ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA
Kar smo porabili, moramo plačati
Na seji družbenopolitičnega zbora SO Ljubljana Centerso dele-gati opozorili na problematiko neplačevanja stanarin in nekaterih drugih obveznosti občanov ter predlagali, naj izvršni svetpredloži skupščini informacijo o trenutnem stanju in ukrepih, kijih izvajajo za izboljšanje stanja na tem področju.
Odgovore so pripravili Staninvest tozd Tehnične in računovodske storitve, Ko-munalno podjetje Ljubljana tozd Javna higiena, DO Vodovod Kanalizacija, Ener-getika Ljubljana tozd Komunalna energe-tika in tozd Plinarna.
Staninvest tozd tehnične in računovod-ske storttve: Fakturirana obveznost iz na-slova stanarin za leto 1982 v občini Ljub-ljana Center znaša 73,642.309 din. Do 31. 12. 1982 je plačano 69,220.552 din ali 94 odstotkov. Za razliko med fakturirano in plačano stanarino, ki znaša 4,421.757 din, teče postopek izterjave v smislu 65. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu.
TOZD Javna higiena: Fakturirana obvez-nost iz naslova plačevanja odvoza odpad-kov za Ljubljano znaša v letu 1982 109,732.927 din. Od fakturiranih obvezno-sti v letu 1982 je ostalo 5,1 odstotka nepo-ravnanih. V letu 1982 smo dolžnikom po-slali opomine pred tožbo, nato pa še tožili, vendar zaenkrat še ni zadovoljivega rezul-tata. Problem je predvsem v tem, da nam niso na voljo podatki o zaposlitvi dolžni-kov in ne moremo sprovesti izvršbe na osebnih dohodkih. Med njimi pa je tudi mnogo takih, ki že Lmajo odtegljaj v takš-ni višini, ki ne dovoljuje več izvršb, naša tozd pa seveda ne more ustaviti odvoza odpadkov, saj bi bila s tem prizadeta tudi širša skupnost. Ne glede na vso proble-matiko pa je odstotek neplačanih storitev glede naceloto v upadanju, med drugim tudi zaradi dobre evidence in sprotnega organiziranja dolžnikov.
DO Vodovod Kanalizacija Ljubljana: V le-
tu 1982 je bila fakturirana realizacija za vodarino in kanalščino 245,188.460,80 din. Plačana realizacija je znašala 237.702.125,82. Saldo oziroma terjatve na dan 31. 12.1982 so znašale 7.486.334,98 din ali 3,05 odstotka od fakturirane realizcai-je. Ukrepi, ki jih izvajamo za zmanjšanje terjatev, so naslednji: izdaja opomina, v kolikor račun ni plačan v roku 15 dni; v roku 15 dni po izdaji opomina pa sledi opbniin-pred zaporo vode oziroma vloga za tožbo.
DO Energetika tozd Plinarna in tozd Ko-munalna energetika: V tozd Plinama so znašale terjatve na dan 31. 3. 1983 63,666.062 din, kar predstavlja 20 odstot-kov fakturirane realizacije za obdobje ja-nuar-marec 1983. Od navedenega stanja znašajo terjatve do industrijskih potrošnd-kov 44,801.035 din, do hišnih svetov 12,792.159 din in do ostalih potrošnikov 6,072.868 din. Industrijski potrošniki so v celoti poravnali svoje obveznosti že v me-secu aprilu, kar pa ne velja za hišne svete in ostale potrošnike, ki svoje obveznosti poravnavajo tudi z nekajmesečno zamu-do. Terjatve na dan 31.3.1983, primerjane s stanjem terjatev na dan 31. 12. 1982, izkazujejo 11,3-odstotno povečanje. Vzrok za to je povečan odjem plina v ob-dobju januar-marec, kp je odjem maksi-malen (kurilna sezona).
V tozd Komunalna erjergetika so znaša-le terjatve na dan 31. 3. 1983 167,246.632 din, kar predstavlja 35 odstotkov fakturi-rane realizacije za obdobje januar-marec 1983. Od navedenega stanja terjatev zna-
šajo terjatve do industrijskih potrošnikov 115,836.449,00 din, od hišnih svetov 50,556.850,00 din in do ostalih potrošni-kov 853.333,00 din. Kot je omenjeno že pri teijatvah tozd Plinarna, so tudi tukaj in-dustrijski potrošniki skoraj v celoti po-ravnali svoje obveznosti v mese.cu aprilu. Hišni sveti in delno ostali potrošniki predstavljajo glavni problem odprtih ter-jatev saj poravnavajo svoje obveznosti z veliko zamudo. Terjatve na dan 31. 3. 1983, primerjane s stanjem terjatev na dan 31. 12.1982, izkazujejo 5-odstotno poveda-nje, čemur je vzrok tudi povečan odjem toplotne energije v obdobju januar-ma-rec.
Pri obeh dobaviteljih energetskih virov predstavljajo največji problem pri porav-navi obveznosti hišni sveti, saj so se s sprejetjem Zakona o stanovanjskem go-spodarstvu terjatve db tefcrše povečale. 51. člen omenjenega zakona dopušča hišnim svetom možnosti, da neporavnane obvez-nosti posameznih porabnikov komunal-nih storitev prenesejo v izterjavo dobavi-telja, kar zaradi pomanjkljivih podatkov povzroča nemalo težav, predvserrj.pa po-daljšuje čas izterjave prek sodišča.
Zakaj tema v Gradišču?
Na 12. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila je delegacija KS Gradišče opozorila, da je v KS Gradišče - konkret-no na Rimski cesti - zelo slaba razsvetlja-va. Tozd Javna razsvetljava ne vzdržuje redno svetilnih teles in ne nadomešča do-trajanih žarnic. Delegacija predlaga, da se sprejmejo normativi, koliko žarnic mora goreti pri normalni razsvetljenosti ulice.
Samoupr^vna komunalna interesna skupnost občine Ljubljana Centet je spo-ročUa tale     ,'                           f?
ODGOVO^t; 2e od jeseni landiega leta
je v Ljubljani uveljavljena redukcija, s katero je obseg razsvetljave zmanjšan na 50 odstotkov. Tako je tudi na Rimski cesti osvetljenost manjša, saj sme goreti le vsa-ka druga svetilka. Poleg tega pa so napra-ve javne razsvetljave na Rimski ceti do-trajane in prihaja do pogostih okvar. Za-radi slabega stanja javne razsvetljave na Rimski cesti ima Samoupravna komunal-na interesna skupnost občine Ljubljana Center v letošnjem letu namen javno raz-svetljavo na tej cesti obnovitil.
Glede-normativov osvetljenosti javnih površin moramo ugotoviti, da v Jugosla-viji takšni normativi ne obstoje. V praksi se uporabljajo priporočila Jugoslovan-skega koordinacijskega odbora za javno razsvetljavo. Po naročilu Samoupravne komunalne interesne skupnosti je tozd Javna razsvetljava v letu 1980 Ln 1981 pre-gledala stanjeo svetljenosti javnih povr-šin na območju občine Ljubljana Center in ugotovila, da več kot polovica javnih površin ni primerno osvetljenih. Takšno stanje je predvsem posledica zastarelosti javne razsvetljave v ožjem mestnem sre-dišču, ki je bila grajena za drugačne na-mene z bistveno manjšimi obremeni-tvami.
Samoupravna komunalna interesna skupnost je že doslej in bo tudi v prihod-nje odpravljala slabo stanje javne razsvet-ljave na območju občine v obsegu razpo-ložljivih sredstev.
Crpalka ostane
Na 2. seji zbora krajevnih skupnosti je delegacija KS Kolodvor postavila nasled-nje vprašanje: Ali bo resnično ukinjena bencinska črpalka na Trdinovi ulici pri garažni hiši?
ODGOVOR: DO Petrol tozd Trgovina na drobno nam je 24. maja 1983 pisno sporočil, da te trgovine (črpalke) ne name-ravajo zapreti, predlagajo pa zanjo nov odpiralni čas od 8. do 15. ure, razen ob nedeljah in prazniMh, ko naj bi bila zr-. prta.