NAS CASOPIS 437/25. 4. 2016 C M Y K Leto XLIII, 437. številka Prizidek k zdravstvenemu domu Razdelili 400 sadik Zbrali več kot tisoč evrov Začenjajo se Cankarjevi dnevi Pridite na Župenco Vabilo na blagoslov križa Z ministrico o zadrževalnikih Četrt stoletja petja Butara velikanka v Podolnici Čistilna akcija v občini Predlagajte imena! Mažorete pozdravile pomlad Primorec z najboljšo salamo Zaključek košarkarske lige Zmaga Kuncev na futsal turnirju Hiša eksperimentov v PG Lokalna tržnica v športnem parku na Logu je zaživela prvi torek v aprilu. Mize so se šibi­le pod kakovostnimi in zdravimi dobrinami, nakupili ste lahko sezonsko zelenjavo, sadje, domača kokošja jajca, mleko in mlečne ter medene izdelke. Na svoj račun ste prišli ljubitelji dobre kapljice, ki ste lahko kupili kraški teran. Manjkali niso niti izdelki iz konoplje, ekočaji, moka, sveža in vložena prepeličja jajčka, pa zelišča, sirupi in balkonsko cvetje. Vsak torek boste v športnem parku na Logu lahko kupili tudi sveže ribe in druge morske dobrote. Več o tržnici si lahko preberete na straneh Loga - Dragomerja. (Foto: Vesna Lovrenčič) 25. april 2016 Odprli tržnico Govorilne ure svetnikov Vrtec na Logu zapira vrata Izšli Pogovori z občani Aritmija V tej številki je nekaj daljših pri­spevkov o življenju v starih časih, ko so življenje zajemali z manjšo žli­co kot ga dandanes. Komunikacija je bila na drugačni tehnološki ravni, kajti za telefone so slišali, večino­ma pa jih niso imeli. Zdaj je temu drugače: mobitele imajo celo otro­ci, za svoje jih je vzela tudi večina upokojencev. Z njimi smo stalno dosegljivi, vsak trenutek, vsako se­kundo. Če zabrni, preusmerimo po­zornost k njemu in če ne drugega, vsaj pogledamo kdo kliče. Podobno je z elektronskimi sporočili. Tisti, ki imate službo, kjer imate opravka s številnimi potencialnimi stranka­mi, veste, kako hitro padajo v vaš nabiralnik. Ker večina ljudi ne pre­verja elektronskega predala, priha­jajoče pošte jemljejo pozornost pri drugem delu, ki ga opravljamo te­daj. Podobno kot telefon, ki zabrni; pogledamo, kdo je in kaj bi rad, če že ne odgovorimo ustno (po telefo­nu) ali pisno. Tako trganje iz ritma dela včasih terja jeklene živce, si­cer zbranost popusti, delo pa trpi. Zato se mi zdi zanimivo, kako smo si ljudje s tehnološkim napredkom olajšali dostopnost drug do druge­ga, po drugi strani pa nas je prav neprestana dostopnost vklenila v aritmijo primarnega delovnega procesa. Zato izrekam vse čestitke tistim, ki zmorejo izklopiti telefon, zapreti elektronski predal ter se sto­odstotno predati delu. Ni preprosto, je pa blagodejno. Želim vam lepo praznovanje prvo­majskih dni in čestitke ob dnevu Evrope. Gašper Tominc, urednik Kdo bo vodil »vrhniški muzej«? To bo znano ko bo zadnjo besedo rekla poseb­ na petčlanska komisija, ki pregleduje prispeli ponudbi Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika in zavoda Škrateljc. Kot je bilo slišati na nedavni občinski seji, obstajajo znotraj komisije diame­tralno nasprotni pogledi na nekatere vsebine ponudb oziroma razumevanje le-teh, zato bo verjetno težko doseči enoten konsenz kdo je bolj primeren. Bo pa komisija morala pohiteti, kajti Doživljajsko razstavišče Ljubljanica naj bi odprli v času Argonavtskih dni, to je sredi junija. Upravljavec mora namreč na letni ravni doseči kvoto obiska, ki jo je občina obljubila zu­nanjemu sofinancerju. (gt) Ovira mora biti! Na zadnji občinski seji je Mirko Antolović pov­prašal občinsko upravo, zakaj je pri vstopu iz Tržaške ceste na Poštno ulico tako nerodno zarisano parkirno mesto, kajti na tem mestu parkirano vozilo ovira hojo po tamkajšnjem pločniku. Župan je odgovoril, da je mogoče res, a da takšno »postavitev« zagovarja policija, saj se nekateri vozniki kljub prepovedi (Poštna ulica je enosmerna) vključujejo iz Poštne ulice na Tržaško. Zato je zarisano parkirno mesto (in vozilo na njem) nekakšna fizična ovira, da neuki vozniki tega ne počno. Antolović je pre­dlagal, naj raje postavijo na to mesto betonsko korito ali povečajo širino pločnika. Župan se je s tem načeloma strinjal in obljubil, da bo pobu­do posredoval občinskemu Svetu za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. (gt) Merjenje smradu ne bo Ker naj bi bila v pripravi nova uredba o smra­dnih emisijah, občina ne bo izdelala meritev smradu – ki naj bi izhajal iz kompostarn. Po­trebno je namreč počakati na novo uredbo in skladno z njo izvesti meritve, vsakršne druge, ki bi bile izvedene drugače, ne bi imele veljav­ne. Na občinski seji, kjer je bilo govora o tem, je bilo še rečeno, da zadnje čase nekoliko manj smrdi. (gt) Malavašiču najvišje občinsko priznanje Občinski svet je na svoji redni seji potrdil pre­dlog letošnjih občinskih priznanj, ki jih bodo podelili v 10. maja. Najvišje – naziv »častni ob­čan« - bo prejel Ivan Malavašič iz Podlipe. Zlato plaketo bo prejel Leon Marjan Možina, srebrno plaketo pa Richard Beuermann, Pihalni orke- Nova fizioterapija v Zdravstvenem domu Vrhnika Zdravstveni dom Vrhnika je v letu 2016 pridobil dva nova programa fizioterapije s strani ZZZS. Že več kot deset let kot javni zavod nismo imeli te dejavnosti. Zato smo bili ob pridobitvi programov zelo veseli. Fizioterapija je stroka, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni ali poškodb in njihovih posledic s fizikalnimi metodami in sredstvi. Vzpostavlja, vzdržuje in krepi zdravje ter funkcionalnost gi­balnega sistema pri človeku. Fizioterapija je namenjena čim hitrejši rehabilitaciji in mnogo bolj pospešuje okrevanje kot samo počitek. Vrsta terapije se določi glede na težavo, zdravstveno sta­nje posameznika, ključnega pomena pri izbiri pa je tudi celostna ocena pacienta, pri­dobljena z anamnezo in spe­cifičnim testiranjem. Najboljše rezultate terapije dosežemo, če vplivamo na telesni sistem, ki predstavlja vzrok težav, z upo­števanjem medsebojnih vpli­vov živčno-mišično-skeletnega sistema. V novi fizioterapevtski ambu­lanti bodo: manualna terapija, elektroterapija, magnetotera­pija, kinezioterapija in terapija s pomočjo naprav za pasivno razgibavanje sklepa ter druge specifične terapije. Elektroterapija je področje fi­zioterapije, ki za zdravljenje uporablja terapevtske lastno­sti različnih električnih tokov. Terapija z magneti se uporablja ster Vrhnika in Mirjam Suhadolnik. Nekateri svetniki so imeli nekaj pomislekov nad dej­stvom, da politične stranke predlagajo lastne funkcionarje za priznanja, saj se s tem pomen priznanj izničuje, a kljub temu so bili vsi pre­dlogi prejemnikov sprejeti. (gt) Širili bodo zdravstveni dom Rebalans občinskega proračuna je zagotovil tudi potrebna sredstva za začetek izdelave pro­jekta širitve vrhniškega zdravstvenega doma. Na občinski seji je bilo rečeno, da zdravstveni dom dobiva nove programe (ravno v tej števil­ki pišemo o novem programu -fizioterapija), hkrati s tem pa se povečuje njegova prostorska stiska. Prizidek naj bi zgradili v naslednjih le­tih oziroma odvisno od razpoložljivih sredstev, upajo pa tudi na evropska sredstva. Sicer pa zdravstveni dom ni edini ki poka po šivih, saj je podobno stanje tudi v vrhniških šolah. Kot je dejal župan Stojan Jakin, sta v igri dve rešitvi: da predelajo Rokodelski dom (zraven Cankar­jevega doma) ali pa da zgradijo prizidek pri Slomškovi šoli. Nobena rešitev še ni dokončna. Prihodnji dve šolski leti še naj ne bi bili tako močno problematični, vsekakor pa bo rešitev morala biti nared za šolsko leto 2018/19. (gt) Prihaja nova direktorica CSD Občinski svet je dal pozitivno mnenje k imeno­vanju Andreje Rihter za direktorico vrhniškega centra za socialno delo, dokončno pa jo mora potrditi še pristojno ministrstvo. Rihtarjeva bo, če bo dobila zeleno luč s strani države, zamenja­la dolgoletno direktorico Lučko Kenk. Občinski svetniki so sicer soglasno potrdili imenovanje Rihtarjeve, so pa imeli nekaj pripomb v smislu, da bi na tem mestu raje videli domačinko. (gt) za odpravo oziroma lajšanje bolečin, ki jih povzročajo vsa degenerativna sklepna vnetja in tista revmatska obolenja, ki po začetni akutni fazi prei­dejo v stalno kronično vnetno stanje. Prav tako se uporablja v obdobju rehabilitacije pri po­škodbah tkiv, zvinih sklepov in zlomih kosti, pri celjenju brazgotin na koži, glavobolih in osteoporozi. Manualna tera­pija deluje na živčno-mišično­-skeletni sistem z namenom odpraviti njegovo zmanjšano KRAJEVNA SKUPNOST BLATNA BREZOVICA OBJAVLJA RAZPIS ZA ODDAJO PROSTOROV V NAJEM V OBJEKTU NEKDANJE TRGOVINE V BLATNI BREZOVICI funkcijo in lajšati bolečine. Kinezioterapija je metoda re­habilitacije, ki je oblika nespe­cifičnega funkcionalnega zdra­vljenja, ki uporablja gibanje kot glavno sredstvo v prizadeva­nju za izboljšanje porušenega zdravja ali popolno ozdravitev. Na terapijo se naročite tako, da pošljete delovni nalog za fizioterapijo po pošti na naslov Zdravstveni dom Vrhnika, Fi­zioterapija, Cesta 6. maja 11, 1360 Vrhnika, ali osebno vsak dan med 12. in 14. uro v pro-store fizioterapije oz. nalog oddate v nabiralnik pred fizi­oterapijo. Ob delovnem nalogu naj bo napisana tudi pacien­tova telefonska številka oz. e­-naslov, naslov na katero vas bomo v roku dveh delovnih dni od oddaje naloga obvestili o začetku obravnav. Ambulanta bo delovala od po­nedeljka do srede od 6.30 do 19.45, ob četrtkih od 6.30 do 14.00 ter ob petkih od 7.00 do 13.30. Osnovne informacije in napotitve pa vam bodo dali že v ambulanti vašega izbranega osebnega zdravnika. Prostori fizioterapije so v kleti Zdra­vstvenega doma (naprej od patronažne službe). Fiziotera­pevtki sta Lucija Jesenovec in Uršika Gruden. Z delom bomo začeli po prvomajskih prazni­kih. Veselimo se, da bomo lahko ljudem podarili kakovostno, strokovno, prijazno in sodob­no opremljeno storitev, ki bo v okvirih fizioterapevtske zna­nosti dvigala kakovost življe­nja občanom. Zdravstveni dom Vrhnika 750 let Podlipske doline Podlipa, nekoč Tunjica Vrhnika, 5. april – V Cankarjevem domu je odprla svoja vrata zgodovinska razstava o zgodovini Podlipske doline in tamkaj­šnjih domačij. Če niste vedeli, se je območje, kjer je zdaj Podli­pa, pred 750 leti imenovalo Tunjica, šele kasneje je zrasel še en zaselek Pod lipami, ki je v naslednjih stoletjih očitno prevladal in tako postal tudi nosilec imena. Gre za eno največjih dosedanjih zgodovinskih razstav, kajti panoji z besedili in fotografijami so tako v preddverju Cankarjevega doma kot v galeriji. Prvi sklop je namenjen iz­ključno posameznim domačijam, drugi pa splošnim zgodovinskim dej­stvom Podlipe. Razstava je nastala v okviru cikla razstav Hiše se spremi­njajo, sledovi ostajajo, ki je že šesta po vrsti. Avtorica razstave je Polona Zalokar, sodelovali so še Janez Žit­ko, Marija Malovrh, Rozka Merlak in Rozka Saje, vse skupaj pa je nastalo pod okriljem tandema Muzejsko dru­štvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankar­ja Vrhnika. V Podlipski dolini, ujeti med Polho­grajsko in Rovtarsko hribovje, je bil v srednjem veku ob potoku Tunjica istoimenski zaselek. Potok in vas se prvič omenjata leta 1265, ko je koroški vojvoda potrdil lastništvo omenjene­ga območja samostanu Bistra. Skoraj tristo let kasneje (1659) zasledimo dva zaselka: Pod lipami in Tunjica. Kako velika sta bila zaselka? V času Marije Terezije, okoli leta 1750, je zaselek Pod lipami obsegal okoli štirinajst do­mov, zaselek Tunjica pa enajst. Konec 18. stoletja so ju združili v vas Pod­lipa, ki je imela tedaj devetindvajset hiš, leta 1823 pa enaintrideset. Zaradi ugodnega podnebja se je v do­lini razvilo sadjarstvo, prisotni so bili tudi kolarji in tesarji. Ob Podlipščici in pritokih sta se razvili mlinarska in žagarska obrt, v vasi so bili tudi ko­vači, usnjarji, tkalci, v novejšem času zidarji, mizarji, čevljarji in krojači. Pri Prva omemba podlipske doline v listini iz 1265, in sicer kot potok in vas Tu­njica. Zbrali dobrega tisočaka Vrhnika, 14. april – Šolski sklad OŠ Ivana Cankarja Vrhnika je v osrednjem kulturnem hramu občine organiziral glasbeno-plesno prireditev dobrodelnega značaja. Zbrali so 1225 evrov. Mrvcu so imeli v prvi polovici 19. sto­letja opekarno in Pri Gojerju celo fu­žinarsko delavnico. Pred drugo sve­tovno vojno so bile v vasi tri živilske trgovine in dve gostilni. Versko življenje je potekalo okoli cerkve sv. Brikcija sredi vasi, ki ima svojo predhodnico že iz 14. stoletja. Podlipski duhovniki so bili prvi, ki so učili domače otroke brati, pisati, risati in še marsikaj drugega. Vas je dobila šolo leta 1909. Približno v tistem času je vas zajel val izseljevanja v Ameriko in nemške dežele, kasneje je preselje­vanje usahnilo. Med prvo svetovno vojno je padlo »le« sedem mož, hujše posledice je povzročila druga svetov­na vojna, ki je terjala življenja petin­dvajsetih domačinov in devet požga­nih domačij. Družabno življenje je bilo bolje orga­nizirano od leta 1909 naprej, ko so ustanovili katoliško izobraževalno društvo, ki je prirejalo gledališke igre, veselice s tombolo in predavanja. Ka­sneje je njihovo delo nadaljevalo leta 1922 ustanovljeno gasilsko društvo. Iz Podlipske doline so izšli posamezni­ki, ki so pustili tudi širši pečat: pesni­ca in pisateljica Marija Jelen Brenčič, literatka in klekljarica Julka Fortuna ter pisatelj, slikar in pritrkovalec Ivan Malavašič. Na odprtju razstave, ki si jo lahko ogledate do 29. aprila, so zbrane na­govorili predsednica muzejskega društva Katarina Oblak Brown, avto­rica razstave Polona Zalokar in pred­sednik KS Podlipa -Smrečje Boštjan Jurjevčič. Sogovorniki so se strinjali, da je zgodovinski zapis Podlipske doline zelo obsežen, zato je prav, da mu pozornost z razstavo namenimo na občinski ravni. Rečeno je še bilo, da so tovrstne razstave nujne, ker le s poznavanjem preteklosti lažje sto­pamo na pot prihodnosti. Kulturni program je popestril Sekstet Odoica, ducat mož pa je predstavil posebnost Podlipske doline – vrtečo se mizo. Gašper Tominc, foto: GT te; socialno šibkim učencem pa bomo delu sejnine v korist šolskega sklada. pomagali pri sofinanciranju dejavno-Dobro uro dolg program, ki je nastal sti, za katere morajo del denarja pri-pod taktirko Joži Gruden Ciber, so spevati starši.