vBr * 2CEL. d»y» s»d mtmm*' PRO UrsdsMkt ki rnllhl OLA8ILO SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JBONOT* apmrnl »SCt 8«. An OfflM «f hMNthai M57 Bo, UwmUU An. Tilipkoas. RockwsU 4104. ii--M !■ TT AcctpUnc« for »»Ittftf »t »peclal raU of Chicago, UUtorek, 22. septembra (September 22), 1925. • ^TKV.-NUMBKH 222 NCUA AHKEGANH, ILL, P«*««. pruvUM t« Iti *tUM UM. Act mt Oct. t, IflT. ••tkuri.rd Mi JuM 14. ISIS. OFICUELNI ZAPISNIK ZBOROVANJA. • Dtrjta eeja 18 aept. 1925. u 'H Predsednik otvori sejo ob osmi uri t jutra j. Navzoči ao vsi zborovalci. Citanje zapisnika sedme seje, ki se z nekaterimi popravki gejme. Citanje brzojavov: Od brata Joseph Piahlerja, tajnika J. S. J., iz Elya* ¥inn.; od dr. it. 284, iz MUwaukee, Wis., od dr. lovenska hrvatska sloga, iz Butte, Mont.; od dr. it. 218, iz Den-erja, Colo.; od dr. it 5, iz Clevelanda, Ohio; in od druitva Zarja tobode it. 27g, iz Leadvilla, Colo. Citanje pisem: Od dr. it. 59, iz De Pue, IU.; od soc. kluba it 7, iz Springfielda, BI., ki priporoča, naj se jednota ohrani na rtih principih kot do sedaj; od dr. Trdnjava it 101, iz Grand tndicga, Pa. | in od dr. Danica it. 22, iz Trimountaina, Mich. "Ptimsin brsojaviposdrnvljajekoaveneijo in ji selijo kar naj-edji uspeh pri njenem delu za bodoči razvoj. Nujno:' Poverilni odbor želi, da naj tisti delegat je,' ki želijo obiti kaj denarja takoj, izroče spisane račune temu odboru. Brst Somrak izjavi, da delo s pravili gre vaekakor prepočaai. tedlaga, da naj se! pri vsaki točki najprej, sklene, če se debatira nji ali ne. Ako glasnje večina za debato, se debatira; če pa ne, i naj da točko takoj na glasovanje. Sprejeto. Brat Just predloži sledeči apel: • Sfcvna zbornica: Jaz augestiram zbornici, da bi se način zbo-wnja v toliko pTedrugačil, da bi se smelo o vsaki važni točki ata-iti tri, Štiri ali več predlogov. Delegat je bi predloge premialill, glasovali za najboljšega. Delegate in itevilke njih druitev naj vknjiži h predlogom, za katero so glasovali, da bodo člani doma ideli, za kaj je delegat glasovsl To sugestijo stavim pred zbor-fco iz razloga, ker je čas na konvenciji drag in bi se ga s to vpe-vo dosti prihranilo, ker bi ne bilo toliko stranskih in enoistih redlogov. / Brat Ciganich, od it. 1. želi, da naj se vpoiteva priporočila olegatov, ki poročajo pred zbornico to, kar so jim druitva na roti. To je njih dolžnost, in konvencija naj to vpoiteva. Brat Mike Maieen, od it. 216 predloži konvenciji pismeni rediog. da se provizorična pravila takoj zavrže, in da se vzamejo pretres stara, to je na tretji izredni konvenciji sprejeta pravila. Razlogi: Ker že razpravljamo več kot en dan, pa smo iele i tretji strani.' To pomeni, da aAs bo za vaeh 63 strani vzela neJ-tanj 21 dni Kje so potem ie druge važne razprave? Torej ram na zbornice, de zamrle provlzoričita pravila, ker so se izT »praktična. - . . • Na pojaanilo pravilnega odbora, se je prešlo preko tega radloga. Preide se na dnevni red, in sicer na člen V, točka 5. Br. Pečnik, od it 21, predlaga, da jednota plača vožnjo, dru-va pa dnevnice delegatov. Br. Stigl, od it. 110, predlaga, da naj gl odborniki nimajo lačanih dnevnic na konvenciji. Br. Hafnar predlaga, da se naj plača gl. odbornikom, ki so tavljeni v rf. uradu, polovične dnevnice na konvenciji. Sestra Božiča Muvrjn, od it. 462, predlaga, da naj se onim slegatom, ki so oddAljeni tisoč ali več milj, plača tudi spalni oi. , Sledi razprava: ', Br. Terčelj je za to, da druitvo plača dnevnice, jednota pa olnje stroške. Br. Anton Slobodnlk, ofl it. 897, je proti temu, in pravT, da >i i tem onemogočilo malim druitvom do zastopstva, ker ne bi logla plačevati stroikov ss dnevnice delegatom. Br. Tony Shragal, od it. 91, je za to, da naj ima gl. odbor s konvenciji polovično plačo. ' Br. R. J. Zavartnik je sa to, da jednota plača vse stroike fegatov in gl. odbornikov, to je vožnjo in dnevnice. Sledi ie nekaj nasvetov, nakar da predsednik na glasovanje. Predlogi bratov Stigl in Pečnik, ter sestre Muvrtn, so pro-sdli, in sprejet je le predlog brsta Hafnafla, da naj imajo gl. Zborniki, ki so nastavljeni v J. uradu, polovične dnevnice na »nvenciji. . K točki 5. petega člena prov. pravil se torej doda: Gl. odbor likom, ki so naatavljenl v gl. uipdu, se plača le polovične dnevnice Iskar se točka s tem popravkom sprejme. V členu VI, ee prvi dve točki sprejme. Tretja točka se na »jasnilo pravilaega odbora sprejme. Nakar br. Barbič proteza. ker se voli v smislu Somrakovegf predloga najprej če je ebata dovoljena, ker to veže svobodno izražanje delegacije. Točka 4. isto tako sprejeta. Nato br. Kobi protestira proti rtemu sistemu sprejemanja pravil, ker delegatje nimajo prilike W«ti priporočil avojlh druitev. Predsednik: Ako vam t* elstem nI vieč, ne preostaja drugega M staviti predlog, da se Somrakov predlog poruil. Dokler pa * v veljavi, ga predaedniitvo mora vpoitevati. N*to br. Perpič, od it 126 stavi predlog, ds se Somrskov Ndlog zruši. Predlog propadel. Nato brata MaU Vogrich, od it. 97, In Anton Cvetkovič od t 56 proteatlrata proti peti točki kot je sprejeta. Br. John Turk, od it 68, protestira proti glasovanju z "da' ne' in je za to, da se glasuje z dviganjem rok. **r Zgonik predlaga, da naj ae glasuje kot določajo jravila, F»reč z dviganjem roW KONVENČNE VESTI Razprava e glasilu. "Proeveta ostane kot doslej. Mladinski | list bo povečan. Referendum odloči, če bo "Proeveta" izhajala tudi v angleščini. Dram-ska predstava. v nedeljo zvečer. Waukegan, IU. — Na trinajsti in štirinajsti seji v pondeljek je bila razprava o glasilu jedno-te. Razprava ie ni končana. Bilo je sklenjeno, da dnevnik "Pro-sveta" ostane kot doSlej; oglasi tudi ostanejo. Vprašanje, če "Prosveta" izhaja vsaj enlrat v mesecu a posebno prilogo ali v posebni številki v angleičini, je prepuičeno članstvu, da odloči s sploinim glasovanjem. Mladinski Ust se povečs. V nedeljo svečer je socialistič ni klub it. 46 priredil predsta- vo delo Maksima Gorkija. Dvorana je zopet bila polna občinstva. Delegatje so poeetiH predstavo v velikem itevilu. Kdor je že videl igro "Nt dnu" in ve kaj pomeni, bo ve-del, da je zelo težka za diietaate. Edini ruaki dramski umetniki iz Moskve, ki so dvakrat zadnja lata poeetili Chicago, ao uprizorili to pretreeljivo sliko a stoodstotno dovršenostjo. - Naii waukeganski diletanti so izvedli igro ie prilično dobro. 'Malo so bili »prepočasni In nekateri igralci ao bili pretihi. Romar Luka je imel dobro mitozo in masko, toda razumeti g*»ni bilo skoro ničesar. Akter (igral ga je Martin Judnič) je bil izvrstem v govoru ki gibanju. Kavno tako baron, Vaailiaa, KI&Č, Vaška, Bubnov in Satin. V sploš-m so naredili dober vtis. VK8TI O H K VOLTI V ŠPANSKI ARMADI. Mnogo vojakov je bilo astrešenih. ke nleo kotel! Iti v Maroko. Duhoven je vodja ene , revolte. Tsngier, 22. sept. — Iz Španije prihajajo nadaljna poročila o puntih In nemirih v ipanaki armadi. Največje rebelno gibanje se* pojavlja v pristaniičih, kjer se vojaki ukrcavajo na transportne parnike za odhod na ma-roiko fronto. Več ato upornikov je bilo postavljenih pred vojno sodiičc ln nekaj je ie bilo ustreljenih. Pariz, 22. sept. — Iz Barcelone je priila veet, da Je bil tam-kaj aretiran duhoven Antonio Sechapuiqo, ki je obtožen, da je organiziral revolto med vojaki. Duhoven se bo zagovarjal pred vojnim sodiičem. Angleški delavci se jeze na Kellogga. London, 21. sept — Komunistični poslsnec Haklatvala, ki je bU zavrnjen od Kellogga. da ae dobi dovoljenja za vatop v Združene države« je imel govor v Batterseaju, kjer je bila tolika udeležba, da nleo mogli vsi v Veliko dvorano. Shod ae je spremenil v demonstracijo proti A meriikemu postopanju, zlaatl pa proti Kelloggu, i ŽUPANI NA POLJU TRDINA PREMOGA ZA CHRCKOFT. Župani iz kakih šeatdeaetih mest in trgov po okrožju trdega premoga so poslali na podjetnike zahtevo, da pristanejo na po- I Z maroška froita i {« - Francozi ao ae aavaUU nad Ma-iiačane s zrakoplovi. Tudi ci so pričeli nekako o-vo. Poročila s fronte v atriji. • m 'Fes, francoski Maroko. — 21. aent — Današnje vojevanje je b&o aamo Iz sraka. Prancoaki le-taki ao se spuetili na okrožje LOukos in skozi dalj časa nepre-bombardirali rifijanaka Mestece Cečoven so i popolnoma isprasnili in Abdel Krima, ki je imel ivni stan, se je preselil v t To je vsled silnega iranja is sraka, katero ponehalo in po vsej črti VELIKI JAVNI SHOD SLOVENSKIH DELAVCEV V NANKECANN - • w Več ko tisoč Slovencev in Hrvatov je poelužalo Debea na imposantnem shodu i Narodnem domu v nedeljo popoldne. Največja socialistična manifeetaclja ameriških Slovencev. 0*be apelira na Jugoslovane r Ameriki, naj se okleilejo 8. N, P. J. In J. a Z. Waukegen, Ul. — V nedeljo, 20. septembra popoldne ae je vršil v dvorani Slovenskega narodnega doma v VVaukeganu, kjer zboruje oama redna konvencija S. N. P. J., velik javni politični ahod slovenskega delavstva — največji slovenski fchod v zgodovini te naaelblnk Bil je, prvi slovenski soctsll- t! vstašem. Primo Rivers potoval is Cevte v Alhuce- Na dnu , znano mojstersko mas. Posebno namerava pojačl-- • - Uetrelske utrdbe pri Melllll. je čsse se je pojavil ute-dvom,. dali bo mogoče in dpanoem nadaljevati vojno kampanjo proti utr-m Afričanom, katerih odpori ie niao zlomili, in tudi ne ka-žfj ga bodo kmalu, posneje pn bo vaaka ofenziva usodna v »vnem vremenu. Dqsl se ved-dj približuje doba, v kateri nastopi deževno vreme po teh afrilkih pokrajinah, se nepre-atenž pomičejo dolgi vlaki voja-štvej opreme in munlcije proti ssktiru — na fronto. Tudi letal-sW" psrki so prestavljeni bolj prbd severu. O zračnih silah, u-pnjo, da bodo lahko nadaljevale z vojskovanjem tudi vao zimo. lira. Paleatlna, 21. sept. — coaka poročila naznanjajo, Druži popolnoma poraženi in tfk francoski vojaki obhajajo ««**> nad vstaii. Pri Muaseifl-ru leži nad 260 mrtvih trupel na žgočem solncu, približnč toliko pa je bilo že odpeljanlh v veliko jamo. Francoakl oficirji sodijo, da so pri zadnjem navalu na konjenico Drusov pobili 1000 mož. Francozi imajo nastavljene neštete vohune, ki so Izvedeli za gibanje Drusov, ln ko je bila prilika, so jih Francozi napadli s svojim modernim orožjem. U-mevno "je, da so strojnice kar kosile .konjenike, ki so bUl presenečeni s napadom. Bil Je brez-apen napad s konjenico na žične ovire, za katerimi je bUo baje komaj 100 franooqklh vojakov, a napadalcev pa okoli 2000. Ujete v žičnih ovirah In zanjkah so Francozi stfpljall s strojnimi puškami, seto so le redki utekli Is ognja neranjenl. BANKIRJI VK2BAJO PRETEPAČI. St. Paul, Mlaa. — Mlnnesot-ski bankirji posnemajo Hlinoj-sko zvezo bsnkirjev, kstere ns-črt ja organizacija 10,000 privatnik strežnikov, kateri naj ss Izrabljajo proti organiziranim delavcsm in nsj vrtijo nasilje nad njih unijami. Pretvezo i-majo, da -organizirajo policijo, ki naj bi služila proti bančnim ban-ditom. Rečeno pa nI nikjer, da bi ho najetih pretepečev ne posluževal! tudi proti atavkarjem. To Je ena največjih nezakonitosti. kar jih je še bilo kdaj poče-tih v Ameriki, da zasebniki organizirajo svojo vojaško silo. Tako oranlziranje je n«varnoet v ismokratlčnl v|mUU p^varjenega mo-, Cu LHjarn?- Pwd,0|r ^ torja, ki se Je z rilcom zakadil m*r Y rank Perger, od it SI«, predlaga, da se mora splošne- ** N 4u<|tJ| ^^ „ ^ |f| \flMovaaja udeležiti nad polovic članstva; in predlog mora dvetrftinsko večino oddanih glasov, da je sprejet. F* Alesh: Dajte kolikor mogoče majhno število kot mi- *a vdalsM.. ..............................Skušnje nas oče, da ) ko Iča. 300 metrov nad leiauacem j u jggvni^ ' Ashburn leUjoči plkit ni mogelj^, ^ N»va gibanje aorMllatov v Italiji ' Itim, 21. aept. — Hoclalletlč-na makslmallftična stranka v Italiji je aprejela resolucijo, a ki*'*+P zahteva popolno avtonomijo vsake skupine, stranke, ki ar toja opozicijo v italijanski ža rnici. Te je va2.na pflSeza za o) »zle!Jo, o kateri p« aodljo, da nove bo/e s fašiz- HMRTNA ItCJHA, liirn razbitega nSmpam HMNM? <1esi», nt - V nedeljo je i»<> ZL'^dm-na nepošk^. ps te^U^eSni van, potnik. kaU^j, vozil pa^u rojak je dobil težje peškudU. je bUdsmaad RlMee zdaj zdravi v boiaižaici ril Kugene V. Debe, veteran socialističnega gibanja v Ameriki. Obenem je bil to prvi Debsov |o-vOr v VVaukeganu. Shod A- katerega je sklf^al klub št. 46 Jugoslovanske socialistične zveze — je bil napovedan za drugo uro popoldne, de predno je prišla ta ura, je bila dvorana nabito polna. Vsi ssde-ži v dvorani in na galeriji so bili zasedeni in poznejši prišlecl ao morali stati ob stenah in v o-zadju. Na shodu je bilo čes tisoč oseb. Udeleženci so bili brez malega vsi delegatje, waukegan-skl In northčlkaškl rojaki, par sto Slovencev Is Chlcaga ln Ke-noehe. precejšnje Število Hrvatov in nekaj Amerikancev. V prvi vrsti sedežev Ju i^cic^^i iujmii Iz North Chlcaga. Izvzemši delegatov so vsi plačali po 60c vstopnine. Okoli pol treh je Martin Jad-alch otvorll shod \ imenu klulm Kpin dni,besedo Charleeu Pb-gnrelcii, predsedniku shoda. Pogorele* Je ob kratkem rekel, da ,e bil shod sklican z namenom, da ae bolje seznanimo ln resuml-ramo našo idejje in program. M pellral J4 za red in pozornoetf Nato je nastopil pevski ibor glovenske narodne čitalnice in sapel socialistično koračnico In "Budnlco", Buren aplavz. Blodil je Msrtln Jednlch in ^s-vrstno deklamlral "Smrt žene VoJanova". m Prvi govornik je bil Frank >5ajc. Ddjal Js, ds Je bil shod lldl-can v Interesu naših delavpsv. Ms konvenciji sborujejo delfvci n jednots je delavska organ|se-cija. Neki list Je pisal še *>ed zborovanjem, da letos prvič nastopijo razredno zavedni delavci na konvenciji. Dotičnl llet se js ____ Razredno zavedni ddnv- ci so Mil že na prvi konvsieiji n zdaj so že na osmi. Jed noto so ustanovili dslavd, ki so imeli višje cilje in namene. Začrtali so jI pravo pot. Po tej poti mora hoditi, ako hoče živeti ln napredovati. Delavci, ki se zavedajo svojega razreda, so jednoto čuvali doslej in bodo Jo poslej. Danes boste slišali govornika, ki Je že 60 let v delsvskem gibsnju, s is ni omaHkl. Čvrsto stoji ie danes sa pravice delavatva. Tako stoje tudi oni, ki so polagali in pomagali položiti vogelni kamen jsdaotl. TUkaJ pred vami Je so-drug Zavartnik« ki Je osivel v boju In na strsžl, a ie vedno Je v boju in na stražj. Isto kakor t jednoto je tudi s aoclaliatičn" stranko, Organizlrsna je bila, da ftivl In raste, dokler ne doseže svojega dljs. Zadnja leta so ne-šl nasprotniki neštetokrat poli o-i sili stranko in ustanovili nove ttranke. In kaj se godi? "Poko-liana" socialistična stranka še živi, nov« strank«' jn strančic« pa padajo v grob druga za drugo. Mnoge stranke so propadle, mi pa ostanemo Mi smo začeli šele ftlveti in izvršili bom^ nalogo. Malt prijatelji tisti prijatelji, kakršnih naj naa Hog oAfva. naj,al sapomaijo, da vsak napad na naše sorieHstično gibanje je udarec nanj« same la pridobitev za reakcijo. Za Zajcem je govoril Peter V Imenu hrfnMlM Na a "Dolžnost jugoslovanskih delavcev v tej deželi je. da vstopijo v Slovensko narodno podporno jedaeto la Jugoslovanske sociaMstlino sveso. TI osgaalsacljl vas pevsdlgejeta, uspeaoblja ta sa koi la vzbujata v vsa pravi socialistični čut Ake ste člaal teh dveh organi, sad j, tedaj sle sterlli reže doline! v tem velikem boje se osvoboditev človeštva Is kapi.' UNstMne aužneetU Bedite sve-st! sami sebi In sakterejte' vedno veš ia reš, kajti sadovi vsžega delaeevsži aadovi ln reže je prevlea."-—lagene V. Deba. ...... ' ■' 1 I gibanja In dejal, da je priila no-! va doba, Njegov oče si je ie sam sešil opanke, dsnes ps nI nlko- ' gsr vsi, ki bi si sam izdeloval svoje potrebščine. To oprgvlja tovarna, ki je znak nove dobe industrijalisma. H to dobo ie'tudi prišla iftezdna sužnost »lulat-ca. To doko Je treba rasumetl. Posebno delavec Jo mora hutu-metl, ker ravno on Je najbolj pri- * zadet. Clm delavec spozna nor Čas In svoje »tslišče, se bo sa* vedal, da se je trebe bojevstl ra nov socialni red, za socialne pravice. Socialisti so prvi odkrili nove razmere, pojasnili kako strer stoji la poivall delavce, naj se organlsirajd, če hočejo doseči te pravioe. Delavci Še niso organi-slranl kot je treba ln zato socialisti is vedno poslvsjo delavce, nsj se sdramljo In postavijo v vrsto ss svoje previse. Med Ju« goslovsnsklml delsvel v Ameriki , vrši to nalogo Jugoslovanske socialistična zveza. V tej svsal se morejo združiti vsi, ki se savsda-Jo krivic sedanjega reda. Svetovna vojna je sicer naredila zmede v delavskem razredu, tod* stvar ae bo rsačistils. Ze se jasni. Tretji govornik Je bil Jote Za-vertnik. Občinstvo ga Je posdre-vilo z gromov!t im |4oakanjem Itekel Je, da odkrir obstoji dufsv i0#t Mi bili 1|*orav-naui bros razkola, Mlajii lio jevnlki so sprevideli, da imajo starejši aodrugi Izkušnje in I-meli so saupanje vanje. Dsnos je pa drugs^«; drugače Je po vojni. Pojavili ao se ljudje, ki nimajo |s»jma o razrednem boju lil socializmu, In začeli so svoja stranke. Voditeljev je kakor gob po de|ju In vaak voditelj ima svoje stranko. Vsak voditelj I-ma svoj program In vsak po svoj s isveMČuj* delavec. Nekoč smo imeli krščanske soelake, ki bili levo krilo klerikalec stranke ln delali so rszdor med delavci. Zdaj Imamo ljudi, ki Hočejo bili Ae Hi levičarski, bolj rdači in grozno revolueljoaarni. nI prav nič revela-jje na 2. strenL) rŠtk PROSVETA umiM PROSVETA' "THE ENLIGHTENMENT" Otcm of tW 22BtS »ontriM M P-r H»Wg»s«l»>m*a47«> DKTT2ABNI V$KIH STROKOVNIH ^Gospodujoči ^^^ J — torej samega aebe. Podjetniki, M pripadajo k gospodujo-čemu razredu, živ« v napačni domišljiji, da kolikor več ur dala delavec, toliko več tudi producifa. OniMnajraj-še viden, da delavec ostane prUdsknjen na delo noč^dan, ker M niih domišlja sugestfc*, da ae toliko hitreje množi njih premoisftje, kolikor daljši Je delavnik, sugestija M ae mogeie obnesla, ako bi bili delavci jekleni stroji, ki lahko delajo nočindan. dokler ao namazani Jn dokler niso tako izrabljeni, da lilso* za drugam kot med staro in obrabljeno šaro. Ampak delavci ao človeška bitja, ki potrebujejo počitek, razvedrilo in življenske udobnosti kot gospodujoči razred. In zato .tudi občutijo na svojem lastnem telesu, da dolg delavni čas Spodkopava njih zdravje in jbft prinaša prerani grob. V velikih modernih tovarnah ao delavci primorani vdihovati slab in zatohel zrak, ki je prepojen z raznimi bacili. Velika je nevarnost, da zbolijo na bolezni, ki prinese počasno hiranje ali pa cek) smrt V tovarniškem obratu so izpostavljeni tudi rkznim nezgodam. Znano je, da se večinoma nezgode pripete v tovarniških obratih proti koncem delavnika. Cimdaljši je detavnf čas, toliko več je nezgod. Statistika o nezgodah pripoveduje, da ae največ delavcev ponesreči, ko so delali še osem ur. Njih čuti so odjenjali, njih pazljivost je popustila, ker so od napornegaf dela ubiti njih možgani. Vsaka industrija ima svoje nevarnosti, toda za vsako industrijo velja pravilo, kolikor daljše ao dnevna delavne ure, toliko več je nesreč toliko bdlj so delavci podvrženi raznim boleznfen. ■ Delavec, Id dela pri stroju, mora vso pažnjo posvetiti stroju, temu jeklenemu delavcu, brez možganov, ki ae mehanično giblje. Najmanjša razstresenost duha pri delavcu že lahko povzroči nešrečo. Dostikrat ni viievar* noati le on aam. ampak tudi njegovi tovariši, ako napravi napačni gibljej pri stroju. Podjetniki so seveda drugega mišljenja. Njim je delavec stroj, blago. Oni si pač1 mislijo, kakor smo kupili stroj, tako amo kupili tudi delavno moč (klavca. Ako jo izčrpamo, ao tukaj zopet drugi delavci, Id jo ponujajo na prodaj. Njim še na misel ae pride, ako ao izčrpali delavno moč delavca v toliki mfcfl, da je delavec nepora-ben za delo, da je pravzaprav nijih dolžnost, da skrbijo HI . , ^ zanj, in če Je oženjen tudi za i^egovo družino. Tako daleč se ne razvijejo nJlH misli, ker ne smatrajo delavca £ ^Z1^ uiivanjJT za čtdveka, za sebi enako živo bitje, ki ima ravno tiste T vHjin1 -občutke in čutila, kot jih imajo sami. HIIHH Znanost je do dandanes veliko napredovala tudi na kulturno in dvi- lizatorično delo, katanpa bi •podjetniki sami od sebe nikdar ne izvršili, ako M jih organizirani dela v* ne prt- (Dalje prihodnjič). J>0 VELIKI JAVNI SHOD «U>-VENSKIlfDBLAVCBV V WAUKJMANtt £ (Nadaljevaaje s L strani.) cijonarnega. Edino razdirali so. Kdor jo razdiral delavsko gfea nje, ni noben pevoincljoBiri Kdor se seveda, de je t* njegov 4te suženj in de bo tudi njegov *in suženj, dokler obstoje te gospo-derske razmere, in kdor ktfnb temu deis zmešnjave med delavci. je največji zločinec in izda-jelee delavskega razreda. Soči** listtfns stranka ima še fprttio svoje stare revoludjonarne principe In v tej stranki je prostor ze revolAcijonarjši Nasprotniki še niso pokazali nobefcega uspe ha. Ce pe so neredili uspeh, je njihov uspeh na škodo deiev-stvu, ne pa v korist. (Burno o-dobravenje.) , .J. A Neto je nastopu zadnjf in glavni govornik, katerega so vsi še težko pričakovali. Predsednik shoda! jo predstavil itSi Deboa. ki je stopfl na oder. PO dvorani je zegrme) aplavz pozdrava, ki je ogiušil minut vse drOge. Poslušalci so vstali s sedežev kakor en mož i* oloakaniem ter vzklikaaJc/r. dali duška globoki ljubisni, ki je goji vsak snveden delavec do tega nenavadnega moža. Medtem je stepfla na oder mala Jii-mi Center v rdeči oblekici in podala Debeu velik lep finP nageljnov, obenem pe je ferakl* željo, aaj vrii bojev** #1* še Detralt, Mich. _ Svetovno-šime organizacija poštnih u*lu& benefg, katera naj se organizira pO nejcjmi Univerzalne poštne u-nije podjetnikov (to je poštnih ministerstev) je bfla predložena ne konvenciji Narodne zveze pi-smonpš v Detroitu. Predlagal jo J. w. Bowen, generalni tajnik Unije britanskih poštnih uslužbencev/ Umiveneija je ponovila svoje zaupanje v skupno aktivnost organiziranega delavstva in idru-žeijje vMkupni Ameriški delavski federaciji, ko je šln preko predloga delegatov iz ge, W. Va., Katerega predlagali seme delegati is do- Debs je poljubu deklico in se se-hvalil- za rože, katere je postavil poleg sebe na miao. 1 Debs jf bil v nedelje dobro ratpoieften. Govoril je pagieiidmWnn in svoje karakte stične opazke in primere, ki so pri njem vodno svežo, isvfame in polne pikrega sarkazma. Nsjprvo se je seh valil Jugoslovanski socialistični zveei. t* povabila Zelo ga veeeiit da mon» .« - - - »i» — -» «.------- enkrat govorni'vugosiovanoip. Zaveda ee dolžnosti, Id ga je piv vedla na to sborovenje,1 v "Delavsko vprašanje je največje vprašanje vsega človeštva. Delavsko gibanje je največje gibanje. kajti namen tega je povzdigniti človeštvo v civilizacijo. Od najdavnejših sov, ki so nam znani, je družbe organizirana na izkoriščanju onih, ki ustvarjsjo živ-Ijeneke potrebščine. Vse dobe od najstarejše telesne sužnoeti do danes nam to pričajo/V sUrem Egiptu, na Grškem in v Rimu je bil delavec s dušo in telfcom lastnina svojega goepodštft. V srednjem veku ni bil vel delavec oeeb D jem veku ni bil veš delavec oeeth na lastnina, bila pa j zemlja, na kateri je prideloval kruh. Privaten je Ml ne zemljo, sušenj fev-#Sr» U« bfl gospodar temi je. V prejšnjih debeli vidimo, de je evoje livfje- hi^i je ničnem polju. Njen napredek je tako velik, da se lahko preprečijo vse strokovne bolezni, katerim ao delavci izpostavljeni pri delu v industriji. Tudi človeški ženfl j% izumil toliko sredstev za preprečenje nezgod v industriji, da ae lahko število nesreč zniža v industriji na neznatno število. Podjetniki pa ne poslušajo znanstveni-kov glede hlgijeničnih naprav v industriji sa preprečenje strokovnih boleiai, ravno tako se n* ozirajo na Iznajdbe človeških ženijev za preprečenje neereč. Njim je glavni cilj proflt Po njih aodbl je pa toliko večji proflfe, čim manj ae ozirajo na higU*nične naprave, ki jih priporočajo znanstveniki, in sa iznajdbe za prepretaje nesreč. ■■■j Na tisoči delavcev leše zaradi tega v prerani grot* ki aapuate vdove in otroka. Te vdove In airote pa poeta* ne jo breme aa ljudetvo in aiear n delavno ljudstvo, Id plačuje davek od vsakega koščeka kruha, M __ svoja usta, da si oteši glad. Tako podjetniki tvračnje ST hrene, ki ao ga sami uetvarili, na delavno ljudstvo, mesto da ga naaijo sami. V Industrijskih podjetjih, v katerih ao delavni orgfrj__ " podanik kar t>v«KUnp^ - K Z ^ slral hUrijeniČne naprave gtiaMtvenikov la iznajdbe aa ^s. pljašaka ed IU ne ss. Oni ee poet a vi jo takemu p« "Teko je Še deaeo.J2daj smo v dobi Vftr^*"«™*, ihdustr^elK mna. Delavec ni več oeehfie< laat gospodarje, ni tlačan. je pa sušenj stroja ia tovarne. Forma je druga, ampak bistvo sijT Akaj. Kapitalizem na bo Uvel več^o. ae rearm. jstva, rasti ^rf nee v Stadiju sov je dosti, pa je,dai kroj socialaih prikladno un\ nje. (Kpnec jutri.) UMJKUIVO0T V IUJNOC0U PAAA. a C — Trgev-edministradje je etopaja umH>lve-IMil 1I2S na vsakih I00.rx>o prebiral. Si torej je padU. Umdji je ndSala večinoma na slede- m pri otrocih izpod dveh let I, ešploe od S na S In od lt na 7. »p, Wsukegsna In Severnega Cto-▼ soboto zvečer .d* ldjuče od kašče in kleti obeh slavnih mest, smo mnenja, ds Je nej-bolj^>, če konvencija sboruje do prihodnje ntfne konvencije. Pomislite, koliko bo jednota pri-iraails na vožnjah! Da pa ne lOmo v tem času lačai, prodi gemo, del jednota dene v pravi domačo kokošjerejo." — Indiip« Vodja delegacije iz Whoelin-ga je iSjavil: "Odvisni smo, da se ^boljšajo naše rasmere, od koagieee, t kateri pe je povečini od trgovcev ia pro-fesijonaleev, kateri imajo predsodke proti strokovnemu unijo-nizom. Vendar pa A D. F. nudi kempanjek lepo pomoč kon- Ne'konvenciji so bili prinešmJ dokesi, kako veliko več delavcev sedaj zbA kar Je šredea hujši priganjdttti sistem v poštni službi. 7<» Konvencije je sprejela več re-tohidj, izmed katerih ao tudi sledeče: Zsfrteve, da odpravi avojfca dolžnost pismonoš med dobebnoeitnlc; starostne pravice*, peilteft vsake pošte na božIS-ni da«; večje preteketja sa pi-smenoše pri poslu v zavarovanju proti napadom; ddločitev maksimalne teže, ki jo naenkrat odvzeme en pismonoša, na 85 fun- ----------M ^^JI^j - mezoe prea pociv-t> dvojnih mezd zs ; skrajšanje pomoč-dels in dru pismonoš ima Članov, ki so zvezeni s A Kako je treba glasovati z ro*f lcemi. da bo več glasov oti predlog ali pr Takole: dvigniti je treba obe roki! Tegs trika ni prinesel Mi-hs Kocinar — Bog mu odpusti vše krvsvordeče grehe l — tem več rrrrevolucijonarni diplomati Artiflcisl trkks are not suo-cessful. — Reporter št U ' m Hgj''- - • ,. : ' ena Posveti nekoliko na konven- Codne stvari. Kar se te par minut poruši. Ne- delegatinja je relda, da se fctji, da jI zraetejo brk! (pod TOBElk 2Z. 0EPTK M BRjOM bi jih poo^^i ftgahuu (Q|9 zdrtv«. ^ veš Mi Prvi: voril je Drugi: Ideja je (Zdravnik.) Tretji: Udarimo, ^ (Kova(5.) Četrti: Podpiram! (U dar) 1 Poti: Bodimo previdni! odbornik.) . ^J M; Osam bo vzklilo. (P^j dokler vencije. — Reporter št 8. ■L ' •'.. e i Obžalovati je, de ni konvenciji takoj prvi d*a sklenila, da se dajo delegetje takoj fotografirati. Takrat bi bili vsi obrazi naravni. Od zadnjega četrtka je pa drugače, tfeketeri nosovi so ee podaljšali za devet pekov, Niti njih leetne boljše polovice jih ne bodo posnele ne oliki! ^ Re- ■ IL.. ^ ... XI A porter st. i. * • • t Miha — what the — ? Miha Kocinar je srečno pre-bolel prvo smolo. Vidite, teko je, če je človek dosleden, potrpež-lliv in jtJ par minutah efe^ kujehn^ žična svetilka razgrela ponva] Radio-valovi, ki so ra*greli po^ vo, so šli skozi led. Na isti naft je izumite^ omenjene svetjjfl užgal svetltco v daljavi, pred k*. tero ee je bil postavil neki gk. delec. Valovi so šli skozi člove.' ka in prišgali luč. ' Teko korsksjo čudeži. . '' V* s . ri Raztrgal se je! Cenjeni Žarkomet! Posveti zopet v naš rdeči Collinwood in yidel boš kako je vzkipela jen v črnem kotličku. Tski so! K*> dar se kdo potegne za svoje pravice, tedaj jjh pograbi tato peklenska fesa, ds mečejo mi-so ob tla in raztrgajo Prosvet^ jim! Komaj se je^aš Miha otrese! enega bruna, še je telebotip SHka namer, Id jih ustvarja pogodbeno delo na doma. Nfar forfc. — Po newyorških stanovanjih ubožnih delavskih družin še garajo otroci in žene pri delu, sa katerega so m godili s podjetniki, de ga izdelajo doma. Bolniška stražnice Katarine Amend is nascHšČa Hen tj Street piše v mesečnem bule-tinu. ki gs izdaje Narodni odbor sa odpravo otroškega dela, kako je obiskale italijansko, na ]e-tiki bolno deklico, katere oče je bil poškodovan, ko je delal pri gradnji podzemeljske 'železnico "Dvakrat sem šle v staro podganje gnezdo, v katerem živijo, precej pozno zvečer. Niso se bali nadzornikov ob deseti ponoči in Vhodna vrata so bfla odprta ra dl pošastne vročine. Dve ozki eobiri irfklozet se obleko. Mi pe služi sa spalnico; medla in vo-denn plinska luč v delavni sobi; celi kupi napol izdelanih pdcen-skflfc hlač; m rs. Salinave pri tr dovmtnem šivanju, napol speča, njen mož Salinave pe se je brisal ves moker od potu; Joeie je pretikala iglo in skušala držati svoje tepalnice odprte na svojem pepslkastoslvem obrazu; Psula je uporno godrnjala pri priši-vanju gumbov, Johnny je sedel v stolčku pri nogah svoje matere a steklenico napoUdslegs mleka. Dete jo je cukalo sa noge in proeOo hrane. Bemo pet izmed petnajstih materinih otrok je ostalo pri živ-Ijenju. Gdč. Amend pristavlja k navedenemu: Taki prizori dogajajo in še odo dogajali tako dolgo, dokler bo dovoljeno po-godbeno delo po hišah, kjer imajo otroke. Pritožb nI bilo a če storiti, ker otroci so bili naj-dmU pri del« le o prilikah, ko so (fcrugo. MIha sicer nikoli ne posluša nasvetov, kadet jfe zdrav, ampak v nesreči mora tudi kaj-zer ubogati zdravnika. Miha je 1 dobif dva nasveta. Prvi je b» od etmroega župana, da lahko pre-" cesto in stopi v drugo če mu kL prav v Wsuke-u. Drugi je bil, naj kupi pi-za pobijanje muh. Miha m je diplomatičnd rezerviral glede prvega, sprejel pa je drugega In zdaj pridejtf muhe! Muhe, bratje, muhe t (bolje prih.* i (Medtem pa ne potebitd, da Miha še vedno nosi v notfanjem žepu dragoceni načrt in na žepu JU roka, druge pa v žepu.) i e e s jih r^aodevejo. Na konvenciji. Debata o pred opravilnik in člMski certifikat) na drobne kosce- Kakor dervili letajo naokoli in sami ne ved* kaj bi počeli. Iz ljudi, ki so jia na poti. ti najrajši naredili bolj. še vike. Ker pe nismo več v doMj svetih grmad, se tolažijo z nsdo, da bo t(sti, ki je dosegel pravi* moral bežati is mesta. Le in* — Rdeči trn iz Collia. ■! 'i a je, kar Vstraja$!| G. Trunku: Resnica ■ je zapjsal prof. Moore. Nam««,, da je Jtonj, ki pokorno vleče vn' svoje žive dni, boljii kristjan, kakor pa človeška žival, ki led dni v tednu upreza druge UuAj in is njih preše bogastvo, sednij dan gre pe v ceskev in prod Boge, naj bi mu pomagal prek- K. T. B. da ko ee : Poročila, da bodo nov jetl ekapor tirali pšeatto, ee mredBa pa-\ nike med anrarlAd^rf1 šfMkn- laatt »1 m* New York, N. X. — Skupine žitnih špekulantov je začela metati na trg bodoče zaldfce pšenice in malo ja manjkalo, da nI zaurŠila panika na žitni borzi. Povod temu so vesti is sovjetske Rusije, de bo sovjetska vlade letos eksportirala pšenico v Italijo in Francijo po nižjih cenah ^ChJceg^Il^ i be- roal pšonkr so nemalo vznemirjeni vsled poročil is Evrope, da letos stopi Rusijs aa svetovni trg kot tekmovalka Amerike. Pariz, IS. sept. -Cnlllaun, finančni minister, je danes na čelu fraaeooke dolgov ne komisije odpotoval v Wash-ington, kjer bo skušal plačevanje vojnih dolgov Ameriki ■iftnlalš bra je sačel isknJoti v Trata dijaški list "Naš glas", ki bo or-gah slovenskih srednješolcev v Italiji ter bo objavljal strokov-ao gradivo is dijaškega živijo, aje. D. Roosevelt je kakor piše "Labor", glasilo ie-lesničarskfti organizacij - hotel dognati odkod Jzvirs drafi-nja fermereklh pridelkov. V ts' namen je sledU zaboju t*m (celery) od producents, to > faMnsrjs, v Nerfolku, Va, da konzumenta ali odjemslca v YorWr.^ J Farmar je prodal zaboj zele*J sa 40 centov. Neto je pa Ho ta-kole: Prvi prakupec je- prodal m boj zs 60c. DrugI prekopec je prodal » 760. Tretji je prodal za 90c. Četrti je prodal za $1 1 Peti jej>l _ J Kupec je prodal grocerist« * %IM>. M Grocerist je prodal korzummi tu sa $2.S0. ^ Konzument je torej pn^ šestkrat In pol toUko kolik«,* farmar dobfl za zeleno. Neki drugI ptelskovs!" je tudi beril s tem vprnian^j je dognel, de fermsr dobi PJJ prečno «10.14 ss tono jemalec pe pleče W i]0* tono; $81.7f se tono perg kov, odjemalec pa pl*'' mpolc«.Useme^ In dobri ljudje m * ^fl zakaj farmarji zapuščaj- »"j m, TOBBK, 22. SBPH^VBfr Jo« Kovačič predela na ta način, da pridejo v njo določbe točke I. čien V, provizoričnih pravil. Torej da vdjajo late zahteve za gi. odbornike kakor za delegate. S tem popravkom je točka 2. člen VIII« »prejet*. Cita ae točka S. Odbor za praviU predlaga, da ae spremeni •1. januarja' v 1. julija'. Točka a popravkom »prejeta. Cita se točka l,%člen X, aedaj veljavnih pravil, ter te aprejme kot čitana. Tudi točka 2, istega člena, je zprejeU kot čitana. Cita se točka 8, Odbor predlaga, da ae »premeni »tavek: 'Volitve trajajo 66 dni' takb-le: 'Volitve trajajo 60 dni'. Točka j« sprejeta s tem popravkom. • • Cita se točka 4, istega člena. Br. Maicen od št. 216 priporoča, da naj bi podpisadl »poročilo o rezultatu volitev tudi društveni blagajnik zraven društvenega tajnika. Br. Kasun od št. 110 predlaga, da se črta vse, kar se nanaša na agitaci jo. Br. Ale»h pojasnjuje, da se govori v tej točki samo o agitaciji na »eji. Izven seje ae lahko agitira. Omenja še, da ta točka ni posebno važna, kajti nanaša se samo na izredne in odpoklicne volitve, ki »o izjemne. ji Protipredlog, da se črta določba o agitaciji, zagovarjajo: br. Bepich od št. 4, br. Konec od št. 226, br. Junko od št 121, br. Zore-tich od št. 606 in br. Boakovich od šti 491, ki v imenu svojega društva zahteva svobodno agitacijo. j Pri glasovanju je aprejet protipredlog z večino glasov. Torej »e črta določba glede prepovedane agitacije. Točka 4, člen X, sprejete s popravkom. Točka 6 iatega člena aprejeta brez ugovora. Točka 6 sprejeta brez ugovora. < Točka 7 sprejeta brez ugovora, L.-.,«- Predlagano in podpirano, da se zopet preide na provizorična pravila. Sprejeto. Cita »e točka 1, člen XI, in Je »prejeta brez ugovora. Cita se točka 2, iatega člena. Bi, Alesh pojasni, da bo odbor za pravila to točko v toliko spremenil, da bo aoglašala s prejšnjimi sklepi. Sprejeto s popravkom, ki ga uvrsti odbor za pravila. Točka 3 je »prejeta kot čitana. Točka 4 je sprejeta kot čitana. Točka 6 je »prejete kot čitana. Odbor za pravila izjavlja, da bo apravil pračitane in sprejete člene v sedanjih in provizoričnih pravilih v sklad ter, upoštevajoč' vae popravke in doetavke, sestavil tozadevni člen. Odbor za pra la ae pooblasti, da na podlagi v»eh tozadevnih sklepov sestavi člen. Sledi XII. člen provizoričnih pravil, namreč 'Pravice in dolžnosti g|. odbornikov'. Točka 1 sprejeta kot Čitana. Cita se točka 2. Br. Zaje predlaga, da ae o tej točki debatira. Podpirano in sprejeto. 1 Br. Zaje izvaja, da Ipa nadzorni odbor po pravilih sicer veliko moč, v praksi pa malo. Stavi protipredlog, da ae da gi. nadzornemu odboru pravica udeleževanja četrtletnih sej, dalje pravica predlaganja in glasovanja. v\ N Protipredlog Je podpiran ter sprejet z večino glasov. Ta točka ae torej popravi v tem smislu, da imajo gl. nadzorni odborniki pravico udeleževati ae sej, staviti predloge ter glasovati. Br. Vidrich predlaga, da naj izvedence, ki pregledajo knjige, plača dotični gl. odbornik, ki je namenoma dal povod za tak pregled. Br. Cainkar pojaani, daje postava tak*, da mora jednota plačati izvedence, pa naj bo kriv kdorkoli. Br. Jager od št 460 pčotipredkga, da polože gl. nadzorniki $8,000 varščine, namesto |1,000. Br. Zaje Je mnenja, da Je $1,000 dovolj, kajti gl. nadzorniki itak niipajo dostopa do bondov, da bi jih mogli pobaaati. Sprejet je predlog, da ostane varščina $1,000. Točka 2 aprejeta a popravki. Cita ae točka 3, katere prvi odstavek je sprejet kot čitan. Cita se podtočka a. Br. Cvetkovich bi rad vedel, če je potrebno uvrstiti določbo glede zapianikarjev in njihovih plač. Br. Berger stavi protipredlog, da ae dobi zapisnikarje med u-službenci v gl. uradu. &edq plač pa se naj črte. ' Br. Terčelj Je za to, da »e dobe zapianikarji od zunaj, kajti uslužbenci imajo dovolj dele.' Br. Cainkar pojaani, da treba plačati vseeno, pa najsibodo zapianikarji od zunaj, uslužbenci gl. urada ali gl. odborniki. Isti denar nas stane, pa nuj naredimo kakor hočemo. Bergerjev protipredlog je poražen ter sprejet predlog. Br. Richard Zavertnlk predlaga, da se v stavku, ki se začenja: 'Sklicuje', uvrati za besedo 'izvrševalnega' še besedo 'in u-pravnega'. Odbor za pravila sprejme ta dodatek. Točka 8 a, Člen XII, aprejeta z dostavkom. Konv. predsednik zaključi sejo ob &30 popoldne. Frank Zaiti, konv. predaednik. Ludvik Medvešek, konv. tajnik. Jacob Zupančič, zapisnikar. MEDVLADJE SOCIALEN ROMAN. Spisal Jože Pahor. (Dalje.) — Ga ni treba! — zavrača Osojec in se pripravlja, da bi nadaljevali. Se Je razburjen, pa vendar določa, kje bodo začeli, in prijemlje akord na harmoniju. , — Končajte, pravimi — zagrozi razdraženi častnik, stopi naprej in vzame nekaj not. Obenem ukazuje vojaku, naj zapiše imena vseh. Osojec »e trese od jeze in mladeniči začnejo burno ugovarjati, da stopajo v veži vojaki naprej. Trenutek je nevaren, malenkostno dejanje bi lahko postalo usodno. Slak vidi, kaj. grozi, zato se oglasi in ustavi mladeniče a svojo trdno besedo, dasi je miren sredi vsega tega razburjenja, da se mu Osojec sam čudi. In prav tako mirno pojasni nato čaatniku, da društveni zakon rea še nI preklican In da imajo ti ljudje vsekakor pravico, da se shajajo v društvih. Mladi častnik sicer ne razume mnogo o vseth tem, vendar Je treznejši; toda peti ne pust! več, izgovarjajoč se, da ima tak uka? in da naj al prej iščejo dovoljenja, ako se hočejo sploh zbirati še kdaj. Ljudje ae morajo razltl, Slak ni dosegel kar je Želel. Neprijetno mu je poatalo, obžaloval je, stopil na cesto z mladim učiteljem, ki je «fte vedel, da je bilo bolje tako: nedaleč pral njimi je v mrzli meaečlnl korakal oddelek vojakov, ki so bili obkolili hišo t Zdaj je šele spoznal, kako resen je bil ta obisk in kako jadno bi lahko končal za Osojca, ki Je ^ivjalo razburjenje v njem kakor nevihte. — Ali boste prosili dovoljenja? — vpraša Slak. — Nikdar! Ni ga treba! Zakon naj spoštujejo! — Požvižgajo se na zakon! — pravi Slak. — Saj Imajo bajonete! — A mi pravico! — kipi Osojec. — Milosti nečemo! Nikakcga koraka ne naredim, zdaj gre za načelo! Puatijo naj nam naše pravice! Učitelj je razdražen 1* ni mogoče ž njim govoriti. Nekaj moi pride za njima in svetujejo, naj bi župan Slak prosil dovoljenja pri vojaškem poveljstvu. 0»ojec pa se takoj s vso silo upre: — Nikdar, za noben denar! Rajši brez vaj, da bo ljudstvo videlo, kaj prepovedujejo! Nikdar prositi jih! Neozdravljiv vojni invalid—pevec z zdrobljeno petno koatjo je intega mnenja. — Tako Je! Nikdar prositi! — kriči raz-dražen, potna ae mu, da je nekoliko vinjen, vihti palico In gror.i. — Ali še ni bilo vojne do-volj? Ali nI dovolj »trahovanja In suženjstva? Po cesti pa že prihaja vojaška patrulja in možje ae morajo raniti. Le invalid oatane in ko se mu vojaki približajo, jim trdovratno kljubuje in vpije, da gs začnejo naposled miriti in tolažiti. Nič več ga ne podijo spat. le tiho naj bo In naj ne rasgraja ponoči, mu pravijo. Osojec in Slak Ae nekoliko poslušata is daljava, a ae kmalu ločita, zakaj s učiteljem Ja nocoj škoda tratiti t*.«ed. Morda bi potreboval tolažba, toda Slak ni človek, ki bi znal tolažiti; on glada življenje teku. kot je. trdno prepričan, da pravios ni. ampak da je le boj pravica. Smili ae mu mladi me*. ker ve dobro, da mu bo te noč ena naJgrenkejA.h, rad bi bil ž nJim le nekaj uric. A ve tudi. da taka. preiaknšnje člo-" veka utrdijo, kakor so bolestni, da mu dajo mo-a ki bi Jih enakomerno dnevno življenj« al-Im eno ga -krbi. kakšna bo ta noč. HO- sojcem. Ne more domov, rdd bi videl znamenja, rad bi vedel, jeli so ugodna ali skrivajo, napovedujejo, zlo. Za učitelja se boji, zato Icrene skrivaj po stranski poti v vas, poišče si zavetj* in čaka in poaluša. Mraz je vedno občiitnejši, udje mu drevene, a domov ne gre, dasi ji že pozno. Čuti, da je vojnik, in neki ukaz mu ne pusti, da bi šel počivat Ves svež je in bister kakor žival, ki preži na veliko nevarnost. Tiho, neumljivo veselje ga greje v srcu, daai gtoje mrzla noč prav uo mozga. Tem teže je bilo Osojcu. ♦ Ko je prišel domov, je bila žena še na nogah. Pri medlem svitu je šivala otrokoma, z globoko sklonjeno glavo, v kuhinji, po kateri je že vel mraz. Mož ji je sedel nasproti, na drugo stran mize,zastrmel pred se in ni dejal besedice. ^ — Kaj ti je? — je vprašala žena zlosluM. — Tepejo me! — je odgovoril kakor te ffroba. — Za božjo voljo, kaj se je zgodilo? Mož pripoveduje, pobit, užaljen, storili so: mu osebno krivico. 2ena posluša, molči, dolgo premišlja. — Ne bo mogoče živeti, ne bo mogoče! jadikuje Osojec ter zre skozi okno v noč, kakor bi iskal rešilne misli. — Pojdimo, kaj bi tu! Tolikokrat sem te dejala! Izselimo se, da nam bo lažje! Mož molči. Ko pa žena spet začne, jo iift-vrne: — Če me iztirajo, drugače ne! Ne umaknem se, naj pride, kar hoče! Tukaj aem rojen, tukaj aem delal, tukaj je inoje mesto! Ne trudi ae, žena! — Bolje bi bilo! žena si ne upa nadaljevati. Svoje delo pospravi in prižge avečo. — Pozno je, počitka ai potreben) . u — Pojdem takoj! — pravi Oeojee, n se ne zgane. Premišlja, njegov obraz je mračen, žalosten. • Dolgo aedl, in ko se naposled odpravi počivat, strmi v strop, v temno kakor kaznjenec, ki se prvič z grozo zave, da mu je obsodba izrečena. Teano mu je pri arcu, malodušje ae oglaša, raste. • — Sam sem zdaj, vidim, kakor drevo na polju! Sam na tej strani, na nasprotni — o-gromen gozd! Nikogar ni s menoj! Nocoj to noč je morda še kateri, a le jutri bo aamo skrivaj Šel Kdor pa je sam, ta naj bo pripravljen, da mu naložijo križ na rankel Dolgo Je bedel in poalušal veter, ki J* naraščal in se zaganjal vedno srditeje v okna, v zidove, v streho, da je prebudiT otroka. Tiho je pričel jokati in tiho je vstala mati in ga lla tolažit, t — AH spiš? — Je vprašala šepetaj e mola, ko je spet legla. Ni spal, a nI odgovoril. Ko je napoatiftd vendar zatlanil oči, mu Je bilo spanje nemirno kakor # panje bolnika. Kakor gora mu je letalo na prsih do jutra. I- i V Mučna noč je prešla, ne da bi se bilo komu kaj igodilo, In tudi naslednji dnevi so bili bo-pet mirni, radi zborovaga petja ni bilo nikuldh posledic. Ubežnik Slak j« videl, da mu ne bo obstanka pri bratu, zato ae je odpravil v Trst, če bi morda dobil kake službo A nI bilo lahko In vrnil aa je Ae hitreje, kakor je mialil. Bolj In bolj pa ga je mučila »krb, kako je otrokom. ' Stana mu je redno poročala, kako ae jim godi. la čutil je, da trpijo. Ko Je zapadel sneg. ao oseba vali, da ao jim bile roke polne ozeblin. Drva ae s« ailno podražila, drugega kuriva niao Hiša a zaailno streho ni mnogo boljša kot Iv njej ae ni bilo mogoče ubraniti mra- (Dalje prihodnjič.) i A OTROČARIJE (Dalje.) Hodili so možje po deželi, da v nadebudni mladini zašije jo ljubezen do domovine. Tudi Janez e prestregel nekaj bilk, se zavedel svoje narodnosti, začel biti Slovenec, Slovenec biti, se mu e,zazdelo, ni kar tako. Poletne nedelje ste šla z.očetom čez visoko goro. Na vrhu je zaprosil očeta: Postojva! Le->*?je tukaj! Oče mu razkazuje •azvaline gradov, omenja grozoto, ki se je vršila v davnih časi^. Imena gorskih vrhov, ki stoje ožarjeni v zlatem solnč-nem siju, prošlost polja, ki leži spodaj v pestrih baTyah. Višji so gozdovi, pozna njihovo mo£, rad posluša njih šumenje ob mraku. Majhen je, a tukaj se čuti kralja. Ko bi imel peroti, poletel bi v one aive dalje, tuje dežele, da bi z njimi mogel primerjati svojo. Nekaj starega mu vzdigne dušo, slabotna biisel,, sklonil bi se in poljubil, to zemljo, gozde in senožeti. Plezal bo na vrhe, kljuboval zemljelačne-mu tujcu, ki hoče tuje zeiplje V nedeljo bo velik shod mladine. Sešli se bodo dijaki, mladeniči iz vseh krajev - Slovenske, Hrvaške, da ai podajajo roke, ponove prijateljstvo, ae navdušijo v narodni zaveati. V duhu gleda pohode po ljubljanskih ulicah. Poguma žare obrazi, godba igrajo, zvečer pa bodo na trgu zapeli, da se bo stresel grad. Oče, ko bi smel med nje! Oče ob-ljubuje, a ne izpolni obljub. Oče je bil v Ameriki. Poplačal je dolg in ae vrnil. Z ostankom denarja se Odločiti postaviti novo hišo pod staro atreho. Kamen, peaek in apno je doma. Pod.aoaedovo hruško ob meji od-kaže Janezu, naj poišče pesks. Kmalu je trčil ob lepe plaati peska. Te Je kopal dalje. Prikopal je do druge plasti kot pesti debelo okroglo kamenje. Kdo neki je to kamenje zaokrožil, se vprašuje in kliče očeta. Pridi in poglej, kako lepo je zloženo in zaokroženo. Naravno, povodnji so bile, pa to je vae otročje, kopiji, Peska je treba. Koplje dalje. Zopet pride do plasti robatega kaw menja, kot bi ga danes s kladivom zložil v enakomerno skorjo. Ali je bila vedno teka naša dolina, pdkar je ustvsrjens? To vprašanje Je deček zastavil gospodu kaplanu v šoli. Vedno, je rekel te. Ko je presipal peščene plasti, je rahel dvom zamajal to vero. Nezavedno hrepenenje se ga polastt biti zgodovinar. V podstrešju ae bom zakopal, tem Je zložena starina, če-lesnik. hlače pradeda. Vae znam, kaj imamo v podstrešja. pravi etari materi, vae sem pregledal. Niai ne, mu pravi stara mati. V podstrešju je nekaj, kar dvomim, dd bi našel. Z večjim za-ni man jem se je vrnil, iskal in ni našel. S sabo v grob je vzela stara mati skrivnost. S kakšnim ognjem in pogumom sta se vrgla s sošolcem v podzemeljske jame. Pravljične so in strašne kot morje. S trskami ai svetita. Mrzli skale, v katere je voda vklesala vsakovrstne obraze, ae reže škodoželjno. Od skal padajo kaplje v tolmune, kot bi po srebrnih loncih nabijal. Zrak je vlažen, trske pojemajo, Zdaj bosta pred zgodovinskim mostom. Kar mimo nog švigne velika kača, mraz ju pretrese, trske ugasnejo, klicala bi na pomoč, tekla bi, ne moreta. Polagoma tipaje s težavo priplezate na dnevno luč. Ne ostraši >u. Se poskušata prodreti v Jtem-ne votline, a manjka luči, orodja, voditelja. ( ■{loma je spravil staro mater v dobro voljo. Zapela mu je stare pesmi. Ko je gledal pojočo, se mu je zazdela lepa, porudela so ji lica kot bi se ji vrnila daljna mladost. Pravila mu je o možu, ki se je rodil ne gospodi in samim praznikom, za kmeta in vsak dan. 2upnik je oztoanil, da pride mimo in bo govoril za mladino. Bilo je tako. Kot bi cvetje razsipal, mu je tekla besedp, našla mlada srca. Ob njegovem govoru ne bi zadremala cerkev v sladko popoldansko spanje. Duhovito je zasadil boljše seme zaupanja v samega sebe. Majhna nasproti njemu sta sedela du hovnika, se ^pmintja rahlo nasmejala. Ne bo tako kot so vam pravili. Ob poletnih večerih prepevajo fantje na vasi. Lepa in krasna se mu zdi njihova pesem, v nove kraje ga Uide: Pridi Janezi Kam? Je vprašal oče in ga dolgo in ostro gledal. Na vaa! Ne boš! mu prepove oče. Doma .ali pa od hiše. Sel je med fante na vas, zapeli so, se pomenili ■daljnem svetu za morji. Sklenili so, in šli. Vsi mladi in močni, svet naj zavali tiran, hrbet bo nosil, ne bo se. vpogibal. Mnogo jih je šlo po svetu za srečo, a vse to je bilo bližje — doma. ' Zaril se je pod zemljo, zavihtel kramp, da v pridnosti dela odbije kos bogastva. Trdo delo in vsakdanji šum sta mu omra-čila vse lepše nade, zaspale so Dan za dnem je tekel, zksipal in zasul ideje mladosti. Cvetoče pomladi je legel v travo in se zamislil Ptice so se že davno vrnile iz juga. Kje ste moje izgubljenke? Kje ste ostale? Gojil vas nisem, zato ate me pooabile. DrugI so mi rezali kruh, za drugimi sem stopal, ponavljal enolične izreke, ki tolčejo na srce kot kamenje. Beseda vaških mož mu je prišla na uho. Ko boš mož, pridi. Kdo je mož? Seznanil se je z možmi samo zato, da se nauči moštva. Pa glej, vae drugače ai Je predstavljal "moža". Hot Je videl v tistih možeh, ki se je seznanil z njimi. Biti "mož" je nekaj težko dosegljivega. Moč, oblast, lepota, bogastvo, leta tu ne štejejo mnogo. "Mož". V tej besedi je označena vsa veličina človeka. Prišla je vas, kjer je s fanti prepeval in Bi zaalikal senčne nasade, z gladkim peskom posute poti; kjer se tla ne umifejo izpod nog, hribi ne beže, jutranji svit ga ne podi domu, kjer srca smejo govoriti resnico tako kot jo čutijo; kjer ljudje ne žive od malenkostnih • sebičnosti in sovraštva; kjer ne umirajo lačni in žejni. Pridi I Kdaj so-prijatelji že odšli? Belo roko stegne. Oprijel se je in šla ste. On majhen po srcu, krotek, ona velika, nežno mila, kraljica gozdov. Težko jo dohaja. Oči ai ne upa upreti v njen obraz, da je le tako, več ne zahteva. Podi ga k potoku. Iz vrča mu daje piti voide. Plašč pogrne po travi, se verno vsede k njegovim nogam. Z desnico tja v daljepokacuje. Tja, moj ljubit Glej. zemlja se dotika neba, kako Je zarudela. Li slišiš petje u-branih pesmi? V senci dreves se igra brezskrbna mladost. Tat je ne preže, z viharji sem vrt ob-gradila, kar j« zelenega pade, pred no vstopi. Zate sem prosila, ker al ml bU zveat. Natrgaj mi cvetja, vencev spleteva. On sedi in ae ne gane. (Kanec prihodnjič.) Vtstf iz Jigotlaviji Dva nearečna slučaja v U IjanL Dne 30. avgusta j* ] Stil zapore tukajšnje j^toS #5Ietni Jurij Zoreč, zrumH gostilničar "Pri Juriju"! škem čelu. Iz zaporu je I precej gotovine in hotel sel meljito, oškodovati za čas, | je moral presedeti v zaporu popoldne je močno popiv*] gostilnah v Šiški. Ob 12. jI vil tudi v kavarno in ostal kaj do policijske ure. Nato javil prisotnim, da gre m St. Vid k Cirmanu in je rea šel v spremstvu nekega | I ca po efesti k St. Vidu. V Z| I Šiški se je znanec od njen slo vil. Okrog 2:20 zjutraj se je peljal pred šišensko stražnic^ avtomobilom delovodja pri ti ki Kuštrin, Emerik Blacht sporočil, da leži na cesti v ni gostilne "Pri Svedraču" I lo neznanega moškega, ki & najbrž^ povozil kak avtfl Blacha se je takoj < stražnikom ' na kraj nc kjer so potem dognali, da je i tvec Jurij Zoreč. Imel je lobanjo. Kdo je zakrivil d« čo, že nI znano. Kakor nek pripovedujejo, je nesrečneža i drl eleganten avto, ki je proti Gorenjski in so bili v nj trije gospodje in dve dami. odredbo policijskega zdravi dr. Avramoviča so prep truplo v mrtvašnico v Dravlji Krvav dogodek se je odi istega dne zvečer v hiši it. 2< Gajevi ulici. V tamkajšnji me ni hiši stanuje več strank, katerimi menda ne vladajo no prijateljske razmere. Ko i je ob 8. zvečer vrnil kurjač i Strojnih tovarnah, Štefan Fo narič, precej vinjen domov, začel razgrajati po hiši in del je na hodniku Angelo gorškovo, ki stanuje prf F« nerjevih. Vprašal jo je, kje Forštnerjevrf, ker pa mu ti hotela povedati, jo je udaril dv krat s pestjo. Nato je odšel njo na stanovanje in podrl na kateri je bila svetiljka. tam je odšel v stanovanje dr sosede Berte HabiČeve, ki je f tudi ni'mogel trpeti. Ta je poprej sekala na dvorišču in imela sekiro še vedno v Forštnarič ji pričel Ko je zbežala in skočila na no, jo je skušal potegniti Habičeva ga* je ponovno oj la, da ga udari s sekiro, ako odjenja, vendar Forštnarič* ni oplašilo. V jezi je Habič nato v resnici Forštnarida rila s sekiro po hrbtu in po vi, tako da se je hipoma nezavesten na tU. Na krik »o zbrali ostali prebivalci hiše poklicali rešilno postajo. Fo nariča so prepeljali v sploh bolnišnico. Njegove rane bo trn kega značaja in bo najbrie ii gubil eno oko>. Habičeva je bili aretirana in izročena »odišfc kjer se nahaja tudi njena n •trn. Težka nesreča v Beops* Pri gradnji državne bolnišnici Beogradu se je 80. avg. pripeti grozna nesreča. Na odru noti zgradbe je bilo v višini 12 me trov nad zemljo zaposlenih < sem delavMv. Nenadoma n J zrušil oder in z velike višine! med tramovi in drugim gr«