r s □ s Naj Teč ji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Z* inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA list;slovenskih .delavcev v Ameriki* The largest Slovenian DaOy in the United States. f«sned every g Johna L- . , . . . ^. . . r-v . v • predsednika United Mine Workers, izkrcal včeraj pri Uibrari v provinci Onente, sti»j prednik Hoover skliče konfe- risto revolucijonarjev in dosti strojnih pušk. Proti t renco zastopnikov kopaiev mehke- njimi prodira dvesto vladnih vojakov iz Sante C!a- ga in operaterjev re, ki so bili pred kratkim poslani iz Havane. Cenzuro izvajajo z največjo strogostjo. V vseh uredništvih so nastanjeni vojaki nadzorniki, ki natančno pregledajo vsako brzojavko. Radio ne sme funkcijonirati. Vsak telefonski pogovor je takoj prekinjen, kakorhitro je omenjena beeda "revolucija". Odločno je zabranjeno širiti novice, ko jih vsebina bi bila količkaj sovražna predsedniku Ma-t hadi. Machado se baje še vedno nahaja v Santa Clari. Vladni krogi pravijo, da se je dosti vstašev vda- LEP USPEH NEMŠKE LETALKE MOSKVA, Rusija, 19. avgusta. — Nemška letalka, gospodična Marga von Etzdorf, ki se nah-aja na poletu iz Nemčije v Tokio na Japonskem, je včeraj zvečer tukaj pristala. 24-letna Nemka leti sama v letalu, ki je popolnoma iz kovine in je potrebovala 14 ur in pet minut za pot, čeprav se je morala ves čas •boriti proti slabemu vremenu, megli in viharju. Letalka se je dvignila v zrak ob polpstih zjutraj s Tempelhofa pri Berlinu. Ob osmih je pristala v Koenigs-bergu, da vzame na krov sveže ku- Jurtri zjutraj namerava Nemška letalka je završila prvi del poleta v Tokio v 14 urah. — Ne lo, med njimi*tudf naturaliziran Amerikanec, W. poraziti rekorda. Fisher, ki je povedel vstase v provinco Santo Claro. Kdaj se bo vrnil predsednik v glavno mesto, še ni znano. Posebni vlak zanj je noč in dan pripravljen. Nepotrjena poročila iz Holguina, provinca Ori-ente, poročajo, da se je tamošnja garnizija pridružila vstašem. Vlada je uverjena, da bodo tudi v glavnem mestu republike, Havani, v najkrajšem času izbruhnili nemiri. Pred policijskim glavnim stanom je neprestano deset oklopnih avtomobilov. Oblasti iščejo po privatnih stanovanjih orožje. V vojaško taborišče Columbia pri Havani so privedli I 80 trupel vladnih vojakov. HAVANA, Kuba, 19. avgusta. — Nepotrjena poročila z vzhodnega dela Kube pravijo, da so u-vedli vstaši uspešno ofenzivo proti izbranim četam, ki branijo vlado predsednika Gerada Ma-chade. Vstaši razpolagajo s 5000 dobro opremljenimi vojaki, dočim zatrjuje vlada, da ima v okolici Sante Clare dvanajst tisoč mož. Iz vladnega vira nadalje poročajo, da je bil ujet dr. Aurelio Hevia, naslednik generala Menocala. Ujet je bil s svojimi dvema tovarišema v bližini Colona. Načelnik vladnega generalnega štaba, general Alberto Herrera, je sporočil, da je prosilo na stotine žensk« če smejo streči ranjencem. Senator Francisco Mario Fernandez, bivši državni tajnik, ki je pred kratkim skušal pobotati vstaše z vlado, je telefoniral predsedniku Machadi, da bo odpotoval v Francijo, ker je baje slabega zdravja. Barcelo, ki je governer Oriente province, se je podal z aeroplanom proti Santi Clari, kjer bo kon-ferinal s predsednikom Machado. MADŽARSKA VLADA JE ODSTOPILA Kaj je vzrok nenadnega odstopa, se zaenkrat ni dalo dognati. — Bila je v sedlu izza leta 1921. Madžarska vlada, kateri je nače-loval grof Stefan Bethlen, je danes odstopila. Bethlenova vlada je pcslcvala izza leta 1921. Kuj je bil vzrok nenadnega odstopa, se ni msglo dognati. Sinoči je ibilo objavljeno sledeče kratko poroiilo: — Splošen položaj in izpreme-njene razmere so napotila vlado k prepričanju, da je najbolje, če odstopi. Na nasvet Bethlenoveg*a kabineta je pozval k sebi regent admiral Horthy sledeče osebe, s katerimi se je posvetoval glede ustanovljen j a novega ministrstva: bivšega finančnega ministra Jana Teleszky-a, zunanjega ministri igro-fa Julija Ka-rolyi-a, člana združene vladne stranke Pesthy-a in Rubineka ter voditelja krščansko - gospodarske stranke dr. Aleksandra Ernsta. 30 MILIJONOV KITAJCEV BREZ STREHE Milijoni so izpostavljeni smrti vsled lakote, če ne bo prišla hitra pomoč. — J an gt se-rek a nekoliko upadla. HANKOV, Kitajska, 19. avgusta. Skrbna sestava poročil iz različnih kiajav kaže, da je vsled preplav nekako 30.000,000 ljudi brez strehe in da je nekako deset milijonov ljudi brez vseh živil. Poroč la se tičejo le štirih provinc, ki so najbolj prizadete. Te province so Anhvej, Hunan, Hupehin Honsn. Jangtss-reka je danes padla za po-l Lnča. Najvišje je bila reka 53 čevljev in pet iniev, tri čevlje višje , kot je bila k ta 1870, ko se je pripetila slična pov^denj. Nevarnost obsLuja za pitno vodo, ker je povodenj izpodkopala teme-lej reservoarjev. Amerikanec John Earl, ki je vpri-zoril več rešilnih akcij je dospel z letalom v Šanghaj, da se -pouči o položaju tukaj in v drugih provincah. On je prepričan, da je najmanj deset milijonov ljudi po srednji Kitajski, ki stradajo (ter bodo najbrž •umrli, če ne bo prišla takoj pomoo. ZAHTEVE GOVERNERJA PINCH0TA WASHINGTON, D. C., 19. avgusta. — Predsednik Hoover je imenoval danes Walterja S. Gif-forda, predsednika Telephone and Telegraph Co. za načelnika organizacije, ki bo sodelovala z vsemi narodnimi, državnami in lokalnimi pomožnimi organizacijami za pomoč nezaposlenim. GANDHI JE ZANIKAL PRIPRAVE ZA VOJNO Označil je tozadevna poročila kot hudobno laž. Po mnenju najstarejšega Obstaja še možnost, da sina bivšega nemškega kajzerja, bi bilo najboljše, če bi bil Hindenburg ponovno izvoljen. KR0NPRINC VILJEM NOČE KANDIDIRATI Giffordu bo prideljen mnogošte- današnjega položaja v Pennsylva-vilen štab asistentov. OrgarLzacija niji. Lokalne pomožne družbe no bo imela svojo centralo v Washing-1 more j i več pomagati. Razmere, v tonu. kater .h živi prebivalstvo, me silijo, V Beli hiši so potrdili sprejem da vas prosim za sklicanje posebne-p sma pennsylvanskega governerja ga kongresnega zassedanja. Obi-Pinchota, ki je zahteval posebno čajno se sestane kongres meseca sklicanje kongresa. V tem slučaju decembra. Predno se obe zborni?! naj bi se bavil kongres izključno le -organizirata ter se lotita važnih s pomočjo nezaposlenim. vprašanj in problemov, je že Božič. Izjava predsednika Hooverja se To bi bilo p i za odredbe, ki so pc-glasi: irebne za pomožno akcijo, dosti pre- — Walterju S. Giffordu sem po- i pozno. veril nalogo, naj osnuje in vodi or- I---- _ ganizacijo, ki bo imela svoj glavni stan v Washingtonu ter bo sodelo- j MUSSOLINI NAČELNIK vala z javnimi oblastmi pri mobili- nD7AVNCrA CUCTA zaciji vseh narodnih, državnih in DKZAYNlAlA J V ti A lokalnih ustanov, koj h svrha je podpirati nezaposlene. RLM- Kalija. 18. avgusta. — Mi- j nistrski predsednik Mussolini je — Gospod Gifford je predsednik i danes objavil da je prevzel vodstvo Charity Organization Society v New državnega sveta. Naloga te oblas i je. pregledati vse predloge, predno3 predložene parlamentu. COLOMBIA SE JE POBOTALA Z ECUADOROM Yorku ter je bil tekom vojne ravnatelj sveta za narodno tbrambo. Pri delu mu bo pomagal mnogoštevilen cdbor. HARRISBURG. Pa., 19. avgusta. Governer Gifford Pinchot je poslal i danes predsedniku Hooverju pismo, 1 --- v katrem ga prosi naj takoj skli,- j QUITO. Ecuadof. 18. avgusta. — če posebno zasedanje kongresa, ki Danes so bili zopet obnovljeni di-naj bi se bavilo v prvi vrsti s pomoč- plomatski odnošaji med republiko jo nezaposlenim. Colombio in Ecuadorjem, ki so bili Po Pinchotovem mnenju bi po- ; prekinjeni že izza leta 1925. Spor ja sehno zasedanje odpravilo splošno! bil nastal zaradi meje. stisko. se bo konečno vendar udeležil konference v Londonu. AHMEDABAD, Indija, 19. avgu-, sta. — Maha trna Gandhi je označil Bivši nemški kronprinc poročilo, ki je izšlo včeraj v inozemstvu, seglasno s katerim se pripravlja Gandhi na vojno in da je pozval kmete, naj ne plačujejo davkov, kot hudobno la. V zvezi s tem je pripomnil: — Jaz seim poslal po vsej Indiji: naročila, naj natančno vpoštevajo' I dogovor v Delhi in da ne sme nikdo odleteti biti nepokoren vladi, ne da bi imel NadaJje je poudaril Pinchot, da je v Pennsylvaniji že devetstotisoč ne- zap:slsnih. T , , . I Jugoslovanski V svojem pismu pravi Pinchot: KoljLČ ^ igral — Pred krat&m sem govoril v Detroitu »kopijo pisma prilagam) ter ugotovil nepobitno dejstvo, da VLADO KOLIČ NA KADIO. violinist VLADO vsako nedeljo ob 7.30 zvečer < Eastern Daylight Saving Time) preka velikih oddajnih za to dovoljenje kengresa. Ml bomo izpolnili vsako točko dogvora v Del- na prej in bo letela do Kazana. Gospodična von Etzdorf je izjavila, da ne Skuša poraziti rekorda ' hi, razven če nas bo prisilila provln-angleške Le talke Amy Johnson, ki cijalna vlada k obrabnim cd red - je pred kratkim za vršila polet iz . bam. ■ Londona v Tokio. SODNIK LINDSAY JE BIL OPERIRAN BOMBAY. Indija, 18. avgusta. — Podkralj Willington in Sir Ernest Hodson, governer Bombaya, sta bila danes v brzojavni zvezi glede zad-__nje ponudbe Gandhija. LOS ANGELES, O.L. 19. avgusta. I sko preiskavo glede takozvanih kr- Sodik Ben B. Lindsay se je moral podvreči .težki operaciji. Lindsay je znan kot velik zagovornik takozva-nega "tovariškega zakona". ŠTIRJE POLJSKI LETALCI SO SE PONESREČILI Sen j dogovora v Deilhi. Domneva se, da bo konečno sprejeta ponudba Gandhija in da se bo Gandhi konečno vendar udeležil druge konference. £ERLIN, Nemčija, 19. avgusta. — Viljem je odločno izjavil, da pri prihodnjih predszdniških volitvah ne bo kandidiral. Po njegovem mnenju bi bilo najbolje, če bi bil sedanji predsednik Hindenburg ponovno izvoljen za predsednika nemške republike. Viljem bo njegovo izvolitev vsepovsod priporočal, ne glede na to, da je Hindenburg že star in da bi se rad umaknil v privatno življenje. Stahlhelmovci (organizacija nemških vojnih veteranov) že dolgo časa silijo bivšega prestolonaslednika, da bi kandidiral. Nekaj časa ni hotel dati odločnega odgovora, slednjič je pa podal o-m&njeno izjavo. Volilna kampanja, ki se bo vršila prihodnjo pomlad, bo jako estra. V nji (bodo fašisti, komunisti, nacionalisti, socijalisti in zmerni liberalci preizkusili svojo silo. Izven Hindenburga pridejo vpo-štev sledeči kandidati: obrambni minister dr. Otto Gessler, general Wilhelm Groener ter dr. Hjalmar Schacht, bivši predsednik državne postaj: WJZ, New York: WGAB, v prihodnji zimi ne bo megoče brez Cleveland; WBAL, Baltimore; WJK vladne pomoči nasititi lačnih. V do- Detroit; WREN. Kansas City; KWK kaz temu prilagam poročilo glede St. Louis; KFAB, Lincoln. Nebraska. DENARNA NAKAZILA--- Vlada je pripravljena uvesti tako banke, ki je zahteval važne izpre- VAR&AVA, Poljska, 19. avgusta. Nad mestom Bzow, je začelo goreti vojaško letado, nakar je padlo s silnim truščem na zemljo. Štirje ar-madni letalci, ki so se nahajali v njem, so bili na mestu usmrčeni. preiskavo. Naročite ae ba "Glas Naroda" _ največji slovenski dne*nlk ▼ Zdra-ftenlfa Mitah. membe v Youngwem načrtu. DO-X V H0LANDSK1 GUIANI PARMAR3BO, Holandska Guiarik, 18. avgusta. — Nemško letalo DO-X je po 600 milj dolgem poletu dospelo sem iz Para, Brazilija. IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 __________________ % 9.35 Din 1000 ______________ % 18.50 Din 2500 _____________ % 45.75 Din 3000 __________Z 54.60 Din 5000 __________% 90.50 Din 10,000 .................... 1180.00 f 5.75 511.30 516.80 527.40 I54JB5 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbini, znaša 60 centov za vsako posamezno zilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, n $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za Izplačilo večjih zneskov kot iroraj navedeno, bodlal t dinarji*. Urab ali dolarjih, dovoljujemo fte bol)te pogoje. Pri velikih inlrnif lih priporočamo, da ae poprej a nam pismenim potom aporasuae* te glede načina nakaMla. Nujna nafcamlla izvršujemo po CABLE LETTER sa prtatoJUm TM. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. T. Telephone BA relay T—0380 ■IBIIIVBF NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 20, 1931 LAK GEST ILOVDII DAILY tm V. (L »rank Owned and Published by ■LOYKNIC rCBUBHINa COMTA2VY CA Corporation} . President L. Bnedlk, Treat. Place of b Kit W. ltth of the cocporattkMi end Bore ash ef Manhattan, of above officers: New York City. N. Y. -GLAS NARODA (Voles ef the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Be celo leto velja list sa Ameriko In Kanado _______*6-00 Ca pol leta-----.$3.00 fta četrt leta ________________..<11>0 Za New York aa celo leto Za pol leta --------- $7.00 ..$3.50 Za inozemstvo sa celo leto--47.00 Za pol leta..............................-$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "OIm Naroda* lahaja vsaki dan tsvaemil nedelj In prasnlkov. Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne priobtnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._____ "GLAS NARODA", Zlf W. 18th Street, New Yerk. N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 VE RS A ILLS KA MIROVNA POGODBA IN FRANCIJA Nesreča ne počiva! T+d* tmri «*. Podvrieni ste eni ali drugi vsak dan. KAJ 8TM PA 8TOB1L1 ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t Ali it* is eavarovomi so tlulmj boUšni, neggodo tU »mrtit Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bol-ni&k* podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami t Ameriki Imovina snaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20»0Q0. Nova drnitva se lahko vstaaovijo v Zd ruienih driavah s 8. članL Pristopnina pn**— Moriio najbolj* ilovnato točmk "Novo Dobo", gUuUo JBKJ. Pilite na glavnega tajnika, Joseph Piahler, Kly. Minn. Dopisi. Francija je podpisala mirovno pogodbo v Versailles^! ter s .svojim podpisom obljubila, da bo pričela razorože-vati. Nadalje je podpisala Briand-Kelloggovo pogodbo ter s tem odobrila princip, naj vbodoče ne pride vojna vpoštev kot sredstvo narodne politike. Ali je Francija mislila pošteno, ko je podpisala omenjeni dve pogodbi t Ali smatra Francija pogodbe za nekaj svetega, ali jih nemara smatra za *4cunjo papirja"? Ko se je pojavil predlog za ustanovitev nemško-av-strijske carinske unije, je po vsej Evropi završalo. Države Male antante, med njimi tudi Jugoslavija, so Mnatrule uveljavljenje tega predloga za ogrožanje svojih lastnih gospodarskih interesov, ter so z vso silo nastopile proti nemeravani zvezi. Francija je pa šla še dalje. Njen zunanji minister Briand je ponovno izjavil, da bi bilo smatrati carinsko unijo med Neme i jo in Avstrijo za nekako vojno napoved zaveznikom. Kje torej ostane zaobjuba, izražena v Briand Kellog-gfivem paktu, namreč, da se ne sme smatrati vojne za sredstvo narodne politike, oziroma, z drugimi besedami rečeno, da je treba vse spore med narodi mirnim potom uravnati. Kar se pa tire razorožitve, je pred par dnevi jasno povedal francoski vojni minister Maginot, da je Francija že dovolj skrčila svojo silo na suhem in na morju ter da ni niti misliti na kako večje skrčenje. Tako se torej glasi odgovor Francije na prizadevanja predsednika Ilooverja in angleškega airtiaujega ministra Hendersona, da'bi bila razorožit vena konferenca, ki se bo sestala meseca februarja v Ženevi, uspešna. od pogojem seveda, da bodo to storile tudi druge države, bo zahtevala, tla je treba sprejeti vse njene principe. Iz Maginotovega govora je razvidno, da ne 1)0 Francija sprejela nobenega predloga glede rzrožitve ter da hoče ostati v vojaškem pogledu najmočnejša v vsej Evropi. To znači, da Francija ne smatra versaillske mirovne pogodbe za nekaj svetega, pač pa za — cunjo papirja. New York, N. Y. Prosvetno društvo "Bled" na Osmi cesti vabi vse Slovence na svoj piknik, ki ga priredi v nedeljo, 23. avgusta v Woodlawn-parku. Razen svežega zraka in hladne sence bo izletnikom na razpolago vsakovrstno okrepčik). Harmonika, in druga godala in pihala bodo naša srca razveselila. Dohod na prostor: — Lexington Avenue-subway; iz Rid-gewooda in Brooklyna vzemite 14th Street Crosstown-subway. Pazite na vlak Woodlawn & Jerome Avenue Express. Izstopite na postaji Mpshluhi Parkway, odkoder pridete naravnost v park. Tam Vas bo že opoldne čakal peien. janjec. Vstopnina prostovoljna. V slučaju slabega vremena bo namesto piknika zabavni večer v cerkveni hali, na kar se vse opozarja. Uljudno vabi društveni odbor. New York, N. Y. Tem potom uljudno naznanjam in vabim v imenu slov. pev. društva "Slovan" vse rojake in rojakinje iz Greater Mew Yorka in okolice, posebno prijatelje "Slovana", ter ljubitelje naše krasne slovenske pesmi, da se udeležite izleta, katerega priredimo v nedeljo dne 23. t. m. v hosti nad "Revnim Lazarjem". Začetek opoldne. Pripomnim naj, da bo za lačna in žejna grla vsestransko preskrbljeno. Da bo zabava popolnejša, bo v to svrho tudi harmonika na razpolago. Vsem skupaj kličem na veselo svidenje dne 23. t. m., da se v prosti naravi skupno pozabaramft. Anthony Svet, v , zid, da si je gkivo popolnoma zdrobila in padla takoj mrtva na tla. ( Truplo nesrečnega dekleta so pre-i nesli v mrtvašnico. Peter Zgaga Tragedija tuberkuloznega niča. mlade- PATENTI. Prodajte svoj patent ali iznajdbo s tem, da razstavite svoj model na drugi ln večji Mednarodni Patentni Razstavi, Chicago. Na tisoče Izdelovalcev in kupovalcev patentov si bo ogledalo nove priprave ln patente za prodajo. Zelo nizke cene. Če nimate modela, bosta rizba in opte sadosbovala. PtUttte po breaplačno knjižico. — b. Hamilton Edison, Managing Director, In r&tent Mart, Chicago. 7. aVgusta, se je dogodil v ljubljanski bolnišnici razburljiv in tragičen dogodke. Jetičen mladenič 1. 1904 rojeni Fran Hribar iz Mahov-nika pri Kočevju si je v bolniški postelji sam končal s samokresom življenje. Hribar je prišel pred dnevi v bolnišnico hudo bolan na pljučih. Namestili so ga na notranjem oddelku, kjer je ležal v sobici z nekim drugim bolnikom. Dopoldne ga je zdravnik preiskal in mu predpisal neka zdravila. Bolnik je s pozornostjo opazoval zdravnika in njegove asistente, ki so ugotavljali, da je Hribar hudo bolan. Niso mu rekli besedice, toda srce tega jetične-ga mladeniča je slutilo in čutilo, da mu ni usojeno, da bi še dolgo bilo. Tedaj se je Hribarja lotil obup. Sklenil je, da ne bo čakal v trpljenju in mukah konca, ki mu ga je pripravljala bolezen v prsih. Okoli 14. ure je nesrečni mladenič svoj sklep izvršil. Med svojimi j stvarniki, ki jih je prinesel s seboj v bolnišnico, je imel skrit samokres s šestimi naboji. Preden je prijel za orožje, se je pogovarjal s svojim bolnim tovarišem in mu še daroval nekaj drobiža. Nato je pa pograbil samokres in se usmrtil z dvema kroglama. Bil je pri priči mrtev. Bolnikom ne preiskujejo aktovk in podobnega, kar prinesejo s seboj v bolnišnico. Zato je ta nesrečni mladenič brez ovire prinesel v svojo bolniško sobo tudi samokres. Ali ga je vzel s seboj z namenom, da se bo ustreli, če bi moral preveč trpeti za- LJUBEZEN PREKO GROBA Italijanski advokat dr. Manzini se je oženil pred leti z lepim dekletom iz Duesseldorfa in srečno sta i živela v Genovi, kjer je izvrševal, dr. Manzini odvetniško prakso. Lota ly28 je pa mlada žena nenadoma I umrla kar je bila za advokata ta- J ko težka izguba, da je mislil, da je| ne bo mogel preboleti. Ženino trn- j plo je dal balzamirati in ga obdržal doma, česar oblasti niso opazi- ! le Lani ce je pa moral dr. Manz.- j ni preseliti iz Italije v Duesseldorf j in da bi se mu v naravnost bo-! lestni pijeteti do mrtve žene ne biloi tieba ločiti od nje, je prosil nemške ' oblasti, naj mu dovolijo prepeljati mumificirano ženino truplo v Duesseldorf in ga tam pokopati. Nemške oblasti so mu to dovolile, Dr. Manzini je položil v Duesseldorfu truplo v stekleni krsti na mrtvaški oder v svojem salonu in se ni hotel pobrigati za pogreb Oblasti, ki so zahtevale, naj ženino truplo pokoplje, je bombardiral neprestano z novimi prošnjami in tako je odločitev umetno zavlačeval. Slednjič so oblasti odredile prisilni pogreb balzamirane odvetnikove žene. Ko so pa prišli uradni organi v odvetnikovo stanovanje niso več našli krste z mumijo. Po dolgem iskanju so jo našli pod posteljo tesne sobice v četi tem nadstrpju. Nosačem so naročili, naj jo oaaeso v vežo, ko s pa hoteli odpreti vrata, so videli, da so zaklenjena. Skozi okno so začeli mahati in po dolgem čakanju so jim odprli vrata mimoidoči. Končno so mumijo odnesli iz hiše in pokopali. Dr. Mazini in njegova strežnica Marija Kolova sta morala sedai pred sodišče zaradi omejevanja o-sebne svobode in oviranja oblasti pri izvrševanju uradnih poslov. Obravnava pa ni mogla dokazati, da bi bil dr. Manzini uradne organe zaklenil v sobo, ali da bi bili za.-kl jen j eni po njegovem naročilu. Pač je pa strenica priznala, da je sobo zaklenila in sodišče jo je obsodilo na 100 mark globe, d očim je bil dr. Manzini oproščen. 7X7XTV7 f Ako imate Izostalo, ne* ^iiJilCi. re<]no au boleče mesečno čiščenje, naročite si moje staro-krajsko zdravilo. Cena zavoju $3.