, naj območje razkladalnice pokri- jejo in uvedejo zaščitne ukre- pe. V Mestni občini Velenje prizadevanja krajanov Pesja podpirajo, zato naj bi imeno- vali občinsko komisijo za oce- nitev povzročene škode, ki je v minulih mesecih nastala na nepremičninah in povrtninah. Oblikovala naj bi model za iz- račun povračila škode. Selitev spomladi Predstavniki Premogovnika Velenje in odbora za civilni nadzor posledic sosežiga uvo- ženega premoga v Tešu so si že ogledali območje, kamor nameravajo prestaviti postajo za razkladanje. Izbrano loka- cijo na industrijskem območju premogovnika so ocenili kot primerno. »Razkladalnica bo na obmo- čju med deponijo premoga in našo hčerinsko družbo PLP,« je pojasnil direktor Premogov- nika Velenje Janez Rošer in dodal, da bodo iz Luke Koper na razkladalno postajo v Pes- je pripeljali še indonezijski premog iz obstoječe zaloge. Potem bodo začeli razstavlja- V naseljih Lemberg, Vizore in Hrenova sta načrtovani celovita obnova in dograditev vodovoda. (Foto: Andraž Purg/arhiv NT) Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 10, 9. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Z urejeno vodooskrbo do razvoja kraja VOJNIK – Čista in zdrava pitna voda je ena od temelj- nih in nadvse dragocenih dobrin. Kljub temu je dostop do ustrezne in zadostne ko- ličine vode za prehrano ljudi še vedno marsikje težava. Tudi v občini Vojnik je še ne- kaj območij, kjer se občani z vodo oskrbujejo iz lastnih vodnih virov. Eno takšnih je območje Lemberga, kjer je v načrtu gradnja javnega vodo- voda. Projekt oziroma načrte gradnje so predstavniki jav- nega podjetja Voka Celje in projektanti občanom pred- stavili minuli teden. »Naselja Lemberg, Zgornja Hrenova, Vine se z vodo oskr- bujejo iz lastnih vodnih virov. To so manjši vodovodni siste- mi, ki so jih občani sami zgra- dili. Težava je, da je količina vode, ki jo imajo tam na voljo, premajhna za novogradnje,« pojasnjuje župan Občine Voj- nik Branko Petre. To zavira tudi razvoj kraja, saj ljudje na teh območjih ne morejo gra- diti, ker zaradi neurejene vo- dooskrbe ne dobijo dovoljenj, dodaja župan. Vedno bolj se na tem področju zaostruje tudi zakonodaja. » Treba je nenehno obnavljati vodna dovoljenja. Ob tem je vedno težje zago- tavljati kakovost vode, pogoje nadzora, varovanja. Sicer pa je ena od osnovnih nalog občine, da tam, kjer je več kot 50 upo- rabnikov, zagotovi vodooskrbo iz javnega vira,« pravi Petre. V občini zato načrtujejo gradnjo javnega vodovoda na območju Lemberga. V zgornjem delu naselja Lemberg upravljavec vodo- voda Vo-ka Celje načrtuje ob- novo vodovoda ter dograditev vodohrana za zagotavljanje zanesljive oskrbe z vodo in možnosti priključevanja no- vih uporabnikov na vodovod. Načrtovane so celovita obnova vodovoda v naseljih Vizore in Hrenova, vgradnja večjih cevi na glavnem vodu in dogradi- tev novega vodohrana v bližini gradu Lemberg. Vodohran bo v nadaljevanju omogočal tudi razširitev vodovoda do spo- dnjega dela naselja Lemberg ob regionalni cesti in širitev v naselje Vine. Po besedah župana Branka Petreta se bodo uporabniki na novo vodovodno omrež- je lahko začeli priključevati predvidoma čez približno tri leta. Pred začetkom del je na- mreč treba pripraviti projekte in pridobiti tudi soglasja vseh lastnikov zemljišč. BA VELENJE - Razkladalnica premoga povzroča negativne vplive na okolje Krajani Pesja so si oddahnili Razkladalnica premoga se seli na industrijsko območje velenjskega premogovnika. (Foto: Premogovnik Velenje) Iz Premogovnika Velenje so sporočili, da bodo razkladalnico uvoženega premoga iz naselja Pesje prestavili v industrijsko območje premogovnika. Kot je znano, so tamkajšnji krajani opozarjali na moteč prah in hrup, zato so z zadovoljstvom sprejeli novico, da bodo razkladalnico prestavili. BARBARA FURMAN VITANJE – Občina je stavbo zdravstvenega doma prenovi- la in v zgornjem nadstropju uredila prostore za potrebe dodatne zdravstvene ambu- lante. V Vitanju si že nekaj časa prizadevajo za še enega zdravnika splošne medici- ne. Obnova je stala 223 tisoč evrov, približno tretjino de- narja je zagotovila država. V pritličju vitanjskega zdravstvenega doma so zo- bozdravstvena ordinacija, V Vitanju si želijo še enega zdravnika družinske medicine. (Foto: Občina Vitanje) Prenovljen zdravstveni dom Najprej je bilo dogovorjeno, da bodo denar v ta namen poleg države zagotovile tudi konjiška, zreška in vitanjska občina, ki so ustanoviteljice javnega zavoda. Vitanjska ob- čina je v ta namen prispevala 32.300 evrov, vendar je ta zne- sek prejela nazaj, ker je država za gradnjo prizidka zagotovila dovolj sredstev. Ta denar je ob- čina usmerila v prenovo vitanj- skega zdravstvenega doma. Uporabno dovoljenje naj bi po besedah direktorja Plankla pridobili kmalu. BF ambulanta splošne in družin- ske medicine ter prostori za patronažno službo in zobno protetiko. Zgornji prostori, veliki so približno sto kva- dratnih metrov, so predvideni za še eno ambulanto splošne medicine, saj si v Vitanju že nekaj časa prizadevajo za do- datnega specialista družinske medicine. V zdravstvenem domu so uredili tudi dvigalo in zagotovili notranjo opre- mo. Vrnjen denar Po besedah direktorja vitanj- ske občinske uprave Zdenka Plankla sta denar za 223 tisoč evrov vredna obnovitvena dela zagotovili Občina Vitanje, ki je prispevala 135 tisoč evrov, in država, ki je dodala malo manj kot 88 tisočakov. Vitanj- ski zdravstveni dom deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Slovenske Konjice, ki je predlani pridobil prizidek. ti opremo za razkladanje pre- moga in jo prestavili v indu- strijsko območje velenjskega premogovnika. Za novo lokacijo so od Slo- venskih železnic pridobili projektne pogoje, zdaj pripra- vljajo projekt. »Naslednja lad- ja s 75 tisoč tonami premoga bo v Luko Koper predvidoma prispela konec aprila. Premog iz te pošiljke bodo že razto- vorili na novi lokaciji. Zadnja dobava premoga v Luko Ko- per je predvidena za julij,« je še povedal direktor Rošer. Še dve leti? Premogovnik Velenje je lani izkopal 2,3 milijona ton premoga, za normalno po- slovanje Teša bi ga morali tri milijone ton. Kot pojasnjuje- jo v poslovodstvu družbe, so bili prisiljeni v zmanjševanje proizvodnje zaradi ukrepov v preteklih letih, ko je bilo v Premogovniku Velenje manj naložb in delovnih mest, zmanjšali so tudi razvojne aktivnosti. Ocenjujejo, da v prihodnjih dveh letih brez uvoza premoga še ne bo šlo. »Menimo, da bi leta 2025 lah- ko dvignili proizvodnjo na ra- ven, da bi se lahko pogovarja- li o koncu uvoza premoga,« je še povedal generalni direktor Rošer in dodal, da povprašu- jejo tudi po premogu, ki je primerljiv lignitu. »Razkladalnica bo na območju med deponijo premoga in našo hčerinsko družbo PLP ,« je pojasnil direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer. Kot smo pred časom že pi- sali, so krajani Pesja opozorili na veliko zaprašenost in pove- čan hrup ob dobavi in razto- varjanju uvoženega premoga za potrebe Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Da bi negativ- ne vplive na okolje omilili, so od pristojnih zahtevali, naj območje razkladalnice pokri- jejo in uvedejo zaščitne ukre- pe. V Mestni občini Velenje prizadevanja krajanov Pesja podpirajo, zato naj bi imeno- vali občinsko komisijo za oce- nitev povzročene škode, ki je v minulih mesecih nastala na nepremičninah in povrtninah. Oblikovala naj bi model za iz- račun povračila škode. Selitev spomladi Predstavniki Premogovnika Velenje in odbora za civilni nadzor posledic sosežiga uvo- ženega premoga v Tešu so si že ogledali območje, kamor nameravajo prestaviti postajo za razkladanje. Izbrano loka- cijo na industrijskem območju premogovnika so ocenili kot primerno. »Razkladalnica bo na obmo- čju med deponijo premoga in našo hčerinsko družbo PLP,« je pojasnil direktor Premogov- nika Velenje Janez Rošer in dodal, da bodo iz Luke Koper na razkladalno postajo v Pes- je pripeljali še indonezijski premog iz obstoječe zaloge. Potem bodo začeli razstavlja- V naseljih Lemberg, Vizore in Hrenova sta načrtovani celovita obnova in dograditev vodovoda. (Foto: Andraž Purg/arhiv NT) Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 10, 9. marec 2023 KULTURA Novi TEDNIK št. 5 2. 2. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 5, 2. februar 2023 http://www.muzej-nz-ce.si ODPRTJE GOSTUJOČE RAZST AVE Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 15. marca 2023, ob 18. uri vabi na odprtje gostujoče razstave Gorenjskega muzeja ANDREJ ŠIFRER, 70 LET – NIČ proti VEČnosti Razstavo bo odprl legenda med slovenskimi glasbeniki ter avtor številnih ponarodelih skladb Andrej Šifrer. Na ogled do 17. aprila 2023. Sreda , 8. februar 2023, od 10. do 16. ure Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU in Pokrajinski muzej Celje vas vljudno vabita, v petek, 10. marca 2023, ob 17. uri, v dvorano Barbare Celjske Pokrajinskega muzeja Celje (Knežji dvor, Trg celjskih knezov 8) na predstavitev knjižice iz zbirke Umetnine v žepu Rimska nekropola Šempeter v Savinjski dolini avtorice Katarine Šmid. Vstop prost. Na dnevih komedije v Gledališču Celje je bilo prejšnji teden uprizorjenih pet predstav. Danes, jutri in v sobo- to bodo sledile še tri. V nedeljo bo ob koncu festivala in podelitvi nagrad še predstava Tadej Toš v prostem slogu. Ob njegovih akrobacijah se ljudje krohotajo. DEAN ŠUSTER D O G O D K I V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E PONEDELJEK, 13. marec, ob 17.30 ŠTUDIJSKA ČITALNICA O nadzoru nevropatske bolečine V sodelovanju s Celjskimi lekarnami V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje. TOREK, 14. marec, ob 18.00 ŠTUDIJSKA ČITALNICA Sre čanje z Davidom Zupan čičem Predstavitev knjige Življenje v Sivi coni SREDA, 15. marec, ob 17.00 ČETRTEK, 16. marec, ob 17.30 ODDELEK GLASBA-FILM Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko sre čanje s Silvom Purom. KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Gledališka predstava: Zgodba o dveh kozah V izvedbi Gledališka Makarenko. Primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti. Na 31. dnevih komedije v Celju bodo še tri predstave V vodstvu Jurij Zrnec iz Velikega diktatorja Včasih so se redno sme- jali tudi med tekmovalnimi predstavami. Prejšnji teden je obiskovalce najbolj nasmejal Veliki diktator. Za Zrneca skoraj petica Spomnimo: prvi Dnevi ko- medije so se začeli 14. febru- arja 1992. Idejo dramskega igralca SLG Celje Marjana Bačka sta takoj podprla takra- tni upravnik Borut Alujevič in takratni umetniški vodja Blaž Lukan. Festival je kma- lu prerasel lokalni značaj in postal pomemben slovenski gledališki dogodek, ki vsako leto v Celje pripelje vrhun- ske gledališke ustvarjalce. Letošnji festival se je začel z monokomedijo Nikoli ni prepozno – Mojca Fatur je prejela oceno 4,609. Sledila je predstava SNG Drama Lju- bljana Veliki diktator, in sicer po slovitem (in preroškem) fi lmu Charlieja Chaplina. Ble- stel je Jurij Zrnec, gledalci so navdušenje nad komedijan- tom večera izrazili s povpreč- no oceno 4,8051. Smolej najbližji Zrnecu V sredo se je potil Marko Mandić v predstavi Mandić Cirkus (oblečen). S projek- tom, ki zajema vloge od za- četka njegove igralske kariere, je predvsem nastavil ogledalo sebi, temu primerna je bila ocena občinstva – 4,0465. Pred tednom je igralo Pre- šernovo gledališče Kranj, iz predstave Vse zastonj! Vse zastonj! so gledalci izluščili Novost na letošnjih Dnevih komedi- je so pogovori z ustvarjalci po kon- cih predstav. V primeru Jurija Zr- neca se je komedija nadaljevala … Vesno Pernarčič (4,6000), ki igra brezposelno delavko iz milanskega predmestja v letu 1974. Mestno gledališče ljubljansko se je predstavilo z Bogom masakra. Po prete- pu se pogovorijo starši dveh otrok, v vsesplošnem obraču- navanju je bil za komedijanta večera izbran Uroš Smolej z oceno 4,6131. Danes bo tek- movalo Slovensko ljudsko gle- dališče Celje s predstavo Po- glej me! Jutri se bo že drugič v letošnjih Dnevih komedije predstavil Sebastian Cavaz- za, tokrat v monodramskem projektu Shakespeare. Zadnja predstava bo Party, v zasedbi SNG Drama Ljubljana bodo Nataša Barbara Gračner, Mar- ko Mandić, Polona Juh, Igor Samobor, Zvezdana Mlakar … Foto: SLG Celje Nagrajena za izjemne dosežke Baletna plesalka Antoneta Turk iz občine Šmarje pri Jelšah je preje- mnica nagrade Lydie Wisiakove za izjemne dosežke na področju bale- tne umetnosti v Sloveniji v obdobju zadnjih treh let. Gre za nagrado, ki jo podeljuje stro- kovna komisija Društva baletnih ume- tnikov Slovenije. Antoneta Turk je na- grado prejela za vloge Dekleta v baletu Leseni princ koreografa Lea Mujića v produkciji Madžarske baletne univerze v Budimpešti, za vlogo Julije v baletu Romeo in Julija ter za vlogo Mihaele v baletu Carmen, obe v koreografi ji To- maža Rodeta in v produkciji Društva baletnih umetnikov Slovenije. Nagrado je mlada baletna ustvarjal- ka, ki zadnje leto pleše v Narodnem gledališču Brno na Češkem, prejela na svečanem baletnem koncertu, ki je bil minuli ponedeljek v SNG Opera in balet Ljubljana. Nagrada je zanjo dokaz, da je na pravi poti in da se s trdim delom, da doseči marsikaj. »Ve- lika zahvala gre moji družini, ki me podpira mojo celotno baletno pot. Hvaležna sem vsem plesalcem in soplesalcem, s kate- rimi sem lahko delala in se od njih učila,« je dejala. Zahvalila se je še Narodnemu gledališču Brno in tamkajšnjemu umetniškemu direktorju ter Društvu baletnih umetnikov Slovenije. Kjer cenijo trdo delo Antoneti Turk je sodelovanje v češkem narodnem gledališču zelo všeč. Opaža, da je trdo delo cenjeno in je zelo hvaležna, da lahko tam nabira izkušnje. Doslej je dobila ogromno priložnosti v različnih klasičnih predstavah, sodelovala je v baletnem zboru in se preizkusila v solističnih vlogah. »Zelo sem hvaležna na- šemu umetniškemu direktorju Mariu Radačov- kyjemu, ker mi zaupa in mi daje nove priložnosti. Ko je izvedel, da sem dobitnica nagrade Lydie Wisiakove, se je veselil z mano in nama s partnerjem posebej ob tej priložnosti pripravil koreografi jo za duet,« je povedala ustvarjalka, ki je svoje prve plesne korake naredila v društvu za umetnost plesa Harle- kin v Celju pod vodstvom Ane Vovk Pezdir. Njeno mentorstvo je kasne- je prevzel Tomaž Rode. Izobraževa- nje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, nato je študirala na Madžarski baletni univerzi v Budimpešti. TS, foto: osebni arhiv »Velika zahvala gre moji družini, ki me podpira mojo celotno baletno pot. Hvaležna sem vsem plesalcem in soplesalcem, s katerimi sem lahko delala in se od njih učila.« Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 10, 9. marec 2023 NAŠA TEMA Država želi z novim zakonom ohraniti in razvijati rokodelstvo Rokodelstvo diha na škrge, kako dolgo še? »Ponosen sem, da bom postal steklopihalec,« pravi Antonio, ki kot dijak prvega letnika Šolskega centra Rogaška Slatina pridobiva začetne veščine poklica s častitljivo tradicijo. V Sloveniji imamo približno 400 rokodelcev in 70 različnih rokodelskih panog. Skozi zgodovino so se spreminjale, vse pa so pomembne za ohranitev zgodovinskega spomina ter prikaz in ohranjanje kulturne dediščine, se strinjajo mnogi. Obenem predstavljajo dodano vrednost za razvoj malega gospodarstva in turizma. A rokodelstvo pri nas diha na škrge. Zato je vlada pred kratkim sprejela predlog Zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Ga bo z njim obdržala pri življenju in mu zagotovila primerne pogoje za razvoj? BARBARA FURMAN, JANŽE FRIC Spremljali smo praktični pouk dijakov Šolskega centra Rogaška Slatina, ki bodo poskrbeli, da tradicija steklarstva na Slovenskem ne bo izumrla. (Foto: SHERPA) Vlada je sprejela predlog Za- kona o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Z njim želi zašči- titi rokodelske panoge in njene nosilce ter ohraniti, prenašati in razvijati rokodelska znanja, spretnosti in veščine. Kot so še navedli snovalci na gospo- darskem ministrstvu, zakon predvideva dodano vrednost za razvoj malega gospodarstva, spodbuja ustanavljanje novih regionalnih rokodelskih cen- trov in medgeneracijsko po- vezovanje, obenem omogoča nove poklicne možnosti posa- meznim rokodelcem ter prina- ša pozitivne učinke na razvoj turizma. Zakon bo nudil tudi pravno podlago za dodelitev fi - nančnih spodbud. Za njegovo izvajanje je država v letošnjem proračunu zagotovila 1,4 mi- lijona evrov in za naslednje leto 1,6 milijona evrov. Po be- sedah gospodarskega ministra Matjaža Hana so ujeli zadnji vlak za ohranitev panoge, saj rokodelska znanja in veščine hitro izginjajo. 400 rokodelcev V Obrtno-podjetniški zbor- nici Slovenije (OZS) so za- dovoljni, saj so si za Zakon o ohranjanju in razvoju rokodel- stva prizadevali kar 20 let. »S tem, ko smo defi nirali, kaj je rokodelstvo in kaj so rokodel- ska znanja, imamo podlago za urejanje druge področne zako- nodaje. V Sloveniji je registrira- nih približno 400 rokodelcev, gre za izumirajočo obrt. Zato je še toliko bolj pomembno, da zagotovimo ustrezen prenos znanja na mlajše generacije in izboljšamo pogoje dela ro- kodelcev. Le tako bomo lahko ohranili ta del naše kulturne dediščine,« je poudaril pred- sednik sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS Jer- nej Bortolato. Zakon uvaja sistemsko re- šitev za prenos rokodelskih znanj, spretnosti in veščin ter zaščito rokodelcev s po- deljevanjem naziva vrhunski rokodelec. Prav tako uvaja zaščito rokodelskih izdelkov s certifi ciranjem. saj pogosto nimajo podpore ali motivacije, da bi vztrajali. Tako smo že leta 2018 zapisa- li, da si prizadevamo, da bi se področje zakonodajno uredilo. Urediti in izboljšati je treba eko- nomski položaj rokodelcev, ki bi jim omogočal preživetje, ter mladim vrniti motiv, da se bodo podali v enega od teh poklicev. Določiti je treba, kdo sploh je rokodelec in kdo so predstav- niki podpornega okolja. Starej- šim upokojenim rokodelcem je treba omogočiti, da bodo lahko delali in znanje prenesli na mla- »Urediti in izboljšati je treba ekonomski položaj rokodelcev, da jim bo omogočal preživetje, ter mladim vrniti motiv, da se bodo podali v enega od teh poklicev,« poudarja Katarina Sekirnik iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije. Katarina Sekirnik pravi, da je rokodel- stvo tudi danes lahko navdih za poklic. Unikatni izdelki Rokodelstvo se je nadgraje- valo, prilagajalo in prenašalo skozi stoletja in predstavlja pomemben del naše nesnovne kulturne dediščine. Kot pravi Katarina Sekirnik iz Kon- zorcija rokodelskih centrov Slovenije, se v rokodelstvu prepletajo kulturne, gospo- darske, družbene značilnosti posameznega območja. »Rokodelski izdelki so uni- katni ali maloserijski, zato na trgu cenovno ne morejo kon- kurirati industrijsko narejenim izdelkom. Mnogo rokodelcev ni moglo ekonomsko preživeti. Starejši so se upokojili, mlajši le redko ohranjajo izdelavo, de, urediti je treba izobraževa- nje na področju rokodelstva, z ukrepi države spodbujati razvoj rokodelstva in seveda zagoto- viti potrebne pravne podlage, ki bodo omogočale podporo,« poudarja Sekirnikova, ki upa, da bodo ukrepi, ki bodo sledili predlogu zakona, to zagotovili. Kako do znanja? »Nekateri rokodelski mojstri svoje znanje prenašajo, neka- teri na žalost ne. Izobraževal- ni sistem je na tem področju skoraj popolnoma odsoten, zato je ta prenos prepuščen posameznim situacijam. Spodbud, da bi mojstri svoje znanje prenašali na mlajše, ni,« še pravi Sekirnikova, ki ugotavlja, da med mladimi za- nimanje za rokodelska znanja narašča. »Žal večina mladih nima možnosti, da bi prišli v stik z rokodelskimi veščinami in bi se navdušili nad dejavno- stjo. Pridobivanje rokodelskih znanj je treba spodbujati že v vrtcih in osnovnih šolah.« Le za redke rokodelske po- klice obstaja izobraževalni sistem. V Idriji, Žireh in Že- leznikih so čipkarske šole, v Sežani je kamnoseška šola, v nekaterih krajih so lesne šole. Za večino rokodelskih veščin in panog so bile šole ukinjene ali se vajeniški sistem ne iz- vaja več. Za nekatere panoge obstajajo nacionalne poklicne kvalifi kacije, ki jih s partnerji izvaja center za poklicno iz- obraževanje. »V Sloveniji je na voljo veliko neformalnih izobraževanj v obliki tečajev in delavnic. To je dobro, slaba plat je, da se poučevanja lotijo tudi posamezniki, ki niso do- volj strokovno podkovani,« še opozarja Katarina Sekirnik. Steklarstvo: Ko tradicija zre v prihodnost Steklarstvo je ena tistih rokodelskih dejavnosti, ki ima kljub častitljivi tradiciji zagotovljeno prihodnost. Tudi po zaslugi Šolskega centra Rogaška Slatina, kjer mlade uspo- sabljajo za poklica steklar in tehnik steklarstva. To sta sicer defi citarna, a perspektivna poklica, poudarjajo v šolskem centru. Steklarna Rogaška je bila ustanovljena leta 1927, svojo dejavnost je usmerila v pro- izvodnjo kristalnega stekla in z njim zaslovela po vsem svetu. Kadre si zagotavlja tudi v Šolskem centru Roga- ška Slatina. Kot je povedala ravnateljica mag. Dubravka Berc Prah, je zanimanje gospodarstva za kadre s področja steklarstva veliko. Steklarna Rogaška ponuja kadrovske štipendije tako za tehnike steklarstva kot za vajence. Širok nabor veščin Program tehnik steklar- stva je štirileten in se konča s poklicno maturo. Je pre- cej umetniško usmerjen, saj dijaki usvajajo različne tehnike dela s steklom; od pihanja in brušenja stekla do graviranja, peskanja, vi- traža, mozaika in izdelave steklenega nakita. »V tem programu se z dijaki dela po projektni metodi dela: svojo idejo o izdelku, ki je lahko izveden tudi v kom- binaciji z drugimi materiali in ne le steklom, načrtujejo od začetne skice in tehnične risbe do izvedbe končnega izdelka in njegove prodaje,« pravi ravnateljica. Ob kon- cu šolanja imajo dijaki širok pregled nad tehnikami dela s steklom, usposobljeni so za delo v steklarski industriji ali v kateri od že odprtih steklarskih delavnic, lahko odprejo tudi lastno steklar- sko delavnico. Kot še doda- ja, so velike tudi potrebe po oblikovanju laboratorijskega stekla, tudi to je odlična pri- ložnost za mlade obrtnike. Tudi steklopihalci Triletni program steklar izvajajo po vajeniškem sis- temu. »To pomeni, da se di- jaki vsaj polovico časa učijo v podjetju na svojem priho- dnjem delovnem mestu. Po prvem letniku se odločijo, ali bodo postali steklopihal- ci, steklobrusilci ali upra- vljavci steklarskih strojev. Usposobljeni so predvsem za delo v steklarski indu- Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 10, 9. marec 2023 NAŠA TEMA Štefan in Rozika Kalšek ter njuna hči Andreja Podkrajšek se v Žičah ukvarjajo s pletarstvom, z vinogradništvom in žganjekuho. Trenutno trte in sadno drevje še spijo, zato je bilo glavna tema pogovora pletarstvo. Štefan se je roko- delstva naučil sam, bolj zavzeto se je s pletarstvom začel ukvarjati že pred petintridesetimi leti. Ljubezen do plete- nja trt, kot pravijo šibam vrbe, je prenesel tudi na svojo ženo in hčer. In znanje z veseljem predajajo mladim. OB ROBU Nazaj h koreninam Z rokodelstvom se kot družba vrača- mo k svojim koreninam, ki so potrebne za rast, razvoj in obstoj. Naša odgovor- nost je, da rokodelstvu tudi v dobi robo- tizacije damo priložnost za preživetje. Morda tudi zato, ker predstavlja do- brodošlo protiutež vedno bolj odtujeni tehnološki družbi, v kateri vedno bolj izgubljamo občutek povezanosti ter stik s seboj, s koreninami lastne identitete. Rokodelstvo je majhen, a pomemben del našega gospodarstva in turizma. Medtem ko se obrt vedno bolj približuje industrijskemu nači- nu proizvodnje, rokodelstvo ohranja tradicionalne načine, ki so del naše nesnovne kulturne dediščine. V praksi to pomeni veliko ročnega dela in unikatne izdelke, ki na trgu cenovno ne morejo konkurirati industrijsko narejenim izdelkom. Zato mnogo rokodelcev ni moglo ekonomsko preživeti. Starejši so se upokojili, mlajši le redko ohranjajo izdelavo. Zato sprejetje zakona ni le dobrodošlo, ampak nujno, sploh, če bodo tudi prihajajoče generacije v rokodelstvu prepoznale priložnost. BARBARA FURMAN Od decembra do februarja so z vrb, ki so nasajene pod vinogradom, porezali svež material za pletenje, ki ga zdaj pripravljajo za uporabo. Snope vejevja še dodatno sor- tirajo po velikosti in debelini, svež material kar z olupkom vred spletejo v košare. Bolj drobne šibe od dve do tri ure kuhajo v kotlu, kasneje jih olupijo. »Šibe nam pomaga- jo lupiti prijatelji. Približno pet se nas zbere okrog kotla, malo poklepetamo, da čas hitreje mine. To je prijetno zimsko opravilo,« je povedala Andreja. Obstajajo različice pri kuhanju šib. Če na primer dodajo čebulne olupke, do- bijo šibe rdečkasto barvo, če dodajo staro železo, pa šibe postanejo temno sive, skoraj črne. Vse to prispeva k bolj barvno raznolikim izdelkom. Tako pripravljen material lah- ko uporabljajo celo leto. Dan preden pletejo, šibe namočijo Goslarski mojster Skaza: »Prve ne pozabiš nikoli« Goslarska delavnica Pavla Skaze v Vitanju je svojevrsten muzej ročno izdelanih godal. V njem so razstavljene violine različnih barv in velikosti, nekatere z umetniško izrezljanim polžem, občudujoče poglede privabljajo tudi violončela in viole. Vse je izdelal sam, v minulih 23 letih že več kot sto. Pletarstvo Kalšek: Steklenici dodajo dušo striji, lahko tudi za delo v steklarskih delavnicah, kjer delajo s CNC-stroji za razrez stekla,« je povedala učitelji- ca praktičnega pouka Zinko Kobula Kamenšek in doda- la, da je za izvedbo vajeni- štva potrebno sodelovanje z gospodarstvom, saj deloda- jalci dijakom ponudijo učna mesta, zagotovijo mentorje in vajeniško nagrado, dobijo pa usposobljene mlade ljudi, ki se lahko neposredno po kon- cu šolanja zaposlijo. Učiteljica praktičnega pouka Zinka Kobula Kamenšek je ponosna za izdelke dijakov. (Foto: SHERPA) Blažka Cmerešek, 1. letnik program vajenec, brusilka stekla: »Rada rišem, obču- dujem steklo in kristal, različne barve in oblike. Zato sem že zelo hitro vedela, da bo moj poklic povezan s steklom. Postala bom brusilka stekla. V šoli imamo do- bre pogoje za teoretični in praktični pouk. Tudi s sošolci se zelo dobro razumemo.« Antonio Hajdu iz Subotice, 1. letnik programa vajenec, steklarski mojster v pihanju: »Ponosen sem, da bom postal steklo- pihalec. Obiskujem prvi letnik in vem, da sem se vpisal v pravo šolo ter izbral pravi poklic. Steklar- stvo ima dolgoletno tradicijo. In jaz jo bom nadaljeval.« Blažka navdušeno pri- poveduje o svojem pri- hodnjem poklicu. (Foto: SHERPA) Antonio Hajdu se na- merava zaposliti kot steklopihalec.(Foto: SHERPA) Pavel Skaza s hčerko Klaro, ki je prav tako navdušena nad izdelovanjem glasbil. (Foto: osebni arhiv) Pavel Skaza je petnajst let je igral po Evropi v narodno- zabavni skupini. Leta 1999 se je kot hišnik zaposlil v Glas- beni šoli Slovenske Konjice. »Tam mi je profesor violine dal knjigo o izdelavi godalnih glasbil, ki me je tako prevze- la, da sem že naslednji dan zavihal rokave. Veselje do to- vrstnega dela gojim še danes. To je moja strast, navdušenje, ljubezen. Prvi dve violini sem izdelal ob pomoči mojstra Vladimirja Proskurnjaka iz Varaždina. Znanje sem iskal tudi pri drugih mojstrih iz- delovanja godal po Evropi,« pojasnjuje. Pogosto je zaha- jal v italijansko mesto Cre- mona. »Violine izdelujem po modelih znanih italijanskih mojstrov, kot so Guarneri, Stradivari in Testore. V celoti so izdelane ročno, vključno z lakiranjem in s poliranjem do visokega sijaja. V svoji goslar- ski delavnici opravljam tudi popravila in druga vzdrževal- na dela na godalih.« Mojstrov vedno manj Za kakovost violine ali ka- teregakoli drugega godalne- ga glasbila je ključna izbira lesa. »Uporabljam les javorja s Konjiške gore in Kozjaka ter les smreke iz Rakovca nad Vitanjem. Najboljši les imajo drevesa na nadmorski višini od 800 do 1000 metrov, na območjih, kjer so slabi pogoji za življenje,« pojasni in doda, da imamo v Slovenji le še pet mojstrov ročnega izdelovanja godalnih glasbil, zato tovrstno znanje tone v pozabo. Njegova hči Klara ga je po- gosto navdušeno opazovala pri delu in danes znanje uspešno prenaša v prakso. »Ko primer- jam svojo prvo violino s prvo violino, ki jo je naredila Klara, me je kar malo sram. Njena je bistveno boljša, a sem ponosen na hčer. In ponosen sem tudi na svojo prvo violino, zato jo skrbno hranim. Prve ne po- zabiš nikoli. Prodal sem šele svojo dvanajsto violino. Potem so se naročila kar vrstila.« Cene njegovih ročno izdelanih violin se gibljejo od 5 tisoč do 7 tisoč evrov. V tujini so bistveno draž- je, pravi. »Nisem obremenjen z zaslužkom. Delam, ker me to delo pomirja in osrečuje. In to je najbolj pomembno. Sodelujem tudi z glasbenimi šolami, saj go- dalna glasbila tudi popravljam.« Svojo dejavnost je opravljal kot popoldansko obrt, ki jo je pred časom zaprl, posel je prevzela hči Klara, on pa ji v delavnici še vedno pomaga. To ni Klarin osnovni vir preživetja, saj ima redno službo v Ljubljani. v vodo in jih pustijo namoče- ne čez noč, da se zmehčajo in so tako pripravljene na pletenje. Darila in spominki Uporabljajo različne sorte vrbe, med njimi rumeno vrbo in vrbo kalanko, ne pa vrbe žalujke, saj njene veje niso dovolj prožne. »Poskusil sem plesti tudi s šibami vrbe ža- lujke, a mi ni uspelo, njene veje so preveč krhke. Na na- pakah se učimo,« je v smehu povedal gospodar. Njihove izdelke obiskovalci večinoma kupujejo za darila ali kot spominke, nekateri za lastno uporabo. Izdelujejo tudi koše za listje ali seno ali košare za drva. Za oboje upo- rabijo bolj debele šibe, ki so bolj trpežne in zato primer- ne za manj nežno uporabo. Steklenice so primerne za darila. Pri tem jim prideta prav vinograd in nasad sa- dnega drevja, saj se lotevajo tudi žganjekuhe. Tako lahko kupcem steklenico, ki so jo najprej okrasili zunaj, po želji tudi napolnijo in s tem poskrbijo za njeno dušo. Na- polnijo jo lahko z rdečim ali belim vinom, tudi s penino ali slivovim žganjem, z vilja- movko in še s čim. »Brez vina ni turizma,« poudarja gospo- dar Štefan. Učijo pletarstvo Vino in žganje, tudi kakšna marmelada se najde vmes, že 23 let pošiljajo na ocenjeva- nje Dobrot slovenskih kme- tij na Ptuj. Prejeli so veliko priznanj, ki so jih obešali na steno, a so to navado mora- li prekiniti, ker je na steni zmanjkalo prostora zanje. Znanja pletenja Štefan, Ro- zika in Andreja ne hranijo le zase, ampak ga predajajo mladim. Vsako leto v Slo- venski Bistrici na tehniški dan obiščejo četrtošolce, ki spletejo vsak svojo košarico. »Nekaterim gre dobro, dru- gim malo slabše, a na koncu so vsi zadovoljni. Ni treba biti otrok, da se naučite ple- tarstva, saj na naši domačiji pripravljamo tudi delavnice za odrasle. Večkrat pride ka- kšna skupina, potem se še enkrat ali dvakrat vrne, nato jih veliko omaga,« je v smehu povedala Andreja. JF Andreja, Štefan in Rozika s svojimi izdelki. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 10, 9. marec 2023 NAŠA TEMA Država želi z novim zakonom ohraniti in razvijati rokodelstvo Rokodelstvo diha na škrge, kako dolgo še? »Ponosen sem, da bom postal steklopihalec,« pravi Antonio, ki kot dijak prvega letnika Šolskega centra Rogaška Slatina pridobiva začetne veščine poklica s častitljivo tradicijo. V Sloveniji imamo približno 400 rokodelcev in 70 različnih rokodelskih panog. Skozi zgodovino so se spreminjale, vse pa so pomembne za ohranitev zgodovinskega spomina ter prikaz in ohranjanje kulturne dediščine, se strinjajo mnogi. Obenem predstavljajo dodano vrednost za razvoj malega gospodarstva in turizma. A rokodelstvo pri nas diha na škrge. Zato je vlada pred kratkim sprejela predlog Zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Ga bo z njim obdržala pri življenju in mu zagotovila primerne pogoje za razvoj? BARBARA FURMAN, JANŽE FRIC Spremljali smo praktični pouk dijakov Šolskega centra Rogaška Slatina, ki bodo poskrbeli, da tradicija steklarstva na Slovenskem ne bo izumrla. (Foto: SHERPA) Vlada je sprejela predlog Za- kona o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Z njim želi zašči- titi rokodelske panoge in njene nosilce ter ohraniti, prenašati in razvijati rokodelska znanja, spretnosti in veščine. Kot so še navedli snovalci na gospo- darskem ministrstvu, zakon predvideva dodano vrednost za razvoj malega gospodarstva, spodbuja ustanavljanje novih regionalnih rokodelskih cen- trov in medgeneracijsko po- vezovanje, obenem omogoča nove poklicne možnosti posa- meznim rokodelcem ter prina- ša pozitivne učinke na razvoj turizma. Zakon bo nudil tudi pravno podlago za dodelitev fi - nančnih spodbud. Za njegovo izvajanje je država v letošnjem proračunu zagotovila 1,4 mi- lijona evrov in za naslednje leto 1,6 milijona evrov. Po be- sedah gospodarskega ministra Matjaža Hana so ujeli zadnji vlak za ohranitev panoge, saj rokodelska znanja in veščine hitro izginjajo. 400 rokodelcev V Obrtno-podjetniški zbor- nici Slovenije (OZS) so za- dovoljni, saj so si za Zakon o ohranjanju in razvoju rokodel- stva prizadevali kar 20 let. »S tem, ko smo defi nirali, kaj je rokodelstvo in kaj so rokodel- ska znanja, imamo podlago za urejanje druge področne zako- nodaje. V Sloveniji je registrira- nih približno 400 rokodelcev, gre za izumirajočo obrt. Zato je še toliko bolj pomembno, da zagotovimo ustrezen prenos znanja na mlajše generacije in izboljšamo pogoje dela ro- kodelcev. Le tako bomo lahko ohranili ta del naše kulturne dediščine,« je poudaril pred- sednik sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS Jer- nej Bortolato. Zakon uvaja sistemsko re- šitev za prenos rokodelskih znanj, spretnosti in veščin ter zaščito rokodelcev s po- deljevanjem naziva vrhunski rokodelec. Prav tako uvaja zaščito rokodelskih izdelkov s certifi ciranjem. saj pogosto nimajo podpore ali motivacije, da bi vztrajali. Tako smo že leta 2018 zapisa- li, da si prizadevamo, da bi se področje zakonodajno uredilo. Urediti in izboljšati je treba eko- nomski položaj rokodelcev, ki bi jim omogočal preživetje, ter mladim vrniti motiv, da se bodo podali v enega od teh poklicev. Določiti je treba, kdo sploh je rokodelec in kdo so predstav- niki podpornega okolja. Starej- šim upokojenim rokodelcem je treba omogočiti, da bodo lahko delali in znanje prenesli na mla- »Urediti in izboljšati je treba ekonomski položaj rokodelcev, da jim bo omogočal preživetje, ter mladim vrniti motiv, da se bodo podali v enega od teh poklicev,« poudarja Katarina Sekirnik iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije. Katarina Sekirnik pravi, da je rokodel- stvo tudi danes lahko navdih za poklic. Unikatni izdelki Rokodelstvo se je nadgraje- valo, prilagajalo in prenašalo skozi stoletja in predstavlja pomemben del naše nesnovne kulturne dediščine. Kot pravi Katarina Sekirnik iz Kon- zorcija rokodelskih centrov Slovenije, se v rokodelstvu prepletajo kulturne, gospo- darske, družbene značilnosti posameznega območja. »Rokodelski izdelki so uni- katni ali maloserijski, zato na trgu cenovno ne morejo kon- kurirati industrijsko narejenim izdelkom. Mnogo rokodelcev ni moglo ekonomsko preživeti. Starejši so se upokojili, mlajši le redko ohranjajo izdelavo, de, urediti je treba izobraževa- nje na področju rokodelstva, z ukrepi države spodbujati razvoj rokodelstva in seveda zagoto- viti potrebne pravne podlage, ki bodo omogočale podporo,« poudarja Sekirnikova, ki upa, da bodo ukrepi, ki bodo sledili predlogu zakona, to zagotovili. Kako do znanja? »Nekateri rokodelski mojstri svoje znanje prenašajo, neka- teri na žalost ne. Izobraževal- ni sistem je na tem področju skoraj popolnoma odsoten, zato je ta prenos prepuščen posameznim situacijam. Spodbud, da bi mojstri svoje znanje prenašali na mlajše, ni,« še pravi Sekirnikova, ki ugotavlja, da med mladimi za- nimanje za rokodelska znanja narašča. »Žal večina mladih nima možnosti, da bi prišli v stik z rokodelskimi veščinami in bi se navdušili nad dejavno- stjo. Pridobivanje rokodelskih znanj je treba spodbujati že v vrtcih in osnovnih šolah.« Le za redke rokodelske po- klice obstaja izobraževalni sistem. V Idriji, Žireh in Že- leznikih so čipkarske šole, v Sežani je kamnoseška šola, v nekaterih krajih so lesne šole. Za večino rokodelskih veščin in panog so bile šole ukinjene ali se vajeniški sistem ne iz- vaja več. Za nekatere panoge obstajajo nacionalne poklicne kvalifi kacije, ki jih s partnerji izvaja center za poklicno iz- obraževanje. »V Sloveniji je na voljo veliko neformalnih izobraževanj v obliki tečajev in delavnic. To je dobro, slaba plat je, da se poučevanja lotijo tudi posamezniki, ki niso do- volj strokovno podkovani,« še opozarja Katarina Sekirnik. Steklarstvo: Ko tradicija zre v prihodnost Steklarstvo je ena tistih rokodelskih dejavnosti, ki ima kljub častitljivi tradiciji zagotovljeno prihodnost. Tudi po zaslugi Šolskega centra Rogaška Slatina, kjer mlade uspo- sabljajo za poklica steklar in tehnik steklarstva. To sta sicer defi citarna, a perspektivna poklica, poudarjajo v šolskem centru. Steklarna Rogaška je bila ustanovljena leta 1927, svojo dejavnost je usmerila v pro- izvodnjo kristalnega stekla in z njim zaslovela po vsem svetu. Kadre si zagotavlja tudi v Šolskem centru Roga- ška Slatina. Kot je povedala ravnateljica mag. Dubravka Berc Prah, je zanimanje gospodarstva za kadre s področja steklarstva veliko. Steklarna Rogaška ponuja kadrovske štipendije tako za tehnike steklarstva kot za vajence. Širok nabor veščin Program tehnik steklar- stva je štirileten in se konča s poklicno maturo. Je pre- cej umetniško usmerjen, saj dijaki usvajajo različne tehnike dela s steklom; od pihanja in brušenja stekla do graviranja, peskanja, vi- traža, mozaika in izdelave steklenega nakita. »V tem programu se z dijaki dela po projektni metodi dela: svojo idejo o izdelku, ki je lahko izveden tudi v kom- binaciji z drugimi materiali in ne le steklom, načrtujejo od začetne skice in tehnične risbe do izvedbe končnega izdelka in njegove prodaje,« pravi ravnateljica. Ob kon- cu šolanja imajo dijaki širok pregled nad tehnikami dela s steklom, usposobljeni so za delo v steklarski industriji ali v kateri od že odprtih steklarskih delavnic, lahko odprejo tudi lastno steklar- sko delavnico. Kot še doda- ja, so velike tudi potrebe po oblikovanju laboratorijskega stekla, tudi to je odlična pri- ložnost za mlade obrtnike. Tudi steklopihalci Triletni program steklar izvajajo po vajeniškem sis- temu. »To pomeni, da se di- jaki vsaj polovico časa učijo v podjetju na svojem priho- dnjem delovnem mestu. Po prvem letniku se odločijo, ali bodo postali steklopihal- ci, steklobrusilci ali upra- vljavci steklarskih strojev. Usposobljeni so predvsem za delo v steklarski indu- Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 10, 9. marec 2023 NAŠA TEMA Štefan in Rozika Kalšek ter njuna hči Andreja Podkrajšek se v Žičah ukvarjajo s pletarstvom, z vinogradništvom in žganjekuho. Trenutno trte in sadno drevje še spijo, zato je bilo glavna tema pogovora pletarstvo. Štefan se je roko- delstva naučil sam, bolj zavzeto se je s pletarstvom začel ukvarjati že pred petintridesetimi leti. Ljubezen do plete- nja trt, kot pravijo šibam vrbe, je prenesel tudi na svojo ženo in hčer. In znanje z veseljem predajajo mladim. OB ROBU Nazaj h koreninam Z rokodelstvom se kot družba vrača- mo k svojim koreninam, ki so potrebne za rast, razvoj in obstoj. Naša odgovor- nost je, da rokodelstvu tudi v dobi robo- tizacije damo priložnost za preživetje. Morda tudi zato, ker predstavlja do- brodošlo protiutež vedno bolj odtujeni tehnološki družbi, v kateri vedno bolj izgubljamo občutek povezanosti ter stik s seboj, s koreninami lastne identitete. Rokodelstvo je majhen, a pomemben del našega gospodarstva in turizma. Medtem ko se obrt vedno bolj približuje industrijskemu nači- nu proizvodnje, rokodelstvo ohranja tradicionalne načine, ki so del naše nesnovne kulturne dediščine. V praksi to pomeni veliko ročnega dela in unikatne izdelke, ki na trgu cenovno ne morejo konkurirati industrijsko narejenim izdelkom. Zato mnogo rokodelcev ni moglo ekonomsko preživeti. Starejši so se upokojili, mlajši le redko ohranjajo izdelavo. Zato sprejetje zakona ni le dobrodošlo, ampak nujno, sploh, če bodo tudi prihajajoče generacije v rokodelstvu prepoznale priložnost. BARBARA FURMAN Od decembra do februarja so z vrb, ki so nasajene pod vinogradom, porezali svež material za pletenje, ki ga zdaj pripravljajo za uporabo. Snope vejevja še dodatno sor- tirajo po velikosti in debelini, svež material kar z olupkom vred spletejo v košare. Bolj drobne šibe od dve do tri ure kuhajo v kotlu, kasneje jih olupijo. »Šibe nam pomaga- jo lupiti prijatelji. Približno pet se nas zbere okrog kotla, malo poklepetamo, da čas hitreje mine. To je prijetno zimsko opravilo,« je povedala Andreja. Obstajajo različice pri kuhanju šib. Če na primer dodajo čebulne olupke, do- bijo šibe rdečkasto barvo, če dodajo staro železo, pa šibe postanejo temno sive, skoraj črne. Vse to prispeva k bolj barvno raznolikim izdelkom. Tako pripravljen material lah- ko uporabljajo celo leto. Dan preden pletejo, šibe namočijo Goslarski mojster Skaza: »Prve ne pozabiš nikoli« Goslarska delavnica Pavla Skaze v Vitanju je svojevrsten muzej ročno izdelanih godal. V njem so razstavljene violine različnih barv in velikosti, nekatere z umetniško izrezljanim polžem, občudujoče poglede privabljajo tudi violončela in viole. Vse je izdelal sam, v minulih 23 letih že več kot sto. Pletarstvo Kalšek: Steklenici dodajo dušo striji, lahko tudi za delo v steklarskih delavnicah, kjer delajo s CNC-stroji za razrez stekla,« je povedala učitelji- ca praktičnega pouka Zinko Kobula Kamenšek in doda- la, da je za izvedbo vajeni- štva potrebno sodelovanje z gospodarstvom, saj deloda- jalci dijakom ponudijo učna mesta, zagotovijo mentorje in vajeniško nagrado, dobijo pa usposobljene mlade ljudi, ki se lahko neposredno po kon- cu šolanja zaposlijo. Učiteljica praktičnega pouka Zinka Kobula Kamenšek je ponosna za izdelke dijakov. (Foto: SHERPA) Blažka Cmerešek, 1. letnik program vajenec, brusilka stekla: »Rada rišem, obču- dujem steklo in kristal, različne barve in oblike. Zato sem že zelo hitro vedela, da bo moj poklic povezan s steklom. Postala bom brusilka stekla. V šoli imamo do- bre pogoje za teoretični in praktični pouk. Tudi s sošolci se zelo dobro razumemo.« Antonio Hajdu iz Subotice, 1. letnik programa vajenec, steklarski mojster v pihanju: »Ponosen sem, da bom postal steklo- pihalec. Obiskujem prvi letnik in vem, da sem se vpisal v pravo šolo ter izbral pravi poklic. Steklar- stvo ima dolgoletno tradicijo. In jaz jo bom nadaljeval.« Blažka navdušeno pri- poveduje o svojem pri- hodnjem poklicu. (Foto: SHERPA) Antonio Hajdu se na- merava zaposliti kot steklopihalec.(Foto: SHERPA) Pavel Skaza s hčerko Klaro, ki je prav tako navdušena nad izdelovanjem glasbil. (Foto: osebni arhiv) Pavel Skaza je petnajst let je igral po Evropi v narodno- zabavni skupini. Leta 1999 se je kot hišnik zaposlil v Glas- beni šoli Slovenske Konjice. »Tam mi je profesor violine dal knjigo o izdelavi godalnih glasbil, ki me je tako prevze- la, da sem že naslednji dan zavihal rokave. Veselje do to- vrstnega dela gojim še danes. To je moja strast, navdušenje, ljubezen. Prvi dve violini sem izdelal ob pomoči mojstra Vladimirja Proskurnjaka iz Varaždina. Znanje sem iskal tudi pri drugih mojstrih iz- delovanja godal po Evropi,« pojasnjuje. Pogosto je zaha- jal v italijansko mesto Cre- mona. »Violine izdelujem po modelih znanih italijanskih mojstrov, kot so Guarneri, Stradivari in Testore. V celoti so izdelane ročno, vključno z lakiranjem in s poliranjem do visokega sijaja. V svoji goslar- ski delavnici opravljam tudi popravila in druga vzdrževal- na dela na godalih.« Mojstrov vedno manj Za kakovost violine ali ka- teregakoli drugega godalne- ga glasbila je ključna izbira lesa. »Uporabljam les javorja s Konjiške gore in Kozjaka ter les smreke iz Rakovca nad Vitanjem. Najboljši les imajo drevesa na nadmorski višini od 800 do 1000 metrov, na območjih, kjer so slabi pogoji za življenje,« pojasni in doda, da imamo v Slovenji le še pet mojstrov ročnega izdelovanja godalnih glasbil, zato tovrstno znanje tone v pozabo. Njegova hči Klara ga je po- gosto navdušeno opazovala pri delu in danes znanje uspešno prenaša v prakso. »Ko primer- jam svojo prvo violino s prvo violino, ki jo je naredila Klara, me je kar malo sram. Njena je bistveno boljša, a sem ponosen na hčer. In ponosen sem tudi na svojo prvo violino, zato jo skrbno hranim. Prve ne po- zabiš nikoli. Prodal sem šele svojo dvanajsto violino. Potem so se naročila kar vrstila.« Cene njegovih ročno izdelanih violin se gibljejo od 5 tisoč do 7 tisoč evrov. V tujini so bistveno draž- je, pravi. »Nisem obremenjen z zaslužkom. Delam, ker me to delo pomirja in osrečuje. In to je najbolj pomembno. Sodelujem tudi z glasbenimi šolami, saj go- dalna glasbila tudi popravljam.« Svojo dejavnost je opravljal kot popoldansko obrt, ki jo je pred časom zaprl, posel je prevzela hči Klara, on pa ji v delavnici še vedno pomaga. To ni Klarin osnovni vir preživetja, saj ima redno službo v Ljubljani. v vodo in jih pustijo namoče- ne čez noč, da se zmehčajo in so tako pripravljene na pletenje. Darila in spominki Uporabljajo različne sorte vrbe, med njimi rumeno vrbo in vrbo kalanko, ne pa vrbe žalujke, saj njene veje niso dovolj prožne. »Poskusil sem plesti tudi s šibami vrbe ža- lujke, a mi ni uspelo, njene veje so preveč krhke. Na na- pakah se učimo,« je v smehu povedal gospodar. Njihove izdelke obiskovalci večinoma kupujejo za darila ali kot spominke, nekateri za lastno uporabo. Izdelujejo tudi koše za listje ali seno ali košare za drva. Za oboje upo- rabijo bolj debele šibe, ki so bolj trpežne in zato primer- ne za manj nežno uporabo. Steklenice so primerne za darila. Pri tem jim prideta prav vinograd in nasad sa- dnega drevja, saj se lotevajo tudi žganjekuhe. Tako lahko kupcem steklenico, ki so jo najprej okrasili zunaj, po želji tudi napolnijo in s tem poskrbijo za njeno dušo. Na- polnijo jo lahko z rdečim ali belim vinom, tudi s penino ali slivovim žganjem, z vilja- movko in še s čim. »Brez vina ni turizma,« poudarja gospo- dar Štefan. Učijo pletarstvo Vino in žganje, tudi kakšna marmelada se najde vmes, že 23 let pošiljajo na ocenjeva- nje Dobrot slovenskih kme- tij na Ptuj. Prejeli so veliko priznanj, ki so jih obešali na steno, a so to navado mora- li prekiniti, ker je na steni zmanjkalo prostora zanje. Znanja pletenja Štefan, Ro- zika in Andreja ne hranijo le zase, ampak ga predajajo mladim. Vsako leto v Slo- venski Bistrici na tehniški dan obiščejo četrtošolce, ki spletejo vsak svojo košarico. »Nekaterim gre dobro, dru- gim malo slabše, a na koncu so vsi zadovoljni. Ni treba biti otrok, da se naučite ple- tarstva, saj na naši domačiji pripravljamo tudi delavnice za odrasle. Večkrat pride ka- kšna skupina, potem se še enkrat ali dvakrat vrne, nato jih veliko omaga,« je v smehu povedala Andreja. JF Andreja, Štefan in Rozika s svojimi izdelki. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 10, 9. marec 2023 KRONIKA Nož za centimeter zgrešil glavno žilo Na Okrožnem sodišču v Celju naj bi danes izrekli kazen 65-letnemu Vinku Poharju zaradi poskusa umora sosta- novalca v preboldskem domu upokojencev. Dogodek se je zgodil januarja lani. Pohar je bil v času kaznivega dejanja pod vplivom alkohola. Tožilstvo je na zadnji obravnavi za obtoženca zahtevalo 13 let zaporne kazni. Obtoženčev zagovornik je predlagal spre- membo kaznivega dejanja v poskus uboja na mah. Sojenje traja že nekaj časa, znano je, da Pohar očitanega kaznivega dejanja ni priznal. Nad sostanovalca se je spravil, medtem ko je ta spal in se ni mogel braniti. S skoraj desetcentimetrskim nožem ga je zabodel v vratni del, kot je bilo mogoče slišati na sodišču, je rana segala vse do žrela. Žrtev je imela to srečo, da je nož le za centimeter zgrešil glavno vratno žilo. Spomnimo, da ker Pohar ni želel sodelovati z izvedenko klinične psiho- Bo kdo storilcem vendarle stopil na prste? Vandali tokrat popisali osnovno šolo V zadnjih mesecih smo že večkrat poročali o primerih vandalizma na našem območju. Nazadnje v začetku fe- bruarja, ko so neznanci v Celju uničili več kot 20 sadnih dreves v mestnem sadovnjaku Golovec in pri Osnovni šoli Lava ter poškodovali betonske koše za odpadke na Lavi. Tokrat so se vandali lotili Osnovne šole Frana Roša v Celju. Policija ta primer že preiskuje. SIMONA ŠOLINIČ Nedavno obnovljeno pročelje šole je zdaj poškodovano, ško- Šola je o grafi tih podala tudi uradno prijavo na celjsko po- licijo, slednja storilce še išče. Prav tako policija še vedno išče tudi vandale, ki so v za- četku februarja v Celju uni- čevali novozasajena drevesa. Kazenski zakonik kazni- vega dejanja vandalizma ne opisuje kot posebno kazni- vo dejanje. Policija vandali- zem obravnava kot prekršek ali kaznivo dejanje glede na namen izvršitve dejanja ter posledico oziroma posle- dice tega dejanja. Gre torej za kazniva dejanja zoper premoženje (na primer poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega ali zgodovinskega pomena, ali naravne znamenitosti, poškodovanje tuje stvari in podobno), kazniva deja- nja zoper javni red in mir (skrunitev grobov), kazni- va dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženje (poškodovanje ali uničenje javnih naprav). V posame- znih primerih policisti izve- dejo tudi ukrepe v skladu s 16. členom Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki do- loča, da gre za prekršek, če kdo namerno poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z na- menom uporabe ravna s spominskimi ploščami in z objekti javne infrastrukture. de naj bi bilo za približno 10 ti- soč evrov, pravi ravnatelj Vojin Mlinarevič. Fasada je popisana z besedami, ki so uperjene proti policiji. Vodstvo šole je policijo o vandalizmu obvestilo takoj po dogodku, kriminalistom bodo v pomoč tudi posnetki video- nadzornih kamer. T e so namreč posnele tri moške, ki so bili za- maskirani s kapucami. Kot pravi ravnatelj šole Vojin Mlinarevič, to ni prvi primer vandalizma na tem območju. »Občasno zaznamo tovrstne dogodke, ko stene šole ne- znanci popišejo z neustrezno vsebino. Te primere redno prijavljamo policiji, obvestimo tudi zavarovalnico,« dodaja in pravi, da so kamere posnele trojico, kako je uničevala fa- sado. Neposredne povezave s šolo pri tem dogodku ne vidi, torej ne verjame, da bi bili sto- rilci učenci šole. »Velikokrat se ob naši šoli zbirajo posamezne skupine, ki na kraju puščajo razbito steklovino in poškodujejo koše za smeti. Ob šoli imamo postavljene obvestilne table v sklopu učne medovite poti. Do zdaj so bile prav tako že več- krat poškodovane. Neznanci Zapisi na fasadi so usmerjeni proti policiji. Fasada, ki je zdaj uničena, je bila pred kratkim obnovljena. Našli drogo in petardi Celjski policisti in kriminalisti so pretekli teden v sodelo- vanju z vodnikom službenega psa opravili hišno preiskavo pri 22-letnem Celjanu. Pri njem so našli in zasegli manjšo količino kokaina in konoplje ter več različnih nedovoljenih tablet in ampul z nedovoljenimi snovmi. Zasegli so mu tudi dve močnejši petardi cobra. 22-letnega Celjana bodo kazensko ovadili. Zaradi posedovanja pirotehnike bodo zoper njega uvedli tudi prekrškovni postopek. (Foto: PUC) velik del energije in jo porazdeli na različne dele telesa, kar učin- kovito zmanjša posledice trka. V kombinaciji z zračno blazino ter drugimi elementi pasivne varnosti, kot so naslonjalo za glavo, ergonomski sedeži in karoserija vozila, varnostni pas zagotavlja vozniku in potnikom učinkovito zaščito. »Vse našteto je postalo neka- ko del našega vsakdana, vendar nikakor ne nekaj, s čimer bi se lahko kar tako sprijaznili, saj vandalizem poleg neposrednih posledic v okolju pušča tudi motnje v družbenih odnosih in lahko vodi v brezbrižnost, strah in razkroj. Vse oblike vandaliz- ma so nesprejemljive in jih mo- ramo obsoditi, saj lahko sicer prerastejo v ravnanja, ki nepo- sredno vplivajo na občutek var- nosti v posameznem okolju,« pravijo na slovenski policiji. Do- dajajo, da se vsega ne da odpra- viti s kaznijo. »Kazen je izhod, s katerim preprečujemo nevarno ravnanje, dolgoročna rešitev je ustvarjanje takšnih razmer, da do nesprejemljivih ravnanj ne bo prihajalo. Treba je odkriti vzroke takšnega ravnanja in jih odpraviti. Vsa neprimerna ravnanja v družbi je treba obso- diti in si ob tem prizadevati, da bi se spremenili vzorci ravnanj posameznikov in skupin, ki menijo, da so takšna ravnanja sprejemljiva,« še dodajajo. Foto: Andraž Purg Ustavili divjaka Policisti so v ponedeljek na Partizanski cesti v Celju ustavili mlajšega moškega, ki so ga pred tem prijavili občani, saj naj bi z vozilom BMW divjal po Novi vasi. Pri preverjanju njegove identitete so policisti ugotovili, da je vozil v času veljavnega ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vozilo ni bilo tehnično brezhibno, zato so mu ga zasegli. Prav tako v po- nedeljek so policisti zasegli še dve vozili drugima kršiteljema. se ob šoli zbirajo predvsem v večernih urah in to zagotovo niso učenci naše šole,« doda- ja Mlinarevič. To, da bi šolo ogradili, pravi, ne bi bila slaba ideja, a je fi nančno težko izve- dljiva. Ravnatelj dodaja še, da športne površine takrat ne bi bile dosegljive za vse, ki želijo biti dejavni in ki jih spoštljivo uporabljajo. Uničevanje vsega v okolju Z vandali imajo težave tudi druge šole in občine. V Velenju so že lani večkrat obsodili vsa- ko takšno dejanje, lani jeseni so enako storili in zadevo prijavili tudi v občini Vojnik. Tam so v Podružnični osnovni šoli Nova Cerkev razmetali plastenke in pločevinke, nasmetili okolico ter razbili več oken šolske stav- be in tako povzročili večjo gmo- tno škodo. Poškodovali so klop in igralo na otroškem igrišču, izruvali koš za smeti, poškodo- vali so tudi navijaško tribuno na krajevnem igrišču in omarico za razsvetlitev igrišča. Policisti so takrat storilcem stopili na pr- ste, šlo je za štiri mladoletnike s tamkajšnjega območja, ki so jih tudi ovadili. Uničevanje spominskih plošč, klopi, igral na otroških igriščih, dreves in parkov, skru- nitev grobov, razbijanje okra- snih plošč na zidovih, razbija- nje šip in uličnih svetilk, pisanje po zidovih, prevračanje sme- tnjakov, uničevanje prometnih in drugih znakov, parkiranih avtomobilov, metanje kamnov v mimovozeča vozila in okna vlakov, nastavljanje skal na že- lezniške proge so primeri, ki se dogajajo povsod v Sloveniji. NA KRATKO Ravnatelj Osnovne šole Frana Roša Vojin Mlinarevič ob eni od tabel učne medovite poti. Tudi te table so že bile tarča vandalov. logije, slednja ni mogla opraviti pregleda, zato o o njegovi morebitni osebnostni motnji ni mogla predstaviti mnenja. Vedno več Rusov? Celjski policisti so pred dnevi na počivališču Lopata usta- vili državljana Romunije, ki je v svojem avtomobilu preva- žal štiri državljane Maroka, ki so v Slovenijo vstopili neza- konito. Vsi štirje so nato zaprosili za mednarodno zaščito, policisti bodo zoper voznika spisali kazensko ovadbo. Čeprav se je število nezakonitih prihodov v Slovenijo letos januarja povišalo za trikrat v primerjavi z enakim obdobjem lani, območje naše regije po številu prijetih nezakonitih mi- grantov ne izstopa v primerjavi z drugimi regijami. V Celju so lani januarja prijeli 36 migrantov, letos »le« šest. Je pa kljub temu na splošno mogoče zaznati porast nedovoljenih prehodov meje. Največ migrantov še vedno prihaja iz Afganistana, precej je naraslo tudi število državljanov Indije, Maroka in Rusije. Varnostni pas ni sam sebi namen Agencija za varnost prometa in policija ta teden izvajata evropsko usklajeno preventivno akcijo za večjo osvešče- nost voznikov o pomenu pripetosti z varnostnim pasom in ustreznih zadrževalnih sistemov med vožnjo. Policisti poostren nadzor izvajajo po vsej Sloveniji. Pravilna pripetost z varnostnim pasom zmanjšuje posledice prometnih nesreč, saj pripeti vozniki in potniki v vozilu v pri- meru trka ostanejo na svojem sedežu. Varnostni pas oziroma zadrževalni sistem ob čelnem trku zmanjšuje gibanje telesa naprej in tako preprečuje trk z notranjostjo vozila, prevzame Vandali dejavni vsak mesec T udi v Mestni občini Celje pravijo, da je v nekaterih šol- skih okoliših, predvsem v strnjenih naseljih, vandalizem »prisoten« vsaj enkrat na mesec na različne načine. Z vsemi primeri občina niti ni seznanjena, saj šole manjših niti ne navajajo. V občini dodajajo, da sta bili v zadnjem času tarči vanda- lizma predvsem OŠ Frana Roša in II. OŠ, kjer so neznanci do zdaj že večkrat poškodovali kip Slavka Šlandra in uničevali luči ob šolski poti. V šoli je prišlo celo do vloma in uničeva- nja žičnate ograje. Na območju OŠ Lava so storilci uničevali zunanje šolsko igrišče, kjer so lomili drevesa, klopi in koše za smeti. Pred IV. OŠ so storilci uničevali zapornice. »Pri drugih šolah je morda vandalizma manj tudi zato, ker so ograjene, pod ključem ter nadzorovane s tehničnim varovanjem. Občina posebej za namene odprave škode nima rezerviranih sredstev, saj šole primer vandalizma prijavijo policiji in zavarovalnici, ki nato iz naslova sklenjenega zavarovanja povrne stroške povzročene škode,« so nam sporočili iz Mestne občine Celje. Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 10, 9. marec 2023 ŠPORT Anita Horvat je bila zelo dobra v teku na 400 metrov, na dvakrat daljši razdalji pa je odlična. Drugi mesti za Šutejevo in Horvatovo na dvoranskem evropskem prvenstvu Različni podprvakinji, Tina žalostna, Anita radostna Vodstvo Atletske zveze Slovenije je v torek pripra- vilo sprejem za glavni slovenski junakinji evropske- ga dvoranskega prvenstva v Istanbulu, srebrni Tino Šutej iz Atletskega društva Kladivar Celje in Anito Horvat iz velenjskega kluba, včeraj pa je Šutejeva s trenerjem Milanom Kranjcem sprejemala čestitke še na celjskem stadionu. DEAN ŠUSTER Najboljša slovenska atle- tinja zadnjega obdobja Tina Šutej je na 37. dvoranskem evropskem prvenstvu v Is- tanbulu obogatila svojo zbirko odličij na velikih tekmovanjih. Članica Kladivarja je osvojila srebrno medaljo v skoku s pa- lico, preskočila je 4,75 metra. Čez 4,70 m in prevzem vodstva Že pred potjo v Turčijo in tudi po uspešnih skokih v kvalifi kacijah je bila iskre- na in drzna. Priznala je, da si želi zgolj zlato medaljo. V petek se je brez pomoči bu- dilke zbudila že ob pol štirih, v zelo zgodnjih kvalifi kacijah se je po dveh prepričljivih sko- kih (4,45 m in 4,55 m) glad- ko uvrstila v sobotni fi nale. »Imam štiri medalje v zadnjih dveh letih z velikih tekem. Pred tem nisem imela nobene. To cenim, a želim si več.« Predzadnji dan prvenstva je izpustila začetno višino (4,25 m), nato je preletela 4,45 me- tra. Ko je bila letvica 4,60 me- tra visoko, ji je uspešen skok uspel v drugem poskusu, zato je z delitve vodilnega položaja nazadovala na četrto mesto. Tudi višino 4,70 metra je slo- venska rekorderka preletela v drugem skoku in se zavihtela na drugo mesto. Ko je Tina v drugem poskusu opravila tudi z višino 4,75 metra, je prevze- la vodstvo. Dobra, a ne dovolj za zlato Toda Finka Wilma Murto, ki je lani v Nemčiji osvojila evropsko krono na odprtem, je bila uspešna v tretjem po- skusu. Potem se ji je odprlo in je nemudoma preskočila še višino 4,80 metra ter izboljšala osebni rekord. Tina je bila v zaostanku glede poskusov in ko je bila prvič neuspešna, je dvakrat poskusila čez višino 4,85 metra, toda želja se ji ni izpolnila. »Pri poskusih čez to medaljo. Moja današnja predstava je bila dobra, a ne dovolj dobra za prvo mesto. To je bilo blizu, a tudi zelo daleč …« Diplomirana biolo- ginja je imela priložnost, da bi postala najboljša v zgodovini slovenske atletike na dvoran- skih evropskih prvenstvih. Namreč zlato odličje je doslej osvojila le Velenjčanka Jolan- da Čeplak (tudi ona je v dru- gem delu svoje športne poti postala članica Kladivarja), ki je v teku na 800 metrov 3. marca 2002 na Dunaju posta- vila še zdaj veljavni svetovni rekord (1:55,82). Čeplakova je bila doslej edina predstavni- ca slovenske atletike z dvema medaljama s teh tekmovanj, na 800 metrov je bila tretja leta 2007 v Birminghamu. Želi postati najboljša Šutejeva od decembra 2016 uspešno sodeluje s celjskim trenerjem Milanom Kranjcem. »Med tekmo ni bilo sicer nič kritičnega, dobro sem skakala, a ne dovolj za zlato medaljo,« je bila zelo nezadovoljna odlična atletinja. (Foto: Alex Livesey/ Getty Images za European Athletics) V zadnjih dveh letih je osvojila štiri medalje na velikih atlet- skih tekmovanjih, po dve sre- brni in bronasti. To so njene edine kolajne v članski kon- kurenci. Štiriintridesetletnica je 2. februarja v Ostravi pre- skočila 4,82 metra in izboljša- la svoj državni dvoranski ter tudi absolutni rekord. »Imam štiri medalje v zadnjih dveh letih z velikih tekem. Pred tem nisem imela nobene. To cenim, a želim si več. Ostajajo izzivi, še preveč jih je. Če ne bi bilo tako, se tega ne bi šla več. Do poletja me tako čaka še veliko dela,« je bila odločna izjemna atletinja. Z izvrstnim strokovnjakom Kranjcem bo- sta spisala še nekaj odmevnih zgodb. Lakota po zlatu osta- ja. To je trenutno bistveno pri Tini, ki odkrito priznava, da želi postati najboljša atletinja v zgodovini slovenske kraljice športov. Svetovno prvenstvo na odprtem bo v drugi polovi- ci avgusta v Budimpešti. Želje so se zožile na odličja Velenjski atletski klub je nadaljeval tradi- cijo zelo uspešnih nastopov deklet v teku na 800 metrov, ki jo je začela Jolanda Čeplak. Osvojila je olimpijsko medaljo, na prostem je bila evropska prvakinja, v dvorani pa je v fi nalu EP postavila celo svetovni rekord, ki velja še danes. V nedeljo je v Istanbulu srebrno odličje osvojila Anita Horvat, ki se je pravočasno preusmerila s teka na 400 metrov. Hrovatova je Trebanjka, ki je bila presrečna po svojem največjem uspehu. Podrobno je orisala dve minuti dolg tek: »Kmalu po startu sem si priborila dober položaj in sem tekla skoraj ves čas na drugem mestu do cilja. Nisem videla ali čutila, kaj se dogaja za mano. Ko je prišla ciljna ravnina, sem vedela, da ne smem popustiti, ker bodo dekleta napadala. Vedela sem, da bom morala teči ›na polno‹. Takrat sem tudi pogledala na veliki zaslon, kaj se dogaja za mano.« Bila je med favoriti- njami za osvojitev odličja, saj je imela tretji izid sezone med Evropejkami. Pravi, da ji je ta vloga ustrezala: »Računala sem, da se me bodo tekmice malo bale in mi na progi prepustile položaj, ki sem si ga želela. Nisem čutila pritiska. Ko sem prešla ciljno črto, sem si dejala: ›Končno, končno jo imam.‹« Prvo mesto je suvereno osvojila Britanka Keely Hodgkinson. Kmalu bodo olimpijske igre Horvatova si bo privoščila nekaj počitka, potem bo začela trenirati za poletje, ko bo glavna tekma na svetovnem prvenstvu v Budimpešti. »Odslej ne bom šla na nobeno tekmo, tudi na tiste največje, brez cilja, da osvojim medaljo. Tudi v Parizu, kjer bodo že čez leto in pol olimpijske igre in moja glavna tekma kariere, bo tako!« To ni bila edina izja- va, s katero je presenetila članica velenjskega kluba: »Moja želja je tudi, da napredujem, svetovni rekordi pa so zato, da se jih podira.« Očitno so jo malo ponesla čustva, drži pa, da bomo o njenih izjavah sodili čez nekaj let. Na prostem njen rekord v teku na 800 metrov znaša 1:58,96 (lani v poljskem Chorzowu), v teku na 400 metrov pa je lastnica slovenskega rekorda. DŠ višino 4,60 metra sem imela premehko palico, zato sem vzela tršo. Med tekmo ni bilo sicer nič kritičnega, dobro sem skakala, a ne dovolj za zlato. Finka me ni presenetila, je dobra in se zna osredotočiti. Skakala je s palicami, ki jih je uporabila na evropskem pr- venstvu lani na prostem. Vso zimo je preizkušala nove pa- lice, a se je v Istanbulu odlo- čila za stare, ker jim zaupa,« je najprej spregovorila Tina. »Šele jutri bom cenila« Zelo dobro je Šutejeva izra- zila svoje misli glede osredo- točenosti na osvojitev prvega mesta: »Sem razočarana in jezna. Uvrščena sem bila eno mesto prenizko. Hotela sem biti prva. V tem trenutku ne morem biti vesela, bom pa verjetno bolj cenila svoj do- sežek jutri ali že čez dve uri. Jeza je prisotna, ker vem, da sem bila pripravljena za zla- Tina Šutej in Milan Kranjc izjemno uspešno sodelujeta. A stremita k še višjim dosežkom. Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 10, 9. marec 2023 ŠPORT Naslednji teden bo Rogla na progi Jasa ponovno gostila tekmo svetovnega pokala v deskanju na snegu. NA KRATKO Za finale z Novosadčankami Celje: Vodstvo Jadranske lige za košarkarice je organizacijo zaključnega turnirja 25. in 26. marca zaupalo podgoriški Budućnosti. Cinkarna bo še štirinajstič nastopila na turnirju najboljše četverice. To je potrdila z visoko zmago nad Montano, s 40 točkami razlike. Blaža Čeh se je izkazala s petnajstimi točkami in z desetimi asistencami. Včeraj so Celjanke v za- dnjem krogu superlige Waba gostovale v Šabcu. Že prej so osvojile drugo mesto in se bodo v polfinalu v črnogorski prestolnici pomerile z Vojvodino. Težka bitka na Primorskem Koper: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se vkljub opozorilom trenerja Alema Toskića poigravali z živci svojih navijačev. Prvenstveno tekmo v dvorani Bonifika so dobili šele v zadnji minuti (28 : 29), ko je z dvanajstimi goli najboljši strelec tekme Tim Cokan izkoristil sedemmetrovko. Celjani so obdržali prednost pred Trimom (–2) in Gorenjem (–3). Šokantna poraza na Celjskem Celje: Šokantna domača poraza so doživeli navijači nogometašev Celja in Rogaške. V 1. slovenski ligi je zadnja Gorica z 1: 0 slavila v knežjem mestu. Pred uradnim vhodom so razloge za brezkrvno predstavo hoteli slišati celjski navijači. Njihovi ljubljenci niso imeli športne sreče v 1. polčasu pri treh udarcih z glavo proti goriškim vratom. V nadaljevanju so delovali, kot da so zgolj prišli v službo in opravili svoje delo. V soboto bodo gostovali v Kopru. Vrstni red: Olimpija 60 točk, Maribor 43, Celje 41, Domžale 39, Koper in Mura 37 … Rogaška je ostala na prvem mestu 2. SNL. Na svojem stadionu je doživela hladno prho. Grosupeljčani, ki se borijo za obstanek, so bili boljši z 2 : 0. Kragolnik povečal prednost na lestvici Ljubljana: V soboto je bil v biljardnici Direkt četrti krog 1. slovenske lige. V disciplini de- vetka se je pomerilo 24 tekmovalcev, v izločilne dvoboje se jih je uvrstilo osem, tudi Celjan Denis Kragolnik. V četrtfinalu je izločil Maja Badovinca (9 : 1), v polfinalu je bil boljši od Boštjana Satlerja (9 : 6). V finalu se je ponovno pomeril z Matjažem Erčuljem, svojim najhuj- šim tekmecem v domači konkurenci. Kragolnik je zmagal z 9 : 4 in se utrdil na prvem mestu absolutne lestvice v sezoni 2022/23. (DŠ) Drugi je bil Japonec Ryo- yu Kobayashi, tretji Poljak Dawid Kubacki. Po prvi se- riji drugouvrščeni Zajc je v finalu spet skočil sijajno in 22-letni Timi Zajc iz Hramš dvakratni svetovni prvak v Planici Ustoličil Hrgoto in nanizal (tudi zlate) medalje Timi Zajc iz Hramš je planiški junak. Osvojil je tri odli- čja, zlati medalji na posamični tekmi in moštveni ter bro- nasto v mešani ekipni tekmi. S tem je postal najuspešnejši smučarski skakalec pravkar minulega svetovnega prven- stva. Višek je bila petkova posamična tekma. Na veliko veselje večtisočglave množice je na Bloudkovi velikanki postal svetovni prvak. DEAN ŠUSTER pristal pri 137 metrih. S tem je zanesljivo prevzel vodstvo, nato je čakal le še na vodilne- ga po prvi seriji Kobayashija. Ta je imel zgolj 0,7 točke na- skoka pred Timijem, v finalu pa je japonski šampion sko- čil le 129,5 metra v nekoliko močnejšem vetru v hrbet, a vseeno ohranil drugo mesto. »Splačalo se je potrpeti« Dvaindvajsetletnik je že pri prvem skoku pokazal, da se na tej skakalnici odlično znajde: » To je bila moja tekma kariere. Vem, da se bom danes dolgo smejal.« Postal je četrti slo- venski svetovni prvak na no- rdijskih svetovnih prvenstvih. Pred njim je to uspelo Franciju Petku (leta 1991), Roku Ben- koviču (2005) in Emi Klinec (2021). »To je eden mojih naj- lepših dni v življenju. Takoj po prvi seriji sem vedel, da ni nihče danes tako močan, da bi mi lahko vzel zlato kolajno. Če se zdaj ozrem nazaj, se zavem, da se je splačalo potrpeti in se vso sezono gibati nekje okoli 10., 15. ali 20. mesta, na naj- pomembnejši tekmi sezone pa sem dobil glavno nagrado. To si res sam prigaraš.« Timi ima skupno sedem medalj z velikih tekmovanj, osvojil je po dve na olimpijskih igrah in na svetov- nem prvenstvu v poletih. Hvaležen Robertu Hrgoti Ob velikem uspehu se je spomnil tudi na afero Zajc na domačem svetovnem prven- stvu v poletih leta 2020, ki je zaznamovala njegovo športno pot. Takrat je na družbenem omrežju zapisal, naj tedanji glavni trener Gorazd Berton- celj prevzame odgovornost za slabe rezultate. Timi je moral domov, a incident je odne- sel Bertonclja, selektorsko taktirko pa je prevzel Robert Hrgota, ki je uspešno pogasil strasti. »Ko pomislim nazaj, sem vesel, da sem se po tisti aferi sploh vrnil k skokom. Hvaležen sem, da mi je takrat Robi Hrgota dal priložnost, da se vrnem v ekipo, da je verjel vame, da lahko še kaj dosežem. Zdi se mi, da od ta- krat ves čas dobro skačem.« Sadiko smreke, ki so jo do- bitniki kolajn na prvenstvu v Planici prejeli namesto tradi- cionalnega šopka rož v znak trajnosti, bo Timi posadil ob domači skakalnici v Hramšah. Timi nikoli ni bil »zajc«, kar je večkrat poudaril njegov prvi trener pri ŠD Vizore, Celjan Stanislav Grm. »To je eden mojih najlepših dni v življenju. Takoj po prvi seriji sem vedel, da ni nihče danes tako močan, da bi mi lahko vzel zlato kolajno,« je po podelitvi odličij poudaril planiški junak SP leta 2023. V sredo najboljši deskarji na Rogli Lani sta Roglo zelo zadovoljna zapuščala Tim Mastnak in njegov oče (in trener) Robert. (Foto: SHERPA) Za tekmovanje v paralelnem veleslalomu je prijavljenih 108 tekmovalcev iz 19 držav. V sre- do bodo nastopili tudi Gloria Kotnik, Tim Mastnak, Rok Marguč in Žan Košir. Kvalifika- cijske vožnje bodo med deveto in enajsto uro, začetek finalnih bojev bo ob 13.00. Tekma na Rogli bo od leta 2013 že enajsta po vrsti. Lani se je na zmago- valne stopničke z osvojenim tretjim mestom povzpel Celjan Tim Mastnak. DŠ Timi Zajc je proslavljal na ramenih svojih moštvenih kolegov. (Foto: SZS) Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 10, 9. marec 2023 ŠPORT Tudi letos je bila po celo- tni Sloveniji izvedena akci- ja Šolar na smuči, ki na po- budo Združenja slovenskih žičničarjev Giz, Olimpij- skega komiteja Slovenije, Zavoda za šport Planica in Smučarske zveze Slovenija omogoča smučanje ogro- mnemu številu otrok. Na smučišču Rogla, ki je podprlo akcijo z brezplačni- mi smučarskimi vozovnica- mi za otroke, se je po belih Na svetovnem prvenstvu v gruzijskem Bakurianiju je nastopil tudi Celjan Tit Štante. V kvalifikacijah snežnega žleba je zasedel sedemnajsto mesto. To je druga najboljša uvrstitev dvakratnega olimpijca na njegovem petem svetovnem prvenstvu. 24-letni Štante je bil šestnajsti leta 2019 v ameriškem Park Cityju. V finale se je uvrstilo deset najboljših deskarjev. Kaja Verdnik iz Griž je zaradi bolezni ostala doma. »Titova prva vožnja v zgornjem delu žleba ni bila optimalna, zato v spodnjem delu sploh ni bilo smiselno poskušati z izvedbo zahtevnejših skokov. Sproščeno jo je zaključil in se povsem osredotočil na drugo priložnost. Začel je zelo dobro in hitro. Načrtovana izvedba skoka ›backside‹ v drugem delu se mu ni posrečila, pri pristan- ku je padel in tako ni izboljšal ocene iz prve vožnje. Škoda, bil je res zelo blizu uvrstitvi med najboljšo šestnajsterico,« je povedal Matevž Pristavec, strokovni vodja disciplin prostega sloga v slovenski reprezentanci in Štantetov trener. DŠ V Šentjurju razglasili najboljše športnike in ekipe v minulem letu Zmagali so tekvondoista in plesalke Slavnostna prireditev Športnik leta 2022 je bila v torek v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur. Nagra- de sta podeljevala šentjurski župan Marko Diaci in predsednik Športne zveze Šentjur Branko Vizjak. DEAN ŠUSTER Poleg najboljših posamič- nih in ekipnih dosežkov so nagradili še najbolj obetavne športnike, izbrali najboljšega športnika invalida in izposta- vili posebne ter rekreativne športne dosežke. Plankova in Pečar Liubimirescu Najboljša športnika Šen- tjurja v letu 2022 sta bila čla- nica in član Taekwondo klu- ba Ahac. Veronika Planko je državna prvakinja v borbah med članicami. Druga je bila v disciplinah forme in special- na tehnika. Marko Pečar Liu- bimirescu je državni mladin- ski prvak v disciplinah forme črni pas in borbe. V specialni tehniki je bil tretji. Na mladin- skem evropskem prvenstvu je s slovensko ekipo osvojil tretje mesto v borbah. V isti disci- plini je bil posamično tretji na tekmi svetovnega pokala. V moški kategoriji je drugo mesto v Šentjurju osvojil član Atletskega kluba Asfalt Ko- vač Šentjur Filip Cmok. Bil je drugi na državnem prvenstvu za mlajše mladince v teku na deset kilometrov. Na četvero- boju reprezentanc je zastopal našo izbrano vrsto. Tretji je bil član Teniškega kluba Šentjur Žiga Kovačič, državni prvak v dvojicah (s soigralcem Janom Kupčičem). Prevlada plesalk Za ekipo leta v Šentjurju je bila izbrana plesna skupina Mata Hari in La Cassa de Papel iz Plesnega društva TBA. To je jazz mala skupina v mladinski kategoriji, ki je svetovna prva- kinja v sodobnih tekmovalnih plesih. T udi drugo mesto je pri- padlo Plesnemu društvu TBA oziroma Lari Brance in Nastii Mastnak, ki sta evropski podpr- reditev in sejmov prejel prizna- nje za poseben dosežek. V isti kategoriji sta bila nagrajena še Tim Nuč kot superfinalist Exa- tlona Slovenije in Plezalni klub Rifnik Šentjur za smučanje s himalajskega sedemtisočaka. Na prireditvi so našteli imena mladih v kategoriji perspektivni športniki: Martin Artnak, Urška Ogrizek (oba Atletski klub Šen- tjur), Aleks Lazičić, Jaka Pirc (oba Taekwondo klub Ahac), Dominike Ivani in Živa Čurčić, Lina Golihleb, Karin Sušec, Zara Kajtna in Anja Pristov- nik, »500 miles« modern mala skupina, »Another one bites the dust« jazz mala skupina, »Mood« hip hop mala skupina, »Papoose« hip hop mala skupi- na in Donda formacija hip hop (vsi Plesno društvo TBA). Foto: SHERPA vakinji v sodobnih tekmovalnih plesih. Tretja je bila ekipa pio- nirjev (U16) atletskega šentjur- skega kluba, ki je osvojila prvo mesto na državnem prvenstvu v krosu. T udi najboljši športnik invalid je član atletskega kluba. Henrik Plank je državni prvak v troboju metov in tudi ekipni državni prvak. Številni obetavni športniki Za izredno delo ob obnovi igrišča KS Grobelno in trinaj- stletno sodelovanje pri orga- nizaciji kolesarske dirke Po Sloveniji je Roman Hriberšek iz Društva organizatorjev pri- Najboljša športnika v letu 2022 sta bila Veronika Planko in Marko Pečar Liubimirescu. Najboljša ekipa leta je iz Plesnega društva TBA Štante sedemnajsti na svetovnem prvenstvu Tit Štante se je tretjič v karieri uvrstil med najboljšo dvajseterico v snežnem žlebu na svetovnih prvenstvih. (Foto: Matic Klanšek) Brezplačne vozovnice na Rogli Osnovnošolce je na Rogli z obiskom razveselil dobitnik olimpijske medalje v slalomu Jure Košir, ki je ambasador akcije Šolar na smuči. (Foto: Alpska šola) strminah v spremstvu učite- ljev Alpske šole pognalo pri- bližno 500 otrok. Za njihovo varno vijuganje so skrbeli policisti slovenske policije. »V času akcije so nas spre- mljali pravo zimsko vreme, prijazni ljudje in nasmejani obrazi otrok, s katerimi je bilo naše delo poplačano. Veseli smo, da smo bili del tako velikega in pomemb- nega športnega projekta,« je povedal vodja Alpske šole Damjan Prosenak. V akciji so sodelovale osnovne šole Anice Černejeve Makole, Pod Goro, Tončke Čeč, Trži- šče, Ob Dravinji, Mokronog, Zreče, Dobje, Ivana Cankar- ja Trbovlje, Lesično, Slivnica pri Celju, Šmartno, Šentvid, Frankolovo, Dobrovje in IV. OŠ Celje. DŠ Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 10, 9. marec 2023 NAPOVEDNIK/MALI OGLASI MOTORNA VOZILA PRODAM NISSAN note 1,4 bencin, veliko opreme, le- tnik 2011, prodam. Telefon 031 343-007. 133 VW fox, motor 1,4, letnik 2006, tehnični pre- gled velja do oktobra, prodam za 1.300 EUR. Telefon 031 621-281. 137 OPREMA PRODAM NOVO, po meri izdelano omaro, 290 x 260 x 54 cm, dve nočni omarici in masivno mizo, 160 x 80 cm, prodam zaradi selitve. Telefon 041 277-376. 155 s TROjI PRODAM SILOKOMBAJN, sejalnico, pajek, traktorsko kosilnico in živinsko prikolico prodam. Telefon 051 702-170. 151 MOTORNO žago Jonsered 22-34, staro tri leta, prodam. Možna menjava za moč- nejšo. Telefon 031 733-965. 149 RABLJENO motorno žago Stihl 051, lepo ohra- njeno, prodam. Telefon 031 612-160. 156 Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si ŠROTAR Bori, z zalogovnikom, luščilec koru- ze, dve brani, rotacijska 2,5 m in klina- sta, 3 m, in dvobrazdni obračalni plug, prodam. Telefon 031 609-043. 150 KUPIM MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčar, trak- tor, cisterno, trosilec, prikolico, pajek in druge stroje, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 84 ROTACIJSKO kosilnico in cisterno za gnojevko kupim. Telefon 031 506-419. 126 STAREJŠO vitlo za spravilo lesa in cepilec za drva kupim. Telefon 040 833-018. 126 s TANOVANjE ODDAM ŠKOFJA vas. Dve stanovanji, velikost 60 m² in 90 m² – za delavce, oddam. Telefon 041 725-092. 139 DVOSOBNO stanovanje v bližini Laškega, komfortno opremljeno, z vso opremo, vseljivo, oddamo. Telefon 031 625-561. 144 POsEs T PRODAM ŠKOFJA vas. Gradbeno parcelo, veliko 1.300 m², prodam ali oddam za parkirni prostor. Telefon 041 725-092. 139 Kulturne prireditve ČETRTEK, 9. 3. 19.00 Savinov likovni salon Žalec Insomnia Odprtje razstave Staša Kleindiensta 19.00 Občinska knjižnica Žalec Zdaj sem tvoja Moja Predstavitev knjige avtorice Vidke Kuselj 19.00 Knjižnica Laško Literarni večer z Anjo Radaljac in Muanisom Sinanovićem Z njima se bo pogovarjala dr. Breda Marušič. 19.00 Občinska knjižnica Prebold Drevesa: Miti, legende, zdravilnost. Predstavitev trilogije knjig avtorice Marie Ane Kolman 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Barbara Volčič: Gola Predstava ob dnevu žena 19.30 Gledališče Celje William Missouri Downs: Poglej me! Festival Dnevi komedije; SLG Celje PETEK, 10. 3. 17.00 Vrtni center Cerovec Rogaška Slatina Pomlad Odprtje razstave likovnih del članov Društva ljubiteljev likovne umetnosti Mavrica ob dnevu žena in materinskem dnevu 18.00 Kulturni center Laško Spiritualni Supermarket Odprtje razstave Jake Terška 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Mesečnice pihal in trobil 18.00 Kulturni dom Vransko Družinska zapuščina Purgarjevih – Drolčevih Predstavitev knjige avtorice Marine Drolec 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Umetnost skozi ženske oči Odprtje razstave Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur in sekcije Vezilje, predstavitev pesniške zbirke Vesolje življenja Sabine Mulej 18.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Ženske in moški skozi čas Prireditev ob dnevu žena in dnevu mučenikov 19.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer Predstavitev nove knjige Slavice Biderman 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje Up Odprtje slikarske razstave Mirka Rajnarja 19.30 Gledališče Celje Steven Berkoff: Shakespeare Festival Dnevi komedije; Mestno gledališče ljubljansko 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Zbor PopSeSlish & klapa Kampanel Tradicionalni koncert ob dnevu žena 19.30 Dom kulture Velenje Zdrava pamet Monokomedija o neumnosti 20.00 Mladinski center Žalec Koncert za žene in mučenike Akustični koncert Leona Ašenbergerja sOBOTA, 11. 3. 11.00 Celjski dom Ej yo, repki grejo na turnejo! Otroška glasbena predstava 17.00 Celjska kulturnica Čarobni svet lutk: Jabolčna palačinka Lutkovna predstava v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Tončke Čečeve Celje 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Krčmarica Mirandolina Komedija 19.00 Dom Svobode Zidani Most Striptiz Komedija z Matjažem Javšnikom 19.30 Gledališče Celje Sally Potter: Party Festival Dnevi komedije; SNG Drama Ljubljana 19.30 Dom kulture Velenje Zoran Predin: Na svoji strani Koncert ob dnevu žena NEDELj A, 12. 3. 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Igrani recital: Lucipeter Uprizarja Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Anja Plahutnik in Janja Brlec Koncert 18.00 Kulturni center Laško Mali potepuh Šolska glasbena predstava 19.30 Gledališče Celje Tadej Toš: Tadej Toš v prostem slogu Zaključek festivala Dnevi komedije in podelitev nagrad PONEDELjEK, 13. 3. 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Rok Vilčnik rokgre: Pravi heroji Šafrna komedija, SLG Celje 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Fantovščina Komedija v izvedi Gašperja Berganta, Saše Stareta in Žana Papiča TOREK, 14. 3. 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2023 Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Šaleške doline 18.00 Osrednja knjižnica Celje David Zupančič: Življenje v sivi coni Predstavitev knjige sREDA, 15. 3. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Zgodba o dveh kozah Gledališka predstava v izvedbi Gledališča Makarenko 17.00 do 20.00 Kulturni center Laško Območna revija vrtčevskih pevskih zborov 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Andrej Šifrer 70 let: Nič proti večnosti Odprtje gostujoče razstave Gorenjskega muzeja 18.00 do 19.30 Celjski mladinski center Obiski Predstavitev knjige avtorice Samante Hadžić Žavski 18.30 Glasbena šola Risto Savin Žalec PianoForte 19.00 Dvorana Metropol Celje Ko se združita hribovc in zvezdnik! Stand up komedija: Gašper Bergant in Sašo Stare: BERGSTAR 19.30 Narodni dom Celje Simone Leitão, klavir Koncertni abonma Druge prireditve PETEK, 10. 3. 20.00 Krčma TamKoUčiri Celje Karaoke za mučenike sOBOTA, 11. 3. 10.00 Mladinski center Žalec Hokus pokus hiperfokus Delavnica z Maticem Novakom 10.30 Pokrajinski muzej Celje Skoraj pozabljena obrt – lončarstvo Ogled razstave Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan 12.15 Tehnopark Celje Znanstveni šov: Ta nora znanost! V sklopu ogleda Tehnoparka; tudi v nedeljo ob istem času 13.00 Celjski mladinski center Gledališke delavnice Vodi Miha Slapnik 13.00 do 14.00 Tehnopark Celje Ustvarjalna delavnica s 3D pisalom V sklopu ogleda Tehnoparka ob predhodni prijavi; tudi v nedeljo ob istem času 15.30 do 16.30 Tehnopark Celje Inženirski kotiček Delavnica v sklopu ogleda Tehnoparka 20.00 Celjski mladinski center Bakanal Koncert benda Harvi in skupine Dear Annie NEDELj A, 12. 3. 10.30 Tehnopark Celje Pomladna kulinarična delavnica z IR doživetja 15.00 do 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje So ptički se ženili … Hermanova Gregórjeva družinska ustvarjalnica PONEDELjEK, 13. 3. 17.30 Osrednja knjižnica Celje O nadzoru nevropatske bolečine Predavanje Mateje Vouk 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Tematski večer nadstandardnih programov TOREK, 14. 3. 17.00 MC Šmartno ob Paki – družabni prostor Tečaj kvačkanja; TD Šmartno ob Paki 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pod morjem okoli sveta Multimedijska projekcija Andreja Vojeta 18.30 Večnamenski dom v Vinski Gori Ženski večer Ob ženskih praznikih ženski večer z Vesno in s Špelo 19.00 Občinska knjižnica Žalec Predavanje Manice Marinčič o biblioterapiji in delavnica literarne biblioterapije 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Škodljivi vplivi zaslonov in socialnih omrežij na razvoj otrok Predavatelj: dr. Sebastjan Kristovič sREDA, 15. 3. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Ko se fotografija obrne na glavo Muzejska učna ura 11.00 Celjski dom Čiščenje krvi in tvorba urina – glavni nalogi ledvic Predava Dragica Černigoj Kropf, mag. farm. 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Napredni tečaj Legorobotike 18.00 Dvorana Kmetijske zadruge Šempeter Prišla bo pomlad 6. čajanka s pevkami FS Grifon 19.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Zadovoljna in iskriva Ženski sprostitveni večer s preprostimi pomlajevalnimi »bonbončki« in energetskimi »bombicami« Dobrodelne prireditve TOREK, 14. 3. 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Z roko v roki Dobrodelni koncert Dekanijske Karitas Petrovče 20.00 do 24.00 Celjski mladinski center Milonga Prostovoljne prispevke delijo z mucami Mačje hiše. Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje GLINSKO ZAČRET ŽEPINA ŠMIKLAVŽ PRI ŠKOFJI VASI ZADOBROVA TRNOVLJE PRI CELJU LESKOVEC LJUBEČNA LIPOVEC PRI ŠKOFJI VASI PRAZNJENJA GREZNIC – marec 2023 Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 10, 9. marec 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Draga mama, skromno in pošteno si živela, v življenju le skrbi in delo si imela. Vse življenje boriti si se znala, ko v pomladnem jutru za vedno si zaspala … V SPOMIN 7. marca 2023 mineva 30 let, kar nas je zapustila naša draga mama in babi JUSTIKA GRADIČ iz Šentruperta 29 Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in ji prižigate svečko v spomin. Njeni najdražji 111 Ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki boli. V SPOMIN 15. marca bo minilo tri leta žalosti, kar nas je zapustila naša draga IVANKA VIDEC iz Olešč Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi njeni L 16 Preteklo je že vrsto let, odkar sta nas zapustila, a vendar sta še vedno z nami v srcu. Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanju prižigate svečke ali postojite ob njunem grobu. Vsi njuni Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla sta tiho, brez slovesa, za seboj pustila sta spomine na naša srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko vaju več ni. V SPOMIN ANTON KIT (22. 5. 1937– 9. 4. 2003) MIRAN KIT (18. 12. 1963– 8. 3. 2018) 138 Tiho solza po licu spolzi, ob misli, da te med nami več ni. A vendar povsod so tvoje ljubezni in tvojih pridnih rok sledi; kot da še vedno si z nami, kot da še slišimo tvoj mili glas, se nam zdi. In čeprav konec je tvoje tuzemske poti, v naših srcih za vedno ostala si. A nekoč, nekoč, tam za mavrico spet srečamo se mi. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice LJUDMILE PLAHUTA z Lopate pri Celju (17. 6. 1948–22. 2 2023) se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na nje- ni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in ostale darove. Hvala gospodu župniku Janku Ivančiču za opravljen obred in darovano mašo ter gospodu župniku Srečku Hrenu za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se osebju intenzivne nege kirurških strok Splošne bolnišnice Celje, da so ji nudili vso potrebno pomoč in ji lajšali njene zadnje trenutke med nami, nam pa nudili oporo in tolažbo v teh težkih trenutkih. Hvala tudi bolnišničnemu kaplanu za opravljen obred poslednjega maziljenja. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni 140 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej njegovim prijateljem veteranom vojne za Slo- venijo OZVVS Celje. Hvala za vsa izrečena sožalja, rože, sveče in ostalo po- moč, ki ste nam jo nudili. Vsi njegovi p FRANCA PEPERKA (3. 3. 1941–20. 2. 2023) »Če delaš s srcem, v srcih tudi ostaneš.« ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame STANKE ROMIH s Ponikve (7. 4. 1935–20. 2. 2023) se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečena sožalja, cvetje, sve- če, svete maše in darove. Posebna hvala Domu starejših Šentjur za skrbno nego ter duhovnikom Jožefu Planincu, Alojzu Kačičniku in Janezu Lesniki za sočutne besede, sveto mašo in pogrebni obred. Hvala gospe Ireni Vrečko za molitev med sprevodom, domačemu cerkvenemu pev- skemu zboru za lepo odpete pesmi, trobentaču Amadeju Štrajharju ter pogrebni službi Gekott. Sin Darko in Irena z družinama p Ko se utrudi dan, soncu roko podamo in cvet utrgamo zanj, ki ga radi imamo. (T. Pavček) V SPOMIN IGOR KORPNIK (4. 3. 1965–4. 3. 2022) Čas neizprosno mineva, vendar spomin nanj, na njegovo ljubezen in predanost živi z nami in v naših srcih še naprej. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiščete njegov grob in mu prižigate svečko. Pogrešamo ga njegovi: mama, dedi Ivo, sin Timi 147 »Kadar enkrat v hladni zemlji bo minula moja noč, spet bo k novemu življenju me zbudila božja moč.« (A. M. Slomšek) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega MARJANA KOŠTOMAJA iz Celja, Cesta na Ostrožno 24 (13. 8. 1949–14. 2. 2023) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in poslovnim sodelavcem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej smo hvaležni gospodu dekanu Srečku Hrenu za nepozabni govor in sveto mašo, gospodu Jožetu Planin- cu za somaševanje pri pogrebu in družini Pirnat za vso pomoč. Žalujoči: vsi njegovi p Minila so leta, minil je čas, ko si, draga Marija, ti odšla od nas … ZAHVALA Ob izgubi drage žene in mame MARIJE PETEK iz Arclina pri Vojniku (20. 8. 1944–21. 2. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena sožalja ter podarjene sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku Pergerju in govornici Rozmari Petek. Zahvala tudi pevcem moškega pevskega zbora France Prešeren Vojnik za lepe ganljive pesmi. Žalujoča: mož in sin z družino 154 ODDAM KOŠNJA (ali za pašo), 5 hektarjev, oddam v najem. Telefon 051 702-170. 145 ŽIVALI Pr ODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste bar- ve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, rjave in druge pasme, pro- damo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n TELICO simentalko, brejo, pašno, prodam. Telefon 041 785-207. 141 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, in telico simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 324-256. 146 TELIČKI simentalki, ena stara tri mesece, dru- ga 20 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 152 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICE in krave za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 136 PODArIM PSIČKA mešančka, ki je kastriran in primeren za kmetijo, in psička, ki je manjše rasti in ni kastriran, podarim. Telefon 051 214- 033. 132 KMETIJSKI PRIDELKI Pr ODAM SEMENSKI krompir in koruzo prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334. p RDEČE vino jurka, cena 1 EUR/l, in orehova jedrca, cena 10 EUR/kg, prodam. Telefon 031 876-453. 135 SLIVOV šnops prodam. Telefon 041 763-363. 143 SENO v kockah, možna dostava, prodam. Telefon 041 763-763. 148 SENO v kockah in rinfuzi prodam. Telefon 041 518-421. 153 OSTALO Pr ODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p SUHA drva, z dostavo, celjsko območje, pro- dam. Telefon 041 472-380. 116 KURILNO olje, približno 500 l, prodam za polovično ceno. Okolica Laškega. Telefon 041 264-132. 134 KOKOŠI, mlade rjave nesnice jarkice, proda- jamo od 13. 3. naprej na farmi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini. Enodnevni beli piščanci za meso po naročilu, bela jajca za velikonočne pisanice in kakovo- stna krma za kokoši in piščance – prodaja na farmi Roje vsak delavnik od 8. do 16. ure, v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700- 1446. p Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 10, 9. marec 2023 NAPOVEDNIK/MALI OGLASI MOTORNA VOZILA PRODAM NISSAN note 1,4 bencin, veliko opreme, le- tnik 2011, prodam. Telefon 031 343-007. 133 VW fox, motor 1,4, letnik 2006, tehnični pre- gled velja do oktobra, prodam za 1.300 EUR. Telefon 031 621-281. 137 OPREMA PRODAM NOVO, po meri izdelano omaro, 290 x 260 x 54 cm, dve nočni omarici in masivno mizo, 160 x 80 cm, prodam zaradi selitve. Telefon 041 277-376. 155 s TROjI PRODAM SILOKOMBAJN, sejalnico, pajek, traktorsko kosilnico in živinsko prikolico prodam. Telefon 051 702-170. 151 MOTORNO žago Jonsered 22-34, staro tri leta, prodam. Možna menjava za moč- nejšo. Telefon 031 733-965. 149 RABLJENO motorno žago Stihl 051, lepo ohra- njeno, prodam. Telefon 031 612-160. 156 Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si ŠROTAR Bori, z zalogovnikom, luščilec koru- ze, dve brani, rotacijska 2,5 m in klina- sta, 3 m, in dvobrazdni obračalni plug, prodam. Telefon 031 609-043. 150 KUPIM MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčar, trak- tor, cisterno, trosilec, prikolico, pajek in druge stroje, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 84 ROTACIJSKO kosilnico in cisterno za gnojevko kupim. Telefon 031 506-419. 126 STAREJŠO vitlo za spravilo lesa in cepilec za drva kupim. Telefon 040 833-018. 126 s TANOVANjE ODDAM ŠKOFJA vas. Dve stanovanji, velikost 60 m² in 90 m² – za delavce, oddam. Telefon 041 725-092. 139 DVOSOBNO stanovanje v bližini Laškega, komfortno opremljeno, z vso opremo, vseljivo, oddamo. Telefon 031 625-561. 144 POsEs T PRODAM ŠKOFJA vas. Gradbeno parcelo, veliko 1.300 m², prodam ali oddam za parkirni prostor. Telefon 041 725-092. 139 Kulturne prireditve ČETRTEK, 9. 3. 19.00 Savinov likovni salon Žalec Insomnia Odprtje razstave Staša Kleindiensta 19.00 Občinska knjižnica Žalec Zdaj sem tvoja Moja Predstavitev knjige avtorice Vidke Kuselj 19.00 Knjižnica Laško Literarni večer z Anjo Radaljac in Muanisom Sinanovićem Z njima se bo pogovarjala dr. Breda Marušič. 19.00 Občinska knjižnica Prebold Drevesa: Miti, legende, zdravilnost. Predstavitev trilogije knjig avtorice Marie Ane Kolman 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Barbara Volčič: Gola Predstava ob dnevu žena 19.30 Gledališče Celje William Missouri Downs: Poglej me! Festival Dnevi komedije; SLG Celje PETEK, 10. 3. 17.00 Vrtni center Cerovec Rogaška Slatina Pomlad Odprtje razstave likovnih del članov Društva ljubiteljev likovne umetnosti Mavrica ob dnevu žena in materinskem dnevu 18.00 Kulturni center Laško Spiritualni Supermarket Odprtje razstave Jake Terška 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Mesečnice pihal in trobil 18.00 Kulturni dom Vransko Družinska zapuščina Purgarjevih – Drolčevih Predstavitev knjige avtorice Marine Drolec 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Umetnost skozi ženske oči Odprtje razstave Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur in sekcije Vezilje, predstavitev pesniške zbirke Vesolje življenja Sabine Mulej 18.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Ženske in moški skozi čas Prireditev ob dnevu žena in dnevu mučenikov 19.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer Predstavitev nove knjige Slavice Biderman 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje Up Odprtje slikarske razstave Mirka Rajnarja 19.30 Gledališče Celje Steven Berkoff: Shakespeare Festival Dnevi komedije; Mestno gledališče ljubljansko 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Zbor PopSeSlish & klapa Kampanel Tradicionalni koncert ob dnevu žena 19.30 Dom kulture Velenje Zdrava pamet Monokomedija o neumnosti 20.00 Mladinski center Žalec Koncert za žene in mučenike Akustični koncert Leona Ašenbergerja sOBOTA, 11. 3. 11.00 Celjski dom Ej yo, repki grejo na turnejo! Otroška glasbena predstava 17.00 Celjska kulturnica Čarobni svet lutk: Jabolčna palačinka Lutkovna predstava v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Tončke Čečeve Celje 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Krčmarica Mirandolina Komedija 19.00 Dom Svobode Zidani Most Striptiz Komedija z Matjažem Javšnikom 19.30 Gledališče Celje Sally Potter: Party Festival Dnevi komedije; SNG Drama Ljubljana 19.30 Dom kulture Velenje Zoran Predin: Na svoji strani Koncert ob dnevu žena NEDELj A, 12. 3. 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Igrani recital: Lucipeter Uprizarja Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Anja Plahutnik in Janja Brlec Koncert 18.00 Kulturni center Laško Mali potepuh Šolska glasbena predstava 19.30 Gledališče Celje Tadej Toš: Tadej Toš v prostem slogu Zaključek festivala Dnevi komedije in podelitev nagrad PONEDELjEK, 13. 3. 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Rok Vilčnik rokgre: Pravi heroji Šafrna komedija, SLG Celje 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Fantovščina Komedija v izvedi Gašperja Berganta, Saše Stareta in Žana Papiča TOREK, 14. 3. 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2023 Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Šaleške doline 18.00 Osrednja knjižnica Celje David Zupančič: Življenje v sivi coni Predstavitev knjige sREDA, 15. 3. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Zgodba o dveh kozah Gledališka predstava v izvedbi Gledališča Makarenko 17.00 do 20.00 Kulturni center Laško Območna revija vrtčevskih pevskih zborov 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Andrej Šifrer 70 let: Nič proti večnosti Odprtje gostujoče razstave Gorenjskega muzeja 18.00 do 19.30 Celjski mladinski center Obiski Predstavitev knjige avtorice Samante Hadžić Žavski 18.30 Glasbena šola Risto Savin Žalec PianoForte 19.00 Dvorana Metropol Celje Ko se združita hribovc in zvezdnik! Stand up komedija: Gašper Bergant in Sašo Stare: BERGSTAR 19.30 Narodni dom Celje Simone Leitão, klavir Koncertni abonma Druge prireditve PETEK, 10. 3. 20.00 Krčma TamKoUčiri Celje Karaoke za mučenike sOBOTA, 11. 3. 10.00 Mladinski center Žalec Hokus pokus hiperfokus Delavnica z Maticem Novakom 10.30 Pokrajinski muzej Celje Skoraj pozabljena obrt – lončarstvo Ogled razstave Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan 12.15 Tehnopark Celje Znanstveni šov: Ta nora znanost! V sklopu ogleda Tehnoparka; tudi v nedeljo ob istem času 13.00 Celjski mladinski center Gledališke delavnice Vodi Miha Slapnik 13.00 do 14.00 Tehnopark Celje Ustvarjalna delavnica s 3D pisalom V sklopu ogleda Tehnoparka ob predhodni prijavi; tudi v nedeljo ob istem času 15.30 do 16.30 Tehnopark Celje Inženirski kotiček Delavnica v sklopu ogleda Tehnoparka 20.00 Celjski mladinski center Bakanal Koncert benda Harvi in skupine Dear Annie NEDELj A, 12. 3. 10.30 Tehnopark Celje Pomladna kulinarična delavnica z IR doživetja 15.00 do 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje So ptički se ženili … Hermanova Gregórjeva družinska ustvarjalnica PONEDELjEK, 13. 3. 17.30 Osrednja knjižnica Celje O nadzoru nevropatske bolečine Predavanje Mateje Vouk 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Tematski večer nadstandardnih programov TOREK, 14. 3. 17.00 MC Šmartno ob Paki – družabni prostor Tečaj kvačkanja; TD Šmartno ob Paki 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pod morjem okoli sveta Multimedijska projekcija Andreja Vojeta 18.30 Večnamenski dom v Vinski Gori Ženski večer Ob ženskih praznikih ženski večer z Vesno in s Špelo 19.00 Občinska knjižnica Žalec Predavanje Manice Marinčič o biblioterapiji in delavnica literarne biblioterapije 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Škodljivi vplivi zaslonov in socialnih omrežij na razvoj otrok Predavatelj: dr. Sebastjan Kristovič sREDA, 15. 3. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Ko se fotografija obrne na glavo Muzejska učna ura 11.00 Celjski dom Čiščenje krvi in tvorba urina – glavni nalogi ledvic Predava Dragica Černigoj Kropf, mag. farm. 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Napredni tečaj Legorobotike 18.00 Dvorana Kmetijske zadruge Šempeter Prišla bo pomlad 6. čajanka s pevkami FS Grifon 19.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Zadovoljna in iskriva Ženski sprostitveni večer s preprostimi pomlajevalnimi »bonbončki« in energetskimi »bombicami« Dobrodelne prireditve TOREK, 14. 3. 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Z roko v roki Dobrodelni koncert Dekanijske Karitas Petrovče 20.00 do 24.00 Celjski mladinski center Milonga Prostovoljne prispevke delijo z mucami Mačje hiše. Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje GLINSKO ZAČRET ŽEPINA ŠMIKLAVŽ PRI ŠKOFJI VASI ZADOBROVA TRNOVLJE PRI CELJU LESKOVEC LJUBEČNA LIPOVEC PRI ŠKOFJI VASI PRAZNJENJA GREZNIC – marec 2023 Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 10, 9. marec 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Draga mama, skromno in pošteno si živela, v življenju le skrbi in delo si imela. Vse življenje boriti si se znala, ko v pomladnem jutru za vedno si zaspala … V SPOMIN 7. marca 2023 mineva 30 let, kar nas je zapustila naša draga mama in babi JUSTIKA GRADIČ iz Šentruperta 29 Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in ji prižigate svečko v spomin. Njeni najdražji 111 Ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki boli. V SPOMIN 15. marca bo minilo tri leta žalosti, kar nas je zapustila naša draga IVANKA VIDEC iz Olešč Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi njeni L 16 Preteklo je že vrsto let, odkar sta nas zapustila, a vendar sta še vedno z nami v srcu. Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanju prižigate svečke ali postojite ob njunem grobu. Vsi njuni Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla sta tiho, brez slovesa, za seboj pustila sta spomine na naša srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko vaju več ni. V SPOMIN ANTON KIT (22. 5. 1937– 9. 4. 2003) MIRAN KIT (18. 12. 1963– 8. 3. 2018) 138 Tiho solza po licu spolzi, ob misli, da te med nami več ni. A vendar povsod so tvoje ljubezni in tvojih pridnih rok sledi; kot da še vedno si z nami, kot da še slišimo tvoj mili glas, se nam zdi. In čeprav konec je tvoje tuzemske poti, v naših srcih za vedno ostala si. A nekoč, nekoč, tam za mavrico spet srečamo se mi. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice LJUDMILE PLAHUTA z Lopate pri Celju (17. 6. 1948–22. 2 2023) se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na nje- ni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in ostale darove. Hvala gospodu župniku Janku Ivančiču za opravljen obred in darovano mašo ter gospodu župniku Srečku Hrenu za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se osebju intenzivne nege kirurških strok Splošne bolnišnice Celje, da so ji nudili vso potrebno pomoč in ji lajšali njene zadnje trenutke med nami, nam pa nudili oporo in tolažbo v teh težkih trenutkih. Hvala tudi bolnišničnemu kaplanu za opravljen obred poslednjega maziljenja. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni 140 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej njegovim prijateljem veteranom vojne za Slo- venijo OZVVS Celje. Hvala za vsa izrečena sožalja, rože, sveče in ostalo po- moč, ki ste nam jo nudili. Vsi njegovi p FRANCA PEPERKA (3. 3. 1941–20. 2. 2023) »Če delaš s srcem, v srcih tudi ostaneš.« ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame STANKE ROMIH s Ponikve (7. 4. 1935–20. 2. 2023) se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečena sožalja, cvetje, sve- če, svete maše in darove. Posebna hvala Domu starejših Šentjur za skrbno nego ter duhovnikom Jožefu Planincu, Alojzu Kačičniku in Janezu Lesniki za sočutne besede, sveto mašo in pogrebni obred. Hvala gospe Ireni Vrečko za molitev med sprevodom, domačemu cerkvenemu pev- skemu zboru za lepo odpete pesmi, trobentaču Amadeju Štrajharju ter pogrebni službi Gekott. Sin Darko in Irena z družinama p Ko se utrudi dan, soncu roko podamo in cvet utrgamo zanj, ki ga radi imamo. (T. Pavček) V SPOMIN IGOR KORPNIK (4. 3. 1965–4. 3. 2022) Čas neizprosno mineva, vendar spomin nanj, na njegovo ljubezen in predanost živi z nami in v naših srcih še naprej. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiščete njegov grob in mu prižigate svečko. Pogrešamo ga njegovi: mama, dedi Ivo, sin Timi 147 »Kadar enkrat v hladni zemlji bo minula moja noč, spet bo k novemu življenju me zbudila božja moč.« (A. M. Slomšek) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega MARJANA KOŠTOMAJA iz Celja, Cesta na Ostrožno 24 (13. 8. 1949–14. 2. 2023) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in poslovnim sodelavcem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej smo hvaležni gospodu dekanu Srečku Hrenu za nepozabni govor in sveto mašo, gospodu Jožetu Planin- cu za somaševanje pri pogrebu in družini Pirnat za vso pomoč. Žalujoči: vsi njegovi p Minila so leta, minil je čas, ko si, draga Marija, ti odšla od nas … ZAHVALA Ob izgubi drage žene in mame MARIJE PETEK iz Arclina pri Vojniku (20. 8. 1944–21. 2. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena sožalja ter podarjene sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku Pergerju in govornici Rozmari Petek. Zahvala tudi pevcem moškega pevskega zbora France Prešeren Vojnik za lepe ganljive pesmi. Žalujoča: mož in sin z družino 154 ODDAM KOŠNJA (ali za pašo), 5 hektarjev, oddam v najem. Telefon 051 702-170. 145 ŽIVALI Pr ODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste bar- ve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, rjave in druge pasme, pro- damo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n TELICO simentalko, brejo, pašno, prodam. Telefon 041 785-207. 141 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, in telico simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 324-256. 146 TELIČKI simentalki, ena stara tri mesece, dru- ga 20 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 152 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICE in krave za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 136 PODArIM PSIČKA mešančka, ki je kastriran in primeren za kmetijo, in psička, ki je manjše rasti in ni kastriran, podarim. Telefon 051 214- 033. 132 KMETIJSKI PRIDELKI Pr ODAM SEMENSKI krompir in koruzo prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334. p RDEČE vino jurka, cena 1 EUR/l, in orehova jedrca, cena 10 EUR/kg, prodam. Telefon 031 876-453. 135 SLIVOV šnops prodam. Telefon 041 763-363. 143 SENO v kockah, možna dostava, prodam. Telefon 041 763-763. 148 SENO v kockah in rinfuzi prodam. Telefon 041 518-421. 153 OSTALO Pr ODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p SUHA drva, z dostavo, celjsko območje, pro- dam. Telefon 041 472-380. 116 KURILNO olje, približno 500 l, prodam za polovično ceno. Okolica Laškega. Telefon 041 264-132. 134 KOKOŠI, mlade rjave nesnice jarkice, proda- jamo od 13. 3. naprej na farmi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini. Enodnevni beli piščanci za meso po naročilu, bela jajca za velikonočne pisanice in kakovo- stna krma za kokoši in piščance – prodaja na farmi Roje vsak delavnik od 8. do 16. ure, v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700- 1446. p Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 10, 9. marec 2023 OTROCI POJEJO varčuje z energijo ščiti pred hrupom ugodne garancije 20 080 12 24 mik-ce.si MIK, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik Za zdrav in varčen dom PVC, LES, LES-ALU, ALU varuje pred vlomom Zakaj je MIK-ovo stavbno pohištvo najboljša izbira? Še ena uspešna zgodba Tisočglava množica je pela slovensko Minuli teden se je naša radijska karavana – ekipa projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – ustavila v Vojniku. 24 otrok je izbralo svojo naj- ljubšo slovensko skladbo, jo pridno vadilo in na ve- likem odru v Športni dvorani Vojnik pokazalo svoje znanje. Prireditev si je ogledalo približno tisoč ljudi, otrok, staršev, babic in dedkov, učiteljev ter drugih podpornikov, ki so nastopajoče glasno spodbujali in z njimi prepevali. EVA RUDMAN Osnovna šola Vojnik je po- skrbela, da so si prireditev ogledali tudi otroci podru- žničnih šol. Nabito polna dvorana je nastopajočim vli- la dodatno spodbudo, a tudi dodaten nemir. Kljub temu so tekmovalci tremo premagali in suvereno odpeli. Otroci OŠ Vojnik, Nova Cerkev, Šmartno v Rožni do- lini ter OŠ Antona Bezenška Frankolovo so pripravili 18 različnih nastopov – tokrat smo slišali pesmi od rokerske skupine Tabu, zimzelene pe- smi Mlade oči do skladbe na- rodnozabavnega Ansambla Petra Finka. Tako ni čudno, da je imela strokovna komi- sija, ki jo sestavljajo Aljoša Bončina, Klavdija Winder Pantner in Dalibor Benedik, izjemno težko nalogo. A vsako tekmovanje potrebuje zmagovalca. Tokrat sta si uvrstitev v pol- fi nale prislužili Ajda Kumer in Tisa Žnidar iz mlajše kategori- je, ki obiskujeta drugi razred na podružnični šoli Šmartno v Rožni dolini. V duetu sta za- peli pesem Eve Boto Za božič kot otrok, čeprav sta poveda- li, da imata poletje še raje kot zimo – a vendar, to pesem obožujeta. Zmagovalka starejše kate- gorije je postala Lana Premuž iz OŠ Antona Bezenška Fran- kolovo, ki je s pesmijo Ditke Ne bodi kot drugi povedala, da želi izstopati, biti drugač- na. Kot je dejala, predvsem iskrena. Otroci vseh šol so glasno spodbujali svoje sošolce in sošolke. Pripravili so plakate z imeni in glasno peli, se ob ba- ladah objeli ter zibali, ob bolj poskočnih ritmih pa z glasnim ploskanjem »držali tempo«. In ravno to je tisto, kar daje glas- ba – povezuje in za nekaj tre- nutkov popelje v svet, kjer ni ocenjevanja in domačih nalog, temveč le prava spodbuda med prijatelji. Prav zaradi te doda- ne vrednosti devete sezone so projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pokrovitelji – podjetja Podrižnik, Štore Ste- el, Cinkarna, Vivapen, Sazas in Mik – z veseljem podprli. Projekt je podprla tudi Ob- čina Vojnik. Župan Branko Petre je povedal, da je dogo- dek odlična priložnost, da otroci spoznajo, kako je stati na odru ter kako je videti tovr- sten medijski dogodek: »Zelo sem vesel, da sta se takoj po- zitivno odzvali obe ravnateljici, nato še vsi glasbeni pedagogi. T udi tako navdušujemo mlade za petje in nastopanje, hkrati se kali talent pevcev, ki bodo kasneje nastopili v zborih ali drugje. Prireditev tudi obliku- jemo kot »mini spektakel«, saj navija skoraj tisoč osnovno- šolcev iz obeh naših OŠ. Ker so tema slovenske pesmi, je to tudi svojevrstna vzgoja iz domoljubja.« Kot je župan še dodal, sam sicer nima posluha, tako da v svoji mladosti ni prav veliko nastopal, kar ne velja za njegovo soprogo, zato ga glas- ba še vedno spremlja: »Glasba spremlja moje življenje ves čas in ga bogati. V vlogi župana posebej pozorno spremljam tudi delo naših kulturnih dru- štev in jih spodbujam. Brez njih si ne predstavljam naših prireditev in dogodkov. Zaslu- žijo si vso pohvalo za vztrajno dobro delo.« Foto: Andraž Purg 20 Št. 10, 9. marec 2023 OTROCI POJEJO Nastope vseh sodelujočih si lahko ogledate tudi na kanalu Youtube ter Facebookovi strani Radia Celje. Zmagovalki mlajše kategorije Ajda Kumer in Tisa Žnidar Zmagovalka starejše kategorije Lana Premuž Pokrovitelji: Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 10 / Leto 78 / Celje, 9. marec 2023 Str. 26 Izbral je svobodo v glasbi Str. 27 Str. 29 Želi si spet objeti hčer Policista rešila življenje moškemu 4. Borza lokalnih živil v Laškem Prehranska samooskrba je prednostni cilj Da bi na območju na območju Lokalne akcijske skupine Raznolikost podeželja skupaj začrtali pot nadaljnjega so- delovanja in povezovanja ter še okrepili lokalno prehran- sko samooskrbo, kratke dobavne verige in razvoj vsebin kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško, so v Laškem pripravili 4. Borzo lokalnih živil. Kot je poudaril župan Občine Laško Marko Šantej, je lokalna prehranska samo- oskrba eden od prednostnih ciljev laške občine. BOJANA AVGUŠTINČIČ Srečanja se je udeležilo 25 ponudnikov s področja gostin- stva, turizma, kmetijstva … V strokovnem delu so udeležen- ci najprej prisluhnili predsta- vitvam novosti na področju ponudbe lokalno pridelane in predelane hrane. Janez Gorenšek iz Inštituta za apli- kativno mikologijo in bioteh- nologijo (IAMB) je predstavil gobe kot zelo kakovostna funkcionalna hranila. Inšti- tut z Občino Laško v javno- -zasebnem partnerstvu sicer končuje oživitev nekdanje Podružnične šole Reka, ki bo kmalu postala najzmogljivejši laboratorij za proizvodnjo in ekstrakcijo snovi iz jedilnih in zdravilnih gob v širši regi- ji, pravijo v laški občini. V za- dnjih dveh letih so v sodelova- nju s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor in z drugimi udeleženci pro- jekta vzpostavili tudi pilotni gobarni na kmetijah Zeme in Slapšak. Borovnice, šparglji, žele iz Aškerčeve vrtnice … Aleš Tomič z Ekološke kmetije Tomič iz Rimskih Letošnje Borze lokalnih živil v Laškem se je udeležilo 25 ponudnikov s področja gostinstva, turizma, kmetijstva, ki so predstavili novosti na področju ponudbe lokalno pridelane in predelane hrane. Toplic, kjer pridelujejo in predelujejo sibirske bo- rovnice, je predstavil njihove številne pozitivne učinke na zdravje. Udeleženci borze so spoznali tudi izdelke, ki so prejeli certifikat kakovosti kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško. Bernarda Kli- nar s kmetije Klinar z Lahom- ška je predstavila ponudbo špargljev in jagodičevja. Kata- rina Očko z Ekološke kmetije Očko je izpostavila dobre pra- kse sodelovanja z javnimi za- vodi in gostinskimi ponudniki v lokalnem okolju ter opozo- rila na pomembnost pravoča- snega skupnega načrtovanja Na Aškerčevi domačiji v Senožetah nad Rimskimi Toplicami izdelujejo žele iz Aškerčeve damaščanske vrtnice. Ukvarjajo se tudi s sirarstvom, čebe- larstvom in z zeliščarstvom. pridelave in odkupa pridelkov v okviru partnerskega kmeto- vanja. V nadaljevanju sreča- nja so se udeleženci seznanili, kako javni zavodi sodelujejo pri odkupu lokalne hrane. Predstavniki šol so izpostavili nujnost čimprejšnje vzposta- vitve spletne aplikacije, ki bi omogočala stalno obveščanje o tovrstni lokalni ponudbi. Avgust Aškerc z Aškerčeve domačije nad Rimskimi Topli- cami je predstavil inovativni žele iz Aškerčeve damaščan- ske vrtnice. Ta izdelek nosi certifikat kakovosti kolektiv- ne blagovne znamke Okusiti Laško, a ne le to. Strokovno komisijo je tako navdušil, da je začrtala smer povsem nove kategorije v okviru modela Iz- vorno slovensko ter njene vre- dnosti v okviru nove nacional- ne in lokalne strategije razvoja zelenega turizma. Jedi z laškim pivom V okviru projekta Lokalne akcijske skupine Raznolikost podeželja za razvoj urbanih središč sta bili predstavljeni novi možnosti prodaje lo- kalnih pridelkov in izdelkov. Prodajne hladilne avtomate je predstavil Peter Operčkal iz Kmetijske zadruge Laško, vrtne hiške »cubie« pa Sandra Barachini iz Občine Laško. V okviru omenjenega projekta je bil predstavljen tudi natečaj za pripravo jedi in prehran- skih izdelkov z laškim pivom. Cilj natečaja je spodbuditi go- stinske ponudnike in ponu- dnike prehranskih izdelkov na območju Las Raznolikost podeželja (občine Laško, Ce- lje, Štore in Vojnik) k razvoju in oblikovanju prepoznavne ponudbe jedi in prehranskih izdelkov, ki kot sestavino vključujejo različne okuse la- škega piva. Strokovnemu delu sreča- nja, ki so ga pripravili Občina Laško, Stik Laško, laška izpo- stava Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje in Thermana, je sledila slavnostna podelitev certifikatov kakovosti kolek- tivne blagovne znamke Oku- siti Laško. Foto: Boris Vrabec Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 10, 9. marec 2023 OTROCI POJEJO varčuje z energijo ščiti pred hrupom ugodne garancije 20 080 12 24 mik-ce.si MIK, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik Za zdrav in varčen dom PVC, LES, LES-ALU, ALU varuje pred vlomom Zakaj je MIK-ovo stavbno pohištvo najboljša izbira? Še ena uspešna zgodba Tisočglava množica je pela slovensko Minuli teden se je naša radijska karavana – ekipa projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – ustavila v Vojniku. 24 otrok je izbralo svojo naj- ljubšo slovensko skladbo, jo pridno vadilo in na ve- likem odru v Športni dvorani Vojnik pokazalo svoje znanje. Prireditev si je ogledalo približno tisoč ljudi, otrok, staršev, babic in dedkov, učiteljev ter drugih podpornikov, ki so nastopajoče glasno spodbujali in z njimi prepevali. EVA RUDMAN Osnovna šola Vojnik je po- skrbela, da so si prireditev ogledali tudi otroci podru- žničnih šol. Nabito polna dvorana je nastopajočim vli- la dodatno spodbudo, a tudi dodaten nemir. Kljub temu so tekmovalci tremo premagali in suvereno odpeli. Otroci OŠ Vojnik, Nova Cerkev, Šmartno v Rožni do- lini ter OŠ Antona Bezenška Frankolovo so pripravili 18 različnih nastopov – tokrat smo slišali pesmi od rokerske skupine Tabu, zimzelene pe- smi Mlade oči do skladbe na- rodnozabavnega Ansambla Petra Finka. Tako ni čudno, da je imela strokovna komi- sija, ki jo sestavljajo Aljoša Bončina, Klavdija Winder Pantner in Dalibor Benedik, izjemno težko nalogo. A vsako tekmovanje potrebuje zmagovalca. Tokrat sta si uvrstitev v pol- fi nale prislužili Ajda Kumer in Tisa Žnidar iz mlajše kategori- je, ki obiskujeta drugi razred na podružnični šoli Šmartno v Rožni dolini. V duetu sta za- peli pesem Eve Boto Za božič kot otrok, čeprav sta poveda- li, da imata poletje še raje kot zimo – a vendar, to pesem obožujeta. Zmagovalka starejše kate- gorije je postala Lana Premuž iz OŠ Antona Bezenška Fran- kolovo, ki je s pesmijo Ditke Ne bodi kot drugi povedala, da želi izstopati, biti drugač- na. Kot je dejala, predvsem iskrena. Otroci vseh šol so glasno spodbujali svoje sošolce in sošolke. Pripravili so plakate z imeni in glasno peli, se ob ba- ladah objeli ter zibali, ob bolj poskočnih ritmih pa z glasnim ploskanjem »držali tempo«. In ravno to je tisto, kar daje glas- ba – povezuje in za nekaj tre- nutkov popelje v svet, kjer ni ocenjevanja in domačih nalog, temveč le prava spodbuda med prijatelji. Prav zaradi te doda- ne vrednosti devete sezone so projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pokrovitelji – podjetja Podrižnik, Štore Ste- el, Cinkarna, Vivapen, Sazas in Mik – z veseljem podprli. Projekt je podprla tudi Ob- čina Vojnik. Župan Branko Petre je povedal, da je dogo- dek odlična priložnost, da otroci spoznajo, kako je stati na odru ter kako je videti tovr- sten medijski dogodek: »Zelo sem vesel, da sta se takoj po- zitivno odzvali obe ravnateljici, nato še vsi glasbeni pedagogi. T udi tako navdušujemo mlade za petje in nastopanje, hkrati se kali talent pevcev, ki bodo kasneje nastopili v zborih ali drugje. Prireditev tudi obliku- jemo kot »mini spektakel«, saj navija skoraj tisoč osnovno- šolcev iz obeh naših OŠ. Ker so tema slovenske pesmi, je to tudi svojevrstna vzgoja iz domoljubja.« Kot je župan še dodal, sam sicer nima posluha, tako da v svoji mladosti ni prav veliko nastopal, kar ne velja za njegovo soprogo, zato ga glas- ba še vedno spremlja: »Glasba spremlja moje življenje ves čas in ga bogati. V vlogi župana posebej pozorno spremljam tudi delo naših kulturnih dru- štev in jih spodbujam. Brez njih si ne predstavljam naših prireditev in dogodkov. Zaslu- žijo si vso pohvalo za vztrajno dobro delo.« Foto: Andraž Purg 20 Št. 10, 9. marec 2023 OTROCI POJEJO Nastope vseh sodelujočih si lahko ogledate tudi na kanalu Youtube ter Facebookovi strani Radia Celje. Zmagovalki mlajše kategorije Ajda Kumer in Tisa Žnidar Zmagovalka starejše kategorije Lana Premuž Pokrovitelji: Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 10 / Leto 78 / Celje, 9. marec 2023 Str. 26 Izbral je svobodo v glasbi Str. 27 Str. 29 Želi si spet objeti hčer Policista rešila življenje moškemu 4. Borza lokalnih živil v Laškem Prehranska samooskrba je prednostni cilj Da bi na območju na območju Lokalne akcijske skupine Raznolikost podeželja skupaj začrtali pot nadaljnjega so- delovanja in povezovanja ter še okrepili lokalno prehran- sko samooskrbo, kratke dobavne verige in razvoj vsebin kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško, so v Laškem pripravili 4. Borzo lokalnih živil. Kot je poudaril župan Občine Laško Marko Šantej, je lokalna prehranska samo- oskrba eden od prednostnih ciljev laške občine. BOJANA AVGUŠTINČIČ Srečanja se je udeležilo 25 ponudnikov s področja gostin- stva, turizma, kmetijstva … V strokovnem delu so udeležen- ci najprej prisluhnili predsta- vitvam novosti na področju ponudbe lokalno pridelane in predelane hrane. Janez Gorenšek iz Inštituta za apli- kativno mikologijo in bioteh- nologijo (IAMB) je predstavil gobe kot zelo kakovostna funkcionalna hranila. Inšti- tut z Občino Laško v javno- -zasebnem partnerstvu sicer končuje oživitev nekdanje Podružnične šole Reka, ki bo kmalu postala najzmogljivejši laboratorij za proizvodnjo in ekstrakcijo snovi iz jedilnih in zdravilnih gob v širši regi- ji, pravijo v laški občini. V za- dnjih dveh letih so v sodelova- nju s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor in z drugimi udeleženci pro- jekta vzpostavili tudi pilotni gobarni na kmetijah Zeme in Slapšak. Borovnice, šparglji, žele iz Aškerčeve vrtnice … Aleš Tomič z Ekološke kmetije Tomič iz Rimskih Letošnje Borze lokalnih živil v Laškem se je udeležilo 25 ponudnikov s področja gostinstva, turizma, kmetijstva, ki so predstavili novosti na področju ponudbe lokalno pridelane in predelane hrane. Toplic, kjer pridelujejo in predelujejo sibirske bo- rovnice, je predstavil njihove številne pozitivne učinke na zdravje. Udeleženci borze so spoznali tudi izdelke, ki so prejeli certifikat kakovosti kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško. Bernarda Kli- nar s kmetije Klinar z Lahom- ška je predstavila ponudbo špargljev in jagodičevja. Kata- rina Očko z Ekološke kmetije Očko je izpostavila dobre pra- kse sodelovanja z javnimi za- vodi in gostinskimi ponudniki v lokalnem okolju ter opozo- rila na pomembnost pravoča- snega skupnega načrtovanja Na Aškerčevi domačiji v Senožetah nad Rimskimi Toplicami izdelujejo žele iz Aškerčeve damaščanske vrtnice. Ukvarjajo se tudi s sirarstvom, čebe- larstvom in z zeliščarstvom. pridelave in odkupa pridelkov v okviru partnerskega kmeto- vanja. V nadaljevanju sreča- nja so se udeleženci seznanili, kako javni zavodi sodelujejo pri odkupu lokalne hrane. Predstavniki šol so izpostavili nujnost čimprejšnje vzposta- vitve spletne aplikacije, ki bi omogočala stalno obveščanje o tovrstni lokalni ponudbi. Avgust Aškerc z Aškerčeve domačije nad Rimskimi Topli- cami je predstavil inovativni žele iz Aškerčeve damaščan- ske vrtnice. Ta izdelek nosi certifikat kakovosti kolektiv- ne blagovne znamke Okusiti Laško, a ne le to. Strokovno komisijo je tako navdušil, da je začrtala smer povsem nove kategorije v okviru modela Iz- vorno slovensko ter njene vre- dnosti v okviru nove nacional- ne in lokalne strategije razvoja zelenega turizma. Jedi z laškim pivom V okviru projekta Lokalne akcijske skupine Raznolikost podeželja za razvoj urbanih središč sta bili predstavljeni novi možnosti prodaje lo- kalnih pridelkov in izdelkov. Prodajne hladilne avtomate je predstavil Peter Operčkal iz Kmetijske zadruge Laško, vrtne hiške »cubie« pa Sandra Barachini iz Občine Laško. V okviru omenjenega projekta je bil predstavljen tudi natečaj za pripravo jedi in prehran- skih izdelkov z laškim pivom. Cilj natečaja je spodbuditi go- stinske ponudnike in ponu- dnike prehranskih izdelkov na območju Las Raznolikost podeželja (občine Laško, Ce- lje, Štore in Vojnik) k razvoju in oblikovanju prepoznavne ponudbe jedi in prehranskih izdelkov, ki kot sestavino vključujejo različne okuse la- škega piva. Strokovnemu delu sreča- nja, ki so ga pripravili Občina Laško, Stik Laško, laška izpo- stava Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje in Thermana, je sledila slavnostna podelitev certifikatov kakovosti kolek- tivne blagovne znamke Oku- siti Laško. Foto: Boris Vrabec Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 10, 9. marec 2023 INTERVJU Leta 1997 je prejela bronasti celjski grb, a svoja krila je takrat šele dobro razprla, saj je tri leta kasneje Plesni forum Celje (PFC) začel delovati v sedanjih prostorih. V minulih desetletjih je postal pomembno izobraževalno in umetniško središče. Po dolgih letih je tako spet prejela do- mače priznanje, čeprav tistih iz širšega okolja vmes ni bilo malo. »V domačem mestu se je naj- težje dokazati, kar se je pokazalo pri mnogih ustvarjalcih,« pravi Goga Stefanović – Erjavec in dodaja, da so ji ob številnih dejavnostih leta prehitro minevala. »Ko se ozrem, ne morem ver- jeti, koliko je bilo narejenega.« A počitka ne pozna. Februarja so njene ple- salke uspešno nastopile na tekmovanju Opus in osvojile več zlatih priznanj, pripravljajo se na občinsko revijo V plesnem vrtincu, kjer bodo izbrali nastopajoče za različne festivale. Vmes so v PFC spet lahko imeli pustovanje, gostili so AGRFT opravila magisterij iz umetnosti giba. Sodelujeta tudi nekdanja plesalka Iza Skok, ki je končala študij režije, ter Ana Cvelfar, ki je pri meni začela plesati v otroštvu in ves čas ohranja stik s plesom. Verjetno ste bili ponosni, ko ste Ano gleda- li, kako pleše na letošnji državni proslavi za kulturni praznik? Je poduhovljena in gibalno sposobna plesalka in sem res ponosna nanjo. Zlasti sem vesela, ko moje plesalke razvijajo svoj način interpretacije, da je vsaka drugačna in posebna in da niso samo moje, ampak »svoje«. Marsikdo ne razume sodobnega plesa. Pri baletu so neka pravila, po katerih plesalci plešejo. Kako je pri sodobnem plesu? Kako nekomu pojasnite, s čim se ukvarjate? Sodobni ples dopušča, da si to, kar si, da se skozi gib povežeš s seboj in z drugimi, medtem lahko pridružim, in vodja je rekla, da morata priti mama ali oče. Nazadnje je šel z mano oče, ki mu je bilo to še najmanj všeč. Strinjal se je, da lahko hodim do začetka šole, a sama nisem želela od- nehati in niti s kolesom me ni mogel podkupiti. Po ločitvi staršev sem prišla z mamo v Celje in bila malo razočarana, ker tu ni bilo možnosti ple- sa, zato sem se naučila zimske športe, igrala sem rokomet, a nič me ni izpolnjevalo. Ko sem kot gimnazijka videla objavo za avdicijo za baletno skupino, ki jo je ustanavljal Damir Zlatar Frey, sem seveda šla. Vadili smo vse večere, živeli smo v nekem svojem svetu. Ko otroci danes prihajajo v PFC, gre verjetno vsaj na začetku bolj za želje staršev, da nekaj počnejo v prostem času … Kako jih navdušu- jete za ples? Včasih pridejo otroci, ki se v tem okolju naj- dejo in jim je všeč ustvarjalen pristop, včasih takšni, ki bi raje počeli kaj drugega in ponavadi čez čas odidejo. Kreativnost zahteva odprtost, ne samo ubogljivost. Zdi se mi, da je to valilnica ustvarjalnosti. Tisti, ki to začutijo in jo razvijejo, so tudi kasneje uspešni. Moje delo je prepoznati in usmerjati. Nikoli nisem nikomur rekla, da ni sposoben. T udi najmanj sposoben za ples se lah- ko nauči drugih vrednot: discipline, vztrajnosti, komunikacije … Na tem gradim in v preteklosti mi je uspevalo, da so generacije ostajale in da smo lahko vsako leto gradili naprej. V devetem razredu me ne jemljejo več kot plesno pedago- ginjo, ampak sem zanje del skupine. Ponosna sem, da se me ne naveličajo. V plesu se veliko- krat dogaja ponavljanje, a sama tega ne maram. Na podelitvi priznanja ste dejali, da so za- radi plesa ljudje boljši … Res je. Nekdanja plesalka Teja Šentjurc, ki je danes novinarka, je odlično opredelila, kaj ji je dal ples. Čeprav se ne ukvarja z njim, najraje reče, da pleše skozi življenje in da so zaradi plesa njeni padci veliko mehkejši in da so priložnosti za še višji skok. Če sem otroke naučila, da se v življenju znajdejo v vseh situacijah, da se trudijo in da sežejo še višje, je to res največ, kar je mo- goče dati, s tem je moje poslanstvo izpolnjeno. A na začetku se nisem zavedala tega svojega poslanstva, potrebovala sem čas, da sem prišla do točke, ko se mi je odprlo novo obzorje. Ko ste začeli, ste verjetno želeli predvsem plesati, poučevanje je prišlo šele kasneje. Po spletu okoliščin ste nasledili Damirja Zlatarja Freya pri vodenju Plesnega gledališča Celje, kar je bilo zagotovo pogumno dejanje. Kako se spominjate tistega časa? »PFC je nekakšna oaza v tem svetu, daje nam notranji mir in tega lahko dajemo otrokom, ki vračajo tako, da prinašajo risbice z zahvalami in izjavami o ljubezni. Kaj bi si lahko želela več v življenju!« »Fino je dobiti nagrado, še lepše bi bilo, če bi bila zraven finančna spodbuda, ki je pri tem priznanju ni, kar se mi zdi nespoštljivo do umetnikov. Menda bodo to spremenili.« »Nisem človek rutine, razen ko gre za disciplino pri rednih treningih in vajah joge, ker je telo moje sredstvo izražanja in moram zanj skrbeti.« Ples jo je očaral že v vrtcu Kot majhna deklica je v rodnem Pulju sama prikorakala v baletno šolo in se želela vpisati vanjo. V družini so upali, da jo bo minilo veselje do plesa, a se to ni zgodilo – ravno nasprotno. Gordana Stefanović – Erjavec, Goga za vse, ki jo poznajo, se je tej umetniški dejavnosti zapisala za vse življenje in s plesom »okužila« generacije mladih. Po 47 letih ustvarjanja kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja je tudi v domačem Celju dobila priznanje, ki si ga zasluži. Na občin- ski slovesnosti v počastitev 8. februarja je za življenjsko delo prejela priznanje celjske zvezde, najvišje občinsko priznanje na področje kul- ture. V Plesnem forumu Celje, ki sta ga ustanovila z možem Dušanom Erjavcem, je vzgojila več kot dva tisoč plesalcev in tudi starejša hči Gea je krenila po plesni poti. Številni so šolanje nadaljevali na pomembnih akademijah v tujini. S plesnimi koreografijami je Goga sodelovala na domačih in tujih odrih. Priznanja je bila seveda zelo vesela, ob čemer jo je nekoliko zaskrbelo, ali to morda pomeni, da bi morala končati delo, saj o upokojitvi ne razmišlja. Temperamentno in zgovorno rdečelasko si tudi težko predstavljamo kot upokojenko. TATJANA CVIRN Skoraj pol stoletja ustvarjalnosti Gordane Stefanović – Erjavec, plesalke, koreografinje in plesne pedagoginje »PFC je nekakšna oaza v tem svetu, daje nam notranji mir in tega lahko dajemo otrokom, ki vračajo tako, da prinašajo risbice z zahvalami in izjavami o ljubezni. Kaj bi si lahko želela več v življenju!« Gordana Stefanović – Erjavec je letos prejela priznanje celjske zvezde za življenjsko delo na področju plesa. Goga v objemu plesa (Foto: Gea Erjavec) Klemna Slakonjo in nato še Boštjana Dermola z njegovo novo pesniško zbirko. Ravno danes, 9. marca, bo v Glasbeni šoli Celje na ogled pred- stava Lunina čarobna flavtica, ki so jo plesalci PFC lani uprizorili z glasbeniki iz pobratenega nemškega mesta Singen. Tokrat bodo plesalce spremljali učenci flavte iz celjske glasbene šole pod mentorstvom Mirjane Brežnik. Ali ima človek po vseh teh letih in predsta- vah še ustvarjalni navdih? Včasih imam pomisleke, ali se morda pona- vljam in ali nisem morda zapadla v lastne vzor- ce. Nehote si človek ustvari nek sistem dela, ne morem pa se s tem uspavati, saj vsaka genera- cija prinaša nekaj svojega, novega, svežega. Pri svojem delu izhajam iz mladih, s katerimi de- lam, delo je torej odsev generacije: ideje se rodi- jo, medtem ko ustvarjamo, in jih sestavljamo v celote, ki so vedno znova zanimive. Ko prejšnje generacije pridejo gledat današnje predstave, ni- koli ne rečejo, da so one to že delale. Ta svežina tudi mene »drži pokonci«. Nisem človek rutine, razen ko gre za disciplino pri rednih treningih in vajah joge, ker je telo moje sredstvo izražanja in moram zanj skrbeti. To se mi tudi obrestuje pri delu s skupinami, saj je treba pogosto kaj poka- zati. Srednješolsko skupino zadnja leta vodijo sodelavke, Kaja Janjić iz Ljubljane skrbi za fizič- no in kondicijsko pripravljenost plesalcev, ob- časno priskoči na pomoč tudi hči Gea Erjavec, ki je končala plesno akademijo v Ljubljani in na ko lahko pri baletu le izraziš svoja občutja z ne- katerimi gibi. Pri nas najprej spoznaš osnove gibanja, a tehnik je nešteto. Vsak plesalec nekje začne, da spozna svoje telo in možnosti gibanja. Ko se razvije do neke stopnje, raziskuje naprej. Takšna je bila tudi moja pot. Začela sem v okviru Plesnega gledališča Celje (leta 1976 ga je ustanovil koreograf in režiser Damir Zlatar Frey, op. p.) in čutila, da bom morala še veliko delati, da se bom razvila v solidno sodobno plesalko. Obiskovala sem vse mogoče plesne seminarje v Evropi. Po- membno je, da se razvoj nikoli ne neha. Vedno se pojavi kdo, ki ima nov pristop, in to me pri sodobnem plesu najbolj osrečuje, saj pomeni, da ne padeš v nek stereotip, ampak vedno najdeš možnost nečesa novega. Navdih za ples je lahko pesem, zgodba, likovna umetnost, glasba, lahko ga najdeš v tišini. Ni strogih pravil, kako čutiti iz- raz sodobnega plesa. Mladim povem, da je to ples sodobnega časa, ki jim dovoljuje biti svoboden. Vaša želja po svobodi se je kazala že v otro- štvu, a v občutljivih najstniških letih ste se morali seliti iz Pulja v Celje. Je bilo težko v novem okolju? Že od malega sem samostojna, saj sem bila malo pri mami in očetu ter pri babicah, zato so me klicali lastovka. V vrtec sem šla sama s klju- čem okrog vratu, včasih sem se oblekla tako, da so klicali starše … Nasproti vrtca je bila baletna šola. Skozi okno sem opazovala dogajanje in bilo mi je zelo všeč. Vstopila sem in vprašala, ali se »Nisem človek rutine, razen ko gre za disciplino pri rednih treningih in vajah joge, ker je telo moje sredstvo izražanja in moram zanj skrbeti.« Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 10, 9. marec 2023 INTERVJU On mi je dal zagon, bil je neverjetno ambici- ozen, prodoren in tudi naporen, zahteval je, da damo vse od sebe. T o je bila zame nekakšna adre- nalinska injekcija, zavedati se je bilo treba vsa- kega giba in se ne zadovoljiti s polovičarstvom. Takrat smo pripravili nekaj krasnih predstav. Študirala sem ekonomijo, saj je bila prva stopnja študija v Celju in sem lahko tako zraven trenira- la ples. S plesnim gledališčem smo sodelovali v predstavah celjskega gledališkega ansambla, ki so jih pripravljali vrhunski režiserji, kot so Ristić, Jovanović … T e predstave so me očarale in vedela sem, da želim ostati v tem svetu. Drugo stopnjo študija sem nato opravila v Mariboru, usklajevala sem ga s plesom in je šlo. To je bil čas, ko se je Ksenija Hribar vrnila s študija plesa v Londonu in je Damirja povabila v Ljubljano. Sama sem zato prevzela vodenje plesnega gledališča. Začela sem učiti, saj nisem imela denarja za najem plesalcev. Res sem bila pogumna, da sem objavila vabilo mladim, naj se vpišejo. Prva predstava, ki smo jo pripravili, je bila Muca Copatarica. Bori Zupančič je izdelal sceno, skupina Kladivo, konj in voda je v živo izvajala glasbo. Premiera v Golovcu je navdušila in mi dala pogum. Z Damirjem smo nato leta 1983 pripravili pred- stavo Kam gre nebo spat in zanjo sem kot najbolj- ša plesalka dobila nagrado zlata ptica, ki je bila takrat najvišja plesna nagrada pri nas. To me je opogumilo, da sem zaprosila za status umetnice. Imela sem že diplomo iz ekonomije in sem si rekla, da bom še vedno lahko delala kaj v zvezi s tem, če mi v plesu ne bo šlo. Eno leto sem celo učila predmet osnove tehnike in proizvodnje na gimnaziji, ko je bila tam še družboslovna šola. Di- jaki so vedeli za mojo plesno dejavnost in so me občasno pri urah malo preusmerili na to temo … Ko se danes srečamo, se še vedno nasmejimo na ta račun. Z mladimi rada delam, izkušnja je bila zanimiva, a predmet ni bil navdihujoč. Ko ste začenjali, ste verjetno imeli predsta- vo o tem, kako bo Celje nekoč plesno sredi- šče … Ste danes malo razočarani? Malo več sem res pričakovala. Celje je prvo v Sloveniji imelo plesno gledališče in že takrat je bila ideja, da bi ga bolj podprla občina, a so rekli, da to ni možno. Ko sem ga sama prevzela, »Mož Dušan je ›stric iz ozadja‹. Sama ne bi zmogla vsega. V minulih letih sva skupaj od- raščala, se dopolnjevala. Pomembno je, da znaš ceniti partnerstvo in da izpostavljaš pozitivne stvari.« »Nikoli nisem nikomur rekla, da ni sposoben. Tudi najmanj sposoben za ples se lahko nauči drugih vrednot: discipline, vztrajnosti, komunikacije…« je bilo enako, za ples ni bilo ni- koli denarja. Ko sem se morala dokazati še kot koreografi nja in pedagoginja, sem se spra- ševala, kam lahko gredo plesalci, ko končajo uče- nje pri meni in čutijo ples kot svoje izrazno sredstvo. Lahko gredo študirat v tu- jino in veliko jih je res šlo, a kam naj se vrnejo? To vprašanje sem večkrat zastavila na različnih sestankih in so mi od- govarjali, da ni možno- sti, in teh ni niti danes po skoraj 50 letih. Je pa res, da se ne ukvarjam več toliko z ustanova- mi, ki dajejo denar. Prija- vljam se na razpise MOC, pri čemer smo ovrednoteni podobno kot številni drugi ljubiteljski ustvarjalci, čeprav delamo povsem profesionalno in skušamo mlade pripeljati na pot profesionalizma. Boštjan An- tončič, ki je začel plesati pri nas in je letos tudi prejel priznanje celjske zvezde, je takšen primer vrhunskega plesalca, enako Tadej Brdnik, ki je plesal po vsem svetu. Nekdanja plesalka Maja Kalafatić je celo doktorirala iz plesne umetnosti. Špela Vodeb, ki je na primer pred leti plesala vlogo Alme M. Karlin in požela same hvale, pleše v Franciji. To so ljudje, ki so dobili krila in so glede izobrazbe dosegli veliko več kot jaz, kar je tudi neko zadoščenje. A kam naj se vrnejo? »Vnuk Lev, sin mlajše hčerke Gruše, še nima leto dni in predstavlja zame nov trening. Biti babica je lepa vloga, ki se je veselim vsak dan.« Gordana Stefanovič – Erjavec in mož Dušan Erjavec sta gonilni sili Plesnega foruma Celje. Z leve: Dušan, Gea, Gruša z Levom in Goga. Družina je ves čas povezana s plesom in z delovanjem Plesnega foruma Celje. Dušan je »stric iz ozadja«, kot pravi Goga, saj bi brez njega težko uresničila vse svoje načrte. Obe hčerki pa sta plesali že z mamo v njenem trebuhu. (Foto: osebni arhiv) Vsi, ki so doštudi- rali, bi radi plesali, a za to ni denarja. Za plesni prvenec mogoče dobijo denar ministr- stva za kulturo, kar ne zadošča, iskanje spon- zorjev pa jemlje ogromno energi- je in časa. Sama sem to počela pr- vih deset let, zato vem, kako je. V minulih dese- tletjih ste menjali veliko prostorov za vadbo. PFC že vrsto let deluje v stavbi, ki je bila nekoč predvi- dena za rušenje. Verje- tno je tudi to odraz od- nosa do plesa … T olikokrat smo se selili, da so starši otrok sproti preverjali, kje smo kdaj. Kljub temu se nismo iz- gubili. Pred leti nam je tedanji župan Jože Zim- šek namenil stavbo nek- danjega Barfl yja, nad katero je ves čas visela napoved o rušenju, a v tej hiši smo že od sezone 1999/2000. Ker plesa ni mogoče učiti v mrazu in na betonu, se je Dušan lotil nujne prenove, saj zna sam veliko narediti. Postopoma se je stavba spreminjala v pravljično hiško. »Kot pri Janku in Metki,« je rekla Josipa Lisac, ko je nastopila v PFC. Kon- certe znanih glasbenikov sva pripravljala že prej v Narodnem domu, ob čemer sem dodajala ple- sne koreografi je na skladbe nastopajočih, da bi sodobni ples približala gledalcem. To so bili res posebni dogodki. Ko smo se selili v majh- no dvorano pri Metropolu, so bili ti večeri bolj intimni. Ko smo dobili sedanje prostore, pa se mi je zdelo, da imamo palačo. Hiša je bila res v slabem stanju in Dušan mi nekaj mesecev sploh ni pustil blizu. Ko so srednješolski plesalci prišli v prenovljeno dvorano, so pokleknili in začeli poljubljati tla od navdušenja. Pravi, da je bila dvorana krščena s poljubom, in tisti, ki pridejo, pravijo, da se v njej čuti ljubezen. Gostili smo vrsto odličnih glasbenikov, ki so oboževali ta prostor, od Josipe Lisac, žal pokojnega Massi- ma Savića, Arsena Dedića, Radeta Šerbedžije … Vabila sva goste, s katerimi smo se lahko družili in nam je bilo lepo, saj v dvorani za sto ljudi pač ni mogoče računati na zaslužek. Zanimivo, da so bile največje zvezde vedno najbolj skromni ljudje, in to naju je z Dušanom navduševalo.« Upokojili se torej še ne boste? Kaj je že to? (Smeh) Delala bom, dokler bom zdrava in mi bo telo še služilo. Zadnje čase me navdušuje sodelovanje v projektu Nane Šumrada Slavnič, ki dvakrat letno pripravi performanse samo za ženske. Hči Gea, ki zadnja leta sodeluje v njih, naju je povezala in ona me je »zbudila« kot plesalko. V predstavi Trnuljčica sva z Geo prvič plesali skupaj. Vsi so bili ganjeni in navdušeni. Je sodobni ples še vedno predvsem ženska domena? Da. Tudi zato na tem področju fantje lažje napredujejo, ker jih je malo in so bolj zaželeni, ženske pa se morajo zelo truditi, da jih sprejmejo na avdiciji. Ste tudi zato kdaj pomislili, da bi vam bilo v življenju lažje, če bi bili moški? Mislim, da ne, nikoli nisem bila od nikogar od- visna, postaviti sem se znala zase in kot ženska nisem imela težav. Bodi to, kar si, je moje načelo. Če sem šla kdaj zunaj svoje poti, se nisem počuti- la dobro. Treba je znati slediti sebi in si biti zvest. Foto: Andraž Purg INTERVJU »Mož Dušan je ›stric iz ozadja‹. Sama ne bi zmogla vsega. V minulih letih sva skupaj od- raščala, se dopolnjevala. Pomembno je, da znaš ceniti partnerstvo in da izpostavljaš pozitivne stvari.« »Nikoli nisem nikomur rekla, da ni sposoben. Tudi najmanj sposoben za ples se lahko nauči drugih vrednot: discipline, vztrajnosti, komunikacije…« je bilo enako, za ples ni bilo ni- koli denarja. Ko sem se morala dokazati še kot koreografi nja in pedagoginja, sem se spra- ševala, kam lahko gredo plesalci, ko končajo uče- nje pri meni in čutijo ples kot svoje izrazno sredstvo. Lahko gredo študirat v tu- jino in veliko jih je res šlo, a kam naj se vrnejo? To vprašanje sem večkrat zastavila na različnih sestankih in so mi od- govarjali, da ni možno- sti, in teh ni niti danes po skoraj 50 letih. Je pa res, da se ne ukvarjam več toliko z ustanova- mi, ki dajejo denar. Prija- vljam se na razpise MOC, pri čemer smo ovrednoteni podobno kot številni drugi ljubiteljski ustvarjalci, čeprav delamo povsem profesionalno in skušamo mlade pripeljati na pot profesionalizma. Boštjan An- tončič, ki je začel plesati pri nas in je letos tudi prejel priznanje celjske zvezde, je takšen primer vrhunskega plesalca, enako Tadej Brdnik, ki je plesal po vsem svetu. Nekdanja plesalka Maja Kalafatić je celo doktorirala iz plesne umetnosti. Špela Vodeb, ki je na primer pred leti plesala vlogo Alme M. Karlin in požela same hvale, pleše v Franciji. To so ljudje, ki so dobili krila in so glede izobrazbe dosegli veliko več kot jaz, kar je tudi neko zadoščenje. A kam naj se vrnejo? »Vnuk Lev, sin mlajše hčerke Gruše, še nima leto dni in predstavlja zame nov trening. Biti babica je lepa vloga, ki se je veselim vsak dan.« Vsi, ki so doštudi- rali, bi radi plesali, a za to ni denarja. Za plesni prvenec mogoče dobijo denar ministr- stva za kulturo, kar ne zadošča, iskanje spon- zorjev pa jemlje ogromno energi- je in časa. Sama sem to počela pr- vih deset let, zato vem, kako je. V minulih dese- tletjih ste menjali veliko prostorov za vadbo. PFC že vrsto let deluje v stavbi, ki je bila nekoč predvi- dena za rušenje. Verje- tno je tudi to odraz od- nosa do plesa … T olikokrat smo se selili, da so starši otrok sproti preverjali, kje smo kdaj. Kljub temu se nismo iz- gubili. Pred leti nam je tedanji župan Jože Zim- šek namenil stavbo nek- danjega Barfl yja, nad katero je ves čas visela napoved o rušenju, a v tej hiši smo že od sezone 1999/2000. Ker plesa ni mogoče učiti v mrazu in na betonu, se je Dušan lotil nujne prenove, saj zna sam veliko narediti. Postopoma se je stavba spreminjala v pravljično hiško. »Kot pri Janku in Metki,« je rekla Josipa Lisac, ko je nastopila v PFC. Kon- Goga z najmlajšimi plesalci v Plesnem forumu Celje. Skoraj pol stoletja že navdušuje mlade za sodobni ples, ki prinaša veliko pozitivnega za njihov razvoj. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 10, 9. marec 2023 INTERVJU On mi je dal zagon, bil je neverjetno ambici- ozen, prodoren in tudi naporen, zahteval je, da damo vse od sebe. T o je bila zame nekakšna adre- nalinska injekcija, zavedati se je bilo treba vsa- kega giba in se ne zadovoljiti s polovičarstvom. Takrat smo pripravili nekaj krasnih predstav. Študirala sem ekonomijo, saj je bila prva stopnja študija v Celju in sem lahko tako zraven trenira- la ples. S plesnim gledališčem smo sodelovali v predstavah celjskega gledališkega ansambla, ki so jih pripravljali vrhunski režiserji, kot so Ristić, Jovanović … T e predstave so me očarale in vedela sem, da želim ostati v tem svetu. Drugo stopnjo študija sem nato opravila v Mariboru, usklajevala sem ga s plesom in je šlo. To je bil čas, ko se je Ksenija Hribar vrnila s študija plesa v Londonu in je Damirja povabila v Ljubljano. Sama sem zato prevzela vodenje plesnega gledališča. Začela sem učiti, saj nisem imela denarja za najem plesalcev. Res sem bila pogumna, da sem objavila vabilo mladim, naj se vpišejo. Prva predstava, ki smo jo pripravili, je bila Muca Copatarica. Bori Zupančič je izdelal sceno, skupina Kladivo, konj in voda je v živo izvajala glasbo. Premiera v Golovcu je navdušila in mi dala pogum. Z Damirjem smo nato leta 1983 pripravili pred- stavo Kam gre nebo spat in zanjo sem kot najbolj- ša plesalka dobila nagrado zlata ptica, ki je bila takrat najvišja plesna nagrada pri nas. To me je opogumilo, da sem zaprosila za status umetnice. Imela sem že diplomo iz ekonomije in sem si rekla, da bom še vedno lahko delala kaj v zvezi s tem, če mi v plesu ne bo šlo. Eno leto sem celo učila predmet osnove tehnike in proizvodnje na gimnaziji, ko je bila tam še družboslovna šola. Di- jaki so vedeli za mojo plesno dejavnost in so me občasno pri urah malo preusmerili na to temo … Ko se danes srečamo, se še vedno nasmejimo na ta račun. Z mladimi rada delam, izkušnja je bila zanimiva, a predmet ni bil navdihujoč. Ko ste začenjali, ste verjetno imeli predsta- vo o tem, kako bo Celje nekoč plesno sredi- šče … Ste danes malo razočarani? Malo več sem res pričakovala. Celje je prvo v Sloveniji imelo plesno gledališče in že takrat je bila ideja, da bi ga bolj podprla občina, a so rekli, da to ni možno. Ko sem ga sama prevzela, »Mož Dušan je ›stric iz ozadja‹. Sama ne bi zmogla vsega. V minulih letih sva skupaj od- raščala, se dopolnjevala. Pomembno je, da znaš ceniti partnerstvo in da izpostavljaš pozitivne stvari.« »Nikoli nisem nikomur rekla, da ni sposoben. Tudi najmanj sposoben za ples se lahko nauči drugih vrednot: discipline, vztrajnosti, komunikacije…« je bilo enako, za ples ni bilo ni- koli denarja. Ko sem se morala dokazati še kot koreografi nja in pedagoginja, sem se spra- ševala, kam lahko gredo plesalci, ko končajo uče- nje pri meni in čutijo ples kot svoje izrazno sredstvo. Lahko gredo študirat v tu- jino in veliko jih je res šlo, a kam naj se vrnejo? To vprašanje sem večkrat zastavila na različnih sestankih in so mi od- govarjali, da ni možno- sti, in teh ni niti danes po skoraj 50 letih. Je pa res, da se ne ukvarjam več toliko z ustanova- mi, ki dajejo denar. Prija- vljam se na razpise MOC, pri čemer smo ovrednoteni podobno kot številni drugi ljubiteljski ustvarjalci, čeprav delamo povsem profesionalno in skušamo mlade pripeljati na pot profesionalizma. Boštjan An- tončič, ki je začel plesati pri nas in je letos tudi prejel priznanje celjske zvezde, je takšen primer vrhunskega plesalca, enako Tadej Brdnik, ki je plesal po vsem svetu. Nekdanja plesalka Maja Kalafatić je celo doktorirala iz plesne umetnosti. Špela Vodeb, ki je na primer pred leti plesala vlogo Alme M. Karlin in požela same hvale, pleše v Franciji. To so ljudje, ki so dobili krila in so glede izobrazbe dosegli veliko več kot jaz, kar je tudi neko zadoščenje. A kam naj se vrnejo? »Vnuk Lev, sin mlajše hčerke Gruše, še nima leto dni in predstavlja zame nov trening. Biti babica je lepa vloga, ki se je veselim vsak dan.« Gordana Stefanovič – Erjavec in mož Dušan Erjavec sta gonilni sili Plesnega foruma Celje. Z leve: Dušan, Gea, Gruša z Levom in Goga. Družina je ves čas povezana s plesom in z delovanjem Plesnega foruma Celje. Dušan je »stric iz ozadja«, kot pravi Goga, saj bi brez njega težko uresničila vse svoje načrte. Obe hčerki pa sta plesali že z mamo v njenem trebuhu. (Foto: osebni arhiv) Vsi, ki so doštudi- rali, bi radi plesali, a za to ni denarja. Za plesni prvenec mogoče dobijo denar ministr- stva za kulturo, kar ne zadošča, iskanje spon- zorjev pa jemlje ogromno energi- je in časa. Sama sem to počela pr- vih deset let, zato vem, kako je. V minulih dese- tletjih ste menjali veliko prostorov za vadbo. PFC že vrsto let deluje v stavbi, ki je bila nekoč predvi- dena za rušenje. Verje- tno je tudi to odraz od- nosa do plesa … T olikokrat smo se selili, da so starši otrok sproti preverjali, kje smo kdaj. Kljub temu se nismo iz- gubili. Pred leti nam je tedanji župan Jože Zim- šek namenil stavbo nek- danjega Barfl yja, nad katero je ves čas visela napoved o rušenju, a v tej hiši smo že od sezone 1999/2000. Ker plesa ni mogoče učiti v mrazu in na betonu, se je Dušan lotil nujne prenove, saj zna sam veliko narediti. Postopoma se je stavba spreminjala v pravljično hiško. »Kot pri Janku in Metki,« je rekla Josipa Lisac, ko je nastopila v PFC. Kon- certe znanih glasbenikov sva pripravljala že prej v Narodnem domu, ob čemer sem dodajala ple- sne koreografi je na skladbe nastopajočih, da bi sodobni ples približala gledalcem. To so bili res posebni dogodki. Ko smo se selili v majh- no dvorano pri Metropolu, so bili ti večeri bolj intimni. Ko smo dobili sedanje prostore, pa se mi je zdelo, da imamo palačo. Hiša je bila res v slabem stanju in Dušan mi nekaj mesecev sploh ni pustil blizu. Ko so srednješolski plesalci prišli v prenovljeno dvorano, so pokleknili in začeli poljubljati tla od navdušenja. Pravi, da je bila dvorana krščena s poljubom, in tisti, ki pridejo, pravijo, da se v njej čuti ljubezen. Gostili smo vrsto odličnih glasbenikov, ki so oboževali ta prostor, od Josipe Lisac, žal pokojnega Massi- ma Savića, Arsena Dedića, Radeta Šerbedžije … Vabila sva goste, s katerimi smo se lahko družili in nam je bilo lepo, saj v dvorani za sto ljudi pač ni mogoče računati na zaslužek. Zanimivo, da so bile največje zvezde vedno najbolj skromni ljudje, in to naju je z Dušanom navduševalo.« Upokojili se torej še ne boste? Kaj je že to? (Smeh) Delala bom, dokler bom zdrava in mi bo telo še služilo. Zadnje čase me navdušuje sodelovanje v projektu Nane Šumrada Slavnič, ki dvakrat letno pripravi performanse samo za ženske. Hči Gea, ki zadnja leta sodeluje v njih, naju je povezala in ona me je »zbudila« kot plesalko. V predstavi Trnuljčica sva z Geo prvič plesali skupaj. Vsi so bili ganjeni in navdušeni. Je sodobni ples še vedno predvsem ženska domena? Da. Tudi zato na tem področju fantje lažje napredujejo, ker jih je malo in so bolj zaželeni, ženske pa se morajo zelo truditi, da jih sprejmejo na avdiciji. Ste tudi zato kdaj pomislili, da bi vam bilo v življenju lažje, če bi bili moški? Mislim, da ne, nikoli nisem bila od nikogar od- visna, postaviti sem se znala zase in kot ženska nisem imela težav. Bodi to, kar si, je moje načelo. Če sem šla kdaj zunaj svoje poti, se nisem počuti- la dobro. Treba je znati slediti sebi in si biti zvest. Foto: Andraž Purg INTERVJU »Mož Dušan je ›stric iz ozadja‹. Sama ne bi zmogla vsega. V minulih letih sva skupaj od- raščala, se dopolnjevala. Pomembno je, da znaš ceniti partnerstvo in da izpostavljaš pozitivne stvari.« »Nikoli nisem nikomur rekla, da ni sposoben. Tudi najmanj sposoben za ples se lahko nauči drugih vrednot: discipline, vztrajnosti, komunikacije…« je bilo enako, za ples ni bilo ni- koli denarja. Ko sem se morala dokazati še kot koreografi nja in pedagoginja, sem se spra- ševala, kam lahko gredo plesalci, ko končajo uče- nje pri meni in čutijo ples kot svoje izrazno sredstvo. Lahko gredo študirat v tu- jino in veliko jih je res šlo, a kam naj se vrnejo? To vprašanje sem večkrat zastavila na različnih sestankih in so mi od- govarjali, da ni možno- sti, in teh ni niti danes po skoraj 50 letih. Je pa res, da se ne ukvarjam več toliko z ustanova- mi, ki dajejo denar. Prija- vljam se na razpise MOC, pri čemer smo ovrednoteni podobno kot številni drugi ljubiteljski ustvarjalci, čeprav delamo povsem profesionalno in skušamo mlade pripeljati na pot profesionalizma. Boštjan An- tončič, ki je začel plesati pri nas in je letos tudi prejel priznanje celjske zvezde, je takšen primer vrhunskega plesalca, enako Tadej Brdnik, ki je plesal po vsem svetu. Nekdanja plesalka Maja Kalafatić je celo doktorirala iz plesne umetnosti. Špela Vodeb, ki je na primer pred leti plesala vlogo Alme M. Karlin in požela same hvale, pleše v Franciji. To so ljudje, ki so dobili krila in so glede izobrazbe dosegli veliko več kot jaz, kar je tudi neko zadoščenje. A kam naj se vrnejo? »Vnuk Lev, sin mlajše hčerke Gruše, še nima leto dni in predstavlja zame nov trening. Biti babica je lepa vloga, ki se je veselim vsak dan.« Vsi, ki so doštudi- rali, bi radi plesali, a za to ni denarja. Za plesni prvenec mogoče dobijo denar ministr- stva za kulturo, kar ne zadošča, iskanje spon- zorjev pa jemlje ogromno energi- je in časa. Sama sem to počela pr- vih deset let, zato vem, kako je. V minulih dese- tletjih ste menjali veliko prostorov za vadbo. PFC že vrsto let deluje v stavbi, ki je bila nekoč predvi- dena za rušenje. Verje- tno je tudi to odraz od- nosa do plesa … T olikokrat smo se selili, da so starši otrok sproti preverjali, kje smo kdaj. Kljub temu se nismo iz- gubili. Pred leti nam je tedanji župan Jože Zim- šek namenil stavbo nek- danjega Barfl yja, nad katero je ves čas visela napoved o rušenju, a v tej hiši smo že od sezone 1999/2000. Ker plesa ni mogoče učiti v mrazu in na betonu, se je Dušan lotil nujne prenove, saj zna sam veliko narediti. Postopoma se je stavba spreminjala v pravljično hiško. »Kot pri Janku in Metki,« je rekla Josipa Lisac, ko je nastopila v PFC. Kon- Goga z najmlajšimi plesalci v Plesnem forumu Celje. Skoraj pol stoletja že navdušuje mlade za sodobni ples, ki prinaša veliko pozitivnega za njihov razvoj. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 10, 9. marec 2023 NAVDIHUJOČA ZGODBA O LJUBEZNI DO DOMOVINE Častni občan Radeč Martin Kraniz je 1. marca do- polnil sto let. Ob tem častitljivem jubileju so ga Ra- dečani z županom Tomažem Režunom na čelu obi- skali v Nemčiji, kjer živi že 83 let, ter mu pripravili nepozabno presenečenje. »Težko je opisati prelepe trenutke, s katerimi smo se vsi, ki smo se podali na pot v Geislingen v Nemčijo, soočili, saj je bilo pre- prosto odlično. Vesel sem, da smo družini Kraniz polepšali praznovanje, kot si ga Martin zasluži,« je dejal župan Tomaž Režun. BOJANA AVGUŠTINČIČ Častni občan Radeč ob častitljivem jubileju doživel nepozabno presenečenje Dobrotnik iz Geislingena bi za Radeče storil vse Ob županu so se na pot v Nemčijo z avtobusom od- pravili še radeški podžupan Janez Prešiček, mag. Ma- tjaž Šušteršič, ekipa gasilcev PGD Vrhovo ter ansambel iz Svibnega. »V Geislingenu so pred Martinovo hišo gasilci pripravili špalir, glasbeniki so zaigrali slovenske pesmi, zbrali so se tudi vsi sosedje in nam zaploskali. Bilo je res nepozabno. Nato smo gospo- da Martina in vso njegovo družino z avtobusom odpe- ljali v gostilno, kjer smo imeli manjše slavje. Prišel je tudi župan omenjenega mesta Frank Dehmer, s katerim sva navezala stik, in morda bo to srečanje v prihodnje preraslo tudi v kakšno sodelovanje z Občino Radeče,« je ob vrni- tvi iz Nemčije povedal župan Tomaž Režun. Priznal je, da so častnega občana Radeč z obiskom in s presenečenjem, ki so mu ga pripravili, ganili do solz. Svoj rodni kraj nosi v srcu To ni bil prvi obisk Rade- čanov pri Martinu Kranizu. Župan ga je z ekipo obiskal že lansko jesen in mu izro- čil priznanje – naziv častni občan, ki ga je Martin za dolgoletno podporo družbe- nega življenja in gasilstva v Vrhovem prejel 8. septembra ob občinskem prazniku. Ker se podelitve v Radečah zara- di zdravstvenih težav ni mo- gel udeležiti, so mu ta naziv osebno izročili v Nemčiji. »V Radečah zelo spoštuje- mo in cenimo, kar je gospod Kraniz storil za domači kraj. Čeprav že več kot 80 let živi v tujini, ni pozabil na Rade- če. Ta njegova povezanost z rodnim krajem tudi po vseh teh letih je res nekaj dragoce- nega,« s hvaležnostjo pripo- veduje Tomaž Režun. Slednji je Martinu Kranizu leta 2018 izročil tudi županovo prizna- nje za prispevke ter pristne in iskrene vezi s PGD Vrhovo in krajem. Pomembno vplival na razvoj družabnega življenja Martin Kraniz se je rodil 1. marca 1923 na Goreljcah v občini Radeče kot Martin Kranjec. Na tujem si je nato priimek spremenil, a je vse do danes ostal Radečan po duši in srcu, čeprav že več kot osem desetletij ne živi več v Sloveniji. Vojna vihra je na- mreč njega in njegovo druži- no kot številne druge radeške družine prisilila v izgnanstvo v Nemčijo. V mestu Geislin- gen si je Martin ustvaril novo življenje. Poročil se je z Nem- ko Elfriede, v zakonu se jima je rodila hči Vera. Po delu v rudniku je Mar- tin večino svoje poklicne poti preživel v znanem podjetju WMF. Zdaj je že približno pol stoletja upokojen. »Slovenija ima v njegovem srcu idealizi- rano podobo. Za Radeče, še zlasti za svoje Vrhovo, bi sto- ril prav vse. In to dokazuje že desetletja. Na temeljih dolgo- letnega prijateljstva s Karlom Kržanom in z Dragom Klan- škom je Martin Kraniz tako pomembno vplival na razvoj družabnega življenja na ob- močju Radeč, še posebej na Vrhovem,« so o njem zapisali v obrazložitvi za naziv častni občan Radeč, ki ga je prejel lani. Simbol skromnega in poštenega človeka V Radečah poudarjajo, da ima Martin Kraniz izjemen po- sluh za prepoznavanje potreb domačega kraja, ki ga je do svoje visoke starosti tudi redno obiskoval. Zlasti Prostovoljno gasilsko društvo Vrhovo vsa ta leta brezpogojno finančno podpira. S pomočjo njegovih donacij so krajani Vrhovega uresničili tudi veliko željo po nakupu nove stavbe PGD Vr- hovo. Slednja predstavlja iz- jemno pridobitev za celotno občino, saj z razbremenitvijo prosvetnega doma na Vrho- vem prispeva k reševanju pe- reče problematike prostorske stiske lokalnih društev. Ravno v teh dneh pa so se gasilci in gasilke iz Vrhovega razveselili novice, da je izdano gradbeno dovoljenje za dograditev gasil- skega doma. A Martin Kraniz je za Radeče veliko več kot zgolj dobrotnik iz Geislingena, po čemer je v dolini Sopote najbolj znan. »Je simbol skromnega in po- štenega slovenskega človeka, ki kljub težkim življenjskim preizkušnjam ni nikoli poza- bil na svoje korenine. Člove- ka, ki je svojemu domačemu kraju kljub geografski oddalje- nosti vedno pripravljen stopiti nasproti, in sicer v dobrobit kraju, v katerem ne živi že 80 let, a je pripravljen vložiti vso svojo energijo in premoženje, za katero je celo življenje trdo garal,« je še navedeno v obra- zložitvi za naziv častni občan. Da je Martin Kraniz človek z veliko začetnico in da mora biti njegova zgodba o naveza- nosti na domači kraj, nesebič- nosti in ljubezni do domovine za vzor in v navdih vsem nam, poudarja tudi radeški župan Tomaž Režun. Foto: Janez Prešiček Ob stotem rojstnem dnevu so Martinu Kranizu v Nemčijo šli čestitat tudi gasilci PGD Vrhovo, ki so slavljencu pripravili špalir. Iskren objem radeškega župana Tomaža Režuna in Martina Kraniza ob ponovnem snidenju. Čeprav Martin že 83 let živi v nemškem mestu Ge- islingen, kamor je bil leta 1941 izseljen, nikoli ni pozabil svojih korenin. Ves ta čas je ostal tesno povezan z Radečami in domačim Vrhovim. Radečani so častnega občana ob njegovem jubileju presenetili tudi s torto. Praznovanje v Nemčiji je spremljala slovenska pesem. Slavljenec Martin Kraniz z župa- nom Radeč Tomažem Režunom (na levi) in županom Geislingena Frankom Dehmerjem Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 10, 9. marec 2023 MEDALJA ZA HRABROST Policista rešila življenje moškemu »Pomoč ljudem je naše delo. Naše poslanstvo.« Med prejemniki priznanj in medalj za hrabrost in požrtvovalnost, ki jih je letos podelila Generalna policijska uprava, sta tudi policista s Celjskega. Gre za pomočnika načelnika Policijske postaje Velenje Gregorja Jeršiča in policista kriminalista Andreja Pečnika. Lani 12. oktobra sta pomagala pogrešanemu moškemu, ki je poskušal storiti samomor. Ker sta ga pravočasno našla, je preživel. Takrat nista pomagala prvič in tudi ne zadnjič. Na to gledata kot na svo- je delo, poslanstvo. »Najboljši občutek je, če veš, da komu pomagaš. To je naše delo,« pravita. SIMONA ŠOLINIČ Primer se je zgodil jeseni lani, ko je ženska obvestila ve- lenjsko policijsko postajo, da pogreša svojega sina. V tistem trenutku sta se tako Pečnik kot Jeršič morala hitro odzvati. Da naj bi šlo za poskus samomo- ra, v tistem trenutku nista ve- dela. Prva informacija je bila, da je moški pogrešan in da ni znano, kje je. Obstajala je mo- žnost, da je nekje na območju okoli Velenjskega jezera. Jesenski dan se je prevešal v večer. Vreme ni bilo ravno pri- jetno, zato sta hitro preučila vse možnosti, ki sta jih imela na voljo. »Razmišljala sva o vodnikih službenih psov, o dronih,« pravi Jeršič, ki se je le nekaj dni pred tem pogovarjal z znancem, ki je gorski reševa- lec. Zato sta uporabila njegov nasvet v primeru pogrešanih oseb. »Pogrešanega sem po- skušal poklicati in k sreči se mi je oglasil na telefon, toda ni vedel, kje točno je. Prosil sem ga, naj pokliče na 112, da bi se v sistemu nato izpisala njegova lokacija, a ko je to storil, je bila le-ta napačna,« pravi Pečnik. Policist kriminalist Andrej Pečnik s Policijske postaje Velenje Pomočnik načelnika za področje kri- minalitete Gregor Jeršič s Policijske postaje Velenje. Zavedal se je, da morata s kolegom Jeršičem pohiteti. Moški je pred tem posku- šal storiti samomor, bil je že okrvavljen in podhlajen. Z ustreznim pogovorom, za ka- terega so policisti v tovrstnih primerih izučeni, je Pečnik moškega uspel prepričati, da je vklopil Googlovo aplikaci- jo z zemljevidom, kjer mu je izpisalo lokacijo, da je naredil sliko mobilnega zaslona in jo poslal Pečniku. »Tako smo dobili točen izpis, kje se mo- ški nahaja, in ga odšli rešit,« dodaja Pečnik. A če se ne nekomu zdi, da je to šlo zlahka, se je treba za- vedati, da so okoliščine v pri- merih pogrešanih oseb zelo stresne in zahtevne. Če je na drugi strani telefona oseba, ki razmišlja o samomoru, je takšno osebo treba prepriča- ti, da je življenje samo eno in da pomoč ter upanje v vseh življenjskih situacijah ob- stajata. Moški je preživel zaradi Pečnikove in Jerši- čeve vztrajnosti, hitrosti in razsodnosti. Če bi policija na kraj prišla le nekaj minut kasneje, bi mo- ški izkrvavel. Oba pravita, da primerov pogrešanih oseb ni malo. »Niti en primer ni enak drugemu. Takrat so naju vodili tudi šesti čut, izkušnje, vedela sva, da se morava odzvati hi- tro,« pravita. stran, če kdo potrebuje pomoč ali če se kaj zgodi, še posebej v mestnih središčih. Ampak takšni časi so,« pravi Jeršič. Se bo kdaj spremenilo na bolje, ju vprašamo. Vsak dan namreč vidita tisto pravo re- sničnost naših mest, vasi, ki je marsikomu očem skrita. »Ne vem, ali se bo kdaj spre- menilo na bolje. To, kako se ljudje odzivajo na situacije, je zelo nazorno,« doda Jeršič. Pečnik pa, da je ne glede na vse še vedno optimist. Strinjata se, da prihodnost sloni predvsem na mladih in na njihovem ra- zumevanju varnosti. »Mladi razumejo nekatere stvari, ven- dar se bojim, da starejši nanje prenašajo ta nor tempo življe- nja. Veliko staršev je v službi vse dneve, otroci so pogosto prepuščeni sami sebi. Potem se hitro zgodi, da skrenejo s poti,« razmišlja Jeršič. klic, da se v nekem stanovanju nekaj dogaja ali da je bil slišen strel, ti pa ne veš, kam točno greš, kam boš stopil, kaj boš vi- del, kdo te bo morda napadel. Ta neznana situacija. Ali kadar prideš na kraj in je žrtev otrok,« pojasni Pečnik. Ali ju kdaj ob tem preveva tudi strah? » Takrat za strah ni prostora. Ta pride kasneje. V času posredovanja zanj ni prostora,« dodaja. Zato je še toliko bolj po- membno, da znajo policisti takšne situacije predelati, premisliti. Gre za težke zgod- be, ki vplivajo tudi osebno na človeka. »Takšne stvari, skrbi poskusiš predelati. Odvisno je od tega, kakšen človek si, koli- ko izkušenj imaš, česa si se že naučil. Tudi trdo kožo dobiš z leti dela. Razumljivo je, da ni- komur ni vseeno, ko pride pr- vič na prizorišče samomora. Ni ravno prijetno, kajti vsi občutki ›pridejo kasneje za teboj‹. Lju- dje smo različni, nekateri dajo to iz sebe na različne načine, nekateri potlačijo,« pravi Jeršič. Pravita, da svojih družin s tovrstnimi hudimi in bo- lečimi zgodbami ne želita obremenjevati. »Pogosto se pogovorimo s sodelavci tukaj, v prostorih policije, a ko zapre- mo vrata službe za seboj, to poskusimo odložiti,« dodaja Pečnik. Ob tem poudarita, da ima vsaka služba svoje pluse in minuse, stresne trenutke in dobre plati. Najboljše pri njunem delu pa je nedvomno to, da komu lahko pomagata, še dodata. Hvala pomeni največ Zaupanje v policijo ni tako zelo visoko, a nizko prav tako ne. Če bi ljudje vedeli za vsa posredovanja policistov, za vsa njihova pogumna dejanja, v katerih tudi tvegajo svoja ži- vljenja, bi bilo zaupanje vanje morda še višje. Marsikomu so starši v otroštvu dejali, da če ne bo priden, ga bo ustavila policija. Mnogim je bil tudi tako vsajen strah ali negativen občutek glede policije. Mnogi še danes vidijo policiste le kot »inkasante«. »Vem, da je v policiji več po- dročij dela, ampak v prvi vrsti smo tukaj, da služimo javnosti in pomagamo ljudem. Na nas se obračajo tudi tisti, ki nas ne marajo, a drugih možnosti za rešitev svoje situacije ne vidijo. Zato smo tukaj. Pomagamo ne glede na to, kdo je kdo, kakšne barve je in kam spada,« dodaja Jeršič. Pomembno je, da ljudje znajo to tudi ceniti. »Mi pa mo- ramo narediti vse, kar lahko v trenutku, ko kdo potrebuje pomoč. Ko pridemo na teren, je situacija vroča, strasti so raz- grete. Pomembno je, da takrat situacijo rešimo, pomirimo. Ko ta zadeva kasneje, čez nekaj let, pride na sodišče, je situacija že drugačna. Za nas je pomemb- no, da takrat, ko nas ljudje potrebujejo, ravnamo prav in naredimo vse po najboljših mo- čeh,« dodaja Jeršič. Seveda brez vprašanja, ali so jima kdaj storilci kaznivih dejanj, kršitelji, grozili, ni šlo. Oba prikimata, a pravita, da takšne stvari poskušata presli- šati. Ljudje se zahvalijo polici- stom, kadar jim ti pomagajo. A kakršnekoli materialne zahva- le policisti ne smejo vzeti. »Kot praviva, beseda hvala je dovolj, že to šteje veli- ko. Pravza- prav naj- več.« Foto: Andraž Purg »Pomoč je naše delo!« V pogovoru delujeta izku- šeno, vidi se, da je za njima ogromno posredovanj, nude- nja pomoči, izkušenj, ki so ju izklesale. »To je naša služba,« povesta, ko ju vprašamo, ali se zavedata, da njuna služba ni takšna kot večina drugih. Vendarle rešujeta tudi življe- nja. »Ne pripisujeva si zaslug za to, da sva rešila življenje,« pravi Pečnik. »To je naša služba. Lepo je, če narediš komu kaj dobrega. Beseda hvala je čisto do- volj. Res pa je – to marsikdo opazi – da živimo v času, ko se nekateri ljudje obr- nejo Najbolj stresne neznane situacije Kaj je pri njunem delu naj- hujše, ju vprašamo. »To, da ko se kaj takšnega zgodi, ko pride Brez timskega dela v policiji ne gre. To se je po- kazalo tudi lani, ko sta rešila ži- vljenje. nekaj dni pred tem pogovarjal z znancem, ki je gorski reševa- lec. Zato sta uporabila njegov nasvet v primeru pogrešanih oseb. »Pogrešanega sem po- skušal poklicati in k sreči se mi je oglasil na telefon, toda ni vedel, kje točno je. Prosil sem ga, naj pokliče na 112, da bi se v sistemu nato izpisala njegova lokacija, a ko je to storil, je bila le-ta napačna,« pravi Pečnik. Pomočnik načelnika za področje kri- minalitete Gregor Jeršič s Policijske postaje Velenje. merih pogrešanih oseb zelo stresne in zahtevne. Če je na drugi strani telefona oseba, ki razmišlja o samomoru, je takšno osebo treba prepriča- ti, da je življenje samo eno in da pomoč ter upanje v vseh življenjskih situacijah ob- stajata. Moški je preživel zaradi Pečnikove in Jerši- čeve vztrajnosti, hitrosti in razsodnosti. Če bi policija na kraj prišla le v prostorih policije, a ko zapre- mo vrata službe za seboj, to poskusimo odložiti,« dodaja Pečnik. Ob tem poudarita, da ima vsaka služba svoje pluse in minuse, stresne trenutke in dobre plati. Najboljše pri njunem delu pa je nedvomno to, da komu lahko pomagata, še dodata. Hvala pomeni največ Zaupanje v policijo ni že to šteje veli- ko. Pravza- prav naj- več.« Foto: Andraž Purg se zavedata, da njuna služba ni takšna kot večina drugih. Vendarle rešujeta tudi življe- nja. »Ne pripisujeva si zaslug za to, da sva rešila življenje,« pravi Pečnik. »To je naša služba. Lepo je, če narediš komu kaj dobrega. Beseda hvala je čisto do- volj. Res pa je – to marsikdo opazi – da živimo v času, ko se nekateri ljudje obr- nejo Najbolj stresne neznane situacije Kaj je pri njunem delu naj- hujše, ju vprašamo. »To, da ko se kaj takšnega zgodi, ko pride Brez timskega dela v policiji ne gre. To se je po- kazalo tudi lani, ko sta rešila ži- vljenje. Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 10, 9. marec 2023 POMAGAJMO Pomoč Nejcu pri premagovanju posledic srčnega zastoja Humanitarno društvo Enostavno pomagam je Nejcu pri- skočilo na pomoč z zbiranjem sredstev za plačilo intenziv- nih fi zioterapij v Centru fi zioterapije v Ljubljani, saj so te za družino prevelik fi nančni zalogaj. S temi terapijami naj bi se Nejcu izboljšala spretnost pri gibanju, bil bi telesno zmogljivejši, bolj samostojen pri osnovnih dnevnih de- javnostih … Društvo zbira donacije v skladu Pomagajmo Nejcu. Uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, A1, Telemacha in T-2 lahko s poslanim sporočilom ENO- STAVNO5 na 1919 v sklad darujejo 5 evrov. Pomagati je mogoče tudi z nakazilom na račun društva: Humanitarno društvo Enostavno pomagam, Cankarjeva ulica 1, 3000 Celje, TRR: SI56 6100 0000 7496 313 (odprt pri Delavski hranilnici), SKLIC: SI00 2250-2023, NAMEN: Donacija za Nejca, KODA NAMENA: CHAR. Rad bi spet objel svojo hčerko Nejc Frece je bil zdrav in v dobri kondiciji. Nenaden srčni zastoj je bil velik šok za vse. Zdravstveno osebje ga je rešilo, da ni umrl, a daljša prekinitev oskrbe mož- ganov s kisikom je pustila hude posledice. Nejc je bil pred nenadnim srčnim zastojem povsem zdrav. Kot radiološki inženir je bil od leta 2013 zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. Rad je potoval, hodil na izlete, obiskoval oko- liške hribe ter skrbel za svojo kondicijo v fi tnesu in na plava- nju. Teden pred tragičnim do- godkom je opravil preventivni zdravniški pregled za službo in prejel zdravniško potrdilo, da je zdrav. Vsi rezultati pregledov so bili odlični. Nenadni srčni za- stoj je bil tako povsem nepriča- kovan. Nejc je imel srečo v ne- sreči, da se je dogodek zgodil v službenem času in so mu lahko sodelavci ter drugo zdravstveno osebje takoj pomagali. Če bi se to zgodilo doma ali na cesti in mu ne bi nihče pomagal ali bi pomoč prišla prepozno, bil lah- ko tudi umrl. Med upanjem in strahovi Ko je bil v bolnišnici, je bilo njegovo življenje še vedno ogroženo, ob čemer je bila ena glavnih skrbi vseh okrog njega, kako bo pomanjkanje kisika vplivalo na njegove mo- žgane in kakšne poškodbe so se pojavile zaradi zaustavitve srca. Nejc je bil po zastojih srca kar nekaj časa v komi. Pri tem so zdravniki menili, da ima samo deset odstotkov možnosti, da se bo zbudil in preživel. Na vse to so njego- vo družino v Ljubljani pripra- vljali počasi, dan za dnem. Opozarjali so na možnost, da se ne bo prebudil, a če se bo, je možno, da bo izgubil velik del spomina, da bo morda na Nazadnje se je izkazalo, da je pri Nejcu prišlo do poškod- be tistega dela možganov, ki nadzoruje gibanje, vedenje, delovni spomin, čustvova- nje, motivacijo … Zaradi te poškodbe ima Nejc težave z gibanjem, nadzorovanjem mišic in govorom. Dolgotrajna rehabilitacija Nejc je po končani reha- bilitaciji v URI Soča zdaj v domači oskrbi. Kot pravi predsednik Humanitarnega društva Enostavno poma- gam Milan Ninić, ki ga obi- skuje, Nejc lepo napreduje in že samostojno hodi, a velike težave ima še vedno z rokami, ki so ostale v mišič- nem krču. Med tednom obi- skuje specialne fi zioterapije in intenzivno rehabilitacijo v Ljubljani. Če kdaj ne gre v prestolnico, fi zioterapijo opravijo kar doma, saj ga obiskujeta fi zioterapevtka in delovna terapevtka. Pri vsakodnevnih opravilih in prevozih na terapije mu po- magata osebna asistenta. Po napornih terapijah v po- poldanskih urah rad počiva ali preživlja čas z družino in se igra s hčerko. Skupaj se odpravijo na sprehod k bli- žnjemu jezeru. Ker bosta rehabilitacija in okrevanje dolgotrajna, po- trebuje veliko motivacije in pomoči v obliki intenzivne te- rapije. Želi si, da bi po konča- ni rehabilitaciji lahko samo- stojno skrbel zase in hodil, se spet odpravil na bližnji hrib ter vozil avto, predvsem pa objel svojo enoletno hčerko. Foto: arhiv društva miselni stopnji najstnika ali otroka, da ne bo znal govoriti, da se bo morda moral čisto vse učiti od začetka in da ne bo poznal ljudi okoli sebe … 33-letni Nejc Frece iz okolice Celja je lani spomladi nenadoma doživel srčni zastoj. Bil je klinično mrtev, a so ga z oživljanjem zdravstve- ni delavci uspeli ohraniti pri življenju. A tudi v naslednjih dveh mesecih je njegovo življenje večkrat viselo na nitki. Številna oživljanja so pustila posledice, ki mu jih lahko ublažijo po- sebne fi zioterapije in intenzivna rehabilitacija v Ljubljani. Humanitarno društvo Enostavno pomagam iz Celja zadnji mesec zbira po- moč za te dodatne terapije, da bi Nejcu pomagali izboljšati kakovost življenja in da bi lahko po koncu terapij samostojno držal in objel svojo enoletno hčerko. TATJANA CVIRN Veliko zahtevnih terapij je Nejc že opravil, za nove pa potrebuje finančno pomoč. Sredstva zbira Humanitarno društvo Enostavno pomagam, ki je do sredine febru- arja zbralo malo več kot osem tisoč evrov. Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 10, 9. marec 2023 IZBRAL JE SVOBODO Rory Hughes oziroma Wookie the Huge sledi svojemu srcu Glasba ga je rešila Rdeči kralj, kot v keltščini pomeni ime Rory, je mladenič slo- vensko-irskega rodu, ki se je rodil v Torontu. Kralj resda ni, nekaj rdečega pridiha pa lahko opazimo v njegovi bradi … Pri njegovih petih letih se je družina Hughes preselila v Slovenijo, in sicer v Šmarje pri Jelšah, kjer Rory živi tudi danes. Doma ima svoj glasbeni studio, kjer lahko ustvarja po mili volji in kjer njegova glasba nikogar ne moti. Ravno obratno, s svojimi skladbami postaja vedno bolj prepoznaven v širšem slovenskem prostoru. TATJANA CVIRN Svoj prvi album je Wookie the Huge, kot se predstavlja na glasbeni sceni, poimenoval »8 Years of Bedroom Lullabies« (Osem let spalničnih uspa- vank). Prvo skladbo z albuma in vide- ospot Irrelephant je predstavil že leta 2019, januarja smo lahko prisluhnili še eni z naslovom Spinning in si ogleda- li spot, ki je precej pozornosti zbudil tudi po zaslugi voditeljice Zvezdane Mlakar, saj nastopa v njem. Dogaja- nje je bilo posneto v Logarski dolini. Te dni je predstavil še eno skladbo, in sicer Blue (Hopeless romantic). V prihodnjih mesecih Rory napovedu- je promocijo še drugih šestih skladb z albuma, v katerega je vložil veliko truda. »V ta projekt sem vložil deset let svojega časa,« pravi glasbenik, čigar ustvarjalna pot ni bila povsem običajna. Sicer pa tudi njegova glasba ni takšna, kot smo je vajeni slišati pri slovenskih izvajalcih. Videospot Irrelephant v režiji Marka Pirca je pred leti osvojili tri nagrade na mednarodnem festiva- lu kratkega filma v Los Angelesu. dobil od 50 in tudi do 500 evrov. »Igral sem glasbo, ki mi je všeč, kar je sicer usmeritev pri mojem delu. Ustvarjam tisto, kar mi je všeč, in se ne oziram na poslušalce, a je seveda fino, če je tudi njim všeč moja glas- ba. Večina izvajalcev komercialne glasbe želi predvsem zadovoljiti že- lje množic. Pravi ustvarjalci so tisti, ki s srcem ustvarjajo svojo glasbo.« Tako sta to na primer počela Slak in Avsenik, meni Rory, ki sicer ni ljubitelj tovrstne glasbe, a je bil osu- pel, ko je videl, s kakšnim žarom sta igrala. Pomoč šamanke Veliko skladb je nastalo, ko je eno leto živel v skupnosti pri šamanki, ki mu je pomagala pri premagovanju težav. »To je bila zame neverjetna življenjska izkušnja in prelomnica. Ugotovil sem, da nas ta svet usmerja v racionalno preračunljive odločitve, kjer ni prostora za srce in občutke. Ko sem začel delovati drugače, se mi je življenje obrnilo na bolje.« Z glasbo želi posredovati neka spo- ročila, s katerimi se poslušalec lahko poistoveti. Vsaka skladba govori o nekih psiholoških značilnostih ljudi. Prva prikazuje človeka, ki je zasvojen s potrošnjo, ima preveč vsega in si brez občutka odgovornosti zatiska oči pred težavami v svetu. V drugi skladbi go- vori o izobčencu iz družbe, ki se je vrnil v čas svojega otroštva, da bi rešil travme, ki so ga zaznamovale, in da bi se lahko vključil v družbo. Na albumu so še skladbe, ki govorijo o mazohi- stu, hedonistu, brezupnem romanti- ku, dvomljivcu, manipulatorju … »Za glavni lik vedno vzamem nekoga neo- bičajnega. Ne želim popolnih in lepih ljudi.« Opaža, da se ljudje prepoznajo v njegovi glasbi in mu pišejo, da imajo sami podobne težave. Zanimivo, da gre večinoma za moške poslušalce. Angleščina kot jezik sporočil Vse Roryjeve pesmi so napisane v angleščini. Tisti, ki jo dobro razume- jo, to cenijo. »V slovenščini nimam tako dobrega besednega zaklada, saj sem do petega leta govoril le angleško in sem imel po prihodu v Slovenijo težave z jezikom,« pravi ustvarjalec, ki je vedno tudi razmišljal v jeziku svojega očeta in ki mu je tudi angle- ški humor bližji, medtem ko pri nas z njim ni vselej najbolje razumljen. Na njegovo glasbeno ustvarjanje so vplivali različni ustvarjalci, verjetno je prve kali pognalo že poslušanje glasbe skupine Beach Boys in Elvisa Presle- yja, za kar ga je navdušil oče, nato je nekaj časa strastno poslušal zasedbi Queen in The Beatles in se kasneje napajal ob zvokih Led Zeppelinov in Metallice, Arctic Monkeys …, zadnje čase pa pravi, da mu je všeč alternativ- na angleška subkulturna glasba, kar se odraža tudi v njegovi glasbi. Preden se loti dela, meditira, s či- mer poskusi »ugasniti glavo«, nato se rojevajo ideje. Zadnje čase je pri ustvarjanju drugega albuma veliko sodeloval z odličnim kitaristom T eom Collorijem, ki je napisal tudi nekaj skladb. Proces je zdaj šel hitreje kot prvič, pravi Rory, ki priznava, da bo tokrat manj perfekcionističen. »Vsak bi se moral zavedati, da v življenju ni nič popolnega in da so napake tudi v redu.« Pri pripravi materiala za drugi album sodeluje z izvrstnimi glasbeni- ki s Štajerske. To so kitarist Jaka Jer- šič, klaviaturist Gašper Korelc, basist Nejc Tepeš in bobnar Timo Kosi. Uživati v vsakem dnevu Nazadnje so njegovo odločitev za glasbo sprejeli tudi doma, kar je bil za Roryja posebej velik izziv. Zaveda se, da želijo starši otroku običajno dobro- namerno pomagati z nasveti, česa naj se ne loti, da mu bo v življenju laž- je in da bo to zanj finančno varneje. »Veliko ljudi je zato depresivnih, ker so ubrali varnejšo pot in s tem pro- dali svojo dušo. To sem spoznal v podjetništvu. Na srečo sem bil dovolj trmast in pogumen, da sem se odločil za drugačno pot. Moje življenje še ve- dno ni optimalno, a je drugačno. Ko se zbudim, si zastavim dan po svoje, veseli me moje delo.« Prepričan, je, da je iskrenost pri tem, kar delaš, ključ do uspeha in da ljudje čutijo, če nekaj delaš z odporom. Rory sicer še vedno dela tudi na področju marketinga, saj bi brez tega težko ustvarjal svojo glasbo. A je optimist, da mu bo sčasoma lažje. »Glasbo želim ustvarjati tudi v pri- hodnje. Zdi se mi, da sem dober pri tem. A to je proces, ki ne gre čez noč. Spoznavam, da se moram zaljubiti v sam proces ustvarjanja in da moram uživati v vsakem dnevu.« Foto: Jernej Kokol »Mislim, da nas je sistem prestrašil, da ne moremo biti samosvoji. A to ne drži, vsak se lahko najde na področju, ki ga zanima. Če bo to delal z veseljem, bo tudi rezultat temu primeren.« Rory Hughes oziroma Wookie the Huge je sledil svojemu srcu in izbral glasbeno pot, na kateri je vedno bolj prepoznaven. Veliko skladb je nastalo, ko je eno leto živel v skupnosti pri šamanki, ki mu je pomagala pri premagovanju težav. S kitaro na ulici »Nisem izobražen glasbenik, a sem želel ustvarjati glasbo. Zaprl sem se v spalnico in se učil igrati kitaro, ki sem si jo sam kupil, saj so doma že- leli, da bi igral saksofon. Kolegi, ki so se učili igrati kitaro v glasbeni šoli, pravijo, da se pri meni sliši, da igram drugače, ker sem samouk. Tudi v tem sta čar in pristnost,« pripovedu- je mladenič, ki se je lepega dne, ko je spoznal, da ga služba utesnjuje, da je zaradi tega vedno bolj nezado- voljen in da ima vedno več težav z zdravjem, pustil vse skupaj in šel za leto dni igrat na ulico. Odločitev je za marsikoga nepojmljiva, on pa je ugo- tovil, da mora nekaj ukreniti, da bi se rešil. »Potreboval sem spremembo in to sem naredil res temeljito. Sledil sem svojim občutkom. Kmalu se mi je tudi zdravje izboljšalo.« Pravi, da zaslužek ni bil slab. Igral je na ljubljanskih ulicah. Na dan je Wookie the Huge: »Pravi ustvarjalci so tisti, ki s srcem ustvarjajo svojo glasbo.« Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 10, 9. marec 2023 POMAGAJMO Pomoč Nejcu pri premagovanju posledic srčnega zastoja Humanitarno društvo Enostavno pomagam je Nejcu pri- skočilo na pomoč z zbiranjem sredstev za plačilo intenziv- nih fi zioterapij v Centru fi zioterapije v Ljubljani, saj so te za družino prevelik fi nančni zalogaj. S temi terapijami naj bi se Nejcu izboljšala spretnost pri gibanju, bil bi telesno zmogljivejši, bolj samostojen pri osnovnih dnevnih de- javnostih … Društvo zbira donacije v skladu Pomagajmo Nejcu. Uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, A1, Telemacha in T-2 lahko s poslanim sporočilom ENO- STAVNO5 na 1919 v sklad darujejo 5 evrov. Pomagati je mogoče tudi z nakazilom na račun društva: Humanitarno društvo Enostavno pomagam, Cankarjeva ulica 1, 3000 Celje, TRR: SI56 6100 0000 7496 313 (odprt pri Delavski hranilnici), SKLIC: SI00 2250-2023, NAMEN: Donacija za Nejca, KODA NAMENA: CHAR. Rad bi spet objel svojo hčerko Nejc Frece je bil zdrav in v dobri kondiciji. Nenaden srčni zastoj je bil velik šok za vse. Zdravstveno osebje ga je rešilo, da ni umrl, a daljša prekinitev oskrbe mož- ganov s kisikom je pustila hude posledice. Nejc je bil pred nenadnim srčnim zastojem povsem zdrav. Kot radiološki inženir je bil od leta 2013 zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. Rad je potoval, hodil na izlete, obiskoval oko- liške hribe ter skrbel za svojo kondicijo v fi tnesu in na plava- nju. Teden pred tragičnim do- godkom je opravil preventivni zdravniški pregled za službo in prejel zdravniško potrdilo, da je zdrav. Vsi rezultati pregledov so bili odlični. Nenadni srčni za- stoj je bil tako povsem nepriča- kovan. Nejc je imel srečo v ne- sreči, da se je dogodek zgodil v službenem času in so mu lahko sodelavci ter drugo zdravstveno osebje takoj pomagali. Če bi se to zgodilo doma ali na cesti in mu ne bi nihče pomagal ali bi pomoč prišla prepozno, bil lah- ko tudi umrl. Med upanjem in strahovi Ko je bil v bolnišnici, je bilo njegovo življenje še vedno ogroženo, ob čemer je bila ena glavnih skrbi vseh okrog njega, kako bo pomanjkanje kisika vplivalo na njegove mo- žgane in kakšne poškodbe so se pojavile zaradi zaustavitve srca. Nejc je bil po zastojih srca kar nekaj časa v komi. Pri tem so zdravniki menili, da ima samo deset odstotkov možnosti, da se bo zbudil in preživel. Na vse to so njego- vo družino v Ljubljani pripra- vljali počasi, dan za dnem. Opozarjali so na možnost, da se ne bo prebudil, a če se bo, je možno, da bo izgubil velik del spomina, da bo morda na Nazadnje se je izkazalo, da je pri Nejcu prišlo do poškod- be tistega dela možganov, ki nadzoruje gibanje, vedenje, delovni spomin, čustvova- nje, motivacijo … Zaradi te poškodbe ima Nejc težave z gibanjem, nadzorovanjem mišic in govorom. Dolgotrajna rehabilitacija Nejc je po končani reha- bilitaciji v URI Soča zdaj v domači oskrbi. Kot pravi predsednik Humanitarnega društva Enostavno poma- gam Milan Ninić, ki ga obi- skuje, Nejc lepo napreduje in že samostojno hodi, a velike težave ima še vedno z rokami, ki so ostale v mišič- nem krču. Med tednom obi- skuje specialne fi zioterapije in intenzivno rehabilitacijo v Ljubljani. Če kdaj ne gre v prestolnico, fi zioterapijo opravijo kar doma, saj ga obiskujeta fi zioterapevtka in delovna terapevtka. Pri vsakodnevnih opravilih in prevozih na terapije mu po- magata osebna asistenta. Po napornih terapijah v po- poldanskih urah rad počiva ali preživlja čas z družino in se igra s hčerko. Skupaj se odpravijo na sprehod k bli- žnjemu jezeru. Ker bosta rehabilitacija in okrevanje dolgotrajna, po- trebuje veliko motivacije in pomoči v obliki intenzivne te- rapije. Želi si, da bi po konča- ni rehabilitaciji lahko samo- stojno skrbel zase in hodil, se spet odpravil na bližnji hrib ter vozil avto, predvsem pa objel svojo enoletno hčerko. Foto: arhiv društva miselni stopnji najstnika ali otroka, da ne bo znal govoriti, da se bo morda moral čisto vse učiti od začetka in da ne bo poznal ljudi okoli sebe … 33-letni Nejc Frece iz okolice Celja je lani spomladi nenadoma doživel srčni zastoj. Bil je klinično mrtev, a so ga z oživljanjem zdravstve- ni delavci uspeli ohraniti pri življenju. A tudi v naslednjih dveh mesecih je njegovo življenje večkrat viselo na nitki. Številna oživljanja so pustila posledice, ki mu jih lahko ublažijo po- sebne fi zioterapije in intenzivna rehabilitacija v Ljubljani. Humanitarno društvo Enostavno pomagam iz Celja zadnji mesec zbira po- moč za te dodatne terapije, da bi Nejcu pomagali izboljšati kakovost življenja in da bi lahko po koncu terapij samostojno držal in objel svojo enoletno hčerko. TATJANA CVIRN Veliko zahtevnih terapij je Nejc že opravil, za nove pa potrebuje finančno pomoč. Sredstva zbira Humanitarno društvo Enostavno pomagam, ki je do sredine febru- arja zbralo malo več kot osem tisoč evrov. Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 10, 9. marec 2023 IZBRAL JE SVOBODO Rory Hughes oziroma Wookie the Huge sledi svojemu srcu Glasba ga je rešila Rdeči kralj, kot v keltščini pomeni ime Rory, je mladenič slo- vensko-irskega rodu, ki se je rodil v Torontu. Kralj resda ni, nekaj rdečega pridiha pa lahko opazimo v njegovi bradi … Pri njegovih petih letih se je družina Hughes preselila v Slovenijo, in sicer v Šmarje pri Jelšah, kjer Rory živi tudi danes. Doma ima svoj glasbeni studio, kjer lahko ustvarja po mili volji in kjer njegova glasba nikogar ne moti. Ravno obratno, s svojimi skladbami postaja vedno bolj prepoznaven v širšem slovenskem prostoru. TATJANA CVIRN Svoj prvi album je Wookie the Huge, kot se predstavlja na glasbeni sceni, poimenoval »8 Years of Bedroom Lullabies« (Osem let spalničnih uspa- vank). Prvo skladbo z albuma in vide- ospot Irrelephant je predstavil že leta 2019, januarja smo lahko prisluhnili še eni z naslovom Spinning in si ogleda- li spot, ki je precej pozornosti zbudil tudi po zaslugi voditeljice Zvezdane Mlakar, saj nastopa v njem. Dogaja- nje je bilo posneto v Logarski dolini. Te dni je predstavil še eno skladbo, in sicer Blue (Hopeless romantic). V prihodnjih mesecih Rory napovedu- je promocijo še drugih šestih skladb z albuma, v katerega je vložil veliko truda. »V ta projekt sem vložil deset let svojega časa,« pravi glasbenik, čigar ustvarjalna pot ni bila povsem običajna. Sicer pa tudi njegova glasba ni takšna, kot smo je vajeni slišati pri slovenskih izvajalcih. Videospot Irrelephant v režiji Marka Pirca je pred leti osvojili tri nagrade na mednarodnem festiva- lu kratkega filma v Los Angelesu. dobil od 50 in tudi do 500 evrov. »Igral sem glasbo, ki mi je všeč, kar je sicer usmeritev pri mojem delu. Ustvarjam tisto, kar mi je všeč, in se ne oziram na poslušalce, a je seveda fino, če je tudi njim všeč moja glas- ba. Večina izvajalcev komercialne glasbe želi predvsem zadovoljiti že- lje množic. Pravi ustvarjalci so tisti, ki s srcem ustvarjajo svojo glasbo.« Tako sta to na primer počela Slak in Avsenik, meni Rory, ki sicer ni ljubitelj tovrstne glasbe, a je bil osu- pel, ko je videl, s kakšnim žarom sta igrala. Pomoč šamanke Veliko skladb je nastalo, ko je eno leto živel v skupnosti pri šamanki, ki mu je pomagala pri premagovanju težav. »To je bila zame neverjetna življenjska izkušnja in prelomnica. Ugotovil sem, da nas ta svet usmerja v racionalno preračunljive odločitve, kjer ni prostora za srce in občutke. Ko sem začel delovati drugače, se mi je življenje obrnilo na bolje.« Z glasbo želi posredovati neka spo- ročila, s katerimi se poslušalec lahko poistoveti. Vsaka skladba govori o nekih psiholoških značilnostih ljudi. Prva prikazuje človeka, ki je zasvojen s potrošnjo, ima preveč vsega in si brez občutka odgovornosti zatiska oči pred težavami v svetu. V drugi skladbi go- vori o izobčencu iz družbe, ki se je vrnil v čas svojega otroštva, da bi rešil travme, ki so ga zaznamovale, in da bi se lahko vključil v družbo. Na albumu so še skladbe, ki govorijo o mazohi- stu, hedonistu, brezupnem romanti- ku, dvomljivcu, manipulatorju … »Za glavni lik vedno vzamem nekoga neo- bičajnega. Ne želim popolnih in lepih ljudi.« Opaža, da se ljudje prepoznajo v njegovi glasbi in mu pišejo, da imajo sami podobne težave. Zanimivo, da gre večinoma za moške poslušalce. Angleščina kot jezik sporočil Vse Roryjeve pesmi so napisane v angleščini. Tisti, ki jo dobro razume- jo, to cenijo. »V slovenščini nimam tako dobrega besednega zaklada, saj sem do petega leta govoril le angleško in sem imel po prihodu v Slovenijo težave z jezikom,« pravi ustvarjalec, ki je vedno tudi razmišljal v jeziku svojega očeta in ki mu je tudi angle- ški humor bližji, medtem ko pri nas z njim ni vselej najbolje razumljen. Na njegovo glasbeno ustvarjanje so vplivali različni ustvarjalci, verjetno je prve kali pognalo že poslušanje glasbe skupine Beach Boys in Elvisa Presle- yja, za kar ga je navdušil oče, nato je nekaj časa strastno poslušal zasedbi Queen in The Beatles in se kasneje napajal ob zvokih Led Zeppelinov in Metallice, Arctic Monkeys …, zadnje čase pa pravi, da mu je všeč alternativ- na angleška subkulturna glasba, kar se odraža tudi v njegovi glasbi. Preden se loti dela, meditira, s či- mer poskusi »ugasniti glavo«, nato se rojevajo ideje. Zadnje čase je pri ustvarjanju drugega albuma veliko sodeloval z odličnim kitaristom T eom Collorijem, ki je napisal tudi nekaj skladb. Proces je zdaj šel hitreje kot prvič, pravi Rory, ki priznava, da bo tokrat manj perfekcionističen. »Vsak bi se moral zavedati, da v življenju ni nič popolnega in da so napake tudi v redu.« Pri pripravi materiala za drugi album sodeluje z izvrstnimi glasbeni- ki s Štajerske. To so kitarist Jaka Jer- šič, klaviaturist Gašper Korelc, basist Nejc Tepeš in bobnar Timo Kosi. Uživati v vsakem dnevu Nazadnje so njegovo odločitev za glasbo sprejeli tudi doma, kar je bil za Roryja posebej velik izziv. Zaveda se, da želijo starši otroku običajno dobro- namerno pomagati z nasveti, česa naj se ne loti, da mu bo v življenju laž- je in da bo to zanj finančno varneje. »Veliko ljudi je zato depresivnih, ker so ubrali varnejšo pot in s tem pro- dali svojo dušo. To sem spoznal v podjetništvu. Na srečo sem bil dovolj trmast in pogumen, da sem se odločil za drugačno pot. Moje življenje še ve- dno ni optimalno, a je drugačno. Ko se zbudim, si zastavim dan po svoje, veseli me moje delo.« Prepričan, je, da je iskrenost pri tem, kar delaš, ključ do uspeha in da ljudje čutijo, če nekaj delaš z odporom. Rory sicer še vedno dela tudi na področju marketinga, saj bi brez tega težko ustvarjal svojo glasbo. A je optimist, da mu bo sčasoma lažje. »Glasbo želim ustvarjati tudi v pri- hodnje. Zdi se mi, da sem dober pri tem. A to je proces, ki ne gre čez noč. Spoznavam, da se moram zaljubiti v sam proces ustvarjanja in da moram uživati v vsakem dnevu.« Foto: Jernej Kokol »Mislim, da nas je sistem prestrašil, da ne moremo biti samosvoji. A to ne drži, vsak se lahko najde na področju, ki ga zanima. Če bo to delal z veseljem, bo tudi rezultat temu primeren.« Rory Hughes oziroma Wookie the Huge je sledil svojemu srcu in izbral glasbeno pot, na kateri je vedno bolj prepoznaven. Veliko skladb je nastalo, ko je eno leto živel v skupnosti pri šamanki, ki mu je pomagala pri premagovanju težav. S kitaro na ulici »Nisem izobražen glasbenik, a sem želel ustvarjati glasbo. Zaprl sem se v spalnico in se učil igrati kitaro, ki sem si jo sam kupil, saj so doma že- leli, da bi igral saksofon. Kolegi, ki so se učili igrati kitaro v glasbeni šoli, pravijo, da se pri meni sliši, da igram drugače, ker sem samouk. Tudi v tem sta čar in pristnost,« pripovedu- je mladenič, ki se je lepega dne, ko je spoznal, da ga služba utesnjuje, da je zaradi tega vedno bolj nezado- voljen in da ima vedno več težav z zdravjem, pustil vse skupaj in šel za leto dni igrat na ulico. Odločitev je za marsikoga nepojmljiva, on pa je ugo- tovil, da mora nekaj ukreniti, da bi se rešil. »Potreboval sem spremembo in to sem naredil res temeljito. Sledil sem svojim občutkom. Kmalu se mi je tudi zdravje izboljšalo.« Pravi, da zaslužek ni bil slab. Igral je na ljubljanskih ulicah. Na dan je Wookie the Huge: »Pravi ustvarjalci so tisti, ki s srcem ustvarjajo svojo glasbo.« Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 10, 9. marec 2023 OB KONCU EVROPSKE POTI Celjski rokometaši so elitno evropsko tekmovanje končali po skupinskem delu Izkupiček v ligi prvakov je bil povsem spodoben Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se poslovili od lige prvakov. V zadnjem krogu skupinskega dela so v dvorani Zlatorog izgubili z danskim Aalborgom s 34 : 31. Manjkal je labodji spev. Proti Barceloni ni bilo niti kančka sreče, v Kielu je pošla moč, proti Aalborgu je zmanjkalo še pravega motiva. Tekmovalnega naboja v zadnjem dejanju pač ni bilo več. Ogromno energije in ču- stev je bilo potrošenih na do- mačem derbiju z Gorenjem. »Zadovoljni smo« Po tekmi z Aalborgom je bil iskren trener Alem Toskić: »Aalborg je še enkrat poka- zal, da ima vrhunsko ekipo z visokimi cilji v letošnji sezo- ni. Naša ekipa se je trudila, igrala lepo, a ji je zmanjkalo tudi nekaj energije. Na za- četku sezone sicer nihče ni verjel, da se lahko ta ekipa odlično kosa z vrhunskimi moštvi. Naši fantje so poka- zali, da imajo kakovost, in treba je zavzeto delati naprej ter verjeti vanje.« Najizkuše- nejši celjski rokometaš Žiga Mlakar je dejal: »Naporen ritem tekem nam je pustil po- sledice. Kljub temu izgubiti za tri gole proti Aalborgu ni katastrofa. Glede na prikaza- no v tej sezoni lige prvakov smo lahko zadovoljni. Doka- zali smo, da lahko igramo z vsako ekipo.« Tri zmage Trenutno najboljši igralec Celja Aleks Vlah bo okrepil prav Aalborg. Kapetan mo- štva je bil najboljši strelec skupinskega dela lige prva- kov. Na štirinajstih tekmah je dosegel 88 golov: »To je zame velik dosežek. O takšnih stvareh sanjaš kot otrok. In ko se enkrat te sanje uresni- čijo, potem se zaveš, da sta se trud in odrekanje obre- stovala. Zato sem lahko po- nosen nase, vseeno pa se s tem ne smem zadovoljiti, saj še imam prostor za napre- dek in lahko na rokometnih igriščih prikažem še več.« V Zagreb se bo preselil krožni napadalec Matic Suholežnik. Blizu prestopa v celjski klub je desni zunanji napadalec Grega Krečić. Spomnimo: Toskićevo moštvo, ki so mu nekateri napovedovali, da bo nedoraslo elitnemu tekmo- vanju, je zbralo tri zmage. V svoji dvorani je bilo boljše od Kiela in Elveruma, v gosteh je presenetilo Nantes. Več bi vsekakor lahko storilo 2. no- vembra na Norveškem, kjer je dobilo drugi polčas proti Elverumu, toda izgubilo z 31 : 29. Eden glavnih motorjev celjske ekipe Tilen Strmljan je na domači tekmi proti Nantesu prejel neposreden udarec v obraz, sodnika pa se nista oglasila. (Foto: SHERPA) Stefan Žabić je pridobil tudi zaupanje selektorja Uroša Zormana. Barcelona se je v Celju izvlekla skozi šivankino uho tudi po njegovi »zaslugi« oziroma spretnosti vratarja Nielsena v zadnjih minutah razburljivega obračuna. (Foto: Andraž Purg) Aleks Vlah je navduševal s številnimi zadetki in domiselnimi podajami. (Foto: Andraž Purg) Senzacionalna zmaga nad Kielom je ogromno pomenila vsem članom in privržencem kluba. Florijani s svojo glasno pomočjo ostajajo ključni člen pri pomembnih domačih zmagah. V petek, 31. marca, bodo združili moči s preostalimi navijači v dvorani Zlatorog med obračunom s trebanjskim Trimom. Za ligo prvakov gre! (Foto: Andraž Purg) DEAN ŠUSTER Alem Toskić: »Na začetku sezone sicer nihče ni verjel, da se lahko ta ekipa odlično kosa z vrhunskimi moštvi. Naši fantje so pokazali, da imajo kakovost, in treba je zavzeto delati naprej ter verjeti vanje.« Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 10, 9. marec 2023 PROSTI ČAS Član zasedb Funk Fact, Help! A Beatles Tribute in Take OFF Alen Kovše se je ravno vrnil s koncertiranja po tujini, ko smo se pogovarjali z njim. S skupino Help!, ki preigrava skladbe angleških Beatlov, je tisti konec tedna igral v Nemčiji in Švici. Čeprav uživa v preigravanju glasbe legendarnih Liverpoolčanov, še vseeno raje igra avtorske pesmi. To trenutno pr- venstveno pomeni igranje z Leonom Firštom, Jako Krušičem in Gregorjem Hrovatom, preostalimi člani skupine Funk Fact. Naslednji teden fantje pripravljajo tri koncerte, od četrtka do sobote, v Ljubljani, v Celju in v Velenju. JANŽE FRIC Alen bo letos, če bo šlo vse po načrtih, podpisan pod dvema al- bumoma. (Foto: Robi Valenti) »Z Beatli najbolj uživam v Franciji ali na Nizozemskem. Tam večinoma igramo v gle- dališčih ali večjih rokerskih klubih. Tudi na festivalih pred od pet do deset tisoč lju- dmi smo že igrali.« Sicer pa Alen najraje, kot vsak pravi glasbenik, ustvarja in preigra- va avtorsko glasbo. Za dušo Alen največjo pozornost trenutno namenja zasedbi Funk Fact, katere glasbo igra v prvi vrsti za dušo. Skupna zgodba se je začela skoraj po naključju. Z drugimi člani so se pred nastankom Funk Fac- ta dobivali na »jam sessionih« in igrali izključno instrumen- talno glasbo, šele kasneje so skladbam dodali vokal. »Nato smo začeli pošiljati pesmi tudi na radijske postaje. Sicer bolj za »štos«, če se bo kaj prijelo, a so nas na Valu 202 povabili na pogovor, naša prejšnja pe- sem Takes Time je bila izbra- na za popevko tedna.« Kljub nedavnim uspehom se zasedba Funk Fact v pri- hodnosti ne bo pretirano ukvarjala z drugimi, ampak bo še naprej ustvarjala glas- bo predvsem zase. »Vseeno bomo pesmim dodajali vo- kal, da ne bodo res čisto le za nas, ampak jim bomo dali možnost, da kam pridejo.« Pesem Takes Time je bila za- služna, da je pritegnila pozor- nost urednikov, ki so več časa v programu namenili tudi nji- hovim drugim skladbam, ki so bolj nenavadne. Pripravljajo prvi album, ki bo izšel v bližnji prihodnosti. Najprej so izid plošče načr- tovali februarja, a se je izid zamaknil. Naslova še nimajo, a si bo verjetno delil ime s ka- tero pesmijo na njem ali kar s skupino. Ljubezenski duet Poleg že omenjenih za- sedb, v katerih deluje Alen Kovše, sodeluje in ustvarja tudi s svojim dekletom, pev- ko Saro Lamprečnik. »Ravno sva v fazi zaključevanja plo- šče. Zelo uživam v sodelova- nju s Saro, ustvarjava glasbo, ki je malo soul, malo kantri, malo pop.« Za razliko od nastopov s skupino Funk Fact, kjer je več improvizacije, so izved- be pesmi s Saro na nastopih takšne, kot so na posnetku. »Uživam v improvizaciji, am- pak tudi bolj strukturirano na- stopanje ima svoje prednosti. Če bi bil na koncertu skupin Queen ali Guns N' Roses, bi bil razočaran, če bi kitarist za- igral drugačen solo, kot je na posnetku, in bi imel občutek, da poslušam drugo pesem.« Alen tudi s Saro pripravlja ploščo, a bo izšla za tisto od zasedbe Funk Fact, verjetno do konca leta. »Imava že pet ali šest pesmi, še približno dve potrebujeva, potem bova imela dovolj materiala za iz- dajo albuma.« Z Alenom Kovšetom od rokenrola do funka Glasbenik, ki ga lahko poslušamo po skoraj vsej Evropi Moč zelišč nekoč in danes Zelišča – valuta za zdravje Kot pravi dr. Janko Rode, Slovenci naj- bolj množično upora- bljamo kamilico, slez, bezeg, ognjič, šetraj in baziliko, ki med dru- gim zelo blagodejno deluje na zdravje. Naj- večkrat zelišča ume- stimo »nekam ob rob gredice«, pravi Rode. Namenjamo jim tudi ločene gredice, hori- zontalne vrtove in cve- tlična korita. Premalo pa zelišča uporabljamo za odvračanje škodljiv- cev. ZELIŠČE ŠKODLJIVEC sivka molji balzaminka škodljivci, ki uničujejo papir lovor mokarji roženkravt mrčes citronka mrčes polaj bolhe, klopi Vsako leto ob prvih močnejših sončnih žarkih in temperaturah nad lediščem začnemo razmišljati o svojem vrtu … Kaj bomo letos sadili in sejali, kaj v primerjavi z lani spremenili? Hkrati pa že tiho kujemo načrt, s katerim bomo premagali škodljiv- ca, proti kateremu smo lani izgubili vojno za pa- radižnik ali korenje. Bomo letos v svojem vrtu našli mesto tudi za zelišča? Strokovnjak za zelišča biolog dr. Janko Rode je prepričan, da so nujna. EVA RUDMAN Poznavalec zelišč, pisec knjig in pre- davatelj Janko Rode na svojih predava- njih razširja vest o moči zelišč nekoč in danes. O moči nekoč priča to, da se zelišča že zelo zgodaj v Dr. Janko Rode redno pripravlja predavanja o zeliščih, njihovi uporabi in namembnosti. Pred časom je na Jožefovem hribu pripravil predavanje z naslovom Uporabnost zelišč z domačega vrta. (Foto: SHERPA) 50 odstotkov sodobnih zdravil temelji na učinkovinah iz zelišč. (Foto: SHERPA) človeštvu pojavljajo kot trgovsko blago. O moči zelišč danes govorijo predvsem številke – za več kot 70 odstotkov svetov- ne populacije so ze- lišča edini vir zdravil- nih učinkovin. Zdravilne Sivka (Foto: Pixabay) učinkovine še zdaleč niso edini način uporabe ze- lišč. Rode jih deli na: zdravilna zelišča, di- šavnice in začimbe, odvračalna zelišča, barvilna zelišča, zelišča za kozmeti- ko, zelišča v gospo- dinjstvu, zelišča kot dekoracija, zelišča na vrtu, zelišča kot okrasne rastline. Zelišča kot orožje proti škodljivcem Zelišča so rastline z nekaterimi posebnimi lastnostmi in različnimi učinkovinami. Lahko so zdravilna, aromatična, dišavna, a tudi odvračal- na. Sestavni del slednjih so učinko- vine, ki odganjajo tako žuželke kot Lovor (Foto: Pixabay) nekatere škodljivce, poja- snjuje Rode in svetuje, v svoj vrst umestimo čim več primernih zelišč. S primerno pripravo odlično odganjajo različne škodljivce. Zelišča so dobri sosedje »Mnoga zelišča poma- gajo rastlinam, ki rastejo v njihovi bližini, da se izognejo neka- terim boleznim, da bolje uspevajo Citronka (Foto: SHERPA) in imajo celo boljši okus,« Rode navaja še en ra- zlog, da v vrt spu- stimo tudi zelišča. Tako predlaga, da v vsak vrt posadimo vsaj dve zelišči, in sicer kapucinko in žajbelj. Kapucinka je dobra soseda red- kvam, kapusnicam (zelje, ohrovt, cvetača), bučam ali sadnem drevju. Žajbelj dobro vpliva na kapusnice in korenček. Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 10, 9. marec 2023 POJDI Z MENOJ Paketna cena 549 EUR vključuje: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu MONTENEGRINA 4* v sobi 1/2 TWC BP SAT TV sef F S KL-superior • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in ekipa RADIA CELJE) • ogled Budve z lokalnim vodnikom • zabavno-glasbeni program vsak večer • Kotorske • poldnevni Izlet v Ulcinj • majico (spomin na skupne počitnice z ekipo “Pojdi z menoj Novega tednika in Radia Celje ter Relaxa”) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 15 %. DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 89 EUR po osebi. Za letalski prevoz na relacij LJUBLJANA - PODGORICA - LJUBLJANA (v petek 2.6. do 9.6.) 209 EUR na osebo, za lokalni transfer iz letališča do hotela in nazaj 25 EUR po osebi. Za sobo 1/2 TWC BMS SAT TV sef F S KL - superior 30 EUR na osebo. Za TT 1,50 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 1 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (single use) 130 EUR. Za stroške posredovanja 23 EUR na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5 % na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. MONTENEGRINA hotel & spa 4* LOKACIJA: Rafailovići, 5 km do Budve PLAŽA: 100 m, peščena, delno prodnata BAZEN: zunanji bazen STORITEV: . 0 1 o d . 7 d o ( k r t j a z i n ž e r t s o p o m a s • : E V I S U L C N I L L A ure), samopostežno kosilo (od 13. do 15. ure), samopostežna večerja (od 19. do 21.30 ure) v glavni restavraciji. • popoldanski prigrizki (kolači in palačinke), sladoled. • pijača v all inclusive barih od 10. do 23. ure (lokalne žgane pijače, pivo, belo in mineralna voda. KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi brezplačno PARKIRIŠČE: brezplačno, do zasedbe mest OSTALO: popolnoma renoviran hotel v letu 2022. Hotel ima 182 sob in apartmajev. Glavna restavracija, trije bari, konferečni center, otroško zunanje in notranje igrišče. Spa center s turško kopeljo in savno, možnost masaž proti doplačilu. OPOMBE: od naselja Rafailovići do Budve vodi obmorska sprehajalna pot (cca. 3 km). 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + FISH PIKNIK + OGLED BUDVE ... že za 549 eur PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 HOTEL MONTENEGRINA HOTEL MONTENEGRINA ANIMACIJSKI PROGRAM HOTEL MONTENEGRINA ANIMACIJSKI PROGRAM PLESNA GLASBA FISH PIKNIK OGLED BUDVE IZLET Z LADJO IN »FISH PIKNIK« (od 9.30 do 16.30 ure) Panoramska vožnja po Budvanski Rivieri (Budva - Bečići - Kamenovo - Miločer - Kraljeva Plaža - Sv. Štefan) in mimo znamenitih plaž Mogren, Jaz, Ploče, Trsteno in Žanjice do zaliva Boka Kotorska. Dveurni postanek na polotoku Luštica in kopanje na plaži Žanjica, ki slovi kot ena najlepših črnogorskih plaž. Kosilo na ladji: prigrizek (njeguški sir, pršut in olive) in glavna jed (plava riba, priloga in solata); pijača neomejeno (pivo, vino, domača »rakija«, voda, sok). Paketna cena 549 EUR vkljuèuje: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu MONTENEGRINA 4* v sobi 1/2 TWC BP SAT TV sef F S KL-superior • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in ekipa RADIA CELJE) • ogled Budve z lokalnim vodnikom • zabavno-glasbeni program vsak večer • izlet z ladjo in »sh piknik« po zalivu Boke Kotorske • poldnevni Izlet v Ulcinj • majico (spomin na skupne počitnice z ekipo “Pojdi z menoj Novega tednika in Radia Celje in Relaxom”) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 15 %. DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 89 EUR po osebi. Za letalski prevoz na relacij LJUBLJANA - PODGORICA - LJUBLJANA (v petek 2.6. do 9.6.) 209 EUR po osebi, za lokalni transfer iz letališča do hotela in nazaj 25 EUR po osebi. Za sobo 1/2 TWC BMS SAT TV sef F S KL - superior 30 EUR po osebi. Za TT 1,50 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 1 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (single use) 130 EUR. Za stroške posredovanja 23 EUR na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5 % na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. MONTENEGRINA hotel & spa 4* LOKACIJA: Rafailovići, 5 km do Budve. PLAŽA: 100 m, peščena, delno prodnata. BAZEN: zunanji bazen. STORITEV: ALL INCLUSIVE: • samopostrežni zajtrk (od 7. do 10. ure), samopostežno kosilo (od 13. do 15. ure), samopostežna večerja (od 19. do 21.30 ure) v glavni restavraciji. • popoldanski prigrizki (kolači in palačinke), sladoled. • pijača v all inclusive barih od 10. do 23. ure (lokalne žgane pijače, pivo, belo in rdeče vino, espreso coe, sokovi iz šankomata, navadna in mineralna voda. KLIMATIZIRANO: da. INTERNET: Wi-Fi brezplačno. PARKIRIŠČE: brezplačno, do zasedbe mest. OSTALO: popolnoma renoviran hotel v letu 2022. Hotel ima 182 sob in apartmajev. Glavna restavracija, trije bari, konferečni center, otroško zunanje in notranje igrišče. Spa center s turško kopeljo in savno, možnost masaž proti doplačilu. OPOMBE: od naselja Rafailovići do Budve vodi obmorska sprehajalna pot (cca. 3 km). 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + FISH PIKNIK + OGLED BUDVE ... že za 549 eur Z RADIEM CELJE V ÈRNO GORO V TERMINU OD 3.6. DO 10.6.2023 Z VAMI BO VODITELJICA SIMONA BRGLEZ PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 HOTEL MONTENEGRINA HOTEL MONTENEGRINA ANIMACIJSKI PROGRAM HOTEL MONTENEGRINA HOTEL JE NA OBALI (podrobnosti najdete v opisu hotela) ANIMACIJSKI PROGRAM PLESNA GLASBA FISH PIKNIK OGLED BUDVE IZLET Z LADJO IN »FISH PIKNIK« (od 9.30 do 16.30 ure) Panoramska vožnja po Budvanski Rivieri (Budva - Bečići - Kamenovo - Miločer - Kraljeva Plaža - Sv. Štefan) in mimo znamenitih plaž Mogren, Jaz, Ploče, Trsteno in Žanjice do zaliva Boka Kotorska. Dveurni postanek na polotoku Luštica in kopanje na plaži Žanjica, ki slovi kot ena najlepših črnogorskih plaž. Kosilo na ladji: prigrizek (njeguški sir, pršut in olive) in glavna jed (plava riba, priloga in solata); pijača neomejeno (pivo, vino, domača »rakija«, voda, sok). Paketna cena 549 EUR vkljuèuje: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu MONTENEGRINA 4* v sobi 1/2 TWC BP SAT TV sef F S KL-superior • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in ekipa RADIA CELJE) • ogled Budve z lokalnim vodnikom • zabavno-glasbeni program vsak večer • izlet z ladjo in »sh piknik« po zalivu Boke Kotorske • poldnevni Izlet v Ulcinj • majico (spomin na skupne počitnice z ekipo “Pojdi z menoj Novega tednika in Radia Celje in Relaxom”) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 15 %. DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 89 EUR po osebi. Za letalski prevoz na relacij LJUBLJANA - PODGORICA - LJUBLJANA (v petek 2.6. do 9.6.) 209 EUR po osebi, za lokalni transfer iz letališča do hotela in nazaj 25 EUR po osebi. Za sobo 1/2 TWC BMS SAT TV sef F S KL - superior 30 EUR po osebi. Za TT 1,50 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 1 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (single use) 130 EUR. Za stroške posredovanja 23 EUR na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5 % na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. MONTENEGRINA hotel & spa 4* LOKACIJA: Rafailovići, 5 km do Budve. PLAŽA: 100 m, peščena, delno prodnata. BAZEN: zunanji bazen. STORITEV: ALL INCLUSIVE: • samopostrežni zajtrk (od 7. do 10. ure), samopostežno kosilo (od 13. do 15. ure), samopostežna večerja (od 19. do 21.30 ure) v glavni restavraciji. • popoldanski prigrizki (kolači in palačinke), sladoled. • pijača v all inclusive barih od 10. do 23. ure (lokalne žgane pijače, pivo, belo in rdeče vino, espreso coe, sokovi iz šankomata, navadna in mineralna voda. KLIMATIZIRANO: da. INTERNET: Wi-Fi brezplačno. PARKIRIŠČE: brezplačno, do zasedbe mest. OSTALO: popolnoma renoviran hotel v letu 2022. Hotel ima 182 sob in apartmajev. Glavna restavracija, trije bari, konferečni center, otroško zunanje in notranje igrišče. Spa center s turško kopeljo in savno, možnost masaž proti doplačilu. OPOMBE: od naselja Rafailovići do Budve vodi obmorska sprehajalna pot (cca. 3 km). 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + FISH PIKNIK + OGLED BUDVE ... že za 549 eur Z RADIEM CELJE V ÈRNO GORO V TERMINU OD 3.6. DO 10.6.2023 Z VAMI BO VODITELJICA SIMONA BRGLEZ PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 HOTEL MONTENEGRINA HOTEL MONTENEGRINA ANIMACIJSKI PROGRAM HOTEL MONTENEGRINA HOTEL JE NA OBALI (podrobnosti najdete v opisu hotela) ANIMACIJSKI PROGRAM PLESNA GLASBA FISH PIKNIK OGLED BUDVE IZLET Z LADJO IN »FISH PIKNIK« (od 9.30 do 16.30 ure) Panoramska vožnja po Budvanski Rivieri (Budva - Bečići - Kamenovo - Miločer - Kraljeva Plaža - Sv. Štefan) in mimo znamenitih plaž Mogren, Jaz, Ploče, Trsteno in Žanjice do zaliva Boka Kotorska. Dveurni postanek na polotoku Luštica in kopanje na plaži Žanjica, ki slovi kot ena najlepših črnogorskih plaž. Kosilo na ladji: prigrizek (njeguški sir, pršut in olive) in glavna jed (plava riba, priloga in solata); pijača neomejeno (pivo, vino, domača »rakija«, voda, sok). Paketna cena 549 EUR vkljuèuje: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu MONTENEGRINA 4* v sobi 1/2 TWC BP SAT TV sef F S KL-superior • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in ekipa RADIA CELJE) • ogled Budve z lokalnim vodnikom • zabavno-glasbeni program vsak večer • izlet z ladjo in »sh piknik« po zalivu Boke Kotorske • poldnevni Izlet v Ulcinj • majico (spomin na skupne počitnice z ekipo “Pojdi z menoj Novega tednika in Radia Celje in Relaxom”) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 15 %. DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 89 EUR po osebi. Za letalski prevoz na relacij LJUBLJANA - PODGORICA - LJUBLJANA (v petek 2.6. do 9.6.) 209 EUR po osebi, za lokalni transfer iz letališča do hotela in nazaj 25 EUR po osebi. Za sobo 1/2 TWC BMS SAT TV sef F S KL - superior 30 EUR po osebi. Za TT 1,50 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 1 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (single use) 130 EUR. Za stroške posredovanja 23 EUR na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5 % na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. MONTENEGRINA hotel & spa 4* LOKACIJA: Rafailovići, 5 km do Budve. PLAŽA: 100 m, peščena, delno prodnata. BAZEN: zunanji bazen. STORITEV: ALL INCLUSIVE: • samopostrežni zajtrk (od 7. do 10. ure), samopostežno kosilo (od 13. do 15. ure), samopostežna večerja (od 19. do 21.30 ure) v glavni restavraciji. • popoldanski prigrizki (kolači in palačinke), sladoled. • pijača v all inclusive barih od 10. do 23. ure (lokalne žgane pijače, pivo, belo in rdeče vino, espreso coe, sokovi iz šankomata, navadna in mineralna voda. KLIMATIZIRANO: da. INTERNET: Wi-Fi brezplačno. PARKIRIŠČE: brezplačno, do zasedbe mest. OSTALO: popolnoma renoviran hotel v letu 2022. Hotel ima 182 sob in apartmajev. Glavna restavracija, trije bari, konferečni center, otroško zunanje in notranje igrišče. Spa center s turško kopeljo in savno, možnost masaž proti doplačilu. OPOMBE: od naselja Rafailovići do Budve vodi obmorska sprehajalna pot (cca. 3 km). 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + FISH PIKNIK + OGLED BUDVE ... že za 549 eur Z RADIEM CELJE V ÈRNO GORO V TERMINU OD 3.6. DO 10.6.2023 Z VAMI BO VODITELJICA SIMONA BRGLEZ PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 HOTEL MONTENEGRINA HOTEL MONTENEGRINA ANIMACIJSKI PROGRAM HOTEL MONTENEGRINA HOTEL JE NA OBALI (podrobnosti najdete v opisu hotela) ANIMACIJSKI PROGRAM PLESNA GLASBA FISH PIKNIK OGLED BUDVE IZLET Z LADJO IN »FISH PIKNIK« (od 9.30 do 16.30 ure) Panoramska vožnja po Budvanski Rivieri (Budva - Bečići - Kamenovo - Miločer - Kraljeva Plaža - Sv. Štefan) in mimo znamenitih plaž Mogren, Jaz, Ploče, Trsteno in Žanjice do zaliva Boka Kotorska. Dveurni postanek na polotoku Luštica in kopanje na plaži Žanjica, ki slovi kot ena najlepših črnogorskih plaž. Kosilo na ladji: prigrizek (njeguški sir, pršut in olive) in glavna jed (plava riba, priloga in solata); pijača neomejeno (pivo, vino, domača »rakija«, voda, sok). A (podrobnosti najdete v opisu hotela) V TERMINU OD 3. 6. DO 10. 6. 2023 V TERMINU OD 3 V TERMINU OD 3 V TERMINU OD 3 V TERMINU OD 3 V TERMINU OD 3 V TERMINU OD 3 V TERMINU OD 3. . 6. DO 1 6. DO 1 6. DO 1 6. DO 1 6. DO 1 6. DO 1 6. DO 10 0 0. Z VAMI BO VODITELJICA SIMONA BRGLEZ Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 10, 9. marec 2023 ZA ZDRAVJE Skorajda ni odraslega človeka, ki ne bi vzdolž spo- dnjega dela hrbtenice že kdaj začutil mravljinčenja in odrevenelosti, šibkosti ali bolečine. Stanje še poslabša premikanje, včasih že kašljanje. ZORAN FRANC Bolečina vzdolž zadnje strani stegna se pojavi za- radi stisnjenja ali poškodbe živca ali njegovih korenin, najpogostejši vzrok zanjo pa je okvarjena medvretenčna ploščica, ki pritiska na živčno korenino v ledveno-križnem delu hrbtenice. Če štejete več kot 60 let, je lahko išias posle- dica obrabe hrbtenice, pri no- sečnicah pa je posebej pogost zaradi spremenjene telesne drže, ki povzroča pritisk na sednični živec. Ko zares »useka« Sednični živec izhaja iz živčnih korenin iz hrbtenjače in poteka navzdol po nogi do stopala. Išiasna bolečina se lahko pojavi kjerkoli vzdolž živca in njegovih vej, zaradi česar je za bolečino v križu značilno in mnogim nerazu- mljivo tudi to, da lahko pe- klensko useka vse do prstov na nogah. Zgodi se, da priza- deti ne more dvigniti stopala leve ali desne noge ali pa ne more stati vzravnano, številni tudi zelo težko hodijo. Gibanje pomaga Časi, ko so zaradi išiasa svetovali strogi počitek, so zdavnaj mimo. Danes fi zio- terapevti priporočajo povsem normalno opravljanje vsako- dnevnih aktivnosti, razen tistih, pri katerih se boleči- na močno poslabša. Blage raztezne vaje in sprehod išias pogosto odpravijo, kajti šport pripomore, da pridejo hranilne snovi iz krvi do vseh prizadetih delov telesa. Pred- vsem bolečina, ki je posledica mišičnega krča ali sedenja v nepravilnem položaju, mine hitreje, če smo aktivni. No- sečnicam pa odleže po poro- du. Le če ob vsakem premiku stiskamo zobe, je dobro dan ali dva počivati in vzeti ka- kšno protibolečinsko zdravilo in še v tem primeru je pame- tno čim večkrat vstati iz po- stelje ter se nekoliko pretegni- ti. Pri dolgotrajnih bolečinah pa nas bo zdravnik napotil na magnetnoresonančno slikanje hrbtenice. Kadar sli- ka pokaže, da je živec zelo utesnjen in so zato noge in stopala kar naprej šibki, sve- tujejo operacijo. Foto: Dreamstime Fizioterapevti tudi ob težavah priporočajo povsem normalno opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, razen tistih, pri katerih se bolečina močno poslabša. Pri ohranjanju zdrave in prožne hrbtenice so ključne redne, vsakodnevne, preproste vaje. MIŠIČNI KRČI Če vas križ le tu in tam onesposo- bi, pa še takrat le za nekaj sekund ali minut, so vzrok najverjetneje mišični krči in dolgotrajno sedenje v nenaravnem položaju. VAJA ZA KRIŽ Ležemo na hrbet s pokrčenimi kole- ni in kolki. Stisnemo stegna in zadnjico, trebuh pa pote- gnemo vase, križ stisnemo ob podlago, zadržimo ne- kaj sekund in se sprostimo. VADBA Rekreativne športe, kot so hoja, tek, plavanje, dopolnimo z lah- kimi vajami, ki jih lahko naredimo zjutraj, preden vstanemo, in zvečer, pre- den zaspimo, če je le mo- goče, pa še kdaj vmes. OPERACIJA? Pri dolgo- trajnih bolečinah in kadar magnetnoresonančna sli- ka pokaže, da je živec zelo utesnjen in so zato noge in stopala kar naprej šibki, zdravniki svetujejo opera- cijo. Sedenje na žogi razbremeni sedni kosti, zato pomaga proti bolečinam. Išias Ko težave povzroča vstajanje iz postelje in sedenje na stolu Na brezplačen pregled se lahko naročite na telefonski številki 080 44 66 ali elektronskem naslovu info@therapia-dom.si Več o njih si lahko preberete na spletni strani www.therapia-dom.si Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 10, 9. marec 2023 POJDI Z MENOJ Paketna cena 549 EUR vključuje: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu MONTENEGRINA 4* v sobi 1/2 TWC BP SAT TV sef F S KL-superior • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in ekipa RADIA CELJE) • ogled Budve z lokalnim vodnikom • zabavno-glasbeni program vsak večer • Kotorske • poldnevni Izlet v Ulcinj • majico (spomin na skupne počitnice z ekipo “Pojdi z menoj Novega tednika in Radia Celje ter Relaxa”) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 15 %. DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 89 EUR po osebi. Za letalski prevoz na relacij LJUBLJANA - PODGORICA - LJUBLJANA (v petek 2.6. do 9.6.) 209 EUR na osebo, za lokalni transfer iz letališča do hotela in nazaj 25 EUR po osebi. Za sobo 1/2 TWC BMS SAT TV sef F S KL - superior 30 EUR na osebo. Za TT 1,50 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 1 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (single use) 130 EUR. Za stroške posredovanja 23 EUR na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5 % na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. MONTENEGRINA hotel & spa 4* LOKACIJA: Rafailovići, 5 km do Budve PLAŽA: 100 m, peščena, delno prodnata BAZEN: zunanji bazen STORITEV: . 0 1 o d . 7 d o ( k r t j a z i n ž e r t s o p o m a s • : E V I S U L C N I L L A ure), samopostežno kosilo (od 13. do 15. ure), samopostežna večerja (od 19. do 21.30 ure) v glavni restavraciji. • popoldanski prigrizki (kolači in palačinke), sladoled. • pijača v all inclusive barih od 10. do 23. ure (lokalne žgane pijače, pivo, belo in mineralna voda. KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi brezplačno PARKIRIŠČE: brezplačno, do zasedbe mest OSTALO: popolnoma renoviran hotel v letu 2022. Hotel ima 182 sob in apartmajev. Glavna restavracija, trije bari, konferečni center, otroško zunanje in notranje igrišče. Spa center s turško kopeljo in savno, možnost masaž proti doplačilu. OPOMBE: od naselja Rafailovići do Budve vodi obmorska sprehajalna pot (cca. 3 km). 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + FISH PIKNIK + OGLED BUDVE ... že za 549 eur PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 HOTEL MONTENEGRINA HOTEL MONTENEGRINA ANIMACIJSKI PROGRAM HOTEL MONTENEGRINA ANIMACIJSKI PROGRAM PLESNA GLASBA FISH PIKNIK OGLED BUDVE IZLET Z LADJO IN »FISH PIKNIK« (od 9.30 do 16.30 ure) Panoramska vožnja po Budvanski Rivieri (Budva - Bečići - Kamenovo - Miločer - Kraljeva Plaža - Sv. Štefan) in mimo znamenitih plaž Mogren, Jaz, Ploče, Trsteno in Žanjice do zaliva Boka Kotorska. Dveurni postanek na polotoku Luštica in kopanje na plaži Žanjica, ki slovi kot ena najlepših črnogorskih plaž. Kosilo na ladji: prigrizek (njeguški sir, pršut in olive) in glavna jed (plava riba, priloga in solata); pijača neomejeno (pivo, vino, domača »rakija«, voda, sok). Paketna cena 549 EUR vkljuèuje: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu MONTENEGRINA 4* v sobi 1/2 TWC BP SAT TV sef F S KL-superior • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in ekipa RADIA CELJE) • ogled Budve z lokalnim vodnikom • zabavno-glasbeni program vsak večer • izlet z ladjo in »sh piknik« po zalivu Boke Kotorske • poldnevni Izlet v Ulcinj • majico (spomin na skupne počitnice z ekipo “Pojdi z menoj Novega tednika in Radia Celje in Relaxom”) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 15 %. DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 89 EUR po osebi. Za letalski prevoz na relacij LJUBLJANA - PODGORICA - LJUBLJANA (v petek 2.6. do 9.6.) 209 EUR po osebi, za lokalni transfer iz letališča do hotela in nazaj 25 EUR po osebi. Za sobo 1/2 TWC BMS SAT TV sef F S KL - superior 30 EUR po osebi. Za TT 1,50 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 1 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (single use) 130 EUR. Za stroške posredovanja 23 EUR na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5 % na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. MONTENEGRINA hotel & spa 4* LOKACIJA: Rafailovići, 5 km do Budve. PLAŽA: 100 m, peščena, delno prodnata. BAZEN: zunanji bazen. STORITEV: ALL INCLUSIVE: • samopostrežni zajtrk (od 7. do 10. ure), samopostežno kosilo (od 13. do 15. ure), samopostežna večerja (od 19. do 21.30 ure) v glavni restavraciji. • popoldanski prigrizki (kolači in palačinke), sladoled. • pijača v all inclusive barih od 10. do 23. ure (lokalne žgane pijače, pivo, belo in rdeče vino, espreso coe, sokovi iz šankomata, navadna in mineralna voda. KLIMATIZIRANO: da. INTERNET: Wi-Fi brezplačno. PARKIRIŠČE: brezplačno, do zasedbe mest. OSTALO: popolnoma renoviran hotel v letu 2022. Hotel ima 182 sob in apartmajev. Glavna restavracija, trije bari, konferečni center, otroško zunanje in notranje igrišče. Spa center s turško kopeljo in savno, možnost masaž proti doplačilu. OPOMBE: od naselja Rafailovići do Budve vodi obmorska sprehajalna pot (cca. 3 km). 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + FISH PIKNIK + OGLED BUDVE ... že za 549 eur Z RADIEM CELJE V ÈRNO GORO V TERMINU OD 3.6. DO 10.6.2023 Z VAMI BO VODITELJICA SIMONA BRGLEZ PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 HOTEL MONTENEGRINA HOTEL MONTENEGRINA ANIMACIJSKI PROGRAM HOTEL MONTENEGRINA HOTEL JE NA OBALI (podrobnosti najdete v opisu hotela) ANIMACIJSKI PROGRAM PLESNA GLASBA FISH PIKNIK OGLED BUDVE IZLET Z LADJO IN »FISH PIKNIK« (od 9.30 do 16.30 ure) Panoramska vožnja po Budvanski Rivieri (Budva - Bečići - Kamenovo - Miločer - Kraljeva Plaža - Sv. Štefan) in mimo znamenitih plaž Mogren, Jaz, Ploče, Trsteno in Žanjice do zaliva Boka Kotorska. Dveurni postanek na polotoku Luštica in kopanje na plaži Žanjica, ki slovi kot ena najlepših črnogorskih plaž. Kosilo na ladji: prigrizek (njeguški sir, pršut in olive) in glavna jed (plava riba, priloga in solata); pijača neomejeno (pivo, vino, domača »rakija«, voda, sok). Paketna cena 549 EUR vkljuèuje: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu MONTENEGRINA 4* v sobi 1/2 TWC BP SAT TV sef F S KL-superior • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in ekipa RADIA CELJE) • ogled Budve z lokalnim vodnikom • zabavno-glasbeni program vsak večer • izlet z ladjo in »sh piknik« po zalivu Boke Kotorske • poldnevni Izlet v Ulcinj • majico (spomin na skupne počitnice z ekipo “Pojdi z menoj Novega tednika in Radia Celje in Relaxom”) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 15 %. DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 89 EUR po osebi. Za letalski prevoz na relacij LJUBLJANA - PODGORICA - LJUBLJANA (v petek 2.6. do 9.6.) 209 EUR po osebi, za lokalni transfer iz letališča do hotela in nazaj 25 EUR po osebi. Za sobo 1/2 TWC BMS SAT TV sef F S KL - superior 30 EUR po osebi. Za TT 1,50 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 1 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (single use) 130 EUR. Za stroške posredovanja 23 EUR na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5 % na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. MONTENEGRINA hotel & spa 4* LOKACIJA: Rafailovići, 5 km do Budve. PLAŽA: 100 m, peščena, delno prodnata. BAZEN: zunanji bazen. STORITEV: ALL INCLUSIVE: • samopostrežni zajtrk (od 7. do 10. ure), samopostežno kosilo (od 13. do 15. ure), samopostežna večerja (od 19. do 21.30 ure) v glavni restavraciji. • popoldanski prigrizki (kolači in palačinke), sladoled. • pijača v all inclusive barih od 10. do 23. ure (lokalne žgane pijače, pivo, belo in rdeče vino, espreso coe, sokovi iz šankomata, navadna in mineralna voda. KLIMATIZIRANO: da. INTERNET: Wi-Fi brezplačno. PARKIRIŠČE: brezplačno, do zasedbe mest. OSTALO: popolnoma renoviran hotel v letu 2022. Hotel ima 182 sob in apartmajev. Glavna restavracija, trije bari, konferečni center, otroško zunanje in notranje igrišče. Spa center s turško kopeljo in savno, možnost masaž proti doplačilu. OPOMBE: od naselja Rafailovići do Budve vodi obmorska sprehajalna pot (cca. 3 km). 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + FISH PIKNIK + OGLED BUDVE ... že za 549 eur Z RADIEM CELJE V ÈRNO GORO V TERMINU OD 3.6. DO 10.6.2023 Z VAMI BO VODITELJICA SIMONA BRGLEZ PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 HOTEL MONTENEGRINA HOTEL MONTENEGRINA ANIMACIJSKI PROGRAM HOTEL MONTENEGRINA HOTEL JE NA OBALI (podrobnosti najdete v opisu hotela) ANIMACIJSKI PROGRAM PLESNA GLASBA FISH PIKNIK OGLED BUDVE IZLET Z LADJO IN »FISH PIKNIK« (od 9.30 do 16.30 ure) Panoramska vožnja po Budvanski Rivieri (Budva - Bečići - Kamenovo - Miločer - Kraljeva Plaža - Sv. Štefan) in mimo znamenitih plaž Mogren, Jaz, Ploče, Trsteno in Žanjice do zaliva Boka Kotorska. Dveurni postanek na polotoku Luštica in kopanje na plaži Žanjica, ki slovi kot ena najlepših črnogorskih plaž. Kosilo na ladji: prigrizek (njeguški sir, pršut in olive) in glavna jed (plava riba, priloga in solata); pijača neomejeno (pivo, vino, domača »rakija«, voda, sok). Paketna cena 549 EUR vkljuèuje: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu MONTENEGRINA 4* v sobi 1/2 TWC BP SAT TV sef F S KL-superior • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in ekipa RADIA CELJE) • ogled Budve z lokalnim vodnikom • zabavno-glasbeni program vsak večer • izlet z ladjo in »sh piknik« po zalivu Boke Kotorske • poldnevni Izlet v Ulcinj • majico (spomin na skupne počitnice z ekipo “Pojdi z menoj Novega tednika in Radia Celje in Relaxom”) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 15 %. DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 89 EUR po osebi. Za letalski prevoz na relacij LJUBLJANA - PODGORICA - LJUBLJANA (v petek 2.6. do 9.6.) 209 EUR po osebi, za lokalni transfer iz letališča do hotela in nazaj 25 EUR po osebi. Za sobo 1/2 TWC BMS SAT TV sef F S KL - superior 30 EUR po osebi. Za TT 1,50 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 1 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (single use) 130 EUR. Za stroške posredovanja 23 EUR na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5 % na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. MONTENEGRINA hotel & spa 4* LOKACIJA: Rafailovići, 5 km do Budve. PLAŽA: 100 m, peščena, delno prodnata. BAZEN: zunanji bazen. STORITEV: ALL INCLUSIVE: • samopostrežni zajtrk (od 7. do 10. ure), samopostežno kosilo (od 13. do 15. ure), samopostežna večerja (od 19. do 21.30 ure) v glavni restavraciji. • popoldanski prigrizki (kolači in palačinke), sladoled. • pijača v all inclusive barih od 10. do 23. ure (lokalne žgane pijače, pivo, belo in rdeče vino, espreso coe, sokovi iz šankomata, navadna in mineralna voda. KLIMATIZIRANO: da. INTERNET: Wi-Fi brezplačno. PARKIRIŠČE: brezplačno, do zasedbe mest. OSTALO: popolnoma renoviran hotel v letu 2022. Hotel ima 182 sob in apartmajev. Glavna restavracija, trije bari, konferečni center, otroško zunanje in notranje igrišče. Spa center s turško kopeljo in savno, možnost masaž proti doplačilu. OPOMBE: od naselja Rafailovići do Budve vodi obmorska sprehajalna pot (cca. 3 km). 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + FISH PIKNIK + OGLED BUDVE ... že za 549 eur Z RADIEM CELJE V ÈRNO GORO V TERMINU OD 3.6. DO 10.6.2023 Z VAMI BO VODITELJICA SIMONA BRGLEZ PE CITY CENTER CELJE: Mariborska cesta 100 , 03 42 88 340• PE CELJE: Stanetova ulica 6, 03 42 88 320 HOTEL MONTENEGRINA HOTEL MONTENEGRINA ANIMACIJSKI PROGRAM HOTEL MONTENEGRINA HOTEL JE NA OBALI (podrobnosti najdete v opisu hotela) ANIMACIJSKI PROGRAM PLESNA GLASBA FISH PIKNIK OGLED BUDVE IZLET Z LADJO IN »FISH PIKNIK« (od 9.30 do 16.30 ure) Panoramska vožnja po Budvanski Rivieri (Budva - Bečići - Kamenovo - Miločer - Kraljeva Plaža - Sv. Štefan) in mimo znamenitih plaž Mogren, Jaz, Ploče, Trsteno in Žanjice do zaliva Boka Kotorska. Dveurni postanek na polotoku Luštica in kopanje na plaži Žanjica, ki slovi kot ena najlepših črnogorskih plaž. Kosilo na ladji: prigrizek (njeguški sir, pršut in olive) in glavna jed (plava riba, priloga in solata); pijača neomejeno (pivo, vino, domača »rakija«, voda, sok). A (podrobnosti najdete v opisu hotela) V TERMINU OD 3. 6. DO 10. 6. 2023 V TERMINU OD 3 V TERMINU OD 3 V TERMINU OD 3 V TERMINU OD 3 V TERMINU OD 3 V TERMINU OD 3 V TERMINU OD 3. . 6. DO 1 6. DO 1 6. DO 1 6. DO 1 6. DO 1 6. DO 1 6. DO 10 0 0. Z VAMI BO VODITELJICA SIMONA BRGLEZ Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 10, 9. marec 2023 ZA ZDRAVJE Skorajda ni odraslega človeka, ki ne bi vzdolž spo- dnjega dela hrbtenice že kdaj začutil mravljinčenja in odrevenelosti, šibkosti ali bolečine. Stanje še poslabša premikanje, včasih že kašljanje. ZORAN FRANC Bolečina vzdolž zadnje strani stegna se pojavi za- radi stisnjenja ali poškodbe živca ali njegovih korenin, najpogostejši vzrok zanjo pa je okvarjena medvretenčna ploščica, ki pritiska na živčno korenino v ledveno-križnem delu hrbtenice. Če štejete več kot 60 let, je lahko išias posle- dica obrabe hrbtenice, pri no- sečnicah pa je posebej pogost zaradi spremenjene telesne drže, ki povzroča pritisk na sednični živec. Ko zares »useka« Sednični živec izhaja iz živčnih korenin iz hrbtenjače in poteka navzdol po nogi do stopala. Išiasna bolečina se lahko pojavi kjerkoli vzdolž živca in njegovih vej, zaradi česar je za bolečino v križu značilno in mnogim nerazu- mljivo tudi to, da lahko pe- klensko useka vse do prstov na nogah. Zgodi se, da priza- deti ne more dvigniti stopala leve ali desne noge ali pa ne more stati vzravnano, številni tudi zelo težko hodijo. Gibanje pomaga Časi, ko so zaradi išiasa svetovali strogi počitek, so zdavnaj mimo. Danes fi zio- terapevti priporočajo povsem normalno opravljanje vsako- dnevnih aktivnosti, razen tistih, pri katerih se boleči- na močno poslabša. Blage raztezne vaje in sprehod išias pogosto odpravijo, kajti šport pripomore, da pridejo hranilne snovi iz krvi do vseh prizadetih delov telesa. Pred- vsem bolečina, ki je posledica mišičnega krča ali sedenja v nepravilnem položaju, mine hitreje, če smo aktivni. No- sečnicam pa odleže po poro- du. Le če ob vsakem premiku stiskamo zobe, je dobro dan ali dva počivati in vzeti ka- kšno protibolečinsko zdravilo in še v tem primeru je pame- tno čim večkrat vstati iz po- stelje ter se nekoliko pretegni- ti. Pri dolgotrajnih bolečinah pa nas bo zdravnik napotil na magnetnoresonančno slikanje hrbtenice. Kadar sli- ka pokaže, da je živec zelo utesnjen in so zato noge in stopala kar naprej šibki, sve- tujejo operacijo. Foto: Dreamstime Fizioterapevti tudi ob težavah priporočajo povsem normalno opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, razen tistih, pri katerih se bolečina močno poslabša. Pri ohranjanju zdrave in prožne hrbtenice so ključne redne, vsakodnevne, preproste vaje. MIŠIČNI KRČI Če vas križ le tu in tam onesposo- bi, pa še takrat le za nekaj sekund ali minut, so vzrok najverjetneje mišični krči in dolgotrajno sedenje v nenaravnem položaju. VAJA ZA KRIŽ Ležemo na hrbet s pokrčenimi kole- ni in kolki. Stisnemo stegna in zadnjico, trebuh pa pote- gnemo vase, križ stisnemo ob podlago, zadržimo ne- kaj sekund in se sprostimo. VADBA Rekreativne športe, kot so hoja, tek, plavanje, dopolnimo z lah- kimi vajami, ki jih lahko naredimo zjutraj, preden vstanemo, in zvečer, pre- den zaspimo, če je le mo- goče, pa še kdaj vmes. OPERACIJA? Pri dolgo- trajnih bolečinah in kadar magnetnoresonančna sli- ka pokaže, da je živec zelo utesnjen in so zato noge in stopala kar naprej šibki, zdravniki svetujejo opera- cijo. Sedenje na žogi razbremeni sedni kosti, zato pomaga proti bolečinam. Išias Ko težave povzroča vstajanje iz postelje in sedenje na stolu Na brezplačen pregled se lahko naročite na telefonski številki 080 44 66 ali elektronskem naslovu info@therapia-dom.si Več o njih si lahko preberete na spletni strani www.therapia-dom.si Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 10, 9. marec 2023 ZAPOSLOVANJE / INFORMACIJE C M Y CM MY CY CMY K Novi tednik_26.2.2022.pdf 1 26. 02. 2023 16:29:46 Komercialist na elektro oddelku (m/ž) (Celje) Delovne naloge bodo: načrtovanje in izvajanje prodajnih in nabavnih stra- tegij ter aktivnosti, zbira- nje, analiziranje in vodenje vseh potrebnih informacij in evidenc o dobaviteljih in kupcih, spremljanje in ana- liziranje cen na prodajnem in nabavnem trgu … Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 1. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Spletni razvijalec (. NET MVC) (m/ž) (Celje) V našo ekipo vabimo en- tuziastičnega, tehnično pod- kovanega programerja za projektno delo pri razvoju spletnih rešitev v. NET oko- lju. Vaše delo bo obsegalo: razvoj novih projektnih reši- tev, vzdrževanje projektov, vodenje projektov. Sotech, d.o.o., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 2. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja gradbišča (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo: izo- brazbo VI.–VII. stopnje ele- ktro smeri, najmanj dve leti izkušenj na podobnih de- lovnih mestih.. Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 1. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar specialist (m/ž) (Rogla) Od kandidatov pričakuje- mo: V. stopnjo gastronom- ske ali druge smeri delovne- ga področja, pripravljenost na timsko delo, motivira- nost in samostojnost, odgo- vornost in prilagodljivost, urejenost in zanesljivost. Unitur, d.o.o., Cesta na Ro- glo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 31. 3. 2023. Po- drobnosti na www.mojede- lo.com. Vzdrževalec I (m/ž) (Velenje) Vaše delo bo zajemalo: ele- ktro ali strojno vzdrževanje strojev ter naprav, popravila ter izdelavo strojev in opre- me, področje oskrbe z ener- genti, analiziranje tehničnih okvar in izvajanje protiukre- pov ter izboljšav, opravljanje raznih popravil po celotnem skladišču … Hisense Gorenje Europe, d.o.o., Partizanska 12, Velenje 3320. Prijave zbiramo do 15. 3. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Sistemski inženir (m/ž) (Žalec) Opis dela: načrtovanje, vpeljava in vzdrževanje in- frastrukturnih sistemov, upravljanje diskovnih sis- temov in okolij (SAN, NAS, SAS), upravljanje strežni- ških sistemov … Unistar LC, d.o.o., Litostrojska cesta 56, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 31. 3. 2023. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Viličarist – skladiščnik (m/ž) (Ljubečna) Vaše delo bo obsegalo: prevzem, odvoz in dostavo blaga, sodelovanje z vozni- kom pri natovoru in raztovo- ru blaga, preverjanje opozo- rilnih oznak na embalažah pred manipulacijo, prevzem in odvoz blaga. Šumer, d.o.o., Cesta v Celje 2, 3202 Ljubečna. Prijave zbiramo do 31. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Namestnik/ namestnica poslovodje (m/ž) (Celje) Opis dela: operativno vo- denje trgovine CCC, vodenje tima, nadzor poslovnih pro- cesov, aktivno sodelovanje pri zaposlovanju ekipe … CCC Obutev, d.o.o., Loška 10, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 14. 3. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Tehnolog finalizacije (m/ž) (Šempeter v Savinjski dolini) V sodobno opremljeno proizvodno podjetja, kjer razvijamo in izdelujemo specializirano mehanizaci- jo za spravilo travinja, vabi- mo tehnologa fi nalizacije. Potrebna je VI/1 stopnja strojne ali druge ustrezne tehnične smeri, sposobnost timskega dela, kreativnost, komunikativnost, pozna- vanje programskih orodij (MS Offi ce, CAD, 3D) – so- lidworks, zaželeno poznava- nje informacijskega sistema SAP … Sip, strojna industri- ja, d.d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Sav. dolini. Pri- jave zbiramo do 31. 3. 2023. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Skladiščnik – viličarist (m/ž) (Gorica pri Slivnici) Opis delovnega mesta: nakladanje in razkladanje blaga ročno in z viličarjem, opravljanje raznih skladišč- nih del, vodenje evidenc o vnosu in iznosu blaga (prevzem in izdaja) … Meja Šentjur, d.d., Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šen- tjur. Prijave zbiramo do 17. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik v Celju (m/ž) – centralno skladišče (Celje) Big Bangov skladiščnik je odgovoren in zavzet. Je pomemben člen naše eki- pe UAU. Skrbi za prevzem, skladiščenje in odpremo blaga, z blagom ravna ve- stno in je do naših strank in dostavljavcev skrben in pro- fesionalen. Big Bang, d.o.o., Madžarska ulica 12, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec na oddelku delikatese (m/ž) (Šentjur pri Celju) Pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe trgovske, živilske ali druge ustrezne smeri. Spar Slovenija, d.o.o., Kadro- vska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 3. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Bančni svetovalec (m/ž) (Mozirje) V NLB, d.d. za naše stran- ke želimo le najboljše, zato vabimo kandidate, ki jim je blizu delo s strankami, ima- jo prodajne veščine in jim trženje bančnih produktov predstavlja izziv. Pridružite se nam v poslovalnici Mo- zirje in postanite nepogre- šljiv član naše ekipe. NLB, d.d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter (m/ž) (Celje – Levec) Naloge: montiranje in sestavljanje pohištva in ku- hinj, branje načrtov, prevoz in vnos pohištva strankam ob montaži. Lesnina Les- -MMS, trgovska družba, d.o.o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 3. 2023. Po- drobnosti na www.mojede- lo.com. Prodajalec (m/ž) (Prevalje) Ste pripravljeni dati vse od sebe, da bi naredili prodajo? Ali radi delate v dinamičnem okolju z veliko izzivi? Uživa- te v skupinskem delu? Če je vaš odgovor da, ste vi oseba, ki jo iščemo. JYSK, d.o.o., Tovarniška cesta 10a, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 31. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sobarica – čistilka (m/ž) (Dobrna) V svoj tim sprejmemo mar- ljivo, redoljubno, skrbno in prijazno osebo, ki ponuja prave vrednote, korekten od- nos do sodelavcev, strank in do dela v želji, da bi skupaj poskrbeli za zadovoljstvo naših strank. Terme Dobr- na, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 31. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Zapeli nam bodo učenci Osnovne šole Dobje. Vidimo se v ponedeljek, 13. marca, ob 16.30 v Osnovni šoli Dobje. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt je omogočila Občina Dobje. Družba NT&RC skupaj z Občino Dobje in OŠ Dobje vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 10, 9. marec 2023 NAŠE AKCIJE Zapeli nam bodo učenci Osnovne šole Štore in Osnovne šole Radeče. Vidimo se v sredo, 15. marca, ob 17.00 v Kulturnem domu Štore. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt sta omogočili Občina Štore in Občina Radeče. Družba NT&RC skupaj z Občino Štore in Občino Radeče ter OŠ Štore in OŠ Radeče vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 10, 9. marec 2023 Med vsemi, ki boste glasovali za enega od kandidatov, bomo izžrebali pet bralcev, ki bodo dobili praktično darilo (paket izdelkov DM). Glasujete lahko do 20. marca 2023. Glasovnico izrežite in pošljite na NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali fotogra jo glasovnice na tednik@nt-rc.si Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tel. št.:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E-mail: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podpis: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Albina Karmuzel Ivanka Tofant Milan Ninić Dragica Mirnik Olga Hočevar Marija Kovačič Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 10, 9. marec 2023 NAŠE AKCIJE Zapeli nam bodo učenci Osnovne šole Štore in Osnovne šole Radeče. Vidimo se v sredo, 15. marca, ob 17.00 v Kulturnem domu Štore. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt sta omogočili Občina Štore in Občina Radeče. Družba NT&RC skupaj z Občino Štore in Občino Radeče ter OŠ Štore in OŠ Radeče vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 10, 9. marec 2023 Med vsemi, ki boste glasovali za enega od kandidatov, bomo izžrebali pet bralcev, ki bodo dobili praktično darilo (paket izdelkov DM). Glasujete lahko do 20. marca 2023. Glasovnico izrežite in pošljite na NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali fotogra jo glasovnice na tednik@nt-rc.si Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tel. št.:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E-mail: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podpis: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Albina Karmuzel Ivanka Tofant Milan Ninić Dragica Mirnik Olga Hočevar Marija Kovačič Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 10, 9. marec 2023 BRALCI POROČEVALCI Prvi znani zapisi o začet- kih malodolske godbe so bili objavljeni v Celjski kroniki že pred letom 1875. V tistem času se je sedem bratov Lipš naselilo po Malodolskih gri- čih. Začeli so si ustvarjati do- move, vinograde in obenem razvijati svojo veliko ljube- zen do glasbe. Po pripovedovanju, ki se je prenašalo iz roda v rod, je imelo vseh sedem bratov že v otroških letih izredno veselje in talent za igranje pihalnih in trobilnih glasbil. Po naselitvi v Malih Dolah so kljub trdemu kmečkemu delu našli dovolj časa za vaje in nastope ter tako se je njihova glasba marsikdaj Februar je koledarsko najkrajši in hkrati najbogatejši mesec. Obarvan je s kulturo, z ljubeznijo, brano besedo in s pustovanjem, vmes se prepleta glasba. Glasbo občutimo z vsemi čutili in je nasprotje tišine. Napolnjuje in bogati naše življenje z vseh vidikov. Omogoča nam, da doživimo izjemne trenutke sreče, poleg tega ima moč, da nas gane in celo spravi v solze. Godba Male Dole že vrsto let bogati kulturno dogajanje v vojniški občini in širše. Pestra zgodovina Godbe Male Dole večer razlegala čez domače griče pozno v noč. Ker takrat daleč naokrog ni bilo nobene godbe, je zanima- nje za njihovo muziciranje za- čelo naraščati in kmalu so jih začeli vabiti na različne priredi- tve. Igrali so na shodih, taborih, srečanjih, pri cerkvenih obre- dih ter seveda tudi na domačih zabavah in slavjih. Spoznali so, da bi bilo dobro na pomoč po- klicati koga, ki bi jim pomagal z nasveti in bi razširil njihovo glasbeno obzorje, saj takrat še Dijaki na poslovnem sestanku z arhitektom Dijaki in njihova mentorica v druž- bi priznanega arhitekta Dijaki učnega podjetja Mojacasa, d. o. o., iz Ekonomske šole Celje so organizirali poslovni sestanek s priznanim ar- hitektom in evropskim nagrajencem za zasnovo celjskega paviljona Nandetom Korpnikom. Srečanja so se udeležili dijaki 3. b-razreda, ki sestavljajo UP Mojacasa, z učiteljico ekonomskih predmetov in mentorico Andrejo Tanšek. katerim sem z dijaki Ekonom- ske šole že sodelovala. Poslovni sestanek je vodil di- rektor učnega podjetja Denis Štiglic, hiško je skiciral Gal T u- recki, ki je tako imel priložnost preizkusiti svoje risarske talen- te. Z arhitektom sta zasnovala mobilno leseno hiško, ki bi se ogrevala na sončne celice. Po- stavili bi jo na lokacijah, kjer bi uporabniki lahko občudovali bogato celjsko zgodovino in hkrati uživali v mirnem zele- nem okolju. Po sestanku smo prevzeli zamaške za humani- tarno društvo Vesele nogice ter odpadni papir. Denar od papirja bo namenjen za šolski sklad socialno ogroženih dija- kov Ekonomske šole Celje. Nandetu Korpniku smo hva- ležni za zasnovo hiške in za vse njegove dragocene usme- ritve. Tovrstna sodelovanja so zelo pomembna, saj mladi krepijo ob takšnih dejavnostih skrb za sočloveka, podjetnost in odnos do zelenega okolja. Skrbimo za naš planet, da bo lepši jutrišnji svet, je vodilo, ki naj postane sestavni del naših ravnanj. ANDREJA TANŠEK Cilj poslovnega sestanka sta predstavljala preverjanje poslovne ideje v praksi in is- kanje možnosti zasnove hišk za poslovne in prostočasne namene, saj je povezovanje izobraževanja s prakso ključ- no za pridobivanje kakovo- stnih znanj mladih. Poslovno zamisel o hiškah, ki so jo dijaki lanskega UP Lupinca predsta- vljali na 54. obrtnem sejmu v Golovcu, se je zdela zanimiva tudi Sandiju Češku, direktorju Studia Moderna, ki je na sejmu obiskal našo stojnico. Podal je nekaj predlogov, kje bi lahko tržili naš proizvod, in podal razloge, zakaj je vedno bolj pomembno poudarjati zele- no noto. Njegova priporočila je naše letošnje učno podjetje Mojacasa, d. o. o., upoštevalo. Dejavnost smo razširili na eko- skiroje, hiške pa nadgradili z novimi izvedbami. Za pomoč pri zasnovi smo se obrnili na arhitekta Nandeta Korpnika, s Glasbeno obarvano vrtčevsko dopoldne nega področja. Paleta ponu- jenih glasbenih dejavnosti v predšolskem obdobju otroku skozi doživljanje glasbene umetnosti omogoča iskanje sebe. Glasbene izkušnje mu omogočajo seznanjanje z le- poto in razumevanjem glasbe ter ga hkrati spodbujajo, naj raziskuje nove ideje, poveča izražanje čustev ter izostri zavedanje o čustvih drugih. Glasba otroku nudi intelek- tualno rast preko zaznavanja, ustvarjanja novih povezav, pojmov, razmišljanja in reše- vanja problemov. Odrasli jim pomagamo oblikovati občutek in okus. Mi smo tisti, ki otroke navdušimo za glasbene dejav- nosti z različnimi idejami in pristopi. Na otroško vprašanje, kje se je naučil igrati, je potujoči godbenik odgovoril: »V šoli. Tam, kjer so doma vsa glasbi- la. V glasbeni šoli. Se vidimo tam,« je rekel in odpotoval po svoji glasbeni poti v svet ptič- kov, violinskih ključev in not. IRIS VIRANT Gostja prireditve je bila ministrica za kulturo Asta Vrečko. (Foto: Juš Gošte) ni bilo radia in televizije. Blizu njihovih domov, v Jankovi 14, je živel Franc Žonir, ki se jim je zdel pravšnji za vodjo. Čeprav so igrali brez not, so s pomočjo Žonirja povečali število nasto- pov in priljubljenost je rasla. Pi- sni viri pravijo, da se je leta 1875 bratov pod vodstvom Žolnirja že prijel vzdevek Malodolski muzikantje. Leta 1882 se jim je pridružil Anton Lipovšek iz Jankove. V malodolski godbi je takoj dobil vlogo glavnega organizatorja in tako je bilo nadaljnjih 55 let. Ker je leta 1890 bolezen »vzela« Žonirja, je mesto ka- pelnika/dirigenta prevzel član sestava Franc Kramaršek iz Dramelj. V tistem času so igrali predvsem lastne melodije, od katerih so nam znane Prepe- lička, Mihel polka, Pastirička. Zlagali so tudi pesmi, znana nam je le ena – Urca je polnoči. Kapelnik je kmalu spoznal, da bo treba igrati še druge skladbe, vendar to brez pozna- vanja not ni bilo mogoče. Zato se je leta 1895 odločil, da bo obiskal glasbeni tečaj v Trstu. Godbeniki so počasi dojemali nov način, težje pa je bilo to razložiti njihovim ženam. Pri- hajale so do kapelnika, da nji- hovi možje v spanju blodijo in govorijo čudne besede: fi s, cis, ais … Neka žena je celo meni- la, da verjetno moža kaj boli, ker ponoči izgovarja besede as, es in podobno. Ko so godbeniki spoznali, da ima kapelnik prav, so poprijeli še bolj in začeli igrati po notah skladb, kot so Drvarska, Po- zor, Dunaj ostane Dunaj, Stari prijatelji … Tako je godba de- lovala vse do smrti kapelnika Kramerška leta 1933. Takrat je glasbeno vodstvo prevzel Karel Krofl ič iz Rov pri Malih Dolah, tudi njihov član. Prekinitev je nastala zaradi vojne leta 1941. Po vojni je godba delovala na- prej. Ker je Krofl ič odšel na zdravljenje zaradi izgubljenega očesa, je vodstvo prevzel Miha Krušič iz Zadobrove pri Škofji vasi. Godbo so takrat sestavljali večinoma sorodniki Lipovšek, Šabec, Krofl ič in nekaj posame- znih učencev iz drugih družin. Leta 1953 se je zaradi smrti Mihe Krušiča spet zgodila me- njava kapelnika. Pravzaprav se je na to mesto vrnil Karel Kro- fl ič, čeprav je bil vojni invalid. Glasbila so bila ves čas last godbenikov. Leta 1970 se je godba z lastnimi prispevki in prispevki darovalcev končno oblekla v skromne uniforme. Godba je postala del dru- štva. Najprej GD Vojnik, nato je bila sekcija Prosvetnega dru- štva Franceta Prešerna Vojnik. Takrat sta se pri železničarski godbi glasbeno izpopolnjevala brata Slavko in Ivan Lipovšek ter se uspela z dirigentom Iva- nom Karlovčecem dogovoriti, da bo prevzel Godbo Male Dole. To je pomenilo velik napredek za godbo, saj je Kar- lovčec vrsto let uspešno pou- čeval in vzgajal nove in nove godbenike. Godba je sodelo- vala na revijah pihalnih orke- strov, na prireditvah KS Vojnik, Frankolovo, Vitanje, Dobrna in Strmec. Pripravila je žalni program in igrala na številnih žalnih sprevodih od doma po- kojnika do pokopališča, kot je bila v tistih letih navada. Za organizacijo je ves čas skrbel Slavko Lipovšek. Iz tega obdobja je izšlo kar nekaj uspe- šnih godbenikov: Vera Šolinc, Janez Šabec, Sandi Škofl ek, Edi Fidler, Borut Pintar, Slavko Lipovšek, Ivan Lipovšek, Jožef Lipovšek, Uroš Lipovšek, Karel Brezovšek, Dušan Hostnik in mnogi drugi, skupaj več kot 70 posameznikov. Godba je leta 1975 ob 100-le- tnici organizirala veliko slavje. Povabili so Godbo Ruše in že- lezničarsko godbo. Za uspešne nastope so povabili k sodelova- nju tudi zunanje glasbenike – Ivana Tajnška, Ivana Črešnarja, Francija Vodopivca, Martina in Tineta Zagožna, Franca Čatra in Rudija Kerša. Zadnja leta sta dirigentsko palico prevzela Edi Fidler in Borut Pinter. STANISLAV LIPOVŠEK V Vrtcu Šmarje pri Jelšah, enoti Šentvid, smo si v teh dneh pričarali glasbeno dopol- dne. Obiskal nas je akademski glasbenik in učitelj klarineta v Glasbeni šoli Rogaška Slatina Faruk Dreca. S pomočjo lika potujočega godbenika je otro- kom na hudomušen, igriv in zabaven način predstavil glas- bo, različna glasbila, nanje za- igral in zapel otroške pesmice. Otroci so s pomočjo glasbenih dejavnosti pridobivali izku- šnje poslušanja, izvajanja in ustvarjanja glasbe. Vzgojitelji v vrtcu se zave- damo, da raznolikost glas- benih dejavnosti vpliva tako na glasbeni razvoj otroka kot tudi na razvoj kognitivnega, afektivnega in psihomotorič- Utrinek z glasbenega dneva v Vrtcu Šmarje pri Jelšah, enoti Šentvid Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 10, 9. marec 2023 BRALCI POROČEVALCI Prvi znani zapisi o začet- kih malodolske godbe so bili objavljeni v Celjski kroniki že pred letom 1875. V tistem času se je sedem bratov Lipš naselilo po Malodolskih gri- čih. Začeli so si ustvarjati do- move, vinograde in obenem razvijati svojo veliko ljube- zen do glasbe. Po pripovedovanju, ki se je prenašalo iz roda v rod, je imelo vseh sedem bratov že v otroških letih izredno veselje in talent za igranje pihalnih in trobilnih glasbil. Po naselitvi v Malih Dolah so kljub trdemu kmečkemu delu našli dovolj časa za vaje in nastope ter tako se je njihova glasba marsikdaj Februar je koledarsko najkrajši in hkrati najbogatejši mesec. Obarvan je s kulturo, z ljubeznijo, brano besedo in s pustovanjem, vmes se prepleta glasba. Glasbo občutimo z vsemi čutili in je nasprotje tišine. Napolnjuje in bogati naše življenje z vseh vidikov. Omogoča nam, da doživimo izjemne trenutke sreče, poleg tega ima moč, da nas gane in celo spravi v solze. Godba Male Dole že vrsto let bogati kulturno dogajanje v vojniški občini in širše. Pestra zgodovina Godbe Male Dole večer razlegala čez domače griče pozno v noč. Ker takrat daleč naokrog ni bilo nobene godbe, je zanima- nje za njihovo muziciranje za- čelo naraščati in kmalu so jih začeli vabiti na različne priredi- tve. Igrali so na shodih, taborih, srečanjih, pri cerkvenih obre- dih ter seveda tudi na domačih zabavah in slavjih. Spoznali so, da bi bilo dobro na pomoč po- klicati koga, ki bi jim pomagal z nasveti in bi razširil njihovo glasbeno obzorje, saj takrat še Dijaki na poslovnem sestanku z arhitektom Dijaki in njihova mentorica v druž- bi priznanega arhitekta Dijaki učnega podjetja Mojacasa, d. o. o., iz Ekonomske šole Celje so organizirali poslovni sestanek s priznanim ar- hitektom in evropskim nagrajencem za zasnovo celjskega paviljona Nandetom Korpnikom. Srečanja so se udeležili dijaki 3. b-razreda, ki sestavljajo UP Mojacasa, z učiteljico ekonomskih predmetov in mentorico Andrejo Tanšek. katerim sem z dijaki Ekonom- ske šole že sodelovala. Poslovni sestanek je vodil di- rektor učnega podjetja Denis Štiglic, hiško je skiciral Gal T u- recki, ki je tako imel priložnost preizkusiti svoje risarske talen- te. Z arhitektom sta zasnovala mobilno leseno hiško, ki bi se ogrevala na sončne celice. Po- stavili bi jo na lokacijah, kjer bi uporabniki lahko občudovali bogato celjsko zgodovino in hkrati uživali v mirnem zele- nem okolju. Po sestanku smo prevzeli zamaške za humani- tarno društvo Vesele nogice ter odpadni papir. Denar od papirja bo namenjen za šolski sklad socialno ogroženih dija- kov Ekonomske šole Celje. Nandetu Korpniku smo hva- ležni za zasnovo hiške in za vse njegove dragocene usme- ritve. Tovrstna sodelovanja so zelo pomembna, saj mladi krepijo ob takšnih dejavnostih skrb za sočloveka, podjetnost in odnos do zelenega okolja. Skrbimo za naš planet, da bo lepši jutrišnji svet, je vodilo, ki naj postane sestavni del naših ravnanj. ANDREJA TANŠEK Cilj poslovnega sestanka sta predstavljala preverjanje poslovne ideje v praksi in is- kanje možnosti zasnove hišk za poslovne in prostočasne namene, saj je povezovanje izobraževanja s prakso ključ- no za pridobivanje kakovo- stnih znanj mladih. Poslovno zamisel o hiškah, ki so jo dijaki lanskega UP Lupinca predsta- vljali na 54. obrtnem sejmu v Golovcu, se je zdela zanimiva tudi Sandiju Češku, direktorju Studia Moderna, ki je na sejmu obiskal našo stojnico. Podal je nekaj predlogov, kje bi lahko tržili naš proizvod, in podal razloge, zakaj je vedno bolj pomembno poudarjati zele- no noto. Njegova priporočila je naše letošnje učno podjetje Mojacasa, d. o. o., upoštevalo. Dejavnost smo razširili na eko- skiroje, hiške pa nadgradili z novimi izvedbami. Za pomoč pri zasnovi smo se obrnili na arhitekta Nandeta Korpnika, s Glasbeno obarvano vrtčevsko dopoldne nega področja. Paleta ponu- jenih glasbenih dejavnosti v predšolskem obdobju otroku skozi doživljanje glasbene umetnosti omogoča iskanje sebe. Glasbene izkušnje mu omogočajo seznanjanje z le- poto in razumevanjem glasbe ter ga hkrati spodbujajo, naj raziskuje nove ideje, poveča izražanje čustev ter izostri zavedanje o čustvih drugih. Glasba otroku nudi intelek- tualno rast preko zaznavanja, ustvarjanja novih povezav, pojmov, razmišljanja in reše- vanja problemov. Odrasli jim pomagamo oblikovati občutek in okus. Mi smo tisti, ki otroke navdušimo za glasbene dejav- nosti z različnimi idejami in pristopi. Na otroško vprašanje, kje se je naučil igrati, je potujoči godbenik odgovoril: »V šoli. Tam, kjer so doma vsa glasbi- la. V glasbeni šoli. Se vidimo tam,« je rekel in odpotoval po svoji glasbeni poti v svet ptič- kov, violinskih ključev in not. IRIS VIRANT Gostja prireditve je bila ministrica za kulturo Asta Vrečko. (Foto: Juš Gošte) ni bilo radia in televizije. Blizu njihovih domov, v Jankovi 14, je živel Franc Žonir, ki se jim je zdel pravšnji za vodjo. Čeprav so igrali brez not, so s pomočjo Žonirja povečali število nasto- pov in priljubljenost je rasla. Pi- sni viri pravijo, da se je leta 1875 bratov pod vodstvom Žolnirja že prijel vzdevek Malodolski muzikantje. Leta 1882 se jim je pridružil Anton Lipovšek iz Jankove. V malodolski godbi je takoj dobil vlogo glavnega organizatorja in tako je bilo nadaljnjih 55 let. Ker je leta 1890 bolezen »vzela« Žonirja, je mesto ka- pelnika/dirigenta prevzel član sestava Franc Kramaršek iz Dramelj. V tistem času so igrali predvsem lastne melodije, od katerih so nam znane Prepe- lička, Mihel polka, Pastirička. Zlagali so tudi pesmi, znana nam je le ena – Urca je polnoči. Kapelnik je kmalu spoznal, da bo treba igrati še druge skladbe, vendar to brez pozna- vanja not ni bilo mogoče. Zato se je leta 1895 odločil, da bo obiskal glasbeni tečaj v Trstu. Godbeniki so počasi dojemali nov način, težje pa je bilo to razložiti njihovim ženam. Pri- hajale so do kapelnika, da nji- hovi možje v spanju blodijo in govorijo čudne besede: fi s, cis, ais … Neka žena je celo meni- la, da verjetno moža kaj boli, ker ponoči izgovarja besede as, es in podobno. Ko so godbeniki spoznali, da ima kapelnik prav, so poprijeli še bolj in začeli igrati po notah skladb, kot so Drvarska, Po- zor, Dunaj ostane Dunaj, Stari prijatelji … Tako je godba de- lovala vse do smrti kapelnika Kramerška leta 1933. Takrat je glasbeno vodstvo prevzel Karel Krofl ič iz Rov pri Malih Dolah, tudi njihov član. Prekinitev je nastala zaradi vojne leta 1941. Po vojni je godba delovala na- prej. Ker je Krofl ič odšel na zdravljenje zaradi izgubljenega očesa, je vodstvo prevzel Miha Krušič iz Zadobrove pri Škofji vasi. Godbo so takrat sestavljali večinoma sorodniki Lipovšek, Šabec, Krofl ič in nekaj posame- znih učencev iz drugih družin. Leta 1953 se je zaradi smrti Mihe Krušiča spet zgodila me- njava kapelnika. Pravzaprav se je na to mesto vrnil Karel Kro- fl ič, čeprav je bil vojni invalid. Glasbila so bila ves čas last godbenikov. Leta 1970 se je godba z lastnimi prispevki in prispevki darovalcev končno oblekla v skromne uniforme. Godba je postala del dru- štva. Najprej GD Vojnik, nato je bila sekcija Prosvetnega dru- štva Franceta Prešerna Vojnik. Takrat sta se pri železničarski godbi glasbeno izpopolnjevala brata Slavko in Ivan Lipovšek ter se uspela z dirigentom Iva- nom Karlovčecem dogovoriti, da bo prevzel Godbo Male Dole. To je pomenilo velik napredek za godbo, saj je Kar- lovčec vrsto let uspešno pou- čeval in vzgajal nove in nove godbenike. Godba je sodelo- vala na revijah pihalnih orke- strov, na prireditvah KS Vojnik, Frankolovo, Vitanje, Dobrna in Strmec. Pripravila je žalni program in igrala na številnih žalnih sprevodih od doma po- kojnika do pokopališča, kot je bila v tistih letih navada. Za organizacijo je ves čas skrbel Slavko Lipovšek. Iz tega obdobja je izšlo kar nekaj uspe- šnih godbenikov: Vera Šolinc, Janez Šabec, Sandi Škofl ek, Edi Fidler, Borut Pintar, Slavko Lipovšek, Ivan Lipovšek, Jožef Lipovšek, Uroš Lipovšek, Karel Brezovšek, Dušan Hostnik in mnogi drugi, skupaj več kot 70 posameznikov. Godba je leta 1975 ob 100-le- tnici organizirala veliko slavje. Povabili so Godbo Ruše in že- lezničarsko godbo. Za uspešne nastope so povabili k sodelova- nju tudi zunanje glasbenike – Ivana Tajnška, Ivana Črešnarja, Francija Vodopivca, Martina in Tineta Zagožna, Franca Čatra in Rudija Kerša. Zadnja leta sta dirigentsko palico prevzela Edi Fidler in Borut Pinter. STANISLAV LIPOVŠEK V Vrtcu Šmarje pri Jelšah, enoti Šentvid, smo si v teh dneh pričarali glasbeno dopol- dne. Obiskal nas je akademski glasbenik in učitelj klarineta v Glasbeni šoli Rogaška Slatina Faruk Dreca. S pomočjo lika potujočega godbenika je otro- kom na hudomušen, igriv in zabaven način predstavil glas- bo, različna glasbila, nanje za- igral in zapel otroške pesmice. Otroci so s pomočjo glasbenih dejavnosti pridobivali izku- šnje poslušanja, izvajanja in ustvarjanja glasbe. Vzgojitelji v vrtcu se zave- damo, da raznolikost glas- benih dejavnosti vpliva tako na glasbeni razvoj otroka kot tudi na razvoj kognitivnega, afektivnega in psihomotorič- Utrinek z glasbenega dneva v Vrtcu Šmarje pri Jelšah, enoti Šentvid Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 10, 9. marec 2023 BRALCI POROČEVALCI Ministrstvo za kulturo je leto 2023 razgla- silo za Kajuhovo leto. Na Gimnaziji Lava smo se pesnika spomnili že lani ob stoletnici nje- gove smrti, ko smo ustvarili kratek animirani fi lm z izborom štirih pesmi. Letos smo nekaj dni po 79. obletnici Kajuhove smrti pripravili prireditev, s katero smo obenem obeležili slo- venski kulturni praznik in spomin na danes še kako aktualnega pesnika, povezanega z našimi kraji – s Celjem in Šoštanjem. Prireditev je bila 27. februarja v veliki dvora- ni Celjskega doma. Sestavljena je bila iz dveh delov. V prvem delu je nastopalo sedemnajst dijakov, ki so z besedo, glasbo in gibom pri- kazali Kajuhovo življenjsko pot od otroških let do prezgodnje smrti na Žlebnikovi domačiji. Igrani prizori so se prepletali z recitiranjem in s petjem njegovih pesmi, minimalistični ter sti- lizirani videoposnetki na leseni školjki odra pa so vizualno dopolnjevali jezik telesa ter glasbe. Ker nas je med nastajanjem predstave zanimalo, kako Kajuha, ustreljenega pri 21 letih, spreje- majo današnje generacije, so dijaki skušali z njim stopiti v dialog skozi lastne razmisleke o njem kot človeku in o njegovem delovanju ter ustvarjanju. Drugi del prireditve, ki ga je povezovala Sara Jug, se je tematsko navezoval na prvega, saj je gostja dr. Asta Vrečko govorila o Kajuhovi aktu- alnosti in sporočilu njegovih pesmi za današnji čas, o pomenu umetniških vsebin v srednji šoli, a tudi o lastnem doživljanju gimnazijskih let skozi prizmo ustvarjanja, širjenja obzorij in uporništva. Ministrica za kulturo dr. Vrečko je bila namreč dijakinja Gimnazije Lava. Na prireditvi so nastopali recitatorji, dija- ki Gimnazije Lava Alen Ramić, Eva Kveder, Kristina Trkmič Senica, Bor Laznik, Nana No- vak in Jošt Lenček Pustovrh. Za glasbeni del predstave so poskrbeli člani šolskega benda Eruption. Nastopali so pevci Ema Iršič, Lucija Remic, Rebeka Krajnc, Jakob Zagožen, David Jelen, pianist Janez Vošner, kitarist Blaž Kru- šič, bas kitarist Alen Andrejčič, bobnar Matija Mazij, violinist Matevž Rožej in harmonikar Enej Romih. Avtorica scenarija, režiserka in mentorica recitatorjem sem bila dr. Breda Marušič, men- torica glasbenega dela predstave je bila Metka Jagodič Pogačar, svetovalka za ples Sava Ma- lenšek, Gašper Gajšek je pripravil video. BREDA MARUŠIČ O duševnih stiskah mladih Na 33. Medobčinskem otroškem parla- mentu so osnovnošolci iz Šaleške doline raz- pravljali na temo duševnega zdravja otrok in mladostnikov. 72 mladih parlamentarcev iz vseh devetih osnovnih šol v šaleški regiji je iskreno spregovorilo tako o težavah kot tudi o pričakovanjih do staršev, šolskega sistema in družbe, da bo duševnih stisk manj. Eno ključnih rešitev vidijo v iskrenem pogovoru. Na 33. medobčinskem Otroškem parlamentu za Šaleško dolino, ki je po dveh koronskih letih spet potekal v živo, so bili osnovnošolci tisti, ki so imeli glavno besedo, odrasli pa so prisluh- nili njihovim razmišljanjem in ugotovitvam. Strinjali so se, da je o duševnem zdravje treba govoriti na glas. Med drugim so povedali, da se zavedajo, da morajo vire moči iskati v sebi, a pri tem potre- bujejo tudi pomoč družine, šole in družbe. V razpravi se je izkazalo, da se duševne stiske pri mladih pojavljajo zaradi dogajanja v šoli in družini, ki ni vedno varno zatočišče otrok in mladostnikov. Opozorili so tudi na nasilje med vrstniki, tako besedno kot fi zično. Tudi besede bolijo in prizadenejo, so poudarili. Dobro se zavedajo, da o svojih stiskah ne smejo molčati, saj iskren pogovor vedno odpira prava vrata. Ob tem so izpostavili slogan Tom telefona za otroke in mladostnike: »Odgovor je pogovor.« Razpravo so zaključili s spoznanjem, da je treba opolnomočiti tako mlade kot tudi starše in učitelje, da bodo prepoznali in sprejeli težave mladih. Šele potem bodo lahko ukrepali in jim pomagali. »Pomembno je, da se imamo radi, da smo najprej prijatelji sami sebi,« so še poudarili mladi parlamentarci in dodali, da je samopodo- ba mnogih v času odraščanja (pre)šibka. NT Živahne, glasne, pisane maškare so v torek, 21. februarja, s svojim smehom in z razigranostjo napolnile telovadnico I. osnovne šole v Žalcu. Pod hudomušnimi, strašnimi, lepimi, zanimivimi, izvirnimi in domišljij- skimi maskami so se skrivali učenci I. in II. osnovne šole Žalec, Podružnične osnovne šole Gotovlje in Podružnične osnovne šole Ponikva. Vsak je za en dan lahko postal to, kar je želel: princeska, kraljevič, metuljčica, pika- polonica, lev, mačka, miška, zombi, kavboj, Batman, hudič, angel … Ob glasbi skupine Raptors Rock Band s Polzele so maškare rajale, se smejale, lovile, se sladkale z bonboni in si hudomušno nagajale. MOJCA URANJEK Želite javnost obvestiti o dogodku, pridobitvi ali kakšni drugi zanimivosti? Prispevek, dolg največ 3.000 znakov, in fotogra jo pošljite na elektronski naslov: spela.ozir@nt-rc.si. Pegazova »ohcet« leta Dišalo je iz vseh skupin, kajti pekli so se veliki, sla- stni, okrogli krofi – pust pač mora biti masten okrog ust. Gospodinje in drugi zapo- sleni vseh sedmih skupin so se s stanovalci našemili in mimo so prišli razigrani sva- tje, ki so vabili na posebno »ohcet«, saj so oznanjali, da se bosta vzela temperamen- ten temnopolt Halid ter Fa- nika, ki je naše gore list, tu izpod Boča doma. Fanika je preprosto kmečko dekle, ki rada kida gnoj ter se po vasi vozi s traktorjem. V postelji se pa vse »pogliha«, pravi že star pregovor. Popoldne se je na Pegazo- vem karnevalu trlo svatov, saj se je zgodila »ohcet« pustne- ga desetletja, Halid in Fanika sta si pred vsemi obljubila zvestobo do roba, obred je opravil znan škof Marcelino, od blizu in daleč so prišli »fi rbci« – čez lužo so prileteli kavbojci in Indijanci, rajali so še mačke, družabne domine, disko plesalci, tudi čebelarji so prisostvovali. Rajanje je trajalo do jutra, igrali so Boč- ki dečki, ki so računali le 60 minut na uro. MATEJA FIDLER V času pusta je bilo razigrano tudi v Pegazovem domu. Učenci iz Slavonskega Broda obiskali Celje Učenci iz sosednje Hrvaške so bili ob smučanju in sanka- nju na Celjski koči deležni še drugih zanimivih doživetij. Z dopoldansko šolo smu- čanja na Celjski koči so 24. februarja zaključili pet- dnevni obisk v Celju učen- ci iz Slavonskega Broda, ki je od leta 2010 pobraten s knežjim mestom. Učenci iz sosednje Hrvaške so bili ob smučanju in san- kanju na Celjski koči deležni še drugih zanimivih doži- vetij. Obiskali so Stari grad Celje in Tehnopark Celje ter svoje vrstnike v Osnovni šoli Lava. Kot vse mlade goste iz pobratenih mest jih je čakalo še posebno doživetje, nočni pohod z baklami. Prosti čas na Celjski koči so si krajšali še s kinovečerom in z družab- nimi igrami. Mesto Slavonski Brod poleti učence iz celjskih osnovnih šol gosti v njihovem letovišču za otroke v Starem Gradu na otoku Hvaru. RG Mladi parlamentarci so iskreno spregovorili o duševnih stiskah. (Foto: Bojana Špegel) Vesel pustni torek v I. OŠ Žalec »Jaz bom ljudem poslal ta cvet« In njihovi vtisi? »Fajn« je, ker smo namaskirani. Všeč mi je, ker igra glasba in lahko plešemo, se lovimo in norimo. Zanimivo je videti toliko različnih maškar. Vse je zelo glasno in vsi se zabavamo. Meni je všeč, ker so tudi učiteljice maškare. Ob glasbi skupine Rap- tors Rock Band s Polze- le so maškare rajale in se smejale. 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 10, 9. marec 2023 Novi TEDNIK 9. 3. 2023 št. 10  COLOR CMYK stran 36 A-MB d.o.o. Tehnični pregledi in servis vozil A-MB d.o.o. Celje Mariborska cesta 166 3000 Celje Tehnični pregledi: 03/426 16 00 Servis: 03/426 12 14 A-MB d.o.o. Maribor Jadranska cesta 25 2000 Maribor Tehnični pregledi: 02/333 55 55 Centrala: 02/333 55 10 PRIMERJAJTE CENE IN PONUDBE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ IN PRIHRANITE * slike so simbolične Za vas primerjamo in poiščemo najugodnejše avtomobilsko zavarovanje! Za vas primerjamo in poiščemo najugodnejše avtomobilsko zavarovanje! Za popust prinesite letak s seboj! Za popust prinesite letak s seboj! PRIMERJAJTE CENE IN PONUDBE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ IN PRIHRANITE Darilce presenečenja ob sklenitvi avtomobilskega zavarovanja. SLO CE A-MB Darilo DEŽNIK! + Darilce presenečenja + + Hudinja Hudinja AC MB-LJ CENTER -20% -20% UVOZ tehnični pregledi UVOZ registracije, zavarovanja, prepisi + Vsi, ki boste do konca marca 2023 pri nas opravili hkrati podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracijo) in tehnični pregled, ali hkrati podaljšanje prometnega dovoljenja in sklenili avtomobilsko zavarovanje, boste prejeli 20% popusta na storitev podaljšanje prometnega dovoljenja vozila (registracijo) in dežnik! Na obeh lokacijah: - opravljajo tehnične preglede za vse vrste osebnih in gospodarskih vozil, - sklepajo avtomobilska zavarovanja, - uredijo vse za registra- cije vozil, prepise la- stništva…, - opravijo kontrolo tahografov, - izkušene ekipe ser- viserjev poskrbijo, da so tovorna in dostavna vozila Mercedes-Benz in Man ustrezno ser- visirana in v dobri kondiciji. V Celju se ukvarjajo s servisiranjem gospo- darskih vozil od leta 2014, na sedanji lokaciji pa od leta 2019. Tehnične preglede opravljajo za vse vrste vozil od januarja 2021. Zgodovina podjetja A-MB sega v daljno leto 1948, ko se je vse skupaj začelo z manjšo servisno delavnico v Mariboru. Danes je podjetje s 75-letno tradicijo in poslov- nima enotama v Mariboru ter Celju in s 65 sodelavci. Njihovi osnovni de- javnosti predstavljajo servisiranje gospodarskih vozil in tehnični pregledi za vse vrste vozil. Dolgoletne izkušnje in znanje so porok za kako- vost, njihovo poslanstvo pa je razvijanje in izvaja- nje kakovostnih storitev v skladu s standardi proi- zvajalcev vozil in v skladu z njihovim standardom kakovosti ISO 9001 in 17020. Zadovoljstvo kupcev je eden njihovih najpomembnejših ciljev, za kar poskrbijo prijazni in strokovni zaposleni. Če boste v marcu prišli v njihovo poslovalnico v Ce- lju na tehnični pregled in/ ali registracijo vozila, boste prejeli darilo *. Kot vedno se bodo potrudili, da bodo storitev opravili strokovno in hitro, da boste zadovoljni in da se boste naslednjič z veseljem vrnili. 16 Novi TEDNIK št. 6 06.02.2020   COLOR CMYK stran 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 7, 13. februar 2020 16 Posebna ponudba in ketering KETERING in NAREZKI KANAPEJI – OBLOŽENI KRUHKI SLADKO IN SLANO DROBNO PECIVO TORTE Novi TEDNIK št. 46 14.11.2019   COLOR CMYK stran 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 47, 21. november 2019 Kakovostna drva (bukova, mešana) • najbolj top ponudba v Savinjski regiji • brezplačna dostava na dom* • možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej * Brezplačna dostava po Savinjski regiji. UGODNO 03 703 12 40 E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE * Brezplačna dostava po ezplačna dost a po Za zaključene družbe Restavracija je idealna za zaključene družbe. Najdete jo v središču Celja, ima lasten parkirni prostor in teraso. Notranji prostor resta- vracije naenkrat sprejme do sto oseb in ločen (posebni prostor) do 25 oseb. Za rezervacijo pokličite 051 336 188. Dober tek z restavracijo Stolpič! V samopostrežni restavraciji Stolpič, ki se nahaja na Maribor- ski cesti 7 (v stavbi Kovintrade, nekdanja restavracija Trač), vam od ponedeljka do petka nudijo tri različne jedilnike malic in kosil, od mesnih do jedi na žlico. Če vam nobeden od ponujenih jedilnikov ni všeč ali vam ne ustreza, vam lahko pripravijo mali- co po naročilu: brezmesno, malico brez laktoze ali brez glutena. delovalcih hrane. V restavraciji nato pripravljajo sezonske jedi. Ponujajo vam glavne jedi, zra- ven pa vam pripadajo še dnevna juha, solata in sadje ali sladica. V prijetnem okolju restavracije bodo poskrbeli, da boste jedli z užitkom. Dober tek vam želi restavracija Stolpič! Ponujajo tudi študentska kosila po ugodni ceni. Naročila sprejemajo na e-naslovu drago.trupej@ gmail.com ali telefonski številki 031 796 556. Odpiralni čas je od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00. Dnevna malica poleg glav- ne jedi vsebuje tudi juho. V samopostrežnem baru lahko izbirate med desetimi vrsta- mi dnevno svežih solat. V Stolpiču se zavedajo, da je za pripravo uravnoteženega in zdravega obroka potrebna tudi kakovostna izbira sestavin, zato večino naročajo pri lokalnih pri- Po ročno narejen krof v Rolco Že razmišljate, kaj boste le- tos za pusta hrusta? O tem, kje boste kupili krofe, vam ne bo treba veliko razmišlja- ti. Kavarna, pekarna, slašči- čarna in sendvičarna Rolca v Gubčevi ulici 1 v bivšem T v središču Celja je odgovor na to vprašanje. Krofe izdelujejo na domač način, vsak dan pečejo sve- že, polnijo pa jih z marelično, borovničevo, jagodno mar- melado ali čokolado (nutella). Hkrati boste pri njih našli tudi v tem času nepogrešljive kva- šene  ancate, njihova specia- Za sloven- sko tradi- cionalno potico so v Rolci prejeli tudi certi kat. liteta po receptu ome Mije so tudi krhki  ancati. Vsekakor bo treba preizkusiti, saj pravijo, da so za prste polizat. Že ptički čivkajo, da imajo v Rolci odlične potice, kot so ore- hova, potratna, skutina, pehtra- nova, kokosova. In zdaj se lahko pohvalijo tudi s certi katom Slovenska potica. Za veliko noč ali kateri drug praznik vsekakor rezervirajte potico v Rolci. Gostje vas bodo zagotovo vpra- šali za recept, če boste na mizo postavili njihove domače kekse oziroma sladice. Ob rojstnih dneh in drugih obletnicah pojdite tudi po torto po naročilu v Rolco. Za malico si lahko privoščite kos pice, sendviče na različne načine, svežo solato, različne zavitke, za domov lahko kupite pri njih pe- čen kruh. V Rolci so zelo ponosni, da vse nastaja ročno izpod njihovih rok in da točno vedo, kaj gostu ponuja- jo. Dobrodošli vsak dan od pone- deljka do petka med 6.15 in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. 15. in 29. februarja ter 7. mar- ca jih boste našli tudi v Citycen- tru Celje. (Če v A-MB Celje hkrati opravite podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja in tehnični pregled, ali če hkrati opravite podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja in sklenete avtomobilsko zavarovanje, dobite darilo.) Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 10, 9. marec 2023 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Arheološka odkritja dr. Frana Lorgerja (5) Rimska vila na Rožnem griču pri Celju (Selce) V drugi polovici 50-ih smo živeli v Rogaški Slatini, kamor smo se za dve leti preselili iz Celja. Starša sta imela službo v zdravilišču in ob tem tudi stanovanje v zgornjem nad- stropju hotela Sonce. Predvidevam, da so se pred Zdraviliškim domom ob veliki reklamni steklenici za rogaško slatino pred fotografski objek- tiv postavili mamini zdravili- ški sodelavci. V drugi vrsti na sredini je moja mama Cvetka Terezija Krajnc, por. Lorger (1929–2010), označena z mo- dro piko. »Prvi zdraviliški dom« je bil zgrajen pred več kot 200 leti, ko se je začel razvoj slatinske- ga turizma. Na njegovem me- stu so ob širjenju zdravilišča in parka sredi 19. stoletja zgradili t. i. »drugi zdraviliški dom«, ki pa je v noči iz 16. na 17 . avgust 1910 ob pripravah za ples ob rojstnem dnevu cesarja Franca Jožefa I. pogorel. »Tretji zdra- viliški dom« so v letih 1911/12 postavili na isto mesto. Tu še vedno vsako leto v nedeljo okoli 26. julija (na dan svete Ane) poteka tradicionalni Anin ples. Od leta 2003, ko je bil na- zadnje obnovljen, se imenuje Grand hotel Rogaška. Prispevala: Romana Pernovšek ALBUM S CELJSKEGA Pred Zdraviliškim domom v Rogaški Slatini okrog 1958 Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdravili %C5 %A1ki_dom Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si; Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Ostanki rimske vile na Rožnem griču pri Celju, 1917. Fotografija je del domoznanske zbirke Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Leta 1916 je dr. Fran Lor- ger bival v Celju, v Zavodni, v bližini Rožnega griča na slemenu Jožefovega hriba. Zaposlen je bil kot profesor na celjski gimnaziji. Decem- bra je med sprehodom po Ro- žnem griču opazil na njivah sledove rimskih stavb. Raziskavo rimske naselbine na Sevcih mu je omogočilo Muzejsko društvo Celje. Od- kril je primestno vilo rustiko, ki si jo je na Rožnem griču v 2. stoletju zgradil premožni Celjan, da se je lahko iz me- stnega vrveža umaknil v mir- no okolico z lepim razgledom proti severu. Tloris in prostori vile na Rožnem griču pri Celju Prostor V1 in V2 – odprti verandi Vila je bila postavljena na rob strmega pobočja, podprta z oporniki, kjer se je zaklju- čila z odprto verando po vsej širini zgradbe (prostor V1) in omogočala razgled na pokra- jino proti severu. Prav tako je bil z enako dolgo in široko ve- rando (prostor V2) opremljen vzhodni del stavbe. Na obeh verandah so streho podpirali stebri (Lorger, 1935). Prostor A – reprezentančna dvorana Prostor A predstavlja 11 m dolgo in 9 m široko dvorano, ki je ležala nižje od ostalih pro- storov, vhod je imela samo od zunaj. V dvorani je Fran Lorger naletel na fragmente stenskih slikarij in štukature, ki so te slikarije zaključevale. Stene so bile poslikane z rastlinskimi motivi v rdeči, modri in rume- ni barvi. Pri vhodu v dvorano je našel okovje ter ostanke ve- likih lesenih vhodnih vrat, ki so sprhnela in izginila. Vrata so se lahko primerjala z vrati na vaških cerkvah (Lorger, 1935). Ostanki fresk in stenskih štukatur, ki jih je Fran Lorger odkril v celjski primestni vili, presenečajo z izredno kakovo- stjo izdelave in raznolikostjo motivov. Uporaba dragocenega egipčanskega barvila, ki se je ohranilo na nekaterih odlom- kih, kaže, da je bil naročnik po- slikave premožen in pomem- ben. Med okrasnimi motivi, ki so krasili stene, izstopajo odlomki svetlo rdečih in mo- drih odtenkov z vitičastim in floralnim okrasom v beli bar- vi, več odlomkov pa z okrasom raznovrstnih girland na temno rdeči podlagi. Okvirje in ven- ce na stenah krasijo manjši reliefni dekorativni elementi, kot so školjke, račke, ribe in fi- gure (kupid s krili). Vodni ali morski motivi so izdelani na svetlo modri podlagi. Revizija muzejskega depoja je založene ostanke fresk brez oznake po- novno odkrila v zaboju, zvite v kose časopisnega papirja iz leta 1017, med katerimi je bil skrit odtrgan list papirja, na katerem je bilo s svinčnikom zapisano »vila na Sevcih« (La- zar, 2012). Bivalni prostori Bivalni prostori so bili v so- bah B, C, E in F, ki se nahajajo v južnem delu poslopja in so bili dostopni iz notranjega dvorišča. Med sobami je bil hodnik D, ki je ločil vzhodna prostora B in C, ki nista imela kurjave z za- hodnima E in F, ki pa sta bila opremljena s centralno kurja- vo (hipokavst). Tla ogrevanih prostorov so bila nekoliko dvi- gnjena od neogrevanih, zato so vanje vodile stopnice. Neogre- vani prostori so služili samo za poletno bivanje (Lorger, 1935). Hipokavst – rimska central- na kurjava – tla, okrašena z mozaikom, so slonela na ste- bričkih, pod katerimi je krožil vroč zrak in se dvigoval po vo- tlakih v stenah. Kurišče je bilo v sosednjem prostoru. Se nadaljuje. Pripravila: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 10, 9. marec 2023 Novi TEDNIK 9. 3. 2023 št. 10  COLOR CMYK stran 36 A-MB d.o.o. Tehnični pregledi in servis vozil A-MB d.o.o. Celje Mariborska cesta 166 3000 Celje Tehnični pregledi: 03/426 16 00 Servis: 03/426 12 14 A-MB d.o.o. Maribor Jadranska cesta 25 2000 Maribor Tehnični pregledi: 02/333 55 55 Centrala: 02/333 55 10 PRIMERJAJTE CENE IN PONUDBE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ IN PRIHRANITE * slike so simbolične Za vas primerjamo in poiščemo najugodnejše avtomobilsko zavarovanje! Za vas primerjamo in poiščemo najugodnejše avtomobilsko zavarovanje! Za popust prinesite letak s seboj! Za popust prinesite letak s seboj! PRIMERJAJTE CENE IN PONUDBE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ IN PRIHRANITE Darilce presenečenja ob sklenitvi avtomobilskega zavarovanja. SLO CE A-MB Darilo DEŽNIK! + Darilce presenečenja + + Hudinja Hudinja AC MB-LJ CENTER -20% -20% UVOZ tehnični pregledi UVOZ registracije, zavarovanja, prepisi + Vsi, ki boste do konca marca 2023 pri nas opravili hkrati podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracijo) in tehnični pregled, ali hkrati podaljšanje prometnega dovoljenja in sklenili avtomobilsko zavarovanje, boste prejeli 20% popusta na storitev podaljšanje prometnega dovoljenja vozila (registracijo) in dežnik! Na obeh lokacijah: - opravljajo tehnične preglede za vse vrste osebnih in gospodarskih vozil, - sklepajo avtomobilska zavarovanja, - uredijo vse za registra- cije vozil, prepise la- stništva…, - opravijo kontrolo tahografov, - izkušene ekipe ser- viserjev poskrbijo, da so tovorna in dostavna vozila Mercedes-Benz in Man ustrezno ser- visirana in v dobri kondiciji. V Celju se ukvarjajo s servisiranjem gospo- darskih vozil od leta 2014, na sedanji lokaciji pa od leta 2019. Tehnične preglede opravljajo za vse vrste vozil od januarja 2021. Zgodovina podjetja A-MB sega v daljno leto 1948, ko se je vse skupaj začelo z manjšo servisno delavnico v Mariboru. Danes je podjetje s 75-letno tradicijo in poslov- nima enotama v Mariboru ter Celju in s 65 sodelavci. Njihovi osnovni de- javnosti predstavljajo servisiranje gospodarskih vozil in tehnični pregledi za vse vrste vozil. Dolgoletne izkušnje in znanje so porok za kako- vost, njihovo poslanstvo pa je razvijanje in izvaja- nje kakovostnih storitev v skladu s standardi proi- zvajalcev vozil in v skladu z njihovim standardom kakovosti ISO 9001 in 17020. Zadovoljstvo kupcev je eden njihovih najpomembnejših ciljev, za kar poskrbijo prijazni in strokovni zaposleni. Če boste v marcu prišli v njihovo poslovalnico v Ce- lju na tehnični pregled in/ ali registracijo vozila, boste prejeli darilo *. Kot vedno se bodo potrudili, da bodo storitev opravili strokovno in hitro, da boste zadovoljni in da se boste naslednjič z veseljem vrnili. 16 Novi TEDNIK št. 6 06.02.2020   COLOR CMYK stran 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 7, 13. februar 2020 16 Posebna ponudba in ketering KETERING in NAREZKI KANAPEJI – OBLOŽENI KRUHKI SLADKO IN SLANO DROBNO PECIVO TORTE Novi TEDNIK št. 46 14.11.2019   COLOR CMYK stran 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 47, 21. november 2019 Kakovostna drva (bukova, mešana) • najbolj top ponudba v Savinjski regiji • brezplačna dostava na dom* • možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej * Brezplačna dostava po Savinjski regiji. UGODNO 03 703 12 40 E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE * Brezplačna dostava po ezplačna dost a po Za zaključene družbe Restavracija je idealna za zaključene družbe. Najdete jo v središču Celja, ima lasten parkirni prostor in teraso. Notranji prostor resta- vracije naenkrat sprejme do sto oseb in ločen (posebni prostor) do 25 oseb. Za rezervacijo pokličite 051 336 188. Dober tek z restavracijo Stolpič! V samopostrežni restavraciji Stolpič, ki se nahaja na Maribor- ski cesti 7 (v stavbi Kovintrade, nekdanja restavracija Trač), vam od ponedeljka do petka nudijo tri različne jedilnike malic in kosil, od mesnih do jedi na žlico. Če vam nobeden od ponujenih jedilnikov ni všeč ali vam ne ustreza, vam lahko pripravijo mali- co po naročilu: brezmesno, malico brez laktoze ali brez glutena. delovalcih hrane. V restavraciji nato pripravljajo sezonske jedi. Ponujajo vam glavne jedi, zra- ven pa vam pripadajo še dnevna juha, solata in sadje ali sladica. V prijetnem okolju restavracije bodo poskrbeli, da boste jedli z užitkom. Dober tek vam želi restavracija Stolpič! Ponujajo tudi študentska kosila po ugodni ceni. Naročila sprejemajo na e-naslovu drago.trupej@ gmail.com ali telefonski številki 031 796 556. Odpiralni čas je od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00. Dnevna malica poleg glav- ne jedi vsebuje tudi juho. V samopostrežnem baru lahko izbirate med desetimi vrsta- mi dnevno svežih solat. V Stolpiču se zavedajo, da je za pripravo uravnoteženega in zdravega obroka potrebna tudi kakovostna izbira sestavin, zato večino naročajo pri lokalnih pri- Po ročno narejen krof v Rolco Že razmišljate, kaj boste le- tos za pusta hrusta? O tem, kje boste kupili krofe, vam ne bo treba veliko razmišlja- ti. Kavarna, pekarna, slašči- čarna in sendvičarna Rolca v Gubčevi ulici 1 v bivšem T v središču Celja je odgovor na to vprašanje. Krofe izdelujejo na domač način, vsak dan pečejo sve- že, polnijo pa jih z marelično, borovničevo, jagodno mar- melado ali čokolado (nutella). Hkrati boste pri njih našli tudi v tem času nepogrešljive kva- šene  ancate, njihova specia- Za sloven- sko tradi- cionalno potico so v Rolci prejeli tudi certi kat. liteta po receptu ome Mije so tudi krhki  ancati. Vsekakor bo treba preizkusiti, saj pravijo, da so za prste polizat. Že ptički čivkajo, da imajo v Rolci odlične potice, kot so ore- hova, potratna, skutina, pehtra- nova, kokosova. In zdaj se lahko pohvalijo tudi s certi katom Slovenska potica. Za veliko noč ali kateri drug praznik vsekakor rezervirajte potico v Rolci. Gostje vas bodo zagotovo vpra- šali za recept, če boste na mizo postavili njihove domače kekse oziroma sladice. Ob rojstnih dneh in drugih obletnicah pojdite tudi po torto po naročilu v Rolco. Za malico si lahko privoščite kos pice, sendviče na različne načine, svežo solato, različne zavitke, za domov lahko kupite pri njih pe- čen kruh. V Rolci so zelo ponosni, da vse nastaja ročno izpod njihovih rok in da točno vedo, kaj gostu ponuja- jo. Dobrodošli vsak dan od pone- deljka do petka med 6.15 in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. 15. in 29. februarja ter 7. mar- ca jih boste našli tudi v Citycen- tru Celje. (Če v A-MB Celje hkrati opravite podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja in tehnični pregled, ali če hkrati opravite podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja in sklenete avtomobilsko zavarovanje, dobite darilo.) Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 10, 9. marec 2023 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Arheološka odkritja dr. Frana Lorgerja (5) Rimska vila na Rožnem griču pri Celju (Selce) V drugi polovici 50-ih smo živeli v Rogaški Slatini, kamor smo se za dve leti preselili iz Celja. Starša sta imela službo v zdravilišču in ob tem tudi stanovanje v zgornjem nad- stropju hotela Sonce. Predvidevam, da so se pred Zdraviliškim domom ob veliki reklamni steklenici za rogaško slatino pred fotografski objek- tiv postavili mamini zdravili- ški sodelavci. V drugi vrsti na sredini je moja mama Cvetka Terezija Krajnc, por. Lorger (1929–2010), označena z mo- dro piko. »Prvi zdraviliški dom« je bil zgrajen pred več kot 200 leti, ko se je začel razvoj slatinske- ga turizma. Na njegovem me- stu so ob širjenju zdravilišča in parka sredi 19. stoletja zgradili t. i. »drugi zdraviliški dom«, ki pa je v noči iz 16. na 17 . avgust 1910 ob pripravah za ples ob rojstnem dnevu cesarja Franca Jožefa I. pogorel. »Tretji zdra- viliški dom« so v letih 1911/12 postavili na isto mesto. Tu še vedno vsako leto v nedeljo okoli 26. julija (na dan svete Ane) poteka tradicionalni Anin ples. Od leta 2003, ko je bil na- zadnje obnovljen, se imenuje Grand hotel Rogaška. Prispevala: Romana Pernovšek ALBUM S CELJSKEGA Pred Zdraviliškim domom v Rogaški Slatini okrog 1958 Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdravili %C5 %A1ki_dom Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si; Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Ostanki rimske vile na Rožnem griču pri Celju, 1917. Fotografija je del domoznanske zbirke Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Leta 1916 je dr. Fran Lor- ger bival v Celju, v Zavodni, v bližini Rožnega griča na slemenu Jožefovega hriba. Zaposlen je bil kot profesor na celjski gimnaziji. Decem- bra je med sprehodom po Ro- žnem griču opazil na njivah sledove rimskih stavb. Raziskavo rimske naselbine na Sevcih mu je omogočilo Muzejsko društvo Celje. Od- kril je primestno vilo rustiko, ki si jo je na Rožnem griču v 2. stoletju zgradil premožni Celjan, da se je lahko iz me- stnega vrveža umaknil v mir- no okolico z lepim razgledom proti severu. Tloris in prostori vile na Rožnem griču pri Celju Prostor V1 in V2 – odprti verandi Vila je bila postavljena na rob strmega pobočja, podprta z oporniki, kjer se je zaklju- čila z odprto verando po vsej širini zgradbe (prostor V1) in omogočala razgled na pokra- jino proti severu. Prav tako je bil z enako dolgo in široko ve- rando (prostor V2) opremljen vzhodni del stavbe. Na obeh verandah so streho podpirali stebri (Lorger, 1935). Prostor A – reprezentančna dvorana Prostor A predstavlja 11 m dolgo in 9 m široko dvorano, ki je ležala nižje od ostalih pro- storov, vhod je imela samo od zunaj. V dvorani je Fran Lorger naletel na fragmente stenskih slikarij in štukature, ki so te slikarije zaključevale. Stene so bile poslikane z rastlinskimi motivi v rdeči, modri in rume- ni barvi. Pri vhodu v dvorano je našel okovje ter ostanke ve- likih lesenih vhodnih vrat, ki so sprhnela in izginila. Vrata so se lahko primerjala z vrati na vaških cerkvah (Lorger, 1935). Ostanki fresk in stenskih štukatur, ki jih je Fran Lorger odkril v celjski primestni vili, presenečajo z izredno kakovo- stjo izdelave in raznolikostjo motivov. Uporaba dragocenega egipčanskega barvila, ki se je ohranilo na nekaterih odlom- kih, kaže, da je bil naročnik po- slikave premožen in pomem- ben. Med okrasnimi motivi, ki so krasili stene, izstopajo odlomki svetlo rdečih in mo- drih odtenkov z vitičastim in floralnim okrasom v beli bar- vi, več odlomkov pa z okrasom raznovrstnih girland na temno rdeči podlagi. Okvirje in ven- ce na stenah krasijo manjši reliefni dekorativni elementi, kot so školjke, račke, ribe in fi- gure (kupid s krili). Vodni ali morski motivi so izdelani na svetlo modri podlagi. Revizija muzejskega depoja je založene ostanke fresk brez oznake po- novno odkrila v zaboju, zvite v kose časopisnega papirja iz leta 1017, med katerimi je bil skrit odtrgan list papirja, na katerem je bilo s svinčnikom zapisano »vila na Sevcih« (La- zar, 2012). Bivalni prostori Bivalni prostori so bili v so- bah B, C, E in F, ki se nahajajo v južnem delu poslopja in so bili dostopni iz notranjega dvorišča. Med sobami je bil hodnik D, ki je ločil vzhodna prostora B in C, ki nista imela kurjave z za- hodnima E in F, ki pa sta bila opremljena s centralno kurja- vo (hipokavst). Tla ogrevanih prostorov so bila nekoliko dvi- gnjena od neogrevanih, zato so vanje vodile stopnice. Neogre- vani prostori so služili samo za poletno bivanje (Lorger, 1935). Hipokavst – rimska central- na kurjava – tla, okrašena z mozaikom, so slonela na ste- bričkih, pod katerimi je krožil vroč zrak in se dvigoval po vo- tlakih v stenah. Kurišče je bilo v sosednjem prostoru. Se nadaljuje. Pripravila: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah 38 Št. 10, 9. marec 2023 Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Energija vam bo nihala. Vaš vladar Mars je v znamenju dvojčkov, zato boste imeli misli usmerjene v prihodnost, veli- ko odličnih idej se bo porajalo v naslednjem obdobju na vseh življenjskih področjih. Uskla- diti morate razum in čustva, le tako bodo pravilne odločitev nagrajene ravno v tem obdo- bju. Časa vam bo zmanjkovalo in pospešena časovna energija lahko neugodno vpliva na vaše počutje. Umiriti morate živčno obremenjenost. Umiriti morate stanje svojega duha in počasi, a zanesljivo ko- rakati proti svojemu cilju. Vaša vladarica je še ta teden v vašem znamenju, zato izkoristite ta pozitiven vpliv. Kar nekaj za- dev se bo sprostilo v tem času, kar nekaj premikov boste uspe- li narediti v dobre, pozitivne smeri. Dobili boste novice, ki vas bodo razveselile, in končno boste imeli občutek, da je vse, kot mora biti. Nekoliko več pre- vidnosti uporabite na delovnem področju. Skrbi, ki vam jih prinaša ži- vljenje, bodo v tem tednu zadnje, kar vas bo bremenilo. Lahkotno se boste sprehajali skozi urice dneva in ob tem uživali kot že dolgo ne. Po drugi strani vas bo življenje sililo, da sprejmete na ramena odgovornosti, ki so se nakopičile v zadnjem obdobju. Z nekoliko spretnosti in izkušenj boste z lahkoto razrešili še tako kočljive zadeve. Nikakor se ne boste pustili pre- govoriti glede neke pereče zade- ve, trmasti in nepopustljivi boste, kar se bo pokazalo v odnosih. Stanje, v katerem ste se znašli, bo močno vplivalo na vašo samo- zavest, zato naredite veliko in še več, da boste uravnali sporne zadeve, ki so se nakopičile v za- dnjem obdobju. Poslušajte notra- nji glas, ki vas pravilno usmerja. Odnosi bodo tokrat tisti, ki vam bodo dvigovali raven energije, saj boste veliko dobili od ljudi, ki so vam blizu. V svoje življenje boste želeli vnesti več zasebnosti. S tem bo- ste pokazali, da želite imeti vse zadeve uravnotežene. Saturn vas opozarja, da boste primora- ni nemudoma sprejeti odločitve, ki jih že nekaj časa potiskate na stranski tir. Kar odleglo vam bo, ko boste opravili delo. Nekaj ma- lenkosti vam bo delalo sive lase, vendar jih boste kljub nevšečno- stim zlahka odpravili. Pred vami se nakazuje krajše potovanje, ki ste ga že v preteklosti postavljali na stranski tir. V sebi boste čutili odtujenost od sveta in od sebe, zato nare- dite nekaj za svoje notranje rav- notežje. Kar nekaj priložnosti in možnosti boste imeli, da iz vsega skupaj potegnete nekaj dobrega. Masaža, meditacija in poglabljanje vase bodo odlič- ne tehnike in odlična izbira za vaše duševno stanje. Zao telo pa znate poskrbeti v zadostni meri, zato do večjih odstopanj ne bo prihajalo. Večjo pozornost morate name- niti fi nančnemu področju, saj se vam načrti, ki ste jih imeli v preteklem obdobju, niso obnesli. Po dolgem bivanju Saturna v vod- narju se bo končno zgodila spre- memba v znamenje rib. Situacija se bo naenkrat izboljšala in priča- kujete lahko pozitivne rezultate. Pričakujete lahko tudi ugodne no- vice na delovnem področju, zato boste imeli novo upanje. Zadeve se ne bodo zgodile tako, kot bi vi to želeli, zato bo- ste zmedeni, izgubite lahko celo orientacijo. Mars, vaš sovladar, je v znamenju dvojčkov, kjer vam bo pomagal, da boste uskladili čustva in razum. Veliko novih idej boste dobili ravno v obdobju, ki prihaja, zato boste prisiljeni sprejeti odločitve, ki vam bodo pomagale, da boste nadgradili svoje poslovno življenje. Umirite se in poiščite v sebi notranjo moč, vodila vas bo do uspeha. Marsikateri zadevi bi se najra- je izognili, marsikomu povedali svoje mnenje brez oklevanja. Če- prav boste do marsikoga nestrpni in nepotrpežljivi, boste na koncu poslušali glas razuma, ki vas tudi tokrat ne bo pustil na cedilu. Na- rediti boste morali točno analizo vsega skupaj, saj boste drugače izgubljali moč in energijo. Pri tem vam bo v veliko oporo bivanje Marsa v nasprotjem znamenju. Malo več pazljivosti velja na fi nančnem področju, na kar vas še posebej opozarja Venera, ki biva v znamenju bika. Čas ni primeren za naložbe, ker vam bo Venera prinesla nepričakova- ne izdatke. Več pozornosti boste tudi v tem obdobju namenjali od- nosom in poslovnemu področju. Kritični boste do svojih uspehov, pričakovali boste več od sebe. Končno boste zadihali s polni- mi pljuči, končno ujeli ritem, ki ste ga tako dolgo pogrešali. Sa- turn se poslavlja iz vašega zna- menju in vam prinaša kar nekaj sprostitev. Lekcije, ki ste se jih že naučili, so nujne, da boste nare- dili nekaj konkretnih sprememb, ki jih morate narediti. Ničesar se ne boste spominjali, kar vam obuja slabe občutke. V ljubezni se vam obeta sprememba, na ka- tero ste tako dolgo čakali. Partner se bo še kar potrudil, da prebudi vaše zanimanje, ven- dar se ne boste odzivali tako, kot bo pričakoval. Jupiter, planet sreče, biva v vašem znamenju in vam prinaša obilo dobrih pri- ložnosti in sreče, ki ste jo tako zelo potrebovali. V teh dneh se boste soočali tudi s preteklostjo, uporabite diplomacijo, saj je to najboljša rešitev za situacijo, v katero boste nehote padli. Obeta se vam tudi konkretna spremem- ba na delovnem področju. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Zamuja »Sosed, bi me lahko odpeljal v službo?« »Z zadovoljstvom, soseda.« »Če gre, bi brez zadovoljstva, ker bom sicer zamudila.« Učenje Mama sprašuje sina: »Kje si bil včeraj zvečer?« »Učil sem se s prijatelji.« »Ne laži, ker bom izvedela resnico.« »No, v redu, bili smo v klubu s striptizetami.« »In? Si videl kaj takšnega, česar ne bi smel?« »Da.« »Koga?« »Očeta.« Želja »Gospod župnik, rad bi večno živel. Kaj naj naredim?« »Poroči se.« »In potem bom večno živel?« »Ne, samo želja bo izginila.« Ambulanta v Planici letos prvič v zgodovini ni imela primera spiranja želodca, imela pa je več primerov dehidracije. **** Tistega Slovenca, ki je bil v Planici pijan, čaka menda sodno ugotavljanje izvora premoženja. **** Draga je za rojstni dan želela nekam, kjer je drago in kjer bova sama. Odpeljal sem jo v Planico. **** V Planici se je zvrnila stojnica s hot dogi. Škode je bilo menda za več tisoč evrov. »Šef, danes me ne bo v službo, v bolnišnici sem.« Šef: »Pošlji fotogra jo!« Jaz… Ah, kje so tisti časi, ko je bila vožnja z ženo še užitek! Sprehod s psom po Senju Edina Planica, ki smo si jo lahko privoščili v družini. Lepo sem govoril, da bi še ostali v Afriki, a je gospa hotela k svojim… Po prepiru sedita mož in žena v dnevni sobi. Mož želi sprostiti napeto vzdušje in vpraša: »Ali lahko gledam TV?« »Lahko, samo da ga ne bi prižgal!« 38 Št. 10, 9. marec 2023 Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Energija vam bo nihala. Vaš vladar Mars je v znamenju dvojčkov, zato boste imeli misli usmerjene v prihodnost, veli- ko odličnih idej se bo porajalo v naslednjem obdobju na vseh življenjskih področjih. Uskla- diti morate razum in čustva, le tako bodo pravilne odločitev nagrajene ravno v tem obdo- bju. Časa vam bo zmanjkovalo in pospešena časovna energija lahko neugodno vpliva na vaše počutje. Umiriti morate živčno obremenjenost. Umiriti morate stanje svojega duha in počasi, a zanesljivo ko- rakati proti svojemu cilju. Vaša vladarica je še ta teden v vašem znamenju, zato izkoristite ta pozitiven vpliv. Kar nekaj za- dev se bo sprostilo v tem času, kar nekaj premikov boste uspe- li narediti v dobre, pozitivne smeri. Dobili boste novice, ki vas bodo razveselile, in končno boste imeli občutek, da je vse, kot mora biti. Nekoliko več pre- vidnosti uporabite na delovnem področju. Skrbi, ki vam jih prinaša ži- vljenje, bodo v tem tednu zadnje, kar vas bo bremenilo. Lahkotno se boste sprehajali skozi urice dneva in ob tem uživali kot že dolgo ne. Po drugi strani vas bo življenje sililo, da sprejmete na ramena odgovornosti, ki so se nakopičile v zadnjem obdobju. Z nekoliko spretnosti in izkušenj boste z lahkoto razrešili še tako kočljive zadeve. Nikakor se ne boste pustili pre- govoriti glede neke pereče zade- ve, trmasti in nepopustljivi boste, kar se bo pokazalo v odnosih. Stanje, v katerem ste se znašli, bo močno vplivalo na vašo samo- zavest, zato naredite veliko in še več, da boste uravnali sporne zadeve, ki so se nakopičile v za- dnjem obdobju. Poslušajte notra- nji glas, ki vas pravilno usmerja. Odnosi bodo tokrat tisti, ki vam bodo dvigovali raven energije, saj boste veliko dobili od ljudi, ki so vam blizu. V svoje življenje boste želeli vnesti več zasebnosti. S tem bo- ste pokazali, da želite imeti vse zadeve uravnotežene. Saturn vas opozarja, da boste primora- ni nemudoma sprejeti odločitve, ki jih že nekaj časa potiskate na stranski tir. Kar odleglo vam bo, ko boste opravili delo. Nekaj ma- lenkosti vam bo delalo sive lase, vendar jih boste kljub nevšečno- stim zlahka odpravili. Pred vami se nakazuje krajše potovanje, ki ste ga že v preteklosti postavljali na stranski tir. V sebi boste čutili odtujenost od sveta in od sebe, zato nare- dite nekaj za svoje notranje rav- notežje. Kar nekaj priložnosti in možnosti boste imeli, da iz vsega skupaj potegnete nekaj dobrega. Masaža, meditacija in poglabljanje vase bodo odlič- ne tehnike in odlična izbira za vaše duševno stanje. Zao telo pa znate poskrbeti v zadostni meri, zato do večjih odstopanj ne bo prihajalo. Večjo pozornost morate name- niti fi nančnemu področju, saj se vam načrti, ki ste jih imeli v preteklem obdobju, niso obnesli. Po dolgem bivanju Saturna v vod- narju se bo končno zgodila spre- memba v znamenje rib. Situacija se bo naenkrat izboljšala in priča- kujete lahko pozitivne rezultate. Pričakujete lahko tudi ugodne no- vice na delovnem področju, zato boste imeli novo upanje. Zadeve se ne bodo zgodile tako, kot bi vi to želeli, zato bo- ste zmedeni, izgubite lahko celo orientacijo. Mars, vaš sovladar, je v znamenju dvojčkov, kjer vam bo pomagal, da boste uskladili čustva in razum. Veliko novih idej boste dobili ravno v obdobju, ki prihaja, zato boste prisiljeni sprejeti odločitve, ki vam bodo pomagale, da boste nadgradili svoje poslovno življenje. Umirite se in poiščite v sebi notranjo moč, vodila vas bo do uspeha. Marsikateri zadevi bi se najra- je izognili, marsikomu povedali svoje mnenje brez oklevanja. Če- prav boste do marsikoga nestrpni in nepotrpežljivi, boste na koncu poslušali glas razuma, ki vas tudi tokrat ne bo pustil na cedilu. Na- rediti boste morali točno analizo vsega skupaj, saj boste drugače izgubljali moč in energijo. Pri tem vam bo v veliko oporo bivanje Marsa v nasprotjem znamenju. Malo več pazljivosti velja na fi nančnem področju, na kar vas še posebej opozarja Venera, ki biva v znamenju bika. Čas ni primeren za naložbe, ker vam bo Venera prinesla nepričakova- ne izdatke. Več pozornosti boste tudi v tem obdobju namenjali od- nosom in poslovnemu področju. Kritični boste do svojih uspehov, pričakovali boste več od sebe. Končno boste zadihali s polni- mi pljuči, končno ujeli ritem, ki ste ga tako dolgo pogrešali. Sa- turn se poslavlja iz vašega zna- menju in vam prinaša kar nekaj sprostitev. Lekcije, ki ste se jih že naučili, so nujne, da boste nare- dili nekaj konkretnih sprememb, ki jih morate narediti. Ničesar se ne boste spominjali, kar vam obuja slabe občutke. V ljubezni se vam obeta sprememba, na ka- tero ste tako dolgo čakali. Partner se bo še kar potrudil, da prebudi vaše zanimanje, ven- dar se ne boste odzivali tako, kot bo pričakoval. Jupiter, planet sreče, biva v vašem znamenju in vam prinaša obilo dobrih pri- ložnosti in sreče, ki ste jo tako zelo potrebovali. V teh dneh se boste soočali tudi s preteklostjo, uporabite diplomacijo, saj je to najboljša rešitev za situacijo, v katero boste nehote padli. Obeta se vam tudi konkretna spremem- ba na delovnem področju. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Zamuja »Sosed, bi me lahko odpeljal v službo?« »Z zadovoljstvom, soseda.« »Če gre, bi brez zadovoljstva, ker bom sicer zamudila.« Učenje Mama sprašuje sina: »Kje si bil včeraj zvečer?« »Učil sem se s prijatelji.« »Ne laži, ker bom izvedela resnico.« »No, v redu, bili smo v klubu s striptizetami.« »In? Si videl kaj takšnega, česar ne bi smel?« »Da.« »Koga?« »Očeta.« Želja »Gospod župnik, rad bi večno živel. Kaj naj naredim?« »Poroči se.« »In potem bom večno živel?« »Ne, samo želja bo izginila.« Ambulanta v Planici letos prvič v zgodovini ni imela primera spiranja želodca, imela pa je več primerov dehidracije. **** Tistega Slovenca, ki je bil v Planici pijan, čaka menda sodno ugotavljanje izvora premoženja. **** Draga je za rojstni dan želela nekam, kjer je drago in kjer bova sama. Odpeljal sem jo v Planico. **** V Planici se je zvrnila stojnica s hot dogi. Škode je bilo menda za več tisoč evrov. »Šef, danes me ne bo v službo, v bolnišnici sem.« Šef: »Pošlji fotogra jo!« Jaz… Ah, kje so tisti časi, ko je bila vožnja z ženo še užitek! Sprehod s psom po Senju Edina Planica, ki smo si jo lahko privoščili v družini. Lepo sem govoril, da bi še ostali v Afriki, a je gospa hotela k svojim… Po prepiru sedita mož in žena v dnevni sobi. Mož želi sprostiti napeto vzdušje in vpraša: »Ali lahko gledam TV?« »Lahko, samo da ga ne bi prižgal!« Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 10, 9. marec 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 559 SUDOKU 560 SUDOKU 251 REŠITEV SUDOKU 250 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Nagradni razpis 3K PREDSEDNIK NEKDANJE SOVJETSKE ZVEZE BREŽNJEV KEMIJSKI ELEMENT In POTEGNETA PREBIVAJO V OSIRJU GOLIČJE NEKDANJA AVSTRIJSKA SMUČARKA (SYLVIA) KEMIJSKI ELEMENT (SIMBOL Zn) LIPOV ČAJ (POG.) VOZILA Z ENIM SEDEŽEM NEPO- TREBEN AFRIŠKI VELETOK JABOLKO NE … DALEČ OD DREVESA PREBIVALEC GRČIJE NEKD. LJ. ŽUPANJA POTOČNIK POŠKODBA KOŽE ZARADI OGNJA DRUGI NAJVEČJI FILIPINSKI OTOK ZASILNOST, ZAČASNOST MORSKI RIBI OČKA TENIŠKI LOPAR Povsod z vami NEKDANJA TOVARNA AV- TOMOBILOV V SARAJEVU ZELEN POLDRAG KAMEN … ALI NIČ BOLIVIJA IMA SKUPNO MEJO S … REKA V SRBIJI VOLNENA TKANINA LA TIN SK O- AMERIŠKI PLES … IN JERRY MOŠTVI NEKDANJA SLOVENSKA SMUČARKA TAM IMAMO POLICIJSKO AKADEMIJO DVOGOVORI PREVEČ KISEL SLAVILNA PESEM OBMOČJE (KNJIŽ.) TADEJ POGAČAR BLESTI V … KOLE- SARSTVU KULTURNO DRUŠTVO ENA (ANG.) KRSTA SAŠA KRAJNC VDOLBINI V ZEMLJI GRAD PRI MORAVČAH COCA-… POLOVICA OD 20 VSE V REDU (ANG.) PRE IZK U- ŠEVALEC PLIN V ZRAKU SESTAVINA DNK SRBSKI JEZIKO- SLOVEC KARADŽIĆ LISA EDELSTEIN VIDRE, JAZBECI, MINKI NAJ MOČ NEJ- ŠE KARTE KUHALNICA JE ... ŽLICA NETVEGANI IDEALNO DRUŽINSKO ŽIVLJENJE ZNAČILNOST KOSTANJA OBŠIRNO POROČILO ANTON OCVIRK JADRNICA S TREMI TRUPI OKUPIRANE DELA V AGENCIJI CELOVŠKI HOKEJSKI KLUB POSMEH JULIJSKE ALPE RIMSKA 3 URADNI LIST ZA KOPRI- VNICO SO ZNAČILNI … IZPUŠČAJI MERILO ELEKTRON- SKA POŠTA RIBONUK- LEINSKA KISLINA NIZOZEMSKI POMORŠČAK (ABEL) VAME NASPROTNO OD ZASEBNA SL. FILM: DOLINA … URANOV SATELIT VRHUNSKI ŠPORTNIK KRATEK, HITER NIHAJ, TRESLJAJ ULOVIL, PRIJEL TONOVSKI NAČIN MAZILO UČENEC CIRILA IN METODA PAS PRI KIMONU SLOVENSKA IGRALKA KRAVANJA IT. MODNI KREATOR (GIORGIO) … ZNAŠ, TO VELJAŠ PRILIL JE … NA OGENJ V NJEM HRANIJO RELIKVIJE JANA NOVOTNA PRIPRAVA ZA SPENJANJE LISTOV AVTOR PESNIŠKE ZBIRKE POŽGANA TRAVA AMERIŠKA TV-SERIJA: … V BELEM ZNAMKA MOTORNIH OLJ NATRIJEV JODID 11 1 6 9 12 13 2 4 3 14 5 7 10 8 1 2345 678 91 01 11 2 13 14 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 14. marca. Geslo iz številke 9: Na kmetiji je veselo Izid žrebanja: 1. nagrado: odejo in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Nada Tacer iz Celja. 2. nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve – zdra- vilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Zofi ja Zgonec iz Šentjurja. 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Andrejka Gračnar iz Prevorja. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. 1. nagrada: odeja in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve – zdravilna ze- lišča, čaji in čajne mešanice Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 10, 9. marec 2023 PISANI SVET Knjigobežnice tudi na Zreškem Učni čebelnjak bodo dobili še v Grižah V Splošni knjižnici Sloven- ske Konjice, ki ima svoje enote v konjiški, zreški in vitanjski občini, si prizadevajo za iz- boljšanje bralne kulture. Da bi knjige čim bolj približali ob- čanom vseh generacij, so lani postavili osem knjigobežnic v vseh konjiških krajevnih sku- pnostih. Kot je povedala vodja knjižnice Ana Miličevič, so pred dnevi tri knjigobežnice postavili tudi v občini Zreče. »Ljubiteljem branja so knji- gobežnice na voljo pri domu kulture na Stranicah, pri domu krajanov na Skomarju in pri Osnovi šoli na Gorenju. Da bodo knjigobežnice dobro založene z raznovrstnim knji- žnim gradivom, bodo skrbeli knjižničarji iz Splošne knjižni- ce Slovenske Konjice. Občanke in občani lahko knjige iz knji- gobežnice vzamejo, lahko pa prinesejo svojo knjigo, ki so jo Ena od knjigobežnic na Zreškem (Foto: Splošna knjižnica Slovenske Konjice) Maturant Martin pred prelomno odločitvijo Včeraj se je začela polfinalna serija končnice v ho- kejski ligi IHL, kjer sta nasprotnika LedX Celje in Sij Acroni Jesenice. Za preboj v finale bo treba zmagati trikrat. Prvi dvoboj je bil v celjskem mestnem parku, drugi je bil preložen (predviden je bil v soboto) in bo v dvorani Podmežakla že jutri. V sredo bo sledil tretji obračun v Celju. Celjski hokejisti bodo v naslednji sezoni – za raz- liko od Jeseničanov – igrali v alpski ligi. Zahtevnejše tekmovanje bo terjalo višji finančni vložek (klubski proračun bo znašal vsaj 300 tisoč evrov), temeljito prenovo dvorane, nekatere igralske okrepitve in še marsikaj. Precej igralcev se bo moralo odločiti glede svoje prihodnosti. Med njimi je tudi marljiv in uspešen dijak I. gimnazije v Celju Martin Steblovnik, zanesljiv in bojevit branilec pri HK LedX Celje. Zaradi svojih visokih šolskih ocen lahko izbira smer študija, obenem si najbrž želi nadaljevati hokejsko udejstvovanje. Na maturantskem plesu v dvorani Golovec se je postavni Martin vrtel s soplesalko, prikupno Sonjo Drofenik. DŠ (Foto: osebni arhiv) že prebrali in so jo pripravljeni podariti v branje tudi drugim,« še pravi vodja Ana Miličevič. BF Čebelarska zveza Slove- nije spodbuja učenje o če- belah med osnovnošolci in tako ima vsako leto več slo- venskih šol učni čebelnjak. Do 20. maja, ko praznujemo svetovni dan čebel, ga bodo dobile še štiri osnovne šole v Sloveniji. Skupno jih bo tako že šestnajst. Nove pri- dobitve se veselijo tudi v Grižah. Tamkajšnje čebelarsko društvo je že vrsto let tesno Lani septembra so učni čebelnjak že dobili učenci OŠ Šmarje pri Je- lšah, maja bodo na vrsti šolarji v Grižah. (Foto: Prva pokojninska družba) povezano z Osnovno šolo Griže, kjer uspešno deluje čebelarski krožek. Društvo se je prijavilo na razpis ČZS za pridobitev učnega čebel- njaka, da bi otroci lahko pri- dobili še več znanja, saj bi imeli možnost opravljanja praktičnih vaj in spoznavanja povezanosti narave, čebele in čebelarja. Na podlagi javnega razpisa in javnega glasovanja med lanskim decembrom in letošnjim februarjem je ČZS s sponzorjem projekta, Prvo pokojninsko družbo, izbrala nove prejemnike učnih čebel- njakov. Med štirimi zmago- valci je tudi ČD Griže. V okviru projekta so učne čebelnjake v regiji že dobili v Vojniku in Šmarju pri Jelšah. TC Velikonočnica že v polnem razcvetu Velikonočnica je pri nas zavarovana in je uvrščena na rdeči seznam ogrože- nih rastlinskih vrst. Zato je pomembno, da obiskovalci ne hodijo po njenem rastišču. (Foto: Ivan Borovnik) Da je na Ponikvi v občini Šentjur že vzklila vijolična znanilka pomladi, je pred dnevi sporočilo tamkajšnje turistično-olepševalno dru- štvo (TOD). Slednje si že vr- sto let prizadeva za varovanje te nežne rastline, obiskovalce osvešča o njej in o primernem vedenju na rastišču. Ograjeno rastišče velikonoč- nice na Boletini pri Ponikvi je le nekaj sto metrov od središča Ponikve v smeri proti Šentvi- du pri Grobelnem, obsega 1,8 hektarja in je največje od štirih znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji. Predsednik TOD Po- nikva Zlatko Zevnik je dejal, da je ta stepska rastlina, ki sodi v rod kosmatincev, na plan po- kukala že pred časom, a so bili primerki še premajhni za opa- zovanje. Zdaj je cvetlica v pol- nem razcvetu, zato je ljubitelje narave povabil, naj jo pridejo pogledat. Člani društva so bili minuli konec že bili prisotni na rastišču. Obiskovalce bodo tam sprejemali še ves čas cvetenja, torej še vsaj dva konca tedna. TS Herman Lisjak, vse najboljše! Razglednica Hermana Lisjaka (Foto: MNZC) Minuli torek je bil v zna- menju rojstnega dne Her- mana Lisjaka. 28 let že šteje Lisjak, ki živi v edinem otro- škem muzeju v Sloveniji, in sicer v Hermanovem brlogu. Hermanov brlog deluje pod okriljem Muzeja novejše zgodovine Celje. Njegovo ma- skoto – Hermana Lisjaka – je leta 1995 ustvarila ilustratorka in akademska slikarka Jelka Reichman. Daleč najbolj pre- poznaven lisjak tako otroke vodi po muzeju, jih spremlja na vsakem koraku in poma- ga razumeti njegovo vsebino. Lisjak nikoli ne pozabi na svoj rojstni dan – ne pričakuje da- ril, vendar počasti vse otroke. Tako je bilo tudi letos, ko jih je 7 . marca za nekaj uric brez- plačno povabil v muzej. ER Nadaljevanje košarkarske zgodbe Ravnatelj SŠGT Celje Iztok Leskovar (desno) in podžupan Mestne ob- čine Celje Samo Seničar med rezanjem traku. Bivši košarkar Goran Jurak in vodja dijaškega doma Aleš Brod v kon- ferenčni sobi #mojtim. V celjskem dijaškem in študentskem domu so v ponedeljek predstavili novo konferenčno sobo, poime- novano mojtim. Takšno ime je dobila, ker so v njej razstavljeni dresi vseh ko- šarkarjev slovenske moške reprezentance. To predsta- vlja nadaljevanje košarkar- ske zgodbe pred dijaškim in študentskim domom, kjer lahko tisti, ki bivajo v domu, a tudi vsi drugi, že nekaj časa uporabljajo obnovljeno košarkarsko igrišče, katerega obnovo je financiral klub Luke Don- čića Dallas Mavericks. Ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje (SŠGT), ki je dijaški dom prevzela leta 2014, Iztok Leskovar je povedal: »Kon- ferenčno sobo in drese v njej si bo lahko ogledal vsak obiskovalec Erasmus Caféja, seveda če soba ne bo v uporabi.« Dresi sicer niso točno tisti, ki jih nosijo naši reprezentanti, ampak so vsi v številki S. Razlog za to je predvsem praktičen: neka- teri košarkarji so zeli veliki, Žiga Dimec na primer nosi dres številka XXL. Za tako velike majice v konferenč- ni sobi ne bi bilo prostora. Dresi trenutno tudi še niso podpisani, a v Dijaškem in študentskem domu Celje pričakujejo, da bodo re- prezentanti vsak svoj dres podpisali še letos. JF Foto: Andraž Purg