Za poduk in kratek čas. Anton Sivka. (Izgled kršanskega učitelja.) (Dalje.) Rajni Sivka je bil vnet katoličan, veren sin sv. katoliske cerkve. Vsako leto si ga po trikrat in še večkrat vidil iti v Konjice k spovedi in k sv. obbajilu. Ni se sramoval sredi kmetov pri spovednici čakati, da je vrsta nanj prisla. Ko se je v Konjicab vstanovilo katol. politično društvo, se je Sivka brž dal med društvenike zapisati. Kolikor vemo, si tega nobeden drug učitelj vsega okraja ni upal storiti, — Sivka je pa ostal neiutrašen ud tega društva — do svoje smrti! Ko pride nekega dnč s pjbotnico po bvoje pičlo plačilo, mu liberalni ud konjiškega solskega sveta začne oponašati, češ, da on noče spoznati, koliko da so liberalci za učiteljski stan storili. Sivka nekoliko časa tibo posluša, potem se pa kratko odreže, rekoč: nAko me bočete dražiti, Vam kmalu šolo pustim, pa grem nazaj za cerkvenega služebnika." To je zdalo. Od te dobe so ga liberalci večidel pri miru pustili. Lep dokaz, da se liberalci značajev boje, in le do polovičarjev korajžo imajo. Rajni Sivka si je tedaj v svojem življenju zaslužil častno ime ,,kršanskega" učitelja. On si je pa želel, ne le otrokom, ampak tudi odrašenim biti v izgled. K temu tnu je bilo pred vsem skrbne bišne gospodinje potreba. Bil je že 34 let star, že 5 let samostalen učitelj v Špitaliču, in vedno je bil se samec. Zdaj sklene poiskati si tovaršico, ki bi bila po duhu in mišljenju njemu ednaka. Dobro je vedel, kako imenitna da je za nja časno in večno srečo stopinja, katero namerava storiti. Posvetoval se je zastran tega večkrat s svojimi prijatelji in sosedi. Denarja ni iskal, želel je le najti nevesto, ki bi bila bogata na č e d n ostih in razumna v rečeh, katere dobra gospodinja vedeti mora. Bog niu je dal najti takošno dobro tovaršico življenja, kakor si rajni gotovo boljše ni mogel želeti. 0 binkoštih 1. 1860. je pobožno kršansko deklico, Angeliko Englert, hčer tadanjega Drameljskega učitelja g. Englerta, k altarju peljal. Trinajset let sta v lepi zastopnosti in ljubezni skupaj preživela. Modra ženajevedla o svojem času molčati in o svojem času prav govoriti. Tako se je pri hiši ljubi mir in ž njim Božji blagoslov obranil. Bog je ta v resnici kršanski zakon oblagodaril s hčerko Angeliko in s štirimi sinovi: Autonom, Karolom, Jožefom in Francetoin. Dobremu očeta bili so otroci za Bogom uajvečje veselje, pa tudi največja 8krb. Sam jib je zjutraj klical, sam jih umival in opravljal; sam je ž njimi juterno in večerno molitev pobožno molil. — Začel je pa zdaj tudi bolj misliti, kako bi po postenem potu svoje premoženje pomnožil. S svojimi dobodki, katere je imel večidel od cerkvene službe, je umel tako varčno ravnati, da si je v par letih tudi nekaj na stran položiL S tem prihianjenim denarjem si je kupil nad Špitalsko cerkvijo malo kmetijo, ki je na lepem inestu; pa bila je zanemarjena, kar pa novega gospodarja ni splašilo. Imel je priložnosti, sosedom v djanju pokazati, kako naj se kmetije zboljšajo, da se dohodki pomnožijo. Veliko njivo poleg starega vinograda je s trsjem zasadil, in je tako v zeniljo sbranil zaklad, ki bode njegovim dedičem sčasoma obilnib obresti dajal. Popravil je poslopja in zasadil povsod mnogo sadunosnih dreves. Žalibog da mu ni bilo dano, vsega izpeljati, kar je nameraval. Alj s tem, kar je v kratkem času storil, se je umnega gospodarja dovolj spričal. Kar je uCil, je sam iz skusnje poznal in tudi storil. (Dalje prihodnjič.) Zoper pijančevanje na Ruskem. Na Ruskem je od nekdaj huda napaka, da ljudje preiadi žganjico pijejo. Dolgo se je govorilo in nasvetovalo, kako v okom priti napaki, ki naiod razdeva. — Namesto dolgih besed so se na mnogih krajih kmetje krepko združili in sklenili, da si sami pomagajo. V ta namen se je cekte- rim krčmarska pravica vzela, drngi se pod posebno protipazbo al kontrolo djali. To se je zgodilo v Mobilevskem okraju, v 46 kmečkib srenjab. Po srenjskih ukazih (in srenje imajo na Ruskem v tacih rečeh več govoiiti kakor pii nas) je prepovedano, toliko natakati gostu, da se vpijani, posedati po krčinab, ali davati žganjice na kredo alj proti zastavi kake stvari. Kdor se le enkrat proti tem določbam pregreši, se takoj kaznuje; kdor se pa v tretje pregreši, pnde pred srenjsko sodnijo (v manjših presropkib sodijo namreč zapriseženi_, srenjski možje — brez gosposke). Še bolj odločno se postopa v Penškem okraji. Blizo 200 srenj je sklenilo, da splob na kmetih nobena krčma biti ne sme; vsled te uaredbe se je 94 krčem zaprlo, in se jc 1096 oseb zarad pijančevanja obsodilo. In vsi pošteni ljudje te naredbe z veseljem pozdravljajo. Nauk za nas: Dajte ljudstvu dobrih, praktičnih srenjskih postav, narodnih gosposk in narod.no samoupravo kakor je na Ruskem, pred vsem pa modrib, narodnih sol, in bo skoro vse drugače!