— Pišite mi z popolnim zaupunjem? MRS. MARGARETA LE6KOVAR 507 E. 73rd <6t.. New York. N. V. vse one rojake sirom združenih drŽav in kanade, ki se nimajo pri nas vlog. vabimo; da se pridružijo našim mnogoštevilnim vlagateljem Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujemo po 4°/o Sakser State Bank NSW YOBK, h. t. MARJANO A. Več čitateijev me je že vprašalo, kaj je z Maxjanco, da se nič ne oglasi. Gotovo bo vse veselilo, če jim povem, da je Marjanca olrajt in da se ji dobro godi. Vedno se pamalem moža, pa je lahko izbirčna in ne more pravega najti. Pri vsem tem je pa zelo stanovitna, kar je posebno razvidno iz pisma, ki ga je pred kratkim pisala svojemu HHb-mcii, Tinlku Korenini. Pismo je bilo pisano s rdečo tinto na zelenkast papir. Zgoraj sla bila dva golobčka, spodaj pa strašno krvaveče, z nožem prtbedeno srce. Glasilo se je takole: Predragi moj Tinček: — Zelo mi je žal. da Te ne morem več videti in da ne morem ve i priti k tebi, toda moje srce je ranjeno, moje srce britko krvavi. kot je zgotuj razločno na-malano. Golobčka, ki sta ni d srcem, sva bila včasi midva, zdaj pa že brijejo hude jesenske sape, ki sd zelo usodepolne za ljubezen. Odkritosrčno ti moram namreč povedati, brez skrivanja in brez zatajevanja, da sem se v drugega zaljubila in da je med nama amen. Vidiš, to me pa tako boli, da mi srce krvavi in da bodo solze, ki padajo na pismo, vse moje slabo pisanje popackale. Rekla sem, da sem se v drugega zaljubila, pa nikar ne vzemi za hudo, kajti tebe, moj dragi Tinček, še vedno ljubim, in te bom ljubili do konca mojega življenja. Toda iz te najine ljubezni ne bo nič. Že pred mesecem dni si mi obljubil, da mi bo i kupil take čevlje Iz krokodilove kože, kakoršne nosijo ženske sedaj, toda če bi nate čakala, bi morala menda v samih copatah hoditi. Moj sedanji fant se jako lepo oblači, pa ne smeš misliti, da je tak ket so drugi, ampik je pošten in ima stalno delo in jako dobro zasluži. Pa mi je rekel nekega dne: — Marjanca — mi je rekel — saj vem, da imaš drugega rada, pa nič zato; še mene probaj rada imeti, pa boš videla, kateri je boljši. Jaz sem rekla: — Olrajt! — Saj veš kaj bi rekel človek drugega v tem deprešnu. Vsak mora skrbeti za svojo bodočnost, zato mi gotovo ne boš zameril, če sem se premislila. Mej ran j ki oče so vedno rekli: Marjanca, kot si boš postlala, tako boš pa ležala! — Tiste njihove besede mi še zdaj gredo po glavi in vedno mislim nanje, kadar posteljo postil j am. Srce mi poka od bolečin, ko se mi vzbudi spomin, da te moram pustiti, toda drugače res ne more biti. Pri njem mi ne bo nič hudega. Pravi, da bova imela lep kvar-tir s stimhitom in z vakumkli-nerjem. (To je taka masina, da kar narihtaš, pa vso svinjarijo pobere). Zvečer bova šla pa v kinematograf. n Ne meči kamenja name, ker tega nisem zaslužila. Saj sem ti hvaležna za vse lepe urice, katere sva skupaj preživela. Nikar ne misli, da mi on to pismo naifekuje, ampak ga sama pišem iz globine svojega srca. On j« tudi pri dveh društvih in pravi, da ne bo dal prej miru, dokler ne bo prihodnjo zimo že vsaj za podpredsednika izvoljen. To ti je dokaz, da ni samo dober, pač pa tudi iaobrašen človek. Ko bova imela stanovanje, me boš prišel obiskat. Če bom sama doma, se bova kaj pogovorila o starih lepih časih, de bo pa on doma, pa reci, da si od gaskom-panije in da bi rad na mero po-gleda*. Ker bo delal vino šele meseca oktobra, ga prej za noben denar ne bo mogoče spraviti ▼ kevder, in zato vem, da bo rekel: Kar .ti pojdi t nJim, Marjanca! Toliko v nafcttci aa danes! P=. še prihodnjič kad več! Te lepo poadravlja, tvoja do smrti tt zvesta Marjanca. ca« ia k o o r NEW YORK, THURSDAY. AUGUST 20. 1931 i ?r » s FR Ž. IZ BELE2NICE LETOVlSCARJA Zdaj je čas za to, spodobi se pa ličastne te planine, jako so posre- sem postal letovtščar, tako rekoč • prometni tujec" in sem vpoStevan v statistiki, na zglasilnem uradu in v narodnem gospodarstvu. Pa se elcveku prav zdi in pošteno, da je končno vendarle koderkoli vposte-van. In to so domačini v tem letovišču tudi drugače silno post rež ni in pozorni in naravnost požrtvovalni. N. pr. kar se tiče prahu na cesti. Tukaj ga škrope in zatirajo z jako hvalevredno vnemo in brez slehernega ozira na trud i« stroške, loaa ga ne škrope in zatirajo zaradi sebe, nego počenjajo to zgolj zaradi letoviščarjev. Kajti so domačini pametni ljudje in preudarni in brez predsodkov. Dobro vedo, da je prah na cesti zgolj prirodni > *akon in so ga vajeni in so ga u- 1 živali njih očetje in očetov očetje in so ob njem prijazno uspevali — j pa zakaj ne bi bil dober te zanje! j Pametni so in preudarni, toda so obzirni tudi in postrežni pa so se požrtvovalno odrekli prirodnim za- j konom in rodbinskim tradicijam in .škrope cesto in prah in ju »krope na ljubo in v čast letcviščarjem. S tem je povedano vse! Toda ni še povedano vse nika-1 kor ne, nego so tukaj tudi kifeljci dvakrat tolikšni kakor v Ljubljani m so jako zgledno zapečeni in o-kusni in ti pek nazadnje še dva dinarja ali tri preveč vrne iz kovača. Tako vljudni niso peki drugod! Slededleda pa dobiš veliko porcijo za štiri dinarje, prav dobrega, v trgovini na trgu, tam, kjer prodajajo tudi galoše. Seveda nisi zavezan si omisliti galoš, ako si želiš zgolj Sladoleda. Porclje pa so ogromne ka,kor za mlatiče. In letošnje kislo zelje tudi že prodajajo, s čimer se ustvarjajo nedosledni kulinarični horizonti. Zraka ima vsak tujec na prosto razpolago, kolikor se ga mu ljubi, in se vsak dan vsakemu tujcu dobavlja na dom, zajamčeno svež in čjsto brezplačno. Kar se tiče duševnih užitkov, stanejo tukaj "Legijonarji" v orvi vr.iti le 10 dinarjev, trajajo do pol ene in še dobiš gospodinjsko predavanje povrhu o kapunjenju. Zelo je vse poceni in sem dal v poulo eno srajco, par nogavic in tri robce, pa me je pranje in likanje vseh šestih kosov stalo skupaj le štiri dinarje. Pa še sem lahko nosil srajco pet dni dalje nego v Ljubljani, toliko je zrak tukaj čistejši. Krofi so šthioglate bi narodopisno jako zanimve oblike, ne vem, ali so po vseh gostilnah taki ali sem nanje naletel le slučajno. Toda so bili zelo okusni in takisto poceni. Oziroma je naneslo« da sem. jih pozabil plačati. Vsakomur naj topleje priporočam to gostilno. Da, in sploh vse letovišče! Vlaku tpa pravijo "hudournik" toča je beseda očitno pretirana. Gospod župan je jako vljuden in postrežen gospod. Dejal sem mu: —* Gospod župan, Vaša priroda Je v te naokrog jako prvovrstna! Kakor rojena Je za prirodo! Dovolite, da Vam čestitam! — Prosim, — je odgovoril, — tujim gostom na ljubo vse radi sto-limo, kar Je v naših skromnih močeh. — V ocadju, — sem dejal, — ve- čene! Večni sheg in led razkošno jim pokrivata častitljive glave in učinkujeta jako osvežujoče. — O, — je rekel gospod župan, — torej ste zadovoljni s planinami? Ali so dobro postavljene, v redu in v pravi perspektivi, in ali so dovolj visoke? Ako niso, morebiti bi mojster Plečnik.... in bi občinski svet sigurno drage volje.... Presenetljiva ta požrtvovalnost mi je dala pogum in sem nadaljeval: — In kamor se ozre oko, povsod te vabi kloplca, da lahko posadiš nanjo od prelestnih krasot utrujene hlače! Nobeni se nerad ne nameriš — najprimitivnejša kul-luino^t zahteva da hvaležno sedeš na vsako, ki te vabi, in nobeni ne daš nevoljne košarice. — O, — se je skrbno pobrigal gospod župan, — pa ne, da ste so koderkoli ožulili karkoli na naših klopeh? Ali Vam morebiti postrežem z obližem? _ Pa sem mu naravnost in odkrito povedal': od pireohilne vljudnosti da so se mi pregulile hlače in skoznje sije beli dan, kakor pravi pesem. In se je zgodilo: nisem se mogel ubraniti in in mi je gospod župan iz lastne garderobe naklonil hlače in so očitno boljšega rodu kakor moje ranjke. Ne, v tem letovišču ne odirajo tujcev! Nego nasprotno, še oblačijo jih! Taki so! Pa imajo tudi luno tukaj, da jo tujec lahko gledaš na daljnogled, m imajo daljnogled tudi, in ne stane gledanje čisto nič in vem. če bi izrazil željo, kos lune da bi si rad vzel za spomin, ne bi ti je odrekli, kajti so neverjetno postrežni. Toda nisem zahteval lune, seveda ne — tako umazan nisem, jaz ne! Iz Jugoslavije. ZDRAVNIK "OPRAL* ZAMORCA Italijanskim oblastem v Tripoli- bolečine. Koža na hrbtu, kakor je Joža Mikulec aretiran. Rojakom je gotovo še dobro v spominu mož, ki je potoval z ogromno. 25 kg težko knjigo po svetu. Po sve- J , je Kovaiič predstavljal za samca in ' jo pregovoril, da sta šla ni župnijski urad, kjer sta se prijavila kot ženin in nevesta. Polita j a je izroii- tu je hodil in razkazoval svojo knjigo, v kateri je imel nešteto podpisov vseh mogočnežev tega sveta. Bil je podjetni Zagorec Joža Mikulec, ki hodi že okrog 30 let peš po svetu. V Pardubicah so ga pa te dni aretirali, češ, da nima posebnega dovoljenja za zbiranje podpisov in da je Nopervidno je bilo, da sem pri-( poročil ono gostilno s štirioglatmi krofi, da, in sploh vse letovišče. j Kajti dan za dnem narašča število letoviščarjev. Najlepše pa je letovišče, dokler ni letoviščarjev. Na to sem bil čisto pozabil. Zado- 2v*dele za druS° njegovo mani" da vsaj hlač še nisem1 Baie & izvabljal v Svitavah na Moravskem v hotel mladoletne de- I la Kovačiča sodišču. . Strašne posledice strele. Te dni je divjala nevihta tudi nad Osijekom. Večkrat je udarila strela, ki je zahtevala tudi člcveške žrtve. Sredi polja blizu mesta je udarila strela v kopico žita, ki so ga njegov naiin prodajanja razglednic, baš z mlatilnico mlatili. Strela je navadno beračenje. Oblasti bi mu udarila v mlatilnico, ki so jo bili pa tega ne bile zamerile, du niso ustavili. Mlatilnica se je vnela in voljen sem, oa vsaj dat v novine in izredne prijaznosti gospoda župana. Rojim se, sicer bi bil gospod župan že brez hlač. To-, liko jih je kakor kobilic! Krofi se bodo sigurno podražili in sladoled ( in perilo in zrak. Kifeljci bodo^ manjši! "Hudournik" pa bo počil od napuha! Nujna je potreba, da pridejo v novine drugačne vesti. Oziroma v vesti da pride drugačen duh, takšen da ne bo semkaj vabil. N. pr. so ctvorili novo kopališče ni nikaka umetnost, ga hvaliti. Toda ga ne bom hvalil, nego grajal. Rekel bom, zakaj ni bilo otvorjeno že lani. Ali pa bom rekel: Čemu letcviščarjem sploh kopališče? Mar naj je kopališče miglaj, miglaj z batino kaj? — da smo umazani? To reč si bom še premislil. klice in p: žel z njimi razne grdobi-je. Ko so dobile oblasti o tem zanesljive dokaze, so Mikulea aretirale. Prijatelja svoje žene ubil. V Despot-Sv. Ivanu se je pred petimi leti oženil bogat kmet Sve-tezar Hajduk z vaško lepotico Stanko iz bogate rodbine. Ker je pa mož zanemarjal ženo, se je začela ozirati p3 drugih in se zagledala v Si- plamen je objel tudi kup slame. Strela je ubila 601etnega Jakoba Bernerja, 39-letno Magdo Komadi-na in 421etno Marijo Mošhauser. Prileinici zasadil nož v hrbet. Strežnica Ljubica Mihalovič v Zagrebu je imela *e dolgo ?asa ljubav-no razmerje z nekim Uršičem. Zadnje čase sta se pa začela prepirati, kajti Ljubica je delala, njen prilež-nik je pa postepal in živel na njen račun. Te dni popoldne je pa hotel svojo ljubic:; umoriti. Ko 3e je vr-n\la domov, sta se zopet sprla. Ur- mo Staniča. Domačega prijatelja je šič je potegnil nož in ga porinil Mi- hotela že odsloviti, pa se ni dal. Te dni je zvedel za njeno ljubavnorazmerje mcž, ki se je iz jeze napil, na ha jlolvičevi na vso moč v hrbet. su je bilo naročeno, naj preiščejo presenetljivo usodo zamorca, ki ga je operiral neki angleški zdravnik in je postal po operaciji naenkrat bel. Gre za 70 letnega zamorca, ki ima zdaj enakomerno belo polt, samo okrog ust in ušes ima nekaj temnejših lis, ki se mu pozimi komaj poznajo, poleti pa pridejo bc!j a a irraza. Ve£t. da je dobil zamorec po o-peraciji belo kožo, je vzbudila po ->vetu splošno zanimanje, ker gr^ za epohalen uspeh znanosti. Če je res. kar poroča "United Press", da se je neznanemu angleškemu zdravniku posrečilo operativnim potom izpremeniti zamorca v belokožca, bedo morda učenjaki v doglednem čsiu izpreminjali belokožee v zamorce. Potem takem bi odpal znani rek "zamorca pere", ki smo ga labili doslej ob najrazličnejših prilikah, ko smo hoteli označiti nekaj, kar se sploh ne da storiti. Beli zamorec, ki prebiva s svojo ženo v kraju Sciara ben Aseiur v Tripolisu, je bil rojen črn. kakor vsi drugi zamorci. Njegovo prvotno ime je bilo Mabruk ben saua. Iz svoje rojstne vasi Fezzanu se je preselil v Tripolis. kjer so ga dobili v roke misijonarji, ko so si kmalu pridobili za katoliško vero bil zdravnik nastavil svoje aparate je postala takoj po operaciji bela, potem sem pa dobil polagoma belo kožo po vsem telesu. Trajalo je pa dve leti, predno sem postal po vsem teiesu bel. Izvzemši bele barve polti je pa ohranil Baldacchino vse karakteristične znake zamorca. Ima še vedno trot kodraste lase, debele ustnice in širok ploščat nos tako, da človek na prvi pogled opazi, da nima pred seboj predstavnika bele rase. Kako se počuti sedaj, ko ga je uvrstil angleški zdravnik med belokožee in mu to nepričakovano iz-premembo še plačal, pa ni hotel povedati. Italijanske oblasti v Tripolisu na penjajo sedaj vse sile. da bi našle dotičnega zdravnika, ki zna delati iz zamorcev belokožee. Stvar se sliši malo neverjetno, vtncar pa moramo verjeti, kar oo loča drugače zelo verodostojna • United Press", kateri prepuščamo zi* resničnost te presenetljive vesli tudi odgovornost. Uslužbenci rešilne postaje, ki so in pri kr3tu je dobil ime Luigj prišli po ranjeno strežnico, so ji ho- psvratku je pa naletel blizu svoje [ teli pote'gniti nož iz hrbta, pa ga KOSE IZ najboljšega jekla, z Tinčkom — 24, 26, 28, 30 in 32 palcev dolge $2 — 6 ko» po ...................... $1.75 Klepilno orodje po____$1.25 In $1.50 Prolca po ................30c fn 40c Motika..........................—.90 Rrp ............................—.90 Brusni kamen ...................—.60 Kibežen za repo z 2 nožema $1.15 PoStnina prosta. MATH. PEZDIR Box 772. City Hall Sta.. New York. N. Y. hiše nu ženinega ljubčka, in ga u-daril tako mečno s kolem po il^vi, da je obležal mrtsv. Pozabil je, da je oženjen. Zagrebška policija je prijela 28. letnega mehanika Evgena K-vali-ča, ki so g*a cerkvene oblasti ovadile. da se je hotel poročiti, čeprav je že oženjen. Na policiji je mož izpovedal, da mu je žena ušla k drugemu, pa se neče vrniti. Žena je pa policiji povedala, da jo je mož pred Šestimi meseci zapustil, ko je bil i zapravil vse njene prihranke. Ne-j ka služkinja je izpovedala, da sc ji Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in .40 .40 M ROMANI: (Nadaljevanje.) Pravljice In pripovedka (KoSutnik) 1. zvezek ......... 2. iTMtk ......... PrvU med Indijanci ... Preganjanje Indljanefclb jev .......................... M Razkrinkani Hat>aburianl ...... .60 Roman treh src ...................—......1.20 Roman zadnjega cesarja Habs- boriana..........................«..........110 Robinzon ............................................50 Robinzon Crusoe ..............................60 RevehieUa na PertngaMnH___.M Bdeča In bela vrtnica. opvest .. M Rdeča megla ________________________ .70 St. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broft. 105 strani ................... & St. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje* Izbrane pesmi, 184 str., broSIrano..................... JO St. S. (Fran MUčlnsld) FrtdoUn Žoiom In njegvea veselomodre črtice L, 72 ni, brodi raco ............. Št. 6. (Novak) Ljubosumno«! ■tra- M OJO Št. 7. Andarsensve pripovedke. Ka slovensko mladino priredila Utva. 111 »tr., brofi. .......... .55 Štev. 8. Akt iter, lik.......... .15 St. 0. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi iiiitoe flies* flje, 847 strani, broft. St. 24. (E. L. Bol ver) Poslednji dnevi Pompejev. 1. Tarzanov sin, trd ves ....130 Slika De Gra?e..........130 V metein................1.— Namliljen iheinik ...... JO Te in soaraj Sotle .... 30 Tarzana va mladost trd. ves. ................130 Štev. 58. Glai Št. oo. (Dostojevski) Štev. OO. (Dostojevski) Zapirid ls mrtvega demn, II. del »...*... Št 01. (Golar) Bratje In esstre .75 Št 02. Idijet, L del. (Dostojev^) 30 ŠL 03. Idijet, IL del.......... 30 Št 04. Idijet UI. del......... 30 Šlev. 05. Idijet IV. del ...... 30 4 460 ••eeeeeee« • • • • Sa28 št 00. Št. 20. (JnL Eejrer) IfsmeressU. japonski roman, la CefiHne prevel dr. Fran Brada«. 104 str., brofi. ....... St 21. (Frldolln Žolna) IL. 70 str. At 21 (Tolstoj) ........i It 2. (Bedo Marnlk) por set 1>1 itr-. •t 28. (SophoUee) igra. poslov. O. Golar. 00 str^ Tlgrovi zobje__________________________l— 7* za Create .................. .70 Tat«, (Bevk), trd. ved. ........ .10 Trt totUba.i» pete* .......... 30 ...............130 W legende p raspela, WL vos. JS "GLAS NARODA" fUW.li.BlH New York niso mogli. Tako s d jo kar z nožem v hrbtu pripeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je težko ranjena in da bo najbrž umrla. Uršiča, ki je po zločinu pobegnil, išče policija. Težka nesreča deklice pri mlacvi. V G-crnji vasi na Donački gori so pri posestniku Kristanu s strojem mlatili. 6-letna posestnikova hčerka Marija je po neprevidnosti prlšlu preblizu stroju, katerega zobno kolo jo je zgrabilo za obleko in jo par krat zavrtelo okoli osi. Dekle si je dvakrat zlomilo desno nogo in je dobilo hude poškodbe po vsem telesu. Kristanovo so prepeljali v celjsko bolnico. Nenevadna zgodba. Delavec Pršiček v Pod vinu pri Polzeli ima leseno hišo, katere podaljšana streha je podprta s kolom. Ko se je njegova 8-letna hčferka Ana igrala ped streho, sta pridrvela dva splašena konja in podrla kol. Pri tem se je zrušila streha in padla na dekle, kateremu je odbila vso spod-noj čeljust in izbila skoraj vse zobe. Hudo ponesrečeno dekletce, ki je zadobilo še poškodbe po vsem telesu, so v brezupnem stanju prepeljali v celjsko javno bolnico. 26 LET IN 53 LET Iz IBudimpešte poročajo: V neki znani rodbini se je odigrala te dni zanimiva ljubavna žaloigra. Komaj 26-letni zdravnik Štefan Kiidsfa-lussy, sin nekega nadučitelja, se je nevrjetno zaiveroval v svojo 53-letno teto, ki živi ločena od svojega moža sodnika dr. Josipa Teglasay-ja. Teta,, ki je še vedno lepa ženska, je po svoji ločitvi živela v rodbini Kidsfalussy, kjer so jo zelo prijazno sprejeli. Nenadoma pa so v rodbina opazili, da se med teto in med nečakom nekaj plete. Zato so mla-d0ga fanta po&ali v Pariz, da. tam pozabi na vse, kar je bilo. Nedavno pa ae je mladi zdravnik vrnil v Pešto in je začel doliiti svojega očeta nedovoljenega razmerju s teto. Med obema je prišlo do ostrih spopadov in mladi zdravnik je hotel v prepiru svojega očeta že ustreliti. Tega sicer ni story, pač pa je svojega o-četa, tako pretepel, da je moral ta poklicati zdravnika. Po teh dogodkih se je sin preselil v drugo stanovanje, kjer iga je obiskovala teta. A tudi med tema dvema je prišlo do tako hudgo. spora, da je teta v svoji razburjenosti skočila is četrtega nadstropja na ulico in se ubila, mladi adravnik pa si je pognal kroglo v glavo. POZIV I Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N/* se sedaj Baldacchino. Ko je delal nekoč v Tunisu, se je seznanil z nekim angleškim zdravnikom, kato-lega pa po imenu ni poznal. Zdravnik ga je povabil nekega dne na ivojc jahto in med vožnjo po morju mu je začel prigovarjati, naj se da operirati, da dobi belo kožo. Zamorec se je seveda operacije bal. toda zdravnik ga je .miril, da ga ne bo prav nič bolelo. Ker se r>a ie SORODNIKOM JO JE ZAGODEL V vasi Chaumont v francoskem departmentu Haute Mam živi starec Aguste Parmentier, ki velja za velikega skopuha, pa tudi zi največjega bogataša v vsej okolici. Njegovi sorodniki so komaj čakali, da bi umrl in da bi podedovali njegovo premoženje. Zato ni čuda, da je bili ljubezen sorodnikov do staregix skopuha tem večja, čim bolj se je mcž slaral in či mbliije je bila nje-gcva zadnja ura. Toda starec ni ka- ni dal pregovoriti, mu je obljub:l | zai nobenega veselj.a razveseliti svo- iC tisoč frankov in tako se je zamorec udal. Baldacchino se je moral sleči in ^iiglež je počel nekaj na njegovem hrbtu z električnimi aparati. Kaj je počel seveda beli zamorec neve povedati, ker se na take reči ne razume. O operaciji, ki je izp»~e-menila njegovo črno kožo v belo, je pravi1 takole: — Ko sem se slekel, je stopil zdravnik za moj hrbet in mi začel prihtiskati nekaj nanj. Kar sem začutil, da me v hrbet hudo zebe. Imel sem občutke, da mi je pri-1 vode, je dejal smeje: — Sedaj vsaj tisnil zdravnik na hrbet kos ledu. vem, da moji dragi sorodniki ne Ves sem se tresel in opotekal, toda bodo podedovali po meni niti be-med operacijo nisem čutil nobene liča. je sorodnike s smrtjo, temveč je praznoval nedavno še čil in zdrav 91-l-:tn:co rojstva. Sorodniki so rmi sicer čestitali, toda nobenemu čestitke niso šle od srca. Skopuh je pa proslavil svoj jubilej zelo originalno. Najprej je za-žgal svojo hišo, ki je pogorela do tal in iskre so zažgale še hišo njegovega soseda, na katerega je bil bogati starec že dolgo jezen. Potem je pa sežgal ves denar, kar ga je bil prihranil. In končno je skočil v reko. Orožniku, ki ga je petegnil le SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO 2a Greater New York in okolico, ink. PredMdnik: FRANK HOTKO 607 E. 73rd St.. New York City Podpredsednik: MICHAEL, UREK, 1716 Gates Avenue, Brooklyn, N. Y. Tajnik in arhivar: JOSEPH POGACHNIK, 580 Liberty Avenue. Willis t on Park, L. I Blagajnik: PETER RODE. I2S Alpha Place, Giendaie. L. I. Zapianikart RADO VAVPOTICH. 22-15 — 28th St.. Astoria. L>. Is] Nadzorni Odbor: ANTHONY KOSIRNIK. 101J1 - 85th Rd., Richmond H1U. L. Ial FRANK LUPSHA. 431 Morris Avenue, Rockvllle Center. L. Isl ANTON CVETKOVICH 983 Seneca Ave Brooklyn. X. V Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17,000.00. Društvo zboruj« vsako četrto soboto v svojih društvenih prostorih v American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn. N Y. VmjnnTmBUic EBBWEEEffiCtoj-.l SSmillUKlflSK Till HilH'iHMIinil'IIWIIITI"1""1 l''f Mali Oglasi imajo velik uspeh H Kil I I I O D NEW YORK- THURSDAY, AUGUST 20, 1931 LARGEST SLUT EWE DAILY klll.il SPOKORNICA SOMAN IZ ŽIVLJENJA, mn Za Glas Naroda priredil G. P. 29 IHBMlHmiMHMIlHinn—S— (Nadaljevanje.) — Mogoče je bila ta zaroka tajna. Na vsak način ga ljubi! — Ali je ne motiš, Herbert? — Ne. S svojiimi lastnimi očmi sem videl, kako ga je objemala ter cii&al, kako ga je nazuvala svojega dragega Hansa. Jaz sicer nisem vajen prisluškovati prizorom v parku, a videl sem kljub temu. Princesinja ga je ognjevito objela. — V kratkem bom nastopil daljše potovanje in raditega te hočem videti mirno in preskrbljeno. Ne morem gledati, ko bo kontesa Juta našla srečo v rokah drugega. Vsled tega raje odpotujem. Tako je rekel knez. Princesinja Rcvena je bila zelo potrta. Nesreča bratu jo je potrla in ni mogla misliti na svojo lastno srečo. Harold je govoril ž njo zadnjikrat. Bolestno razočaranje brata je padlo kot senca na njena upanja. Nfci več si ni mislila, da bo dosegla srečo, po kateri je hrepenela. Rovena je sedela v svoji sebi ter misl.la polna nemirnega koprneti j a na grofa Harclda. Z zaprtimi očmi je sanjala tjavendan in misMki na njegove vroče poglede ter pomembne besede. Kot mrzlica je šlo skozi njeno telo, kajti vedela je, da je Harold Ncrdegg njena usoda in da leži v njegovih rokah sreča -alt nesreča njenega življenja. Sreča je bila le za one, ki bi Jo sprejeli iz njegove roke. Medtem niso prišla iz Nordegga nikaka poročila, kajti tudi tam so čakali željno novic iz Hainaua. Juta. je bila žalostna, da jo je knez Herbert tako zapustil. Ona ni v dela več, odkar je govoril z njeno materjo. — Ubogega brata? Kaj je ž njim, Rovena? — On ne more postati talko srečen kot si ti, Harold. — Zakaj ne? — Ker pripada mlada dama, katero ljubi, drugemu. Grof Harold je prisluhnil. — Tvoj brat je Svoje srce poklonil že drugi? — je vprašal nemirno, misleč na Juto. Ona je prijela njegovo roko. — Najbolje je, če ti povem vse, da boš razumel. Mojemu bratu je postala Jutra tako nevarna kot ti meni. On jo ljubi iskreno ter je upal pridobiti si jo za ženo. ' • — No in potem? Zaupaj mi, Rovena. Jaz moram vedeti vse. To je okrajno važno zame in za mojo sestro. Pomisljala se je za trentuek. Nato pa je rekla odločno: — Ti moraš vedeti. Juta ljubi gespoda. Krasnika, ki se sedaj mudi pri vas na obisku ter je tajno ž njo zaročen. (Dalje prihodnjič.) SENZACIJONALEN PROCES V PARIZU Te dni so razpravljali v Parizu pred kazenskim sodiščem o zanimivem procesu, ki ima tudi zelo politično ozadje. Obteženi so b;li namreč dosedanji vodja "tajne pisarne" v francoskem ministrstvu za vna-nje zadeve Andre Canniaud, borzni mešetar Gohrard in romunski trgovec Lecca zlorabe uradne oblasti. Glavni trgovec je bil Canniaud. i Canniaud je bil vodja "tajne sarne", kjer prebirajo šifrirane pi-br- Tretjfga dne je dala princesinja vendar osedlati. Njen brat je imel i 23j.avke to je tiste ki pisane na_ vadno s številkami in ki jih more citati le tisti, ki ima "ključ" za njihovo čitanje. Vse take šifrirane brzojavke, ki so bile visokopolitičnega i značaja, so šle skozi roke gospoda Canniuuda. Med temi brzojavkami so bile tudi take, ki so se nanašanje je vzbujul njene sanje. Prhanje konja pa jo je j le na razna pasojila. Kd0r i pa take brzojavke dobi v roke. še S^ofa. 1 predno svet ve, kaj se plete za kuli-j sami, lahko zasluži na borzi mnogo J denarja. ! To je vedel tudi gospod Canniaud in je stopil v zvezo z borznim agen-j tom Gohardom. S tem se je bil se-j znanil v neki kavarni. Po tej zvezi je mešetar Gohurd dobival vse informacije o raznih nameravanih dolgo posvetovanje s svejimi uradniki ter že napravil načrte za pot. Princesinja je cdjahala sama. Pustila Je konja teči, k..mcr je hotel. Nekako eno uro pozneje se > ustavil pri gozdnem vrelcu ter' poželjivo prhal. Ona se je prebudila iz zamišljenesti ter stopila s konja. Konj jo je vedel k potoku in ona ga je pustila piti. Nato se je ob debeli bukvi spustila na tla. Tam je sedela dolgo časa, zatopljena v misli. Vrelec poleg vzbudilo iz sanj. Pricesinja se je predramila ter zagledala visoko na konju Nordegga. Ko jo je spczrral, so zažarele njegove oči. Tudi ona je zardela ter ga smeje pogledala. — Sedim pri vrelcu, kojega vspavajoče melodije so me spravile v sanje. Če bi ne prišli, grof Nordegg, bi gotovo zaspala! SkoMl je s konja. — Vi me ne smete motriti, visokost. Ne pozabite, da sem prišel ravnokar iz divjine. Če me tako gledate, bom uničen. To je prišlo težko in počasi pre'ko njegovih ust. Princesinja se je vzravnala ter stala pred njim s plamtečim obrazom. — Grof Nordegg, vi drzno govorite, — je rekla s tresočim se glasom. On je smatral to za ukor. Stcpil je k nji ter se prisilil k staremu, trdemu izrazu. — Ali sem hil preveč drzen? Dol^o sem se obvladal ter vam nisem izdal, kako divje šumi v meni. Jaz le težko zadržujem svoja čustva. Moji vro_i občutki veljajo vam, ker vas ljubim. Jaz moram kljubovati celemu svetu, da ste moja. To je prišlo kot vreči val preko njegovih ust. Tudi v njenih žilah je gorelo in trdno je stisnila roki. S pridržanim glasom pa je odgovorila: — Jaz se gotovo ne igram z vami, gospod grof Nordegg. Kar čitate v mojih očeh, je resnica. Tedaj ga je navdal vroč občutek. Kri mu je stopila v žile. Videl jo je, a ni zaupal svojim očesom. V njenih pogledih je ležala vroča ljubezen. 6 tresočim se vzdihom je prijel njeno roko ter jo potegnil k sebi. — Rovena! Rovena! S krike m je izbruhnilo njeno ime iz njegovih ust. Ona se mu je smejala, — oprostilno in udano. On Jo je potegnil v svoje naročje. , — Rovena! — je vzkliknil še enkrat s strastno nenostjo. Njegove proseča usta se iskala njenih ust. Strast je prevzela oba. Dolgo sta se držala objeta in čutila medsebojno utripanje src. Končno je zopet in zopet poljubil njena usta do nezavesti. Ona se ga je oprostila. — Sedaj je dovolj! Ti si v resnici sin divjine, — ga je zmerjala v šali. Njegove oči so blestele. — Nisem več, Rovena. če me ljubiš, me povzdiguješ. Ti me vendar ljubiš? Ona se je pritisnila nanj, tresoča se od blaženosti. — Jaz te ljubim, Harold, jaz te ljubim! — je klicalo v njej. Tedaj je čutila, kao se je močni mož tresel pod pritiskom svojih čustev. — Jaz te bom vzel v zvesto in varno spremstvo, Rovena. Ali veš tudi, da sem zvezan s teboj s čarodejstvom? — S 'čarodejstvom? — Da, poglej. Ta robec sem ti izmaknil, ko si bila nezavestna. Potegnil je robec ter ga ji pokazal. Ona je zrla nanj. — Ah si ga nosil vedno seboj? — Da na svoflem srcu. Vidiš, tukaj je majhna kaplja krvi. Hotel aem ti položiti robec na čelo, da pokrijem rano. Nisem imel pri sebi ni-kake obveze. Od tedaj nosim robec na Svojem srcu kot spomin. Ona se je smejala tiho in srečno. — Ah, dragi, tudi mene si zvezal s povsem drugačnim le kom. — 6 kakšnim? — S svojo pokončno možatostjo ter svojo trdno in ošabno voljo. — Le s strahom sem zrla v te moške oči, dokler jih nisem videla vaplamteti v čisti ljubezni. Konečno se je princesinja oprostila. — Mislim, Harold, da sva sedaj že več ur cto tem gozdnem vrelcu! — Ter pijeva blaženost, dragu. Ah je to preveč? — O ne. Sedaj moram domov. Pač so v skrbeh zame. — Da, kaj bova storila? Ali naj jaham takoj v Hainau ter povem Herbertu. Ali me bo z veseljem sprejel? Senca J« poletela preko njenega obratea. — Ah, Harold. Šele sedaj mislim na Herberta! — Kaj td Je, Rovena? Ali se bojiš, da bi Herbert lahko odrekel? — Ne, on se bo veselil sreče svoje sestre, a jaz sem popolnoma po-»•Jaila ubogega brata v svoji arečl! NARAVNOST vJllG0SLAVIJQ Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCAN1A sta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uzorna služba vas čaka. Uljudn[, pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej. Odločite se za potovanje vnaprej! SATURNIA 21. avgusta 25. septembra VULCANIA 9. septembra 13. oktobra Katerikoli agent vam bo reserviral kabino COSULICH LINE 17 Battery Place New York SPOMIN GA JE ZA-PUSTIL Kretan je Parnikov — Shipping Ntwi — 21. avgusta: Saturnia, Trst Bremen, Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg Betgenland, Cherbourg, Antwerpen New Amsterdam, Boalogne sur Mel, Rotterdam 22. avgusta: France, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg državnih posojilih iz prvega vira. Gohardu pa se je pridružil še romunski trgovec Lecca, ki se je zanimal v prvi vrsti za romunsko državno posojilo. Ko pa je predsednik Združenih držav Hoover sporočil brzojavno francoski _vladi svoj načrt za pomoč Nemčija, je dobil Canaiaud tudi to brzojavko prvi v reke in je njeno vsebino takoj sporočil svojim prijateljem, ki so tudi sedaj "zaslužili" ni borzi lep denar, ker so računali čisto pravilno na dvig vrednostnih pap.rjev. Tem manipulacijam pa so nasprotni borzni agentje kmalu prišli na sled in palicija je res kmalu do-znaha, odkod morajo informacije prihajati. Conniauda so takoj zaprli in pri preiskavi je prišlo na dan. da je dobil Gchard v roke vse brzojavke, ki jih je pošiljal Briand francoskemu zastopniku v Ameriki in obratno. Zaradi važnosti in del katnosti cele za d 2 ve je b la razprava tajna. Scdiš:e je obsodilo Canniuda na 4 leta ječe, Goharda na 3 leta, romunskega trgovca pa na 2 leti. PRIHODNJI NASSKUPNI IZLET, odkar so znatno znižane cene v veljavi se bo vršil na 26. AVGUSTA PO FRANCOSKI PROGI s parnikom "Ile de France99 Cena voznim listom III. razreda do Havre in nazaj samo $147.00; do Ljubljane in nazaj samo $177.00; in do Trsta in nazaj samo $155.00. Nadaljni izleti po isti progi in z istim parnikom se bodo vršili na: 1 1. sep. — 2. okt. — 23. okt. — 14. nov. PRIHODNJI IZLET po COSULICH PROGI, odkar so znižane v veljavi, se bo vršil na: 21. AVGUSTA cene z ladjo rr Saturnia" Cena voznim listom III. razreda do Trsta in nazaj samo $153.00. Prtljago se lahko čekira že tukaj do Ljubljane. Nadaljni izleti po tej progi se bodo vršili na: 9. Sep. -25. sep. — 13. okt. - 29. okt. ZNIŽANE CENE BODO V VELJAVI OD — I. AVGUSTA PA DO 15. OKTOBRA SE IE CAS pridružiti se enemu naših izletov, kdor želi J potovati v prijetni in veselo razpoloženi družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijd. ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam priLko. da Vam dokažemo. da Vam zamo-remo daU vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno, pravilno o vsem podučeni. MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in druge ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN. VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO Gakser State Bank Cortlandt Street New York, N. Y. Fariška policija raziskuje nenaden, nekoliko skrivnosten slučaj, ki se je primeril francoskemu industrijalcu Jacquesu Blarezu iz Nantesa. Blarez se je pred dobrim tednom dni pripeljal na obisk k svoji sestri v Pariz. S svakom sta malo pove-seljačila, si ogledala sloviti Troca-aero in se razšla ob eni ponoči. B!a-t rez je bil namenjen v svoj hotel v , Latinski četrti, svak je šel domov, i Toda v hotelu so zaman čakali na | gosta iz Nantesa. Ko se ni vrnil šc ves naslednji dan. so javili policiji, da ga pogrešajo in jo prosili, naj išče, kam je i~ginil, ker ni izključeno, da bi bil postal žrtev roparskega napada. Ta domneva se ni izkazala za i pmvilno, kajti še isti dan se je na-| sla v Seini Blaezova listnica s po-i setnicami, pismi in nekaj bankov-' ci. Moža pa ni bilo nikjer. Pariška policija je takoj obvestila oblasti širem Francije, da se išče indu-' £trijalec Blarez. ki je neznano kam ( izginil. Po tem razglasu je prišel ra policijo neki natakar in povedni, da je videl Blare~a 48 ur potem, ko niso imeli sorodniki o njem duha ne sluha, kosmatega in slabo oblečenega tavati po ulicah. Ker je dobil Blarez med svetovno voino strel v glavo, so začeli na policiji domnevati, da je mož morda izgubil spomin, tembolj, ker je že večkrar prej kazal znake motenj spomina. Pred par dnevi pa sta naletela dva orožnika na veliki cesti, ki drži v Avignon, na moža, ki je sedel na obcestnem kamnu in kadil pipo. Imel je na sebi obleko iz cunj. Orožnika sta ga imela za berača. Pozvala sta ga, naj se i-kaže. Mož nI črhnil besedice. Zato sta ga a-retirala. Njuno začudenje ni bilo majhno, ki sta našla pri njem 31 tisoč frankov gotovine. Imela sta ga že na sumu, da je izvršil vlom in sta ga pozvala, naj gre z njima. Medptoma sta se pa domislila, da iščejo v Parizu nekakšnega Blare-za. Telefonirala sta v prestolnico in kmalu se je pripeljal član rodbine Blarez, ki je v 'potepuhu' spoznal industrijalca iz Nantesa. Ko se je mož prespal, se je rahlo spomnil, da je bil v Trocadercu, kot pa je blodil po razstanku's svakom, nI vedel povedati. Pojasniti ni moge! niti, kje so ga oblekli v cunje, kdo mu je dal 31,000 frankov in kako kadi, ko je bil vedno zaklet sovražnik nikotina. 24. avgusta: Reliant-e, Cherbourg, Hamburg 25. avgusta: Europe, Cherbourg, Bremen 26. avgusta: Ue d«; France, Havre New York, Cherbourg, Hamburg Bvrengaria. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 27. avgusta: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 28. avgusta: Olympic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne terdam »ur Mer, ft'rt- 31. avgusta: Republic, Cherbourg, Hamburg 2. septembra: Paris. Havre Albert Baltin, Cherbourg. Hamburg Mauretania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg 3. septembra: Stutigurt, Cherbourg, Bremen 4. septembra: Roma. Xapoli, Genova Homeric. Cherbourg 16. septembra: Deutschlarid, Cherbourg, Hamburg liert-ngaria. Cherbourg President Harding. Cherbourg, Hamburg 17. septembra: L>resden, Cherbourg. Bremen 18. septembra: Olympic, Cherbourg Belgenland. Cherbourg. Antwerpen Augustus, Xapoli, Genova 19. septembra: Paris. Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 21. septembra: Reliant e. Chert ourg. Hamburg 22. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 23. septembra: New York. Cherbourg, Hamburg Mauretatiia, Cherbourg rieorge Washington, Cherbourg, Hamburg 24. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 25. septembra: Saturnia. Trst Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne terda in Sur Mer, Rut- 5. septembra: • St. Louis. Cherbourg. Hamburag Lapland, Cherbourg, Antwer|>en Leviathan, Cherbourg Volendani, Boulogne Sur Mer, terdam 6. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen Rot- 26. septembra: K ran- •*-.. Havre Leviathan. Cherbourg 28. septembra: Europa. Cherbourg. Bremen 30. septembra: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg A