^*±^^±^±^^^^!^:^;!:^
V^A—U* t—U^U-t—U-U-f~*—+—.* —-1—*~T)<
om in Svet.
—¦-___________|||!' ¦i;"" ¦.....¦ ~
V
1 'H—
Zabavi in pouku.
I x Ii a j a   po jedcnkrat   na   m e sm o o.
¦ž*
iroummnTiamjmmriMJJjiiiiin^
hŠr
Štev.   6.                        V Ljubljani,  20. junija  1888
¦^•riTmmimilTiTlinilllllllHlMIl...............min ii litu 111 fi i iT! MiTiTi M11.....i m V
riiunwmummnaxmirfuiammiuaamuxai
Leto I.
DVE CVETICI.
T
i  /I-/,   '
¦S*
'^f&la, hišico belo je vrtec zelen, ^Oj vrtec zelen in lepo ograjen.
Razcvitata notri cvetici se dve, Oj krasni obe in pa ljubki obe.
V sestrico cvetica se prva ozre, 0 sreči bodoči sanjati prične:
»Še bele tri dni, še tri jasne noči, In spolni se, česar srce mi želi.
Pritekla bo deklica v vrtec zelen, Oj vrtec zelen in lepo ograjen;
Utrgala z belo ročico me bo,
In spet odhitela bo s cvetko drobno;
Poročni dan dene me v svetle lase, In vzame seboj me mej svatov vrste.«
Povzdigne sestrica svoj glasek droban -Njo čaka srečnejše prihodnosti dan:
»Še bele tri dni, še tri jasne noči, In spolni se, česar srce mi želi.
Pritekel bo deček sem v vrtec zelen, Oj vrtec zelen in lepo ograjen ;
Utrgal me bo, a zavrgel me bo,
Kaj njemu je mari za cvetko drobno!
Poznam pa siroto, dekletce mlado, Ki mačeho hudo ima in ostro.
Tri leta že revica tiho trpi, Tri leta jej lice rudeče bledi.
A našlo dekletce bo mene na tleli, Ležečo samo, zapuščeno od vseh,
In zginil iz srca jej toge bo mrak, Iz srca izvil se bo vzdih jej lehak:
»»Oj mnogo je, mnogo na svetu sirot, Čemu bi le jaz si želela dobrot?««
Tako govorilo dekle bo mlado,
In nič več mu lice bledelo ne bo.«
Na vejici ptiček posluša zvesto, In to-lc zapoje mi pesem drobno:
P>es, srečen je oni, ki v sreči živi, Srečnejši je oni, ki srečo deli.
B. H.
2&