« Del sredstev so ta dan oblikovali učenci – s plesom, petjem, lahko prispevali tudi občinski sve-glasbo ali dramskimi vložki, pri­tniki, ki so tedaj zasedali na seji, saj reditev je povezovala televizijka in Šole s svojim proračun že zdavnaj izboljšanje življenja na šoli nasploh. ki razvijajo ustvarjalnost, omogočajo jim je predsednik sklada Boštjan Ko-nekdanja učenka omenjene šole Maja ne morejo pokriti vseh potreb, ki jih Vzpodbujali bomo tudi dejavnosti, nadarjenim, da razvijajo svoje talen-privec poslal prošnjo, da se odpovedo Sodja. Gašper Tominc, foto: GT učenci izkazujejo s svojimi potenci­ ali, pa tudi nekateri učenci oziroma njihovi starši ne zmorejo vseh finanč­ nih bremen, ki jih zahteva šolski sis­ tem. V takem primeru vskoči na po­ moč šolski sklad, ki večino sredstev nabere iz naslova prostovoljnih pri­ spevkov in donacij. Na tokratni pri­ reditvi so zbrali za dobrega tisočaka prostovoljnih prispevkov, s čimer je bila zadovoljna tudi ravnateljica šole Polonce Šurca Gerdina. Pojasnila je, kam bodo namenili zbrana sredstva: »Namen sklada je zbiranje sredstev za izboljšanje kvalitete pouka in izven­ šolskih dejavnosti, za nakup opreme in pripomočkov za pouk, ki omo­ gočajo nadstandardni pouk, ter za NAS CASOPIS 437/25.4.2016 C M Y K 4 4 Tudi letos za občane brezplačne cvetlice Vrhnika, 16. april – Turistično društvo Blagajana je tudi letos na Sodnijskem trgu organizi­ralo spomladanski sejem, ki se mu je sočasno pridružil še re­dni mesečni sejem tamkajšnje tržnice. Občani so vajeni, da ta dan na stojnici organizator­ja prejmejo brezplačne sadike cvetlic, kar se je zgodilo tudi le­tos. Društvo je v sodelovanju z Vrtnarstvom Hlebec pripravilo 400 sadik, veliko zanimanja pa je bilo tudi za menjavo semen, ki so ga v društvu organizirali drugo leto zapored. Ker sta ena ali dve sadiki premalo za lep izgled hiše ali stanovanja, je bilo na voljo tudi veliko ostale rijo, kjer je veliko več ponudbe. Obiskovalci sejma so lahko po­segli po izdelkih domače obrti (suha roba), omamno je diša­lo iz stojnice podjetja Smuk iz Bevk, ki je med mimoidoče delilo pečene šampione, klub Gaia je razveseljeval z nagra­dnimi igrami, prisotna je bila tudi ponudba nekaterih vr­tnih orodij in pripomočkov za nego ter vzgojo rastlin. Ker je sočasno potekal še meseč­ni sejem tržnice, so se stojni­ce šibile še pod težo domačih zelenjavnih in suhomesnatih dobrot. Milena iz podjetja Noj-Tomi, ki na tržnici pro­daja že od samega začetka, pokušanje različnih vrst kave ponudbe cvetlic. Ana Hlebec iz je dejala, da so tovrstni sejmi uživanje ob vrhniški Cankarjevi Vrtnarstva Hlebec je pojasnila, zelo dobrodošli, ker privabijo skodelici kave | kavno pivo, kavne sladice in druge kavne dobrote | latte da je največ povpraševanja po še dodatne ljudi, ki se ustavi­art delavnica | dokumentarni film zgodnjih spomladanskih cve-jo tudi pri njihovi stojnici. Ta o kavi | otroške delavnice tlicah, bolj zahtevne stranke sicer ponuja »klasične« suho s kavnimi zrni pa povabila na njihovo vrtna-mesnate proizvode, v kratkem Sekanje pirhov na Ta lepi stari ljudski običaj smo že drugo leto priredili v domu podmladku -Maji in Žanu. Tako kot nekoč, smo se veselili velikonočni ponedeljek ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA VRHNIKA krajevne skupnosti na Stari Vrhniki – v Lopi. Dobrote, ki vsakega zadetka in na koncu razglasili najboljše tekmovalce v sodelovanju z so ostale od praznovanja Ve­ v sekanju pirhov. Kmetija od- OBČINO VRHNIKA like noči smo na velikonočni prtih vrat »Na Kurenu« nam in ponedeljek prinesli v Lopo; je poklonila salamo z željo, da ZAVODOM IVANA CANKARJA med najrazličnejšimi pobarva­ se razdeli med vse sodelujoče. ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA vas vabi na proslavo ob 71. obletnici osvoboditve Vrhnike izpod naci-fašističnega okupatorja in 75. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Proslava s kulturnim programom pa bo pri njih mogoče kupi­ti tudi nojevo meso -ko bodo mladiči primerni za zakol. »Ponudba je dobra, vsakršne »kajti po mrzli zimi, ko nekako mirujemo, si vsi želimo, da bi čimprej začeli delati na vrtu. In takšen sejem ne samo, da bo v petek, 6. maja 2016, ob 20. uri tovrstne prireditve so dobro­ ponuja možnost nakupa sadik, v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Slavnostni govornik bo gospod VIKTOR ŽAKELJ. V kulturnem programu, ki ga bo povezovala gospa Mirjam Suhadolnik, bo nastopil TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ. Vstop bo prost, vljudno vabljeni! došle,« je pokomentirala se­jem Irena iz Blatne Brezovice, Na dan sejma so članice TD Blagajana uredile tudi gre­dico z rožami pri Cankarje­vem spomeniku. Sekance je donirala Kompostarna Rosa. Nekaj sekancev pa je ostalo semen in orodja, ampak je tudi mesto, kjer lahko izmenjamo izkušnje, povprašamo in nena­zadnje celo poklepetamo.« Gašper Tominc, foto: GT Td Blagajana se zahvaljuje donatorjem: Kompostarni Rosa za sekance in kom­ nimi pirhi so pozornost prite­gnili Lidijini, na katerih je bilo napisano ime našega društva – DLNON. Pravila sekanja pirhov so bila za vse udele­žence enaka, razen pri našemu V imenu društva se prav lepo zahvaljujem za njo. Naslednje leto vabimo vse, ki imajo ostro oko in mirno roko, da se nam pridružijo. Metka Paškulin Janez Kikelj, l. r. Predsednik ZB NOB Vrhnika Po končanem programu vas vabimo na druženje ob kozarcu pijače in prigrizku v organizaciji Gostinstva Dolinar Vrhnika. Pred proslavo bodo ob 17. uri predstavniki Občine Vrhnika in Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika položili venec na spomenik padlim v NOB na Drči. in jih bo podjetje Avtotrade v sodelovanju z društvom Kneipp porabilo za postavi­tev zeliščnega vrtička na vr­tovih v Bistri. Tam se bodo v letošnjem letu začele izvajati izobraževalne delavnice za otroke. post, Klubu GAIA in Stane­tu Benedetiču za prispevke v nagradni igri, Vrtnarstvu Hlebec za rože, g.Smuku za šampinjone, Našemu časo­pisu in Radiu 1 za medijske objave in ZIC-u za postavi­tev stojnic in elektriko. Moški zajtrk z Gregorjem Čušinom ki terjajo tovrstne lastnosti, saj je takih igralcev za komaj prstov ene roke. Družba bi po vrednote, ki med »sodobnimi moškimi« že zdavnaj niso med najvišjimi na lestvici. A pogovoru s Čušinom končal z zajtrkom Pri Kranjcu, ki ga je pripravila vrhniška skupi- Vrhnika, 9. april – Skoraj sto moških se je v jutranjih urah zbralo v Beli dvorani vrhniškega župnijskega vrtca, kjer so po jutranji kavi in rogljičku prisluhni­li besedam igralca Gregorja Čušina. Pogovorjali so se o pojmovanju pravega moškega, o vplivu sodobne družbe na moškost in vlogi le-te, ki se, kot kaže, spreminja njegovem mnenju morala več dati na notranjost človeka kot na njegovo zunanjost. Čušin je sicer znan tudi kot goreč kristjan, zato je sprego­voril še o vlogi Boga v njego­ kot je dejal, mu življenje ve­dno znova dokazuje, da so njegove vrednote prave in da lahko za razliko od trenutnih modnih trendov preživijo na dolgi rok. na Možje sv. Jožefa. Tovrstni zajtrki z različnimi gosti po­tekajo že več let po Sloveniji. Na Vrhniki je potekal prvič in glede na nad pričakovanji velik odziv verjetno tudi ne Dobro uro intervjuja s Ču­šinom, očetom šestih otrok, ki ga je vodil Peter Perše, ni nekdo ljubi, kajti vsi nimajo te sreče. Pravi moški s pravo žensko ustvarjata trden te­ da mu ravno ta drugačnost ve­likokrat pride prav pri vlogah, vem življenju. Tudi zato prise­ga na nekatere tradicionalne Moški zajtrk, ki ga je popestril še Oktet Raskovec, se je po zadnjič. Gašper Tominc, foto: GT imela nič opraviti z moškim melj, ki kljubuje življenjskim mačizmom, šovinizmom in viharjem. »šimfanjem« žensk, kot bi si Spregovorili je tudi o podobi nekateri lahko predstavljali. pravega moškega, ki je dan- Vse prej kot to. Skozi pogovor danes bolj kot kdaj koli v zgo­ je Čušin postavil na piedestal dovini človeštva pod vplivom žensko, kajti po njegovem javnega mnenja, ki ga o brez­ samo »prava ženska« omogo­ hibni moški podobi ustvarjajo ča tudi »pravega moškega«. mediji. Sam kot ne najbolj sve- Zato je večkrat spomnil nav­ tal zgled navdušenca za fitnes zoče, naj se zavedajo, da imajo je priznal, da je večina igralcev neizmerno srečo, da jih doma vendarle bolj »standardnih«, a NAS CASOPIS 437/25.4.2016 C M Y K Terezija Nikolčič, prva uradna slovenska zeliščarica »Če je prišel zdravnik k hiši, je šla krava ven iz hleva« Terezija Nikolčič je bila rojena leta 1935 v Blatni Brezovici. Že od otroštva je spoznala zdravilne rastline, z družino so jih tudi gojili. Kasneje se je vpisala v Društvo zeliščarjev Ljubljana in postala prva uradna zeliščarica v Sloveniji. S pomočjo družine je pripravila prvo razstavo zdravilnih rastlin v Sloveniji, ki so ji sledile še mnoge druge. Občasno se pojavlja na radiu in televiziji, predava po šolah in knjižnicah. Z družino je ustanovila podjetje Hedera d.o.o., ki skrbi za pridelavo in predelavo zdravilnih in aromatičnih rastlin. Že 29 let jo lahko najdete na osrednji tržnici v Ljubljani, kjer svoja zelišča prodaja in svetuje o njihovi uporabi. Letos je pomlad pohitela. Ste že bili na trav­niku? Ja, kmalu se bo začelo, v drugi polovici aprila bomo že zavihali rokave. Najprej bomo posegli po regratu, trobenticah, smrekovih vršičkih, pljučniku, jetičniku in podobnih vrstah. Vaše delo je torej bolj sezonske narave? Da, predvsem od maja do pozne jeseni. Toda kljub temu pozimi ne gledamo v zrak. Pripraviti je potrebno semena, kakšne stvari pakirati, raz­rezati in opravljati razna opravila v skladišču. Dela je vedno dovolj, samo videti ga je potrebno. Težko bi si predstavljal, da bi vsa vaša zelišča nabrali v naravi, ker je redkokateri travnik še naraven. Se strinjam z vami, saj je to skoraj nemogoče za­radi obilnega gnojenja in škropljenja. Pri nas je še ena stvar: mi prodajamo zelišča kot ekološko pridelana, zato moramo biti na neoporečno po­reklo še toliko bolj pozorni. A to ima svojo ceno. Ko na primer gremo nabirati na Pokojišče brezo, moramo poklicati na pristojen urad, od koder pošljejo človeka, da gre z nami na Pokojišče ter potrdi da je breza ekološka. Seveda to stane. Za eno tako kontrolo je potrebno odšteti okoli sto­taka. Kako potem biti ugoden na trgu? Del zelišč pa naberete v Blatni Brezovici. V naravi nabiramo na primer brezo ali pa zla­to rozgo. A smo kmalu ugotovili, da je rastišč malo, so zasebna ali pa niso ekološka. Zato smo počasi prešli na svoje njive. Najprej sem imela po nekaj sadik – nekatere sem dobila celo iz Švice ali Avstrije, no, potem smo pa postopoma rastli. Danes imamo v Brezovici hektar in pol samih zelišč. Zanimivo, navadno si na njivah predstavlja­mo krompir in koruzo. V praksi torej pomeni, da morate imeti tudi različne vrste zemelj, ker nekatere rastline potrebujejo drugačno ze­mljo od tipične barjanske? Da, del površin je na ravnini na barjanski ze­mlji, del pa v rahlem pobočju, kjer je drugačna zemlja. Gojite oziroma prodajate kor pravna oseba? Da, imamo podjetje Hedera d.o.o. Vodi ga vnuk Jure z ženo, jaz sem pa bolj v ozadju, kjer poma­gam z znanjem in izkušnjami. Najprej je podje­tje imel sin Đorđ, ker ko je izgubil službo v Li­tostroju, je bilo potrebno nekje zaslužiti kakšen tolar. Po njegovi smrti sta krmilo prevzela Jure in njegova žena. Tako sedaj že četrti rod vodi naše podjetje. Je bilo včasih lažje kot danes? Včasih se je več zaslužilo, potem pa so se poja­vili zeliščarji že skoraj v vsaki vasi. S tem nam je zelo upadla cena, hkrati pa nam je stvari nekoli­ko otežila tudi država s svojo birokracijo. Včasih sem še lahko prodajala na tržnici, danes ne mo­rem več, ker bi izgubila pokojnino. Pa pogrešate prodajo na tržnici? Seveda, pa še kako. Tam je bilo zanimivo: malce si poklepetal, se nasmejal, pomagal komu in si imel s tem dober občutek. Skratka, če ti sede to­vrstno delo – meni že – potem ga pogrešaš. Kako pa se je pri vas začelo zeliščarstvo? Nekako spontano. Mama se je ukvarjala z zeli­ščarstvom iz ekonomskih razlogov, saj je bilo to ceneje kot pa klicati zdravnika. Če je ta prišel k hiši, je šla krava ven iz hleva. Spominjam se kako me je »cajtala«, ker sem imela noge na »O«. Otroci so mi zaradi tega govorili »križn kolu«, pa je mama dejala, da taka pa že ne bom bila in mi z deščicami povila noge. Vsak večer mi jih je povila. Spominjam se, da sem jokala, a je poma­galo. Veliko zelišč smo nabirali po vojni, ko jih je odkupovala Droga. No, leta 1980 pa je bil na Vrhniki tečaj za zeliščarstvo. Mislim, da je želela država na ta način obuditi to že pozabljeno zna­nje, kajti če bi prišlo do vojne, bi tovrstno znanje zelo koristilo. Opravila sem omenjeni tečaj in potem me je zagrabilo ter še danes ni popustilo. Leta 1987 sem se upokojila in je bilo več časa za take reči. Zeliščarstvo spremljate že več desetletij, to­rej verjetno opažate tudi v dojemanju rastlin neke spremembe. Spominjam se, da so nekoč imeli pomisleke nad paradižnikom, danes pa ga ne morejo prehvaliti. Je kaj podobnega tudi pri zeliščih? Da, seveda. Na misel mi pride gabez. Nekoč je bil zelo čislan, uporaben za vse mogoče zdra­vstvene težave. Odkar pa so odkrili, da lahko spodbuja k nastanku raka, pa se je odnos do nje­ga popolnoma spremenil. Krona vaših tečajev je poseben certifikat s ka­terim ste postala prva uradna slovenska zeli­ščarica. Od vseh opravljenih tečajev, potrdil in diplom, mi ta največ pomeni. Naredila sem ga leta 2012 in velja za celotno Evropsko unijo. Torej lahko prodajam kjerkoli v uniji. Vas zeliščarje so v osemdesetih letih, ko ste začeli, kar »porajtali«, potem je pa navdušenje nad vami nekoliko splahnelo. Res je, ko sem začela, so imela zelišča druga­čen status, kot so ga imela deset ali petnajst let kasneje. Takrat so se nato začela tableta in pre­hranska dopolnila, s katerimi so ljudje želeli popolnoma nadomestiti naravo, a se je izkazalo, da ne gre. Danes ljudje znova odkrivajo zelišča, tako da se počasi vračamo nazaj. Verjetno pa je na trgu več prodajalcev? Seveda, ponudbe je ogromno, takšne in drugač­ne. Malo me žalosti ker za pridobitev potrdil in certifikatov ni toliko poudarka na zdravstve­nem delu. Učijo in preverjajo tvoje znanje nabi­ranja ter predelave zelišč, veliko manj poudar­ka pa je kako vse to koristno uporabiti. Ampak zame pa je ravno to ključnega pomena: da znaš ljudem s pravo mešanico čajev pozdraviti dolo­čeno bolezen. Torej gre, čeprav ne izgleda na prvi pogled, za zelo odgovorno delo. Da, ko nekdo pride k tvoji stojnici in ti omeni ka­kšne težave ima, moraš kar hitro sestaviti recep­turo. Ni tako enostavno kot bi si kdo mislil. Po tem se dobri zeliščarji ločimo od slabih. Najlepše pa mi je, ko pridejo k stojnici mladi in rečejo, da želijo zelišča za svojo babico. Ali pa ko pridejo otroci s posebnimi potrebami, pa ker jim daš še kakšno stvar brezplačno, so potem tako pristno navdušeni, da se čez dan ali dva vrnejo in ti celo prinesejo kakšno drobno pozornost. Aha, pa da ne pozabim: na naši stojnici na ljubljanski tržni­ci se je ustavil tudi angleški princ Charles. Sina Đorđa, ki je tedaj prodajal, je kar pošteno prese­netil, ker obisk ni bil načrtovan. Prej sva govorila o zeliščih – kako se je spre­minjal odnos do njih zadnjih nekaj deset let. Kaj pa poklic zeliščarja. Ta pa ima danes dru­gačen status kot nekoč, če me občutek ne vara? Da, včasih smo bile čarovnice. Poklic je bil skoraj zaničevan. Spominjam se, kako sem se v Logat­cu, kjer sem najprej prodajala, obrnila stran, če sem videla kakšnega poznanega. Ne vem, nekaj nelagodnega je bilo v tem. No, na srečo so se po­tem časi spremenili in danes ponovno začenjajo ceniti stara znanja, vključno z zeliščarstvom. Pa je dovolj, da bi človek, ko ga tare bolezen, pil samo zdravilne čaje? Če te boli grlo ali si malce bolan, je. Če pa imaš gnojno angino, pa moraš nujno k zdravniku. To­rej po neki zdravi pameti. Lahko pa z zdravil­nimi čaji prakticirate dopolnilno zdravljenje, da zraven uradno predpisanih zdravil pijete še čaje. Katera zelišča ne bi smela manjkati v nobe­nem domu? Žajbelj za grlo, zvejnik za driskavost in rman, če te boli želodec. Mislim, da bi bilo to skoraj nujno potrebno imeti v vsaki hiši – da ne iščete pomoči v lekarni ali pri zdravniku. Vi ne delate samo pripravkov za čaje. Ne, mi izdelujemo tudi tinkture, načrtujemo pa tudi mazila. Ravno sedaj v Blatni Brezovici izdelujemo nove prostore zanje, kajti področ­na zakonodaja je zanje zelo natančna in stroga. Mazila moramo pred začetkom prodaje tudi ustrezno analizirati, da zagotovimo vsem zdra­vstvenim parametrom. Tako je kar veliko stro­škov preden na trg pride mazilo. Številni ljudje sami nabirajo zelišča. Delajo pri tem kakšne pogoste napake? Zame je največja napaka ta, da izropajo rastišča, kajti bodisi da populijo vse rastline s korenina­mi vred bodisi da potrgajo vse cvetove. Tega se ne dela, ker je potrebno nekaj rastlin pustiti za naslednje leto. Druga stvar pa je potem samo poznavanje rastlin. Spominjam se, da ko sem še prodajala na tržnici v Ljubljani, da so velikokrat prihajali k meni, mi pokazali nabrane rastline in jih nato skupaj prepoznavali. Pred nami je topla sezona, ko ne bodo redki piki žuželk, tudi klop je pogost v naših goz­dovih. Obstaja kakšna naravna zaščita zanje? Za klope obstaja sivka, a verjetno bomo še ve­dno kakšnega našli na sebi. Klopi so glede tega zelo trdovratni. Če pa vas piči kakšna žuželka, na primer osa, pa na mesto pika položite vlažno zemljo ali pa kakšen kovinski predmet, na pri­mer nož. Ta bo s svojo hladnostjo deloval blago­dejno na razbolelo mesto. Sonce je tudi nevarno. Kaj priporočate? Za sončne opekline šentjanževo olje, a nekateri so nanj alergični, tako da je potrebno biti previ­den. Namesto njega lahko uporabite kislo mleko ali jogurt. Kot zaščito pred soncem pa svetujem rmanovo olje, še najboljša pa je senca. Vi imate ogromno znanja. Koliko rastlin po­znate? Oh, še vedno spoznavam rastline in njihove do­bre lastnosti. Ravno sedaj se udeležujem nekega tečaja. Menim, da nikoli ne veš dovolj. Po drugi strani je tudi prav, da taki starejši ljudje, kot sem jaz, obiskujejo tovrstne tečaje. To je dobro za možgane. Drugače pa poznam čez 300 rastlin, uporabljamo oziroma nabiramo pa jih okoli 120. Znanje ste zbrali v nedavni knjigi »Čaji dobre misli Terezije Nikolčič«, ki je izšla konec mar­ca pri založbi Cangura. V njej je predstavljenih v sliki in besedi 101 ze­lišče za ljudi in živali: kje jih iskati in kako upo­rabiti. Ima preko tristo strani, ogromno slikov­nega materiala, nasveti pa so kratki, jedrnati. Priložila sem tudi recepte za likerje, tinkture, mazila in podobno. Skratka ogromno nekih nasvetov, tako da je primerna za knjižno polico sleherne družine. Vaša knjiga se od podobnih razlikuje po tem, da vsebuje tudi opise rastlin za živali. Po nava­di avtorji sorodnih knjig nanje kar pozabijo. Da, vsebuje tudi posebno poglavje o zdravljenju domačih živali. Naštete so pogoste bolezni le­-teh, katere rastline uporabiti in kako pripravi­ti zdravilo. Včasih, ko ni bilo veterinarjev, smo morali tudi pri živalih posegati po naravnih zdravilih, tako smo na primer zdravili garje, sli­navko, drisko… Dobri ste, da ste pri svojih – stopate v 81. leto – napisali knjigo. Saj ni bilo lahko, a kjer je volja, tam je tudi pot. Začela sem pisati že pred leti, najprej na tipkal­ni stroj, a se je izkazalo, da je rokovanje z njim nerodno, nepraktično za laike in za tiste, ki se med pisanjem motijo. Potem je prišel na vrsto računalnik. Z mojo pokojnino ga nisem mogla kupiti na obroke, ker so mi dejali, da jo imam premajhno. Ponudil se je mož, pa so na banki dejali, da je prestar in da se ne upajo vzeti nje­govega jamstva. Tako bi skoraj ostala brez raču­nalnika, dokler se ni ponudil sin in rešil zagato. A računalnik sam po sebi tudi ne pomaga, po­trebno je z njim rokovati. Na srečo so v knjižnici organizirali Simbiozo, kjer so nas starejše učili osnov računalništva in tako je postopoma lahko nastala knjiga. Seveda pa tudi potem ni šlo brez znanja sina Nikota, ki mi je velikokrat priskočil na pomoč ob računalniških zagatah, nenaza­dnje pa je tudi avtor večine fotografij v knjigi. Gašper Tominc Foto: GT in družinski arhiv NAS CASOPIS 437/25.4.2016 C M Y K Pa šterindvejset pajnu je usak.m dau … Častitljiva leta častne članice Muzejskega društva Vrhnika V letu, ko praznuje Muzejsko društvo mi člani društva, ob 20. obletnici pa je bila prvo četrtino stoletja, smo ob 95. rojstnem imenovana tudi za častno članico. Upamo, dnevu nazdravili tudi naši najstarejši čla-da bo še dolgo redna obiskovalka vseh na­nici Frančiški Zalaznik. ših dogodkov, zvesta spremljevalka na na-Slavljenka se je rodila v številčni družini ših strokovnih ekskurzijah, neizčrpljiv vir Markljevih 9. aprila 1921. Poznamo jo kot znanja in spominov, brez katerih bi bil naš neumorno čebelarko, izdelovalko mede-vsakdan precej pust in prazen… pa naj ob nih kruhkov, njeni spomini na mladost in medenjakih – »srčkih in pirhih«, ki jih je nekdanje življenje na Vrhniškem pa boga-napekla ob svojem 95. rojstnem dnevu še tijo tudi marsikatero domoznansko delo; enkrat zaživi spomin na njen predporočni doslej so zbrani v zbornikih Vrhniški raz-čas: gledi (VR7, leta 2006: Štiriindvajset panjev »Taku je blu p.r n.s; nabena ni dobila nabene za doto, VR 15, leta 2015: Moji spomini na dote doma. Niso nas potp.rl ne is postelnino, šolo, za VR 14, leta 2013 je podarila Mu-ne is rjuham – tu smo si punce vse same pr­zejskemu društvu kot del likovne opreme praule. zbirko starih razglednic). Njeni spomini »K.d.r boste pa najb.l potrebne, pa povejte – so zapisani tudi v folklorističnem delu Svi usaki dvestu kil medu!« Pol pa – jes s.m rabila Lublan, na vse strani s kalesam dol. Pa ni se pajnu in tist smo potlej komandiral, kukr smo šle wakapavat turšca na Mah (2006, Kmeč-takr.t, k smo h Ipauc pršl., šestinšt.rdesedga lahku prodajal, mal se je dal prodat – je biu ved.l in znal, pa hadil sprašvat.« ki glas). leta s.m dala mjet prpjelat, de mi je Štirn u drah. Pa šterindvejset pajnou je usak.m dau. Muzejsko društvo Vrhnika; Tatjana Frančiška Zalaznik je bila med ustanovni-Lublano pelou, pol s.m ga pa pradajala po ceu Takrat, kater se je poroču, je dobu šterindvejset Oblak Milčinski Vabilo DAN ODPRTIH VRAT V sredo, 4. 5. 2016, od 9.00 do 10.30 skupina Žarek dobrote 10.45 do 11.30 otroci iz Župnijskega vrtca Vrhnika 14.00 do 18.00 – delo po urniku 19.30 sveta maša, ki jo bo vodil Marko Čižman. Obiščete nas, si oglejte prostore in naše delo. Z veseljem sprejemamo stvari, ki jih ne rabite, vendar so še uporabne. Župnijska Karitas 17. Pomladni gala koncert Večer glasbe in spomina V polni veliki dvorani Can-Marka Fabianija, povezovalno scene Dušanu Velkavrhu. Tako karjevega doma na Vrhniki vlogo pa je opravila Anita Čre-smo že na začetku koncerta je bil v soboto 16. aprila že 17. tnik. slišali štiri njegove znane po-Pomladni gala koncert, ki sta Glasbeniki in pevci so svojim pevke: So najlepše pesmi že ga izvedla orkester Simfoni-zvestim poslušalcem pripra-napisane, Presenečenja, Mini­ka Vrhnika in MePZ Mavrica, vili resnično prelep glasbeni -maksi in Enakonočje. Prelepa zborovodkinje Darinke Fabia-večer, ki je bil namenjen tudi besedila so preplavila dvorano ni. Seveda pa je celotni koncert spominu nedavno umrlemu in Dušan Velkavrh je bil zopet bil pod nadzorom dirigenta velikanu slovenske glasbene z nami. Pred tremi leti je bil koncert namenjen prav njemu, ob 70. letnici rojstva in življenjske­ga dela na področju glasbe. Bil je pesnik in pisec besedil ter velik glasbeni svetovljan. Rodil se je leta 1943 v Gva­jani, kjer je njegov oče, Tr­boveljčan, spoznal njegovo mater Angležinjo. Nato se je družina selila iz New Yorka v London, po vojni v Beograd, leta 1956 v Portorož in nato v Ljubljano. Pred leti pa je po­stal Vrhničan in se je rad ude­leževal številnih koncertov v Cankarjevem domu. Ustvaril Mlade gasilke in gasilci sodelovali v čistilna akciji v Verdu Ljubitelji čiste narave smo se aparatom smo ujeli nekaj Prijetno utrujeni in z zadovolj­v soboto, 16. aprila, ob 9. uri, utrinkov z našo bogato nabir-stvom, da smo postorili nekaj zbrali pred gasilskim domom ko. Moramo napisati, da smo koristnega smo se odpravili do v Verdu z namenom, da po-nabrali nekaj manj odpadkov, zbirnega mesta pred gasilski čistimo smeti po vasi. Naj-vendar je cesta vseskozi tik ob dom v Verdu. Z malico in pi­številčnejši obiskovalci so vozišču, obložena z vrečkami jačo je Krajevna skupnost Verd bili mladi gasilci z Verda, z od malic, pa pločevink, našli pogostila vse pridne delavce, mentorjem Franjem. Spodbu-smo tudi narkomanske igle in za logistično pomoč gre zahva­dne besede pred pričetkom kosovne odpadke. V vasi smo la PGD Verd. akcije pa nam je namenil tudi veseli vsakega obiska, takega z Želimo si, da bi v naši vsa­ koletni akciji sodelovalo več krajanov in bi tako lahko po­čistili več in bolje. Vsekakor pa je potrebno razmišljati tudi o preventivi in sankcijah za ne­moralneže, ki ob poplavi infor­macij, kljub vsemu, onesnažu­jejo našo naravo. Na spletnih straneh Javnega komunalnega podjetja Vrhnika d. o. o, pod zavihkom pogosta vprašanja, dobite odgovore na skoraj vsa vprašanja o razvrščanju od­padkov. Torej, izgovorov pač ni več. Bodimo odgovorni do narave in naših potomcev, ki predsednik KS Verda, g. To-bodo v prihodnosti zagotovo maž Gorišek. Seveda smo se pisali o naši brezvestnosti. Za vsi optimistično odpravili na odvoz odpadkov je poskrbelo pot v želji, da ne bi imeli ve-Javno komunalno podjetje d. o. liko dela. Razdelili smo se v o Vrhnika. dve skupini in se odpravili Franjo Čretnik z vrečami po vasi. Glede na to, da je park v Verdu redno vzdrževan, so nas preseneti­ ŠD LIPA Podlipa-Smrečje in KS Podlipa Smrečje vabita le razbite steklenice, manjši na koščki stekla, ki so nevarni tako za majhne nadebudneže, kakor tudi za vse sprehajalce, ob katerih korakajo njihovi POHOD PO ponosni psički. Pozivamo vse, ki se zadržujete v parku, da KROŽNI ROMARSKI ob odhodu poskrbite, da bodo smeti v smetnjaku. Skupina je nadaljevala pot skozi vas Verd POTI mimo pokopališča, kjer je prav tako naletela na odpadke, ki V SMREČJE niso bili primerno in na pravo mesto odloženi. Prav tako je Pohod bo 1. maja 2016 žalosten pogled okoli nekda­nje Maroltove posesti. Spreha­jalna pot številnim občanom skozi Retovje je pravo minsko Odhod 8:30 izpred gasilskega doma v Podlipi polje pasjih iztrebkov. Grajo namenjamo predvsem neve- Maša v Smrečju ob 10.uri stnim lastnikom psov. Pospra- Pohod ni zahteven, 3 ure hoje, primerno za družine vljajte pasje iztrebke! Pot skozi Mirke in mimo veterinarske postaje do parka v Verdu je Za okrepčila poskrbite sami bila primerno očiščena. Cesta do kamnoloma Verd je zgodba zase. S fotografskim V marcu se je na Stari Vrhniki veliko dogajalo: začeli smo z delavnicami, na katerih smo izdelovali prikupne klobučke za šivanke in bucke. Izdelke smo nato podarili vsem pripa­dnicam nežnejšega spola, ki so se udeležile prireditve Pomla­dni večer. V naslednjem tednu smo spoznali japonsko gleda­ lišče – kamišibaj. Predstavile so nam ga Simona, Anita in Simona, ki so navdušile naj­mlajše udeležence s predstava­mi Zgadavina padkurenskiga použe, Preobčutljivi pujsek, Gospod in hruška ter Klobuk gospoda Konstantina. Zaradi velikega zanimanja bomo v jeseni organizirali delavnice, kjer si bodo otroci lahko izde­lali svojo zgodbo in jo pred­stavili na japonski način pri­povedovanja. Konec meseca je sledila velika noč in tradicio­nalno pritrkavanje Povžarskih pinkačev, ki so navsezgodaj počastili največji krščanski praznik. Na velikonočni po­nedeljek pa je bilo v dvorani Doma krajevne skupnosti se­kanje pirhov, ki ga je organizi­ralo Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske. Počil je pirh, na srečo ne lonec, in marca je bilo konec. Na prvo aprilsko soboto je kulturno društvo organiziralo tradici­onalno prireditev Pomladni večer. Članice društva, Anita, Ema in Joži, so s cvetjem okra­sile in pripravile dvorano, po-je preko 600 besedil za slo­venske glasbenike. Tudi za Mavrico in Simfoniko je na­pisal 7 besedil. Postal je tako res pravi Vrhničan in spomin nanj bo večen. V nadaljevanju koncerta pa so zaigrali in zapeli še nekaj svetovnih uspešnic, kot so New York, New York in Don` t cry for me Argentina, ki je navdušila poslušalce. Solist na klavirju Oto Gvardjančič pa je poskrbel za iskrivi ples ča-ča-ča. Tudi brez dodatkov ni šlo, tako da so vsi zadovolj­ni zapuščali dvorano ob mi­slih na jesen, ko bo Simfonika praznovala 25. obletnico de­lovanja. Glasbeniki obljublja­jo resničen gala koncert s po­polnoma novim programom. Dajmo se presenetiti. Simon Seljak Pomladno dogajanje na Stari Vrhniki magala sta tudi Jani in Matic, ki sta poskrbela še za ozvoče­nje in osvetlitev. Program so pripravili in povezovali Tina in njeni mlajši plesalci Vesolj­skih povžkov, zaigrali pa sta tudi diatonična in klavirska harmonika izpod prstov bra-tov Anžeta in Vida Bogataj. Ker letos obeležujemo 140 let in Joži za fotoaparatom. Letos je bila pogostitev nastopajočih še posebno slastna; posladkali smo se namreč lahko z doma­čimi buhteljni, ki jih je za to priložnost spekla Ema. V aprilu se bomo vaščani udeležili čistilne akcije, ki jo organizira krajevna skupnost v okviru občinske akcije, in sicer 16. 4, v soboto, 23. 4., pa bo predstavitev mojstra Franca Groma. Več o obeh dogodkih v naslednji izdaji Našega časo­pisa. Že sedaj pa vabimo na uradno odprtje razstave o Stari Vrh­niki, ki bo v petek, 20. maja, ob 19. uri v Cankarjevi knji­žnici na Vrhniki. Razstavo si lahko ogledate v maju in juniju. Tina Krvina Foto: Joži Krvina Skavtska zbiralna akcija starega papirja Skavti organiziramo zbiralno akcijo starega papirja. Va­bljeni vsi, da star papir pripeljete v soboto, 7. 5. 2016, med 9. in 13. uro na parkirišče pri pokopališču na Vrhniki. Denar od zbranega papirja bo namenjen za zmanjšanje stroškov poletnega tabora. Za podarjen star papir se vam že v naprej lepo zahva­ljujemo! Argonavti – skavti z Vrhnike Novo vodstvo Moto kluba Nauportus ZBOR ZA REPUBLIKO, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Sreda, 18. maj, ob 19. uri CANKAR IN RAJ POD TRIGLAVOM Kulturni večer z javno tribuno Gostje: akademik dr. Janko Kos, dr. Milan Zver, pesnik Tone Kuntner Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Vrhnika Ob prihajajoči pomladi, ko nas božajo prvi sončni dnevi, ko se ceste počasi očistijo peska in druge nesnage, zabrnijo na plano tudi prvi motorji. V najlepši luči in sijaju motoristi pokažejo svoje ljubljenčke, ki so dolgo zimo počivali v gara­žah in na servisih. Pravzaprav se sezona začne po blagoslovu motorjev, ki so se nedolgo tega začeli po Sloveniji. Pa naj na začetku vsem zaželim pred­vsem srečno in varno pot na cestah. V Moto klubu Nauportus Vrhnika ni nič kaj drugače. Blagoslov oz. žegen motori­stov in motorjev so pripravi­li v farni cerkvi v nedeljo, 24. aprila 2016, ob 13. uri. Leto so motoristi na Vrhniki začeli s četrtim volilnim občnim zbo­rom, ki je bil 18. 3. 2016 v ga­silskem domu na Vrhniki. Mo­toristi na Vrhniki so upihnili že dvanajsto svečko na svojih konjičkih. Vse skupaj se je za­čelo spontano, takrat, ko so se na Stari cesti v lokalu Viale srečali motoristi Danilo Kralj, Samo Rep in prijatelji. Tako je padla ideja o motorističnem klubu in zaživel je sedanji Moto klub Nauportus. Da se najboljše kupčije sklepajo v gostilnah, očitno niso iz trte izvite. Prva štiri leta je MK Na­uportus krmaril oziroma vodil Danilo Kralj, zadnjih osem let pa Danijel Leskovec. V času delovanja kluba se je marsikaj zgodilo, kar je pač normalo, če se v klubu kaj dogaja. Takih, registriranih ljubiteljev motor­jev, vonja po gorivu in vetru v laseh, je v klubu 45. Kot je povedal Danijel, se vse skupaj začne z rednimi občnimi zbori, kjer se dogovorijo za naloge, ki jih bodo speljali skozi leto. Ena prvih je blagoslov motoristov in motorjev, ki poteka v cerkvi svetega Pavla na Vrhniki in ga vodi župnik Blaž Gregorc. Na­birko blagoslova motoristi ve­nomer podarijo potrebnim po­moči in jo določijo skupaj. Za blagoslov in prijazno dejanje se vrhniški motoristi še enkrat zahvaljujejo župniku Blažu. Motoristi na Vrhniki namenja­jo velik poudarek preventivi v cestnem prometu. Z orga­nizacijo prireditve Dan varne vožnje MK Nauportus celo­vito prikažejo varno vožnjo na poligonu z inštruktorji mo­toristi Policijske postaje Grič Ljubljana. Svoje znanje lahko prikažejo vsi prisotni moto­risti, ki jih je iz leta v leto več. Prireditev popestrijo še gasil­ci PGD Stara Vrhnika in PGD Vrhnika, ki simulirajo reševa­nje v prometnih nesrečah. Iz­vajanje nalog je zelo realistično in privabi veliko motoristov in gledalcev. Vzporedno poteka­jo še delavnice varne vožnje s kolesi za otroke v organizaciji ZŠAM Vrhnika. Udeleženci se lahko preizkusijo tudi na si­mulatorju vožnje z motorjem. Organizacijsko se s svojim delom predstavijo tudi polici­sti Policijske postaje Vrhnika, Upravne enote Vrhnika, Avto­trade, d. o. o. in drugi. Projekt Dan varne vožnje terja širše sodelovanje. Na tem mestu se MK Nauportus se za sedanje sodelovanje zahvaljuje: Občini Vrhnika, MzM (motoristi za motoriste), Avto vleki Čepon – Stanislav Čepon, s.p., ZŠAM Vrhnika, podjetjem Prigo, d. o. o., Špan d.o.o., Mi-TRES -To­maž Zorčič s.p., PGD Vrhnika in Stara Vrhnika, PP Vrhnika, PP Grič Ljubljana, podjetju Av­totrade, d. o. o., računovodstvu Taras – Tatjana Podobnik, s. p. in posameznikom ter članom, ki logistično pripomorejo k uspešni izvedbi preventivne akcije. Hvala še enkrat za vašo pripravljenost in opravljeno delo. Preventivnost in huma­nitarnost člani izvajajo tudi z društvom MzM. Člani MzM Italijo in Nemčijo. Kot anekdo­to naj zapišem, da božja beseda le nekaj velja. Zgodilo se je, ko je nekdo mašo »prešprical«, po odhodu pa mu je razneslo mo­tor. Ja, drugič pa le k maši za varno pot! Cilj motoristov velikokrat ni znan, tako je potovanje veli­ko bolj adrenalinsko in polno presenečenj. Če je potovanje organizirano, je vse nekoliko drugače. Tedaj je cilj vnaprej dobro znan predvsem zaradi prijaznosti ljudi, dobrot in do­bre kapljice, seveda v dovolje­nih količinah. Za svoje delo je Moto klub Na­uportus od Ministrstva za no­tranje zadeve prejel tudi bro­nasti znak Policije za področje prometne preventive. Moto­ristični dogodki se sklenejo pozno v jesen, ko v oktobru potegnejo črto pod opravlje­nim delom. Vsa leta jim stoji ob strani PGD Vrhnika, kjer lahko uporabljajo prostore za svoje občne zbore in sestanke. Na tem mestu iskrena zahvala za dosedanje sodelovanje in prošnja za vnaprej. Mandat predsednika Danijela Leskov­ca, UO, NO in disciplinske ko­misije se je iztekel. Z opravlje­nim delom so zadovoljni in ponosni na dosežke. To je mo­goče ob pomoči zvestega član­ pomagajo in ponudijo pomoč stva. Tako velja zahvala vsem, poškodovanim motoristom ki ste pripomogli pri vodenju, in njihovim družinam ter prepoznavnosti kluba in z družinam preminulih moto-dobrimi deli. Delo in vodenje ristov. Dejanje solidarnosti je MK Nauportus je sedaj zau­na mestu in je treba negovati pano novemu predsedniku, g. sočutnost do prijateljev. Taka Tomažu Remškarju iz Loga – humanost so tudi krvodajalske Dragomerja, in novi vodstveni akcije. V vrstah MK Nauportus ekipi. Staro vodstvo obljublja, je pravi motoristični športni da bo novemu stalo še naprej duh, kar dokazujeta Zdravko ob strani pri uresničevanju za-Kogovšek in Nadja Malovrh, ki danih ciljev. Dosedanji pred­se uvrščata v sam vrh tekmo-sednik Danijel Leskovec za vanja Aprillia-cup na Grobni-konec poudarja, da »bodimo ku. Uspešno športno pot jima motoristi s svojo udeležbo v pro­želimo še naprej. Da pa le ni metu zgled ostalim udeležencem«. vse v delu, motoristi uvidijo, ko osedljajo konjičke in se or-Predvsem pa vsem želi varno ganizirano odpravijo na moto-vožnjo in veliko užitkov v vo­ristične izlete. Pot jih popelje žnji z motorjem. po Sloveniji in tudi v Avstrijo, Franjo Čretnik delka g. Francija Žnidaršiča pridobila zelo pomembnega sodelavca iz vrst I. OKBR na Poslansko vprašanje Žana Mahniča Vrhniki. Na tajnem sestanku v Podpeči, kjer Zelo neugodna vprašanja postavlja mladi po-MSNZ za ljubljansko pokrajino Ela Rijavca, silobran, ne bom učil. Nepoznavanje le-tega smo bili Vid Drašček, Marjan Čelec in Fran­slanec SDS g. Žan Mahnič prav tako mladi in ki je bil v času MSNZ eden najtesnejših so-lahko policista in vojaka ob nepravilni upo-ci Žnidaršič, mu je bilo dodeljeno kodno ime neizkušeni ministrici za obrambo g. Andre-delavcev Toneta Krkoviča. Bralcu predlagam, rabi ali prekoračitvi drago stane. Po moji Martin. ji Katič. Ne verjamem, da je upošteval moj da Rijavčevo izjavo glede sestrelitve helikop-oceni bo to ugotavljalo sodišče, ali so bili iz-27. 6. 1991 je sodeloval v desni koloni okle­nasvet v članku z enakim naslovom v Dnev-terja prebere v Nedeljcu, 23. 3. 2016. kazani vsi elementi silobrana (protipravnost, pnega bataljona I. OKBR v agresiji na Slo­niku in za sporne zaposlitve nekdanjih ofi-Res je, da je Toni sodeloval z novim obramb-neizogibnost, sočasnost), ki bodo odvrnili venijo. Del kolone je ostal ukleščen v Trzinu. cirjev JLA v TO povprašal kar strankarskega no-varnostnim sistem. Res pa je, da je za to kazensko odgovornost sestrelitve. Seveda Z zračnim desantom dveh helikopterjev MI 8 kolega in predsednika stranke SDS g. Janeza vedel le zelo ozek krog operativcev in to ta-so še drugi pravni instituti: pravna zmota, v Trzinu je nastala bitka v Trzinu (kdo je tja Janšo, ki je podpisoval odločbe o zaposlitvah. krat v Nedeljcu ni pisalo z velikimi črkami . neprištevnost storilca, putativni silobran, ki pripeljal helikopterje, o tem že vrabci čivka-Vprašanje, ki ga je g. Žan Mahnič v parla-Kot berem v današnjem Dnevniku, Tone Kr-lahko oprostijo kazensko odgovornost. jo). V bitki je bil ranjen tudi Martin. Pripeljali mentu zopet postavil ministrici za obram-kovič prevzema odgovornost za sestrelitev Mogoče še odgovor na trditev Toneta Krko-so ga v bolnišnico, od koder ga je Ivan Bor­bo, je resnejše. Ministrico sprašuje, ali bo helikopterja in poudarja, da je bila sestrelitev viča, da je imel Toni možnost prestopa ka-štner po oskrbi pripeljal na sedež varnostne zaščitila Antona Krkoviča in vse veterane, upravičena. darkoli. Ja, vendar brez helikopterja, in da to službe. Takoj je bil zaposlen in sedaj je v za­ker mu hočejo soditi za sestrelitev neoboro-Mladi poslanec g. Žan Mahnič je obrambo-izpelje, je žrtvoval svoje življenje. Naslednji služenem pokoju … ženega helikopterja JLA na prvi dan vojne slovec. Verjetno so ga temeljito podučili, v ka-dan je Kalan priletel na našo stran. Preprosto, poskrbeli smo zanj. nad Ljubljano. Helikopter je pilotiral Vrhni-terih primerih se lahko uporabi strelno orož-Marca 1991 je varnostna služba pod vod­čan, major Toni Mrlak. Tudi nečak načelnika je in ga zato tega Svetega pisma, ki se imenuje stvom načelnika kontraobveščevalnega od-Vid Drašček, Vrhnika NAS CASOPIS 437/25.4.2016 C M Y K 12 te igre in svoj prosti čas kljub študiju in materinstvu namenja- Zamenjava mam v Bevkah te njim. Vsem skupaj še enkrat čestitam in vam želim še veliko ustvarjalnih sredinih druženj. Praznovanje materinskega dne v Kulturnem domu Bevke je Za KUD Ivana Cankarja Bevke bilo v nedeljo, 20. marca. Mame so se zamenjale za dobro uro zapisala Emi Vinšek. in pol, vendar samo v igri. Otroška dramska sekcija KD Iva­ na Cankarja Bevke je odlično zaigrala igro pod mentorstvom TJAŠE TRČEK /ki je igro napisala/ in Ane Jereb ter Katarine Smuk. Igrico, ki so jo zaigrali letos, je bila nekaj posebnega, kot je poseben naslov. Ja, v igri na koncu otroci ugotovijo, da je najboljša samo njihova mama, pa naj diši po vonju hleva ali če je vsa nadišavljena s parfumom najboljših znamk. Mama je ena sama in to je bilo lepo prikazano v igri. Na koncu predstave so zapeli čudovito pesem Mamica je kakor zarja. V polni dvorani kulturnega doma so se zbrale matere, žene, dekleta in seveda tudi možje in tudi fantje niso manjkali. Za to priložnost so čla­ni ustvarjalnih delavnic pripravili skromna darilca za nežnej­ši spol. Naši otroci so poželi velik aplavz, mi pa smo zapustili dvorano nasmejani, zadovoljni z obljubo, da jih bomo še prišli pogledat. Hvala vam, naše mlade mentorice, ki naše otroke uči- Veliko načrtov in želja v Ribiški družini Vrhnika V začetku marca je Upravni odbor Ribiške družine Vrhnika sklical Občni zbor, ki je najvišji organ dr ušt va. Žal nas je dan pred zborom presenetila vest o smr­ti našega dolgoletnega predsednika in častnega člana Marjana Ahčana, kajti poslovil se je človek, legenda vrhniškega in slovenskega ribištva, prijatelj ri­bičev in ošabne barjanske lepotice, kakor je poimenoval Ljubljanico. Tako se je tudi Občni zbor začel z žalostno minuto molka v spomin na vsem članom ljubega ribiškega tovariša. Uvodni nagovor je imel pred­sednik RD Vrhnika Marko Ba­rišič. Orisal je pot minulega leta, vse uspehe in neuspehe ter podal pregled dogajanja v njegovem štiriletnem mandatu, saj je letos novo volilno leto v društvu, ki po novem šteje le še 136 članov. Besede so bile namenjene tudi temu, saj je zmanjševanje števila članstva zaradi recesije in starosti posa­meznikov kar občutno, novih mladih članov pa ni, čeprav se trudimo na tem področju: or­ganiziramo predavanja za OŠ, prirejamo dan odprtih vrat, vodimo krožke in še bi lahko naštevali. Tako je sedaj RD Vrh­nika po številu članstva ena manjših v slovenskem prosto­ru. Kljub temu pa nam volje za delo in skrbi za okolje ne manj­ka, je poudaril predsednik. V letu 2015 je RD Vrhnika pra­znovala svojo 60-letnico obsto­ja. Ob tem lepem jubileju smo s pomočjo donatorjev natisnili tudi dve brošuri: Zbornik ob obletnici ter Ribolovni turistič­ni vodnik po vodah, s katerimi upravlja prek koncesijske po­godbe, ki nam jo je podelila dr­žava. Ob tej priložnosti se po­novno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ob izdaji obeh tiskovin, posebno pa Zavodu Ivana Cankarja in njegovemu direktorju Boštjanu Koprivcu. Predsednik družine je opisal težave, ki nas tarejo, predvsem pa izpostavil pomanjkanje fi­nančnih sredstev, saj moramo ob vseh dolžnosti do vod, s ka­terimi upravljamo (izlovi, vlož­ki ), poravnati vse obveznosti do države (davki, koncesija). Ob tem je dodal, da nova zakono­daja, ki društvom, tudi takim, ki delajo v javnem interesu, ne pusti dihati. Pereč problem, ki ga je navedel, je organizacija tradicionalne ribiške veselice pri ribiškem domu. Nova zako­nodaja pri organizaciji takšnih prireditev namreč terja od organizatorja poleg davčnih blagajn tudi podpis pogodbe z vsemi, ki delajo na veselici (in niso člani RD Vrhnika), zapo- veduje strožje ukrepe varova­nja (najem varnostnih služb), pripravo varnostnega načrta, terja prijave na ustrezne ob­činske in državne institucije in prijavo SAZAS-u, najeti je treba zdravniško osebje, ga­silce in podpisati pogodbe o prostovoljnem delu z vsemi, ki delajo na veselici s strani RD, in še bi lahko naštevali. Seveda se zavedamo, da v teh težavah ni­smo osamljeni. Ena večjih težav, ki nas tare, je zagotovo starostna struktura članov, saj so v veliki večini tisti, ki so dopolnili 65 let in se jim po našem pravilniku ni treba več udeleževati delovnih akcij, zato na ribiški veselici pri organizaciji, kot njeni zvedbi, vsako leto sodelujejo vedno isti člani društva. Žal enake težave nastanejo ob organizaciji čistil­nih in drugih delovnih akcij. Tako se je na prvi delovni akciji pri čiščenju okolice ribnikov pri stari opekarni zbralo le pet ribičev. Rešitev vidimo v tem, da se obrnemo na širšo sku­pnost in za pomoč zaprosimo tudi občane Vrhnike, Borovni­ce, Logatca in drugih občin, ki jih katastrsko pokriva RD Vrhnika. Vsem nam je jasno, da moramo za čisto naravo skrbeti tisti, ki imamo pozitiven odnos do nje in čistiti za ignoranti, ki odlagajo smeti v okolje, ki nam je skupno. Zato vas že zdaj na­prošamo, dragi bralci, odzovite se na našo skupno čistilno akci­jo z Občino Vrhnika, da z vašo pomočjo očistimo »naš del Kra­jinskega parka Barje« pri ribni­kih Opekarna. V nadaljevanju je predsednik namenil nekaj besed tudi delu, ki nas čaka letos. Poleg vsako­letnih obveznosti smo si zadali številne naloge, ki jim bomo kos le, če se jih bomo v priho­dnje še bolj zavzeto lotevali. Že letos se bomo lotili prenove pri­zidka ribiškega doma in uredi­tve okolice. Bolj kot na denar, ki ga v ribiški družini od plačila članarin ostane bore malo, ra­čunamo na prostovoljno delo, kjer pa se soočamo s podobni­mi težavami kot pri vseh dru­gih delovnih akcijah. Ob koncu se je predsednik RD zahvalil vsem, ki so kakorko­li pripomogli pri delu v nje­govem mandatnem obdobju, posebno članom Upravnega odbora, ki so mu stalno stali ob strani. Po pregledu vseh poročil in razpravi članstva na poročila smo prešli na sprejem in potr­ditev zaključnega računa RD Vrhnika. Ker je mandat stare-mu vodstvu letos potekel, smo v nadaljevanju izvolili novo vodstvo družine. Po predlogu volilne komisije smo enoglasno potrdili novega predsednika Vladimirja Mikca in člane no­vega Upravnega odbora, ki se bodo v štiriletnem mandatu soočili z vodenjem ribiške dru­žine. Novi predsednik se je zahvalil vsem članom za izkazano zau­panje in tudi staremu vodstvu za opravljeno delo, članom Upravnega odbora v odhajanju pa se je skupaj z nekdanjim predsednikom zahvalil s pri­znanji za dolgoletno in požr­tvovalno delo. Priznanja so prejeli: Janez Obid, Milan Rodošek, Mitja Frumen, Ivan Ciglar in Jure Furlan.Zbor v OŠ Ivana Cankarja se je končal s predlogi in pobudami članov ter mladincev Ribiške družine. RD Vrhnika Marjanu v slovo Bil je petek zjutraj, ko je odjeknila vest, da nas je našel čas za svojio družino s katero je delil svojo zapustil naš tovariš Marjan Ahčan. Vrhniški toplino, znanje in ji bil v podporo. ribiči smo potihem in s strahom to pričakovali, Njegove besede so bile: »Če bi bil pesnik, bi vse­vendar ko je prišel ta trenutek, je vseeno zare-kakor opeval reko Ljubljanico.«. Marjan je ni le zalo globoko v nas. Tovariš Ahčan je bil s srcem opeval, s svojimi dejanji se je nenehno za njo bo­in dušo zapisan ribičiji in »Ošabni Vrhničanki«, ril, tudi v časih, ko je bilo to društveno nespre­kot je ljubkovalno imenoval Ljubljanico. Že kot jemljivo. V svoji vnemi ni popuščal do zadnjega. majhen otrok se ni mogel ločiti od očeta s katerim Še nedolgo nazaj smo skupaj kovali načrte kako je lovil v Gradaščici in kasneje na Ljubljanici v delati naprej in ozavestiti ljudi o problemih, ki ta-Ljubljani, saj je od malih nog kazal izjemno za-rejo nas ribiče in reko Ljubljanico. Neuspeh zanj nimanje za vode in ribe. Ko se je leta 1950 pre-ni bil sprejemljiv, tako kot ni priznal možnosti selil na Vrhniko, je spoznal izvirni del Ljubljani-neuspeha v svoji zadnji borbi proti zahrbtni bo­ce z njenimi pritoki, kmalu pa je postal izvrsten lezni. Žal mu tokrat ni uspelo. Ne samo vrhniški, poznavalec revirjev, s katerimi upravlja Ribiška tudi slovenski ribiči smo izgubili moža, ki je ve­družina Vrhnika, s katero je bil tesno povezan od dno deloval za skupni interes ribičev in državlja­njenih začetkov leta 1954. Bil je predsednik dru-nov Slovenije. Verjel je, da je čista voda pravica žine od 1965 do 1986 in od 1998 do 2008. Ves vseh ljudi in da je nekje treba potegniti mejo pri čas je bil aktiven tudi v krovnih ribiških zvezah. izkoriščanju narave in onesnaženju voda s tem pa Brez dvoma je bil eden od soustvarjalcev ribištva posledično vpliva na naše zdravje. Za ves njegov v Sloveniji. Vsa svoja znanja in poznanstva je s trud, odrekanja in požrtvovalnost smo mu ribiči pridom uporabljal, ko je bilo potrebno opozarjati RD Vrhnika in širša javnost hvaležni. Za Marja­na probleme barjanske lepotice. Naj bo to preko-nom Ahčanom bo ostala praznina, ki jo bo težko merno onesnaževanje, manjši ali obsežni pogini, zapolniti. Vsi mi, ki smo imeli privilegij z njim neurejena kanalizacija, nesprejemljivo majhen sodelovati, se ga bomo spominjali s ponosom. Lju­vodostaj Ljubljanice zaradi neustreznih zapornic bljanica bo tekla naprej in člani Ribiške Družine v Ljubljani ali pa črni kormoran, ki neprizaneslji-Vrhnika, ki bomo še naprej z njo prijateljevali, se vo redči ribji fond. Vsa priznanja, ki jih je dobil, bomo ob vsakem pogledu nanjo, spomnili našega bi dolgo našteval, ne samo v ribištvu, temveč tudi Marjana. na državni ravni. Ob vsem prej naštetem je vedno Ribiči Ribiške družine Vrhnika Malček bralček Ker je letošnja rdeča nit vrtca zopet povezana s prebiranjem otroške literature otrokom, smo v letošnjem šolskem letu pri Muckih (2–3) uvedli Malčka bralčka. Vsak ponedeljek drug otrok prinese slikanico od doma, ki ostane z nami v vrtcu ves teden. Nekajkrat v tednu se tako skupaj zberemo na blazi­ni, naš malček bralček, ki je knjigo prinesel, pa sedi v poseb­nem 'foteljčku', jo obrne proti vrstnikom ter z najino pomočjo pripoveduje. Otroke tako spodbujamo k pozitivnemu odnosu do knjige, da z veseljem posegajo po njih, hkrati pa se čutijo pripadne in pomembne, ko knjigo prinesejo oni. Ker otroci odraščajo in se razvijajo, postajajo dovzetnejši, bolj odprti ter 'občutljivi' za sprejemanje nove vsebine, slikanice, zgodbe. Zato smo pri izbiri teh še toliko bolj dosledni in po­zorni na kakovost ter primernost slikanice (vizualno) in zgod­be glede na starost otrok –starši in strokovne delavke v vrtcu. V tem starostnem obdobju se otrokom pospešeno širi tudi besedni zaklad, vse več že povedo sami. Pri tem spodbujava tudi, da otrok prineseno knjigo oz. zgodbo dejansko pozna, da lahko ob njej sam kaj pove in pri tem sodeluje skupaj z vzgojiteljicama, se z njima dopolnjuje v pripovedovanju ipd. Malček bralček je s strani otrok zelo zaživel, vsak je bil nav­dušen in ponosen, ko je lahko nekajkrat v izbranem tednu se­del v posebnem 'foteljčku', v rokah držal svojo knjigo, jo obrnil proti preostalim vrstnikom iz skupine in tako obračal strani (kot radi posnemajo odrasle) ter z najino (včasih večjo, včasih manjšo) pomočjo sodeloval pri spoznavanju nove zgodbe ob slikanici. Ker so otroci tako z navdušenjem sprejeli prinašanje in pre­biranje slikanic, smo v tednu kulture v naši igralnici uredi­li poseben kotiček in si tako skupaj pripravili Knjižnico pri Muckih, v katero smo zložili slikanice otrok, prinesene od doma, kar je otroke vidno pritegnilo. Zabeležili smo, kdo je katero prinesel, in se dogovorili, da bomo z njimi lepo ravnali ter jih 'brali' le za mizo v igralnici. Ob koncu vsakega dneva je vsak otrok izbral eno slikanico (od drugega otroka) in jo do naslednjega jutra odnesel domov ter si jo doma skupaj s starši ogledal in prisluhnil zgodbi v njej. Vsak dan smo sproti ozna­čili, kdo si je katero 'izposodil', tako kot to počnejo v knjižnici, naslednji dan pa sva skupaj z otroki zabeležili vrnjene knjige ter jih pospravili na mesto v knjižnici. Otroke tako skupaj s starši spodbujamo k pozitivnemu odno­su do knjige, k veselju do poseganja po njih ter jih skupaj na­vajamo in spodbujamo k spoštljivemu ravnanju z njimi; hkrati pa ob tem skupaj preživimo še kakšen kakovosten trenutek več. Knjižnico smo imeli »odprto« kar ves mesec, zanimanje in želje otrok so presenetile naju in tudi starše. Skupina MuckiEnota Žabica Katja Maček in Maja Samotorčan Pester petek pri Veveričkah S sodelavko Majo sva se od­ločili, da bova združili 8. in 10. marec. Ga. Vida je z nami vnučkin tretji rojstni dan praznovala in nas na ogled zvončkov za hišo pozvala. Ker je Lara blizu vrtca doma, smo se povabilu z veseljem od­zvali in se na sončen petkov dan proti Trojici podali. Go­stitelji so poskrbeli, da smo se pri njih prijetno imeli. Poleg gugalnice, tobogana, koles, traktorja in skiroja so otroci uživali v brezskrbnem teka­nju in igri z različnimi igra­čami. Po okrepčilu in malici v prijetnem lesenem jurčku smo se nazaj proti vrtcu podali in s 40-minutno FIT-vadbo v naši dolini nadaljevali. Stro­kovne delavke prvega staro­stnega obdobja iz Žabice smo pripravile za otroke zanimive izzive. Spodbujale smo hojo po različni podlagi in naklo­nu, premagovanje ovir pri prestopanju elastike, razvijale spretnosti z obroči, ravnotežje pri hoji po vrvi, vztrajnost pri prenašanju slame s pomočjo kanglic … Otroci so se vzpe­njali na hrib in se veselo ko­talili po njem. Energije nam zlepa ni zmanjkalo, a smo se morali na odpraviti kosilo. Ko smo kosilo pojedli, so se otro­ci hitro umirili in ob umirjeni glasbi sladko zaspali. Po po­čitku je sledilo popoldansko varstvo otrok in njihovih brat­cev in sestric od 15. do 18. ure. Ko smo se zbrali, smo se po malici skupaj z otroki in stro­kovnima delavkama Katjo in Majo iz skupine Mucki podali v telovadnico. Glede na to, da naša bogato opremljena, veli­ka telovadnica, ponuja veliko možnosti za gibanje in raz­vijanje različnih spretnosti, ni treba posebej omenjati, da so otroci v gibanju uživali in svojo energijo sproščali. Čas je hitro in prijetno mineval, zato smo se v igralnico vrnili in za okrepčilo poskrbeli. Ob glasbi in svetleči krogli smo veselo zaplesali in se za nagrado in zaključek čudovitega petka z vaflji posladkali. Po prihodu staršev smo se zadovoljni in veseli poslovili in se novim dogodivščinam prihajajočega vikenda veselili. Skupina VeveričkeEnota Žabica Slavica Bjelobrk in Maja Hosta Nekega marčevskega jutra so že najzgodnejši obiskovalci Želvi­ce opazili, da je v vrtcu nekaj narobe. Tla so bila prekrita z maj­cenimi blatnimi stopinjami pa še precej zemlje je bilo raztrese­ne po tleh. Pa ni bilo to, da naše skrbne čistilke ne bi opravile svojega dela. Ponoči se je v vrtec prikradel nekakšen vsiljivec z manjšimi sledmi. Le kaj je ušpičil? Otroci, ki so vrtec obiskovali že lani, so takoj pomislili, kdo bi lahko bil. Palček Hinko vendar, ki nam jo je tako zagodel že lansko pomlad! Začel se je razburljiv lov za skritimi pismi, ki navadno spremljajo palčka. Otroci, vzgojitelji in za povrh še ne­kaj staršev, nekateri opremljeni s povečevalnimi stekli, drugi le z bistrimi očmi in dobro mero domišljije, smo sledili stopinjam do vseh sedmih igralnic na B-vhodu, v katerih so res našli pi­sma. Palček Hinko je v njih zapisal, da je po dolgi zimi pokukal na plano, pa ga je sneg ponovno pregnal nazaj v njegov brlog pod vrtom. Postaja mu že pošteno dolgčas in prsti ga srbijo, ker že tako dolgo ni ničesar posadil. Da bi lažje dočakal prve pomla­dne dni, ko bo delo na vrtu spet v polnem teku, je otrokom pripravil nekaj zanimivih izzivov, do katerih so prišli, če so sle­dili oranžnim korenčkom. Tako so Dežnički (2–4 leta) raziskali, kaj vse lahko najdemo na vrtu, ko skopni sneg, Medvedki (3–4 leta) so se podučili o namenu hotela za žuželke, Tolovajčki (4–5 let) so spoznali, zakaj mora na vsakem vrtu stati kompostnik, Copatki (4–5 let) pa so ugotavljali, kaj vse je na vrtu treba po­storiti, preden ga zasadimo. Lunce (5–6 let) so na vrtu poiskale netopirnico, Slončki (5–6 let) so proučevali žabe, Pikice (razvoj­ni oddelek) pa so naredile načrt, kaj vse bodo letos posadile na svoji gredici. Ob plakatih so otroci nova spoznanja delili drug z drugim. Palček Hinko nam je prišepnil, da bo dogajanje na vrtčevskem ekovrtu letos zares pestro. Otroci in strokovni delavci bomo iz­delovali naravno kozmetiko, hišice za palčke, vrtne palčke, na vrtu izvajali ustvarjalne delavnice, pripravili izmenjavo semen, poleg tega pa bomo pridno skrbeli za svoje gredice in zeliščni vrt. V vrtni živžav bodo v delovnih akcijah in dnevih odprtih vrat vključeni tudi starši in občani Vrhnike. Palček Hinko, otroci in zaposleni iz enote Želvica bralcem želi­mo uspešen začetek vrtnarske sezone!V imenu strokovnih delavcev enote Želvica (druga starostna skupina) zapisala Anja Petelin. Vrtec Vrhnika, enota Želvica Po stopinjah palčka Hinka Kdor posadi drevo, misli na jutri V Župnijskem vrtcu Vrhnika so vzgoji­teljice, starši in otroci enega od sončnih spomladanskih popoldanskih dni izkori- Obisk knjižničarke Zlate Nekajkrat na leto nas obišče knjižničarka Zlata. Prinese in predstavi nam knjige, ki so namenjene naši starosti. V Zlati­ni družbi vedno uživamo in z zanimanjem spremljamo njeno pripovedovanje. Tisti, ki imamo bolj razvit besedni zaklad, se z njo ob ilustracijah že pogovarjamo in tako tudi preostale stili nekoliko drugače. Malo pred priha­jajočim dnevom Zemlje, v sredo, 13. apri­la 2016, so zavihali rokave, v roke vzeli lopate in združili prijetno s koristnim. Lune, Zvezdice, Sončki, Mavrice, Kaplji­ce, Zvončki, Oblački, Angelčki, Plameni in Iskre, odrasli in otroci, velike lopate in majhne lopatke, vsi so delali in sodelova­pak tudi dejansko zaposleni v vrtcu ter njegovi mali obiskovalci in njihovi starši prispevali delček k skrbi za varstvo nara­akcijo izkoristili tudi za druženje, igro in klepet, za kar predvsem odraslim včasih zmanjka časa. Popoldan je vsem udele­ žnik, Lenka Trpin otroke spodbujamo k sodelovanju. Knjižničarka Zlata je nav­dušena nad našim sodelovanjem in nam obljubi, da nas bo še obiskala in pripravila pester izbor knjig. Skupina Delfini, Enota Barjanček, dip.vzg. Alenka Škoda Ku­ dobre volje. Tako so ne le simbolno, am-Otroci, starši in vzgojiteljice so delovno Polona Kovačič li. Na vrtu za vrtcem so skupaj posadili različna drevesa od listavcev do iglavcev pa tudi takšna, ki bodo obrodila užitne plodove. Ob tem prisotnim ni manjkalo ve in zdravo življenjsko okolje. Žled leta 2014 je namreč polomil večino dreves na vrtčevskem vrtu, ki so v vročih poletnih dneh otrokom nudila potrebno senco. žencem (pre)hitro minil, ostali pa bodo lepi spomini na skupno druženje in po­gled na novo posajena drevesa, ki bodo senco nudila tudi prihodnjim rodovom. Nepozaben dan v Vrtcu Vrhnika Z velikim veseljem sem se odzvala na vabilo vnukinje Ane na praznovanje njene­ga rojstnega dne, ki je bilo v prostorih Vrtca Vrhnika, enote Žabica. V sredinem sončnem jutru okoli 9. ure sem vsto­pila v vrtec, kjer sta me toplo sprejeli vzgojiteljica Slavica in njena pomočnica Maja ter me prijazno predstavili otrokom skupine VEVERIČKE, starosti od 2 do 3leta. Že na vhodu me je obdala domačnost, dobrodo­šlico pa mi je prva namenila vnučka Ana z močnim obje­mom, preostali otroci pa so me prav radovedno začeli ogovar­jati. Ko smo se spoznali, se je z delčkom moje vloge začelo praznovanje. Z Ano sva sedli vsaka na svoj stolček, nasproti naju pa so se posedli preostali otroci na blazine. Vzgojitelji­ca Slavica je prižgala svečko v znak praznovanja in začela sem pripovedovati zgodbico ter hkrati prikazovala ilustra­cije v slikanici o živalih na kmetiji, ki sem jo prinesla s se­boj. Otroci so pozorno posluša­li in veselo sodelovali, ko sem jih spraševala, kako se oglašajo predstavljene živali. Po pre­brani zgodbici sta vzgojiteljici Slavica in Maja napihnili nekaj balonov in med slikovitostjo od tal vzdigajočih se balonov smo vsi sklenili velik krog, v sredini je stala slavljenka in za­peli smo ji pesmico Vse najbolj­še, draga Ana, za tvoj rojstni dan, nakar so vsi otroci še po­samično čestitali Ani s stiskom otroci in tudi vzgojiteljici po­zorno sledili najini koreogra­fiji in čudovit je bil pogled na otroško rajanje. Sledilo je sku­pinsko fotografiranje in nato še prav domiselno rojstno­dnevno praznovanje. Na torti, narejeni iz kolaža in kartona, v vrtcu prižgejo toliko svečk, rok in objemom. Veselo vzduš­je se je nadaljevalo v še bolj poskočnem ritmu; ker z Ano doma veliko pleševa in pojeva, sem se odločila, da vsi skupaj zaplešemo in zapojemo Anino in mojo najljubšo pesmico Pri­dne peričice. Ko se je iz zvoč­nikov zaslišala pesmica, so vsi kolikor jih šteje slavljenec in svečke potem upihne, nato pa vsakemu otroku iz skupine razdeli lepo zavita darilca, ki jih smejo odpreti šele doma, da je presenečenje še toliko bolj pričakovano. Tudi Ana je upihnila tri svečke in obdarila vse prijatelje v skupini Veve­ričke. Prav tako vsak slavljenec prejme od skupine unikatno darilo, majčko, ki na sprednji strani nosi izrisano veveričko, znak skupine, na hrbtni strani pa raznobarvne odtise rokic z imeni otrok, ki so bili na pra­znovanju. Po obdarovanju se je praznovanje počasi končalo in slovo je bilo nadvse ganlji­vo tako od Ane kot preostalih otrok in tudi vzgojiteljic, ki so se od mene poslovile z beseda­mi, da sem v skupino prinesla svežo energijo. Lahko se po­hvalim, da mi vso to energijo daje Ana, na ta dan pa so mi jo dodatno obogatili vsi pri­sotni otroci. Program vrtca v enoti Žabica mi je zelo všeč, saj poleg lepega praznovanja, kreativnih idej, ustvarjanja in skupinskega rajanja je v sku­pini čutiti toplino in energijo, ki se pozitivno odražata na najmlajših. Iskreno sem vesela, da sem imela priložnost poku­kati v vsakdanjik moje vnučke in sem neizmerno zadovoljna, ker vem, v kako dobrih rokah se Ana vsak dan čuva,se uči in ustvarja. Besedilo Marjana Hren, skupi­ na Veveričke, enota Žabica Slavica Bjelobrk in Maja Hosta pravilih. Bo zelo zanimivo in želimo, da se vas čim več odloči. Spoštovane upokojenke in cenjeni Telovadba je v toplih mesecih kar v parku na svežem zraku. Po­ upokojenci hodniki in pohodnice pa uživajo v naravi po programih. Kdor želi le krajše sprehode, naj se pridruži Vadrovkam vsak torek Mesec april je bil v znamenju organiziranih srečanj in izletov. ob 8.00. Zbirajo se pred društvenimi prostori. Vabljeni. Tako smo se že 7. aprila prijetno zabavali in naplesali. Vsem Ko pa boste plačali članarino, boste prejeli koledarček, kjer so tistim, ki oklevate, ali bi šli ali ne, naj bo žal. Pridite naslednjič dejavnosti predstavljene po mesecih. in počutili se boste dobrodošle. Članarino lahko poravnate ob sredah in petkih od 9.00 do Veliko dela, prigovarjanj in pojasnjevanj je bilo zaradi drugač­12.00, do konca marca pa tudi v popoldanskem času ob sredah nega pristopa okoli organizacije prvega letošnjega izleta na Bi­od 16.00 do 18. 00. Pričakujemo in prosimo vas, če to storite vsaj zeljsko in Kozjansko. Tisti, ki ste šli, boste lahko ohrabrili še do konca maja. Ostala je nespremenjena in znaša za celo leto 11 druge, da se bodo okorajžili. €. Mlade upokojence pa vabimo da se oglasijo v naših prostorih Tudi za kopalni izlet smo razpisali datum. Kako se je sešlo, in se pozanimajo o programih, ki jih izvajamo. pa drugič. Kaj pa druge dejavnosti? Na seji upravnega odbora smo spre- Kaj napovedujemo: jeli sklep, da obnovimo balinišče, da bo uporabno za turnir Že 7. maja bo otvoritveni balinarski turnir v počastitev občin­ v počastitev občinskega praznika. Z deli so že začeli, zato je skega praznika. vadba malo okrnjena. Ker želimo biti dobri gospodarji, smo na starem delu stavbe zamenjali kar pet oken, da bo toplotna izo-Ponujamo izlet v maju po Selški dolini, kjer si bomo ogledali Crngrob, Železnike in idilično Sorico, pa še mnogo kaj. lacija boljša. Tudi o fasadi na starem delu se pogovarjamo, a le Že 16. maja bomo ponudili kopalni izlet, če bo dovolj prijav. če bo dovolj sredstev. Kopalni izleti so bili zelo, zelo priljubljeni in dobro obiskani in Ostale dejavnosti potekajo po urnikih, le da bodo nekatere zakaj ne bi bilo tudi zdaj tako. Nič se ni spremenilo, odločite usahnile z mesecem majem, saj bo na vrtovih in njivah kar ve­se in preživite dan v neokrnjeni naravi ali v bazenu in prijetni liko dela. Tako bo delavnica ročnih del zaključila maja do okto­družbi. bra, pa tudi klekljanje se bo z majem zaključilo in nadaljevalo Prostovoljke se pripravljajo na prve obiske starejših od 69 let in v oktobru. na ponovne obiske tja, kjer so zaželene. Pevske vaje pa tečejo naprej s priljubljenim pevovodjem Jože-Pridite v pisarno društva, veseli vas bomo in zvedeli boste kaj več. tom Jesenovcem. Vabimo upokojence, ki imajo veselje prepevati Za UO: Elica Brelih v zboru, da se nam pridružijo vsako sredo od 16.00 do 17.30 v društvenih prostorih. Pripravljamo pa že nov izlet v Selško dolino, sicer po novih Sončki na Nanosu V Vipavi so nas v parku sprejeli kamniti dečki »putti«, mi pa smo se ob pogledih na Lanthierjev dvorec pripravili za pohod Aprila 2016 so naši člani praznovali in strmeli v pogorje Nanosa ter steno z zelo zahtevno potjo Gra­okrogle jubileje: diške ture. Čez najstarejši most smo prečili reko Vipavo in se čudili lepoti njenega deltastega izvira. Odpravili smo se v breg Katarina Tešar, Stara Vrhnika (1919) na kamnito pot med jesene, gabre in rumene drenove grme ter Julijana Celarc, Lesno Brdo, Vrhnika (1919) kmalu pokukali na travnik, kjer so se na robu dvigale bršlja­ Frančiška Zalaznik, Stara cesta, Vrhnika (1921) naste stene razvalin starega gradu, v globini pod njimi pa je Marija Tomažin, Opekarska cesta, Vrhnika (1921) počivalo mesto z dvorcem Zemono v daljavi. Marija Hodnik, Dom upokojencev Vrhnika (1922) Sestopili smo v gozd in hodili po poti z obnovljenimi markacija- Jožefa Buh, Dom upokojencev Vrhnika (1923) mi vse do križišča z oznako za Plaz. Nadaljevali smo naravnost Tilka Milek, Brigadirska cesta, Vrhnika (1923) in sem pa tja še opazili posamične obledele pasaste markacije, Marija Grom, Kopališka ul., Vrhnika (1925) nato pa čez skalne balvane s fluorescenčnimi oznakami prišli Justina Babič, Poštna ul., Vrhnika (1926) do Teodozijevega bivaka in belih skal na prepadnem robu, se Jožefa Oblak, Drenov Grič, Vrhnika (1926) povzpeli še na skalni vrh Škavnica (734 m) in zavili med ska-Rudolf Velkavrh, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1931) lovje v borovih in jelovih gozdovih, se med potjo dotikali ru- Jože Ogrin, Velika Ligojna, Vrhnika (1931) jevih grmov, ki še niso pognali očesc in občasno zagledali tudi Ivanka Šabić, Drenov Grič, (1931) sonce. Na travnatem predelu s pomladnim cvetjem smo spet Ana Količ, Lošca, Vrhnika (1931) opazili markacije ter tablo za Gradiško turo in se obrnili levo do Stanislava Mole, Stara Vrhnika (1931) križišča s hlodovino in svežimi goloseki, saj se tudi ta planota Janez Mlinar, Pot k Studencu, Vrhnika (1936) zarašča. Pospešili smo korake mimo observatorija, premagali Albina Knavs, Kopališka ul., Vrhnika (1936) klanec ob kmetiji Majer in nad kmetijo Margon zavili na cesto ter kmalu ugledali planinsko zavetišče in kmetijo Abram, kjer Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, sem medvedu v tesni ogradi z očmi preštela kremplje v šapi čestitke pa tudi vsem, ki so aprila praznovali rojstni dan. in se prepričala, da sem enake sledi res našla tudi v domačem hribovju. Veter, ki je zapihal nad planoto, je prinesel dež, a smo se z av­tobusom že spuščali proti dolini Bele. Med vožnjo v smeri Pod­kraja smo v gozdu nad cesto opazili divjo mačko, medtem pa nas je z Gore dohitela snežna ploha, ki je dan ozaljšala pravljič­no. Snežinke so poplesavale za okni in se mešale s spomini na raznolikost nanoškega pogorja v vseh letnih časih. Marija Dolinar Upokojenci z Vrhnike na Kozjanskem in Bizeljskem Glede na novo zakonodajo smo se morali v zvezi z organizacijo in izvedbo izletov najprej prilagoditi v društvu, pa agencija in nazadnje tudi udeleženci . Kljub novostim smo izvedli lepo in zanimivo ekskurzijo po Kozjanskem in Bizeljskem. Pravi padavinski dan se nam je ponudil, kar ni nehalo liti, ven­dar nas ni motilo glede na izbor ogledov. Po postanku in kavi nas je pot pripeljala mimo polnilnice mineralne vode Afrodi­te in naprej do steklarne v Rogaški. Zaščitni znak kraja in ste­klarne je leteči konj Pegaz. Bogato znanje izdelave in oblikova­nja kristalnih izdelkov črpajo iz 350 letne tradicije okoliškega glažutarstva. Delo steklarskih mojstrov nas je zelo pritegnilo. Pihalci so moški, brusilke pa so večinoma ženske. So izvozno usmerjeni, v tovarniški prodajalni pa je naprodaj množica dra­gocenih izdelkov različnih oblik in funkcij. Znamenita Kristal­na dvorana v Rogaški nosi ime po dragocenih lestencih in ogle­dalih, ki so narejeni in kristalnega stekla. Nadaljevali smo pot po Kozjanskem regijskem parku. Tu se razvija turizem, ki je v sožitju narave in človeka. Območje Koz­ janskega in Obsotelja je bio rezervat in je pod zaščito Unesca, kozjansko jabolko pa je simbol varstva narave in njihove pre­poznavnosti. Posebno mesto v zgodovini ima grad Podsreda, ki stoji viso­ko na pobočju Orlice. Pozidan je v 12.stol. in je tako prehajal iz enega lastništva v drugo. Leta 1983 je upravljanje prevzel Koz­janski park. Ves čas ga obnavljajo, v njem pa se prepleta prikaz zgodovine gradu, programsko oživljanje pokrajine in sodobna umetnost (spomini na Emo Krško,tradicija in zbirka glažutar­stva in slike stalne razstave Franceta Slane). Po dobrem kosilu v Bistrici ob Sotli smo nadaljevali proti Bi­zeljskem. Naš cilj je bil seznaniti se z naravno posebnostjo in nastankom jam, tako imenovanih repnic, ki se nahajajo prav v okolici Pišec. Za turizem je odprtih šest repnic, ki so večje in dostopne za avtobuse. Največja je Najgerjeva; to so prave mojstrovine človeških rok, na stropu pa se ustvarjajo pravi or­namenti in motivi zaradi mešanice različnih rudnin in vlage v prostoru. Nekoč so služile shranjevanju poljskih pridelkov, danes pa so najboljše in najcenejše vinske kleti. Ob zanimivem in humornem prikazu kopanja repnic so nam predstavili in po­nudili bogato izbiro vin; zanimiva promocija za obiskovalce in kupce vin, saj pravijo, da tako prodajo vse pridelano vino. Tako je življenje v teh krajih in nekaj od tega smo ta dan spozna­ li. In turizem smo ljudje, ki se kupuje in prodaja. Zapisala: Ivanka Sluga Slike: Janez Cerk Vandrovke po poti od Strunjana do Pirana Ker Vandrovke in nekaj Vandrovčkov zelo ljubimo našo obalo, je bil letos prvi pohod na naše morje. V torek, 1. marca, smo se ob 8. uri podali proti obali. Na Vrhniki je deževalo in ko smo prispeli v Strunjan, je tudi deževalo. Malo smo bili razočarani. Dvaintrideset raznobarvnih dežnikov se je gibalo na poti od Hotela Svoboda v Strunjanu, kjer smo začeli z našo pot jo. Nada­ljevali smo preko lepo izdelanega in varnega mostu Laguno. Šli smo mimo naselja Solinera, nekaj časa hodili po asfaltni cesti in se desno usmerili proti zaselku Pacug. Pot je ozka in je na­menjena sprehajalcem. Vodnik Milan nam je razkazoval bližnjo in daljno okolico, saj se je na severu že jasnilo in burja je počasi začela razpihovati oblake. Prišli smo do Fiese, kjer smo se naj­prej ustavili ob sladkem jezeru. Prijazno sonce se je prikazalo izza oblakov. Čudovit je bil pogled na sinje modro morje, ki ga je burja rahlo valovila. Ob morju so postavljene klopce za spre­hajalce in mi smo si jih sposodili za kratek postanek in malico. Pot nas je naprej vodila ob obali. Nebo se je razjasnilo, sonce nas je grelo in pregnalo dež. Povzpeli smo se do cerkve sv. Jurija nad Piranom, od koder je lep razgled nad celotno mesto Piran in okolico. Pred Tartinijevim spomenikom je nastala spominska fotografija. Avtobus nas je odpeljal v Izolo na kosilo. Za dobro in okusno kosilo se zahvaljujemo Viki in seveda izkušenim ku­harjem. Popoldne smo se že vračali proti Vrhniki. Zahvaljujemo se Milanu, Viki in Metki. Fani Šurca Vandrovke na Štefanji gori Začel se je april in narava se je že kar precej odela v cvetje in zeleni travniki ponujajo svežino. Vandrovke smo v pomladnem času še bolj v pričakovanju naših mesečnih pohodov. V torek, 5. aprila, nas je pot vodila na Štefanjo goro. Naša izhodiščna pot se je začela v Adergasu. Večina pohodnic je prvič slišalo za Štefanjo goro, ki se dviga nad samostanom Velesovo v Adergasu v predgorju Krvavca. Pot je bila v začetku malo bolj strma, nato prijetno položna skozi gozd. Milan nam je pripovedoval razne zanimivosti, ob poti smo spoznavali ra­stlinje, ki je v polnem cvetenju. Hodili smo počasi in uživali v pomladni naravi. Vreme je bilo kot naročeno za Vandrovke. Med potjo smo občudovali Krvavec, Kalški greben, Grintovec in Kočno. Tudi Triglav bi lahko videli, ampak je bilo malo me­gleno. Planine so se bohotile v soncu in snegu. Nad Krvavcem je krožil helikopter.Štefanja gora je na Gorenjskem in doseže višino 748 m. Obiska­na je že od nekdaj. Na vrhu je cerkvica sv. Štefana, katere pred­nica je bila postavljena že v daljnem 12. stoletju. Pri cerkvici smo se oddahnili in naredili spominsko fotografijo, nato pa smo se spustili do okrepčevalnice. Ponujali so sir, skuto, smetano in ženske smo kar hitro nakupile nekaj domačih dobrot. Nekateri so se osvežili z domačim kislim mlekom. Čas je prehitro mineval in morali smo se posloviti. Ura hoda v dolino po drugi poti je kar hitro minila. Spet smo okusili košček naše lepe Slovenije. V mojem fotoaparatu je nastalo veliko foto­grafij in spomin bo ostal za vedno. Tega pohodniškega torka se bomo Vandrovke še dolgo spo­minjale. Veselimo pa se že pohoda v maju, ki bo spet nekaj po­sebnega. V imenu skupine se zahvaljujem vodniku Milanu, ki ima velik smisel za vodenje. Hvala!! Zapisala: Šurca FaniFoto: Fani Šurca in Milan Jerman Zimzeleni od Beke do Jezera Nekateri pohodniki so izrazili željo po ponovnem pohodu po divjem kanjonu Glinščice s kraško rečico z več imeni, dolino nad Trstom, ki je italijanska, po duši pa slovenska. Doline ni izoblikovala le reka, ampak tudi tisočletna erozija, pa stari Ri­mljani, ki so zgradili vodovod, železnica, tihotapci soli, perice in mlinarji. In kje je Jezero brez vode, pa Dolina na hribu in Bor­št brez gozda? Po progi, kjer je nekoč sopihal vlak, in po poteh, kjer so tovorili sol, zdaj sopihajo sprehajalci, pohodniki, kole­sarji, s skalnih sten pa visijo plezalci. Vse to je dolina Glinščice; in čeprav je kanjon dolg le dva kilometra in pol, je prava zakla­dnica zgodovinskih zanimivosti in naravnih lepot. Območje je bilo zato že pred dvajsetimi leti razglašeno za naravni rezervat. Tokrat smo začeli pot iz vasice Beka, se spustili do zaselka Bo­tač, kjer se prečka meja z Italijo. Do pred nekaj let je bilo to ob­močje vključeno v zaščitni obmejni pas, kar je še dodatno ovira­lo ogled Glinščice. Med potjo po soteski so se nekateri povzpeli do cerkvice sv. Marije na Pečeh. Po legendi naj bi jo dal sezidati Karel Veliki, veliki grešniki pa naj bi tja gor romali bosi. Še nekoliko višje se je bilo treba povzpeti do spomenika italijan­skemu plezalcu Emiliu Comiciju, od koder je lep razgled daleč naokoli. Mnogo je zanimivega in lepega, zato pot pod noge in na ogled! Po poti proti Boljuncu smo se spogledovali z razgledniki na vrhu skalnih sten in tja gor smo se morali še povzpeti do vasice Jezero, kjer je čakal prevoznik. Za še lepše doživetje te kraške pokrajine je pripomoglo lepo po­mladno in sončno vreme, dišalo je po cvetju raznih grmovnic, šparglji so vabljivo kukali iz dračja, za prijetno vzdušje v skupi­ni Zimzelenov pa tako kot vedno znamo poskrbeti sami. Zapisala: Ivanka Sluga Zimzeleni skoraj na Vrhu Sv. Treh Kraljev Za drugi marčevski pohod Zimzelenih pratike niso napovedo­vale prav zanesljivega vremena, zato se je naše vodstvo odločilo za varno možnost blizu doma – za pohod na Vrh Sv. Treh Kra­ljev in nato čez Goropeke v Žiri. Začeli smo v Kalcah z Jožetovo rojstnodnevno kavo in Marino rojstnodnevno potratno potico. Od tam nas je avtobus potegnil še do doline Sovre. Po zložni poti smo šli proti toku tega poto­ka mimo lokalne elektrarnice, Ciganske jame in (letos kopne­ga) ogrodja za ledeni plezalni poligon. Nato smo zavili malo v breg in gozd, pri Hlevnem vrhu pa spet prišli na vozno cesto in po položni smeri prispeli do koče na Vrhu pri Sv. Treh Kraljih. Zelo nizka oblačnost nas je odvrnila od zadnjega vzpončka do razgledne ploščadi ob cerkvi, saj pri koči nismo imeli prav nič slabšega razgleda (na nekaj bližnjih dreves in cunjaste oblake). Po malici je šlo v glavnem samo še navzdol. Je pa skozi oblake začelo previdno kukati sonce. Čim bolj smo se mimo Goropek bližali Žirem, toliko pogumnejše je postajalo in v Žireh se že skoraj ni več skrivalo. (Kasneje na Vrhniki je bilo pa sploh že kar vroče.)V Žireh so nas povabili k županu (popravek: v Gostilno Župan) na rojstnodnevno pohorsko mineštro. Prijetno okrepčanim nam je kratka vožnja do Vrhnike prav hitro minila, še bolj pa nam jo je skrajšal Frenk, ki se je prijetno razgovoril. Tako nam tudi kilava vremenska napoved ni mogla skisati ve­selja in pokvariti druženja. Tudi kilometraža in trajanje pohoda sta bila čisto spodobna. Besedilo: Uroš Aleksič Svizci na Magdalenski gori in Pugledu V toplem in sončnem marčevskem četrtku smo se Svizci potepa­li po Magdalenski gori in Pugledu. Magdalenska gora ima zelo zanimivo zgodovino, saj sodi med največje železodobne nasel­bine pri nas. Med 8. in 1. stoletjem pred našim štetjem so tod bivali Iliri. Naselbino so naredili na treh umetno zravnanih te­rasah, ki so jih obdali z obrambnimi nasipi. Na prvi, največji te­rasi so živeli nižji socialni sloji, na drugi veljaki in svečeniki, na tretji so zgradili svetišče – tu sedaj stoji cerkev svete Magdalene. Prebivalci Magdalenske gore so verovali v posmrtno življe­nje, zato so pokojnikom v grobove polagali posode s hrano in pijačo, vojakom so priložili bojno opremo, ženskam nakit. V bližino so dodajali nove grobove in tako so nastale obsežne gomile, vidne še dandanes. Na žalost so bile pred več kot sto zagonom stopaš dalje. Kreneš v vzhodno strmino hriba Visoko, leti gomile razkopane in grobovi izropani. Dragocene najdbe se razveseliš brez in čez čas zagledaš cerkev na Paškem Kozjaku so po svetu, le majhen del jih hrani Narodni muzej v Ljubljani. ter Špik, niže pa planinski dom, kjer se ustaviš in z nostalgi-Pot smo nadaljevali proti Pugledu. V Malem Lipoglavu se nam jo opazuješ dim Termoelektrarne Šoštanj v dolini. Čutiš, kako je pridružil domačin Tomaž, ki nam je opisal življenje tamkaj-so te do sem gor spremljala prostrana hribovja v daljavi. Sedeš šnjih vasi v preteklosti. Skozi gozd smo se povzpeli na Pugled, na klop, pogleduješ Mrzlico, Čemšeniško planino, s snegom kjer stoji obeležje v spomin na hude boje partizanov z Italijani prekrite Golte, nakar »fokusiraš« Menino planino. »Tam bomo leta 1942. Ob spomeniku padlim partizanom smo zapeli pesem drugo leto,« slišiš reči planinsko vodnico in vstaneš ter se zagri-Tam na Pugled gori. Prijazen Sonjin brat nam je v daljavi po-zeš v kamnito pot do pokopališča in cerkve sv. Jošta na Paškem kazal Blegoš in preostale hribe, ki so bili zaviti v meglico. Na-Kozjaku ter krevsaš zadnje metre med skalovjem, obraslim z zaj grede smo se ustavili na kmečkem turizmu in se okrepčali. mahom, in med cvetovi velikih zvončkov zakorakaš proti raz-Hvaležni Sonji, da smo spoznali še del manj znane Dolenjske, glednemu vrhu, kjer se s pohodniki izoblikuje krog za kuža, ki smo zadovoljni končali pohod. se uleže in se po dobro opravljenem delu skoraj smehlja naokoli. Svizci iz Borovnice Sledi skupinska fotografija in sestop do planinskega doma, kjer Fotografija: Sonja Zalar Bizjak ti hrana na žlico tekne, da že dolgo ne tako. Pelješ se nazaj v dolino in proti domu, sit, prijetno utrujen in počutiš se bogatega Barjani na Grmadi in Šmarni gori niso osvojili nikoli. V dolino smo šli po Romarski poti, pri ta-zaradi vsega, kar si zaznal na poteh iz Velenja na Paški Kozjak. censki kapelici pa smo zavili na Šmarsko pot, ki nas je pripeljala Marsikaj boš pozabil, a vtis temno zelenega pogorja in življenja Barjani smo se tokrat odpravili proti Ljubljani, kjer smo osvoji­ v Šmartno, od koder nas je voznica Mateja varno pripeljala na pod njim bo ostal in v krogu želja je tudi, da se ga v prihodnosti li »hišno« goro Ljubljančanov. Na severu Ljubljanskega polja je Vrhniko. še lotiš, morda z vzhodne strani. osamelec, ki ima dva vrhov: višjo Grmado (676 m) in nižjo Šmar­ Preživeli smo lep dan. Hvala slavljencem, hvala našemu vodni-Marija Dolinar no goro (669 m). Na Šmarno goro vodi kar sedemnajst poti, naš ku Milanu za vodenje po zelo lepi poti, po kateri sem šla prvič, vodnik Milan je izbral Mazijevo pot. Med potjo smo videli kar čeprav je bila Šmarna gora dolga leta tudi moja »hišna gora«. nekaj spomladanskih cvetlic: pasji zob, trobentice, tevje, vijolice. Besedilo: Marija Žnidaršič Na razpotju smo prišli na Westrovo pot, ki nas je pripeljala na Fotografije: Stane Kržmanc vrh Grmade. Pot je bila ves čas razgledna proti Škofjeloškemu hribovju, Gorenjski … Nadaljevali smo po poti navzdol do sedla in se vzpeli do zvončka sv. Antona – zvončka želja. Pravijo, da se Sončki na Paškem Kozjaku želja izpolni, če za vrv potegnemo le enkrat, zvonček pa se ogla-Ko iz Dobrne pogleduješ v planjave Paškega Kozjaka, te pogorje si trikrat. Še nekaj korakov in bili smo mimo otroškega igrišča in navda z neko spoštljivostjo. Začutiš željo, da bi prehodil greben naprav za fitnes na vrhu Šmarne gore. Srečali smo razred osnov-z najvišjima vrhoma, Špikom 1108 m in Basališčem 1272 m.nošolcev, ki jih je poleg učiteljice spremljal alpinist Viki Grošelj. S Sončki se pogorja lotiš iz Velenja, prisopihaš do gradu Šalek in V Gostišču Ledinek so nas postregli z zelo dobrim ričetom s mimo razvalin gradu Ekenštajn nadaljuješ po planinskih poteh šunko. Oskrbnik Miha, ki je z družino na gori že 42 let, nam ob Veterskem vrhu in Zabukovniku, kjer se oddahneš in počasi je v cerkvi povedal mnogo zanimivega. Posebnost šmarnogor-dvigaš ob hribu Dobrač. Hodiš ob hribu Radojč in občuduješ ske cerkve je, da se opoldansko zvonjenje opravlja pol ure prej rumene trobentice ter preideš v pobočje Ramšakovega hriba, na v spomin na odvrnitev turškega napada. Turki Šmarne gore ravnem predelu sedeš v rob nad potjo in pomalicaš ter z novim Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 11/11-UPB, 14/13-popr.,101/13, 55/15-ZFisP in 96/15-ZIPRS16/17) in 35. člena Statuta občine Vrhnika (Naš časopis 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 10. seji, dne 14. 4. 2016 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2015 1. člen Sprejme se Zaključni račun proračuna Občine Vrhnika za leto 2015. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Vrhnika za leto 2015 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in iz­datkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v po­sebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Vrhnika za leto 2015. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2015 ter o nji­hovi realizaciji v tem letu. Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Vrhnika so bili v letu 2015 reali­zirani v naslednjih zneskih: v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2015 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 16.301.723,54 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 12.251.034,89 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 10.067.063,12 700 DAV K I N A D O H O D EK I N D O B I ČEK 8.098.062,00 703 DAV K I N A P R E M O ŽE N J E 704 1.727.410,27 704 D O M AČI DAV K I N A B L AG O I N S T O R I T V E 241.590,85 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 2.183.971,77 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.335.436,73 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 13.686,52 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 292.654,66 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 6.298,64 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 535.895,22 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 189.779,98 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 690,84 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 189.089,14 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 2.500,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 2.500,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 3.858.408,67 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 1.501.715,20 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 2.356.693,47 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 16.000.591,36 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 3.496.016,67 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 850.224,22 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 124.950,69 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 2.459.464,84 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 32.387,82 409 REZERVE 28.989,10 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 5.116.096,71 410 SUBVENCIJE 88.935,67 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 2.887.534,40 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 542.488,84 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 1.597.137,80 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 7.299.952,34 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 7.299.952,34 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (432) 88.525,64 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 88.525,64 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) 301.132,18 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2015 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2015 VII ZADOLŽEVANJE (50) 0,00 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 399.999,96 55 ODPLAČILA DOLGA 399.999,96 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 399.999,96 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -98.867,78 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) -399.999,96 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) -301.132,18 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 2.121.587,07 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Vrhnika za leto 2015 se objavi v uradnem glasilu občine Naš časopis in na spletnih straneh Občine Vrhnika. Številka: 410-40/2016 (4-01)Datum: 14. 4.2016 OBČINA VRHNIKA Župan Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (URL RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 100/2008, 79/2009, 84/2010, 40/2012-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110/2012­ZDIU12) in Statuta občine Vrhnika (Naš časopis, št. 433/2015), je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 10. redni seji dne 14. 4. 2016 sprejel R E B A L A N S P R O R A Č U N A Občine Vrhnika za leto 2016 1. Splošna določba 1. člen Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna Občine Vrhnika za leto 2016 so izkazani v bilan­ci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja. Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2016 se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2016 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 15.326.295,94 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 13.078.505,94 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 10.110.894,00 700 DAVKI NA DOHODE K IN D OB IČE K 8.302.050,00 703 DAVKI NA PRE M OŽE NJE 1.568.344,00 704 DOM A ČI DAVKI NA B L A GO IN ST ORI T VE 235.500,00 706 DRU GI D AVKI 5.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 2.967.611,94 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.545.211,94 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 15.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 293.500,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 10.000,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 1.103.900,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 426.329,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 2.000,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 424.329,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 1.900,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 1.900,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 1.819.561,00 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 906.561,00 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 913.000,00 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 19.848.119,26 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 4.059.551,24 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.019.339,52 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 155.414,88 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 2.765.796,84 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 47.500,00 409 REZERVE 71.500,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 5.668.685,47 410 SUBVENCIJE 98.600,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 3.090.203,50 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 597.568,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 1.882.313,97 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 10.016.882,55 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 10.016.882,55 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 103.000,00 431 NVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI 20.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 83.000,00 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -4.521.823,32 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2016 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2016 VII ZADOLŽEVANJE (50) 3.000.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 500.996,96 55 ODPLAČILA DOLGA 500.996,96 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 500.996,96 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -2.022.820,28 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 2.499.003,04 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 4.521.823,32 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 2.022.820,28 2. Končna določba 2. člen Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2016 začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis in se uporablja za leto 2016. Posebni del rebalansa proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrh­nika, www.vrhnika.si. Številka: 410-68/2015 (4-01)Datum: 14. 4. 2016 OBČINA VRHNIKA ŽUPAN Stojan Jakin l.r. Na podlagi 13. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 86/2010, 75/2012, 47/2013-ZDU-1G, 50/2014, 90/2014-ZDU-1I in 14/2015-ZUUJFO), Uredbe o stvarnem premo­ženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 34/2011, 42/2012, 24/2013, 10/2014) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 10. redni seji dne 14. 4. 2016 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NAČRTA RAVNANJA S PREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2016 Načrt ravnanja s premičnim premoženjem je sestavljen iz: • načrta pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000,00 EUR in • načrta razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000,00 EUR Načrt pridobivanja premičnega premoženja v letu 2016 se dopolni z novo vrstico št. 3, kot sledi: zaporedna številka vrsta premičnega premoženja okvirni obseg premoženja predvidena sredstva v EUR 3. osebni avtomobil: službeno vozilo se bo nabavilo zaradi potreb opravljanja rednih nalog v okviru Medobčinskega inšpektorata in redarstva, kateremu sta se priključili dve novi občini 1 kom 12.960,00 Dopolnjen Načrt ravnanja s premičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2016 je sestavni del Rebalansa proračuna Občine Vrhnika za leto 2016 in začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine. Številka: 410-68/2015 (4-01)Vrhnika, dne 14. 4. 2016 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I in 14/15 – ZUUJFO), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) in Statuta ObčineVrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 10. redni seji dne 14. 4. 2016 sprejel NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA • pri navedenih vrsticah spremenijo podatki • doda se nova vrstica O35 kot sledi: ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (m2) VRSTA NEPREMIČNINE PREDVIDENA SREDSTVA EKONOMSKA UTEMELJENOST O9 del parc. št. 1002/3, 1003/2, 1003/1, 1008/0, 1009/0, 1010/0, 1011/0, 1012/11, vse k.o. Velika Ligojna (1998) 2500 zemljišče 5.000,00 Zemljišče predstavlja kategorizirano cesto z oznako LC067141. O21 ID 2002, k.o. Vrhnika 1868/4, 1868/5, 1868/1 127 4 322 stavba zemljišče izločitev iz načrta pridobivanja nepremičnega premoženja Odkup hiše na Voljčevi 27 za ureditev križišča ne bo izveden v tekočem letu. O22 parc. št. 2740/2 k.o. Vrhnika (2002) 400 zemljišče 29.000,00 Odkup zemljišča za povezovalni most Tojnice in del kategorizirane javne ceste z oznako LC468063. ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (m2) VRSTA NEPREMIČNINE PREDVIDENA SREDSTVA EKONOMSKA UTEMELJENOST O35 parc. št. 1253/0 k.o. Verd (2003) 20.697 zemljišče 21.000,00 Odkup zemljišča za ureditev kanalizacijskega sistema Verd-Podgora in zemljišča za urbane vrtove. Dopolnjen Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2016 je sestavni del Rebalansa proračuna Občine Vrhnika za leto 2016 in začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine. Številka: 410-68/2015 (4-01)Vrhnika, dne 14. 4. 2016 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Številka: 3505-16/2015 (5-01)Datum: 13. 4. 2016 S T A L I Š Č A do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za povezovalno cesto Bajerji–Tojnice z mostom čez Ljubljanico Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za povezovalno cesto Bajerji–Tojnice z mostom čez Ljubljanico (v nadaljnjem besedilu: OPPN) je potekala 33 dni v času od 7. 3. do 8. 4. 2016. V nadaljevanju so navedene prejete pripombe, ki so bile podane v času javne razgrnitve, in zavzeta stališča do pripomb. PRIPOMBA 1: Pri projektiranju je treba upoštevati že zgrajeno vodovodno omrežje, na katero je treba priraviti tudi poveza­ve. Zgradi se novi primarni vodovod PE O250 v celotni predvideni dolžini trase. Poleg primarnega voda se zgradi tudi sekundarni vodovod PE O110 v cesti od mostu do konca predvidene gradnje v smeri proti Tojni­cam. Na začetku in na koncu obeh vodovodov se vgradijo sektorski ventili. Novo zgrajeni primarni vodovod se obesi na novo zgrajeno mostno konstrukcijo. Na novo zgrajeni sekundarni vodovod PE O110 se vežejo nadzemni hidranti in se tako zagotovi požarna varnost. Za napajanje industrijske cone pa se iz sekundarnega voda na odcepnih mestih bodočih cest pove­zava za napajanje prihodnje cone. Za predvideno napajanje prihodnjega turističnega naselja se zgradi odcepno mesto s T-kosom z zasunom in X-kosom. Križanja morajo biti izvedena v skladu z normativi in tehničnimi predpisi. Pri tem je treba zagotoviti primer- no zaščito, križanje pa naj se izvede pravokotno oz. s čim manjšim odstopanjem od pravega kota. Za pridobitev soglasja h gradnji je treba vlogi priložiti projekt skupaj z detajlem križanja kanalov. STALIŠČE 1: Pripomba se upošteva. Sprememba bo vnesena v predlog OPPN. PRIPOMBA 2: Glede na to, da Občina Vrhnika na območju Starih opekarn (Verd 169 in Verd 169a) načrtuje dejavnosti, v katerih bodo nastajale komunalne odpadne vode, je treba predvideti sekundarni vod javne kanalizacije, ki bo to območje povezalo z javno kanalizacijo, ki poteka po cesti Pot na Tojnice (parcelna št. 2939, k. o. Vrhnika) in se bo rekonstruirala v sklopu gradnje mostu in ceste. Območje Starih opekarn se opremi z javnim kanaliza­cijskim omrežjem, ki bo preko črpališča in tlačne kanalizacije povezano z javnim kanalizacijskim omrežjem, ki se priključi na CČN Vrhnika. Za prehod čez Ljubljanico se predvidi tlačni vod, ki bo obešen ali vgrajen v mostno konstrukcijo in bo moral biti zgrajen v sklopu gradnje mostu. STALIŠČE 2: Pripomba se upošteva. Sprememba bo vnesena v predlog OPPN. PRIPOMBA 3: Predvideti je treba širitev plinovodnega omrežja čez novo predvideni most z obešanjem na mostno konstruk­cijo proti območju, kjer je namenska raba prostora namenjena za turizem. STALIŠČE 3: Pripomba se upošteva. Sprememba bo vnesena v predlog OPPN. PRIPOMBA 4: Javna razsvetljava med JP KPV in novim mostom (vključno z novim mostom in podvozom AC Pot na Tojni­ce) bi se napajala iz prižigališča pri JP KPV. Cevna kanalizacija nove JR bi potekala v predvidenem novem pločniku. STALIŠČE 4: Pripomba se upošteva. Sprememba bo vnesena v predlog OPPN. PRIPOMBA 5: Javna razsvetljava iz Verda proti mostu bi se gradila na predvideni kolesarski poti in pešpoti. Ta vod se bo vezal na obstoječo zemeljsko napeljavo iz Verda (prižigališče pri Trgovini Verd). Osvetlitev priključka na avtocesto se bo obravnavala posebej. STALIŠČE 5: Pripomba ne se upošteva. Predlagana ureditev je na območju, ki ni predmet OPPN-ja. Sprememba se ne more vnesti v predlog OPPN. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM PRIPOMBA 6: OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2016 Za celotno razsvetljavo na obeh odsekih naj se uporabi nova tehnologija LED-svetilk. Jaški naj bodo preseka O40 do O50 cm z LTŽ pokrovi. Kandelabri naj bodo jekleni segmentni in pocinkani. Najmanjša neto višina V Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2016 se v tabeli kandelabra naj bo 6,00 m. NAS CASOPIS 437/25.4.2016 C M Y K 18 STALIŠČE 6: Pripomba se delno upošteva. Predlog ureditve javne razsvetljave, ki se nanaša na območje OPPN, bo upoštevan v pre­dlogu OPPN. Predlog, ki se lokacijsko nanaša na izgradnjo ceste od Verda do priključka na AC, se ne more upoštevati, ker ni predmet tega OPPN-ja. PRIPOMBA 7 (pripomba je povzeta v skrajšani obliki): Iz zazidalnega preizkusa (zazidalni pre­izkus je priložen podani pripombi) iz­haja, da obstoječi priključek na Pot na Tojnice ne ustreza predvideni pozidavi, poleg tega se priključuje na povezovalno cesto, ki pelje proti avtocestnemu pod­vozu, kar je zaradi dostopa s tovornimi vozili neustrezna rešitev. Predlagana je nova lokacija priključka na predvideno dovozno cesto, ki bo napajala predvideno obrtno-skladiščno cono Tojnice. Natanč­na lokacija novega cestnega priključka je razvidna iz grafične priloge. STALIŠČE 7: Pripomba se upošteva. Predlagana spre­memba novega cestnega priključka bo vnesena v predlog OPPN. PRIPOMBA 8: Območje Bajerjev je določeno v OPN-ju kot območje z oznako BT – območje za turizem. Neposredna bližina avtoceste in novo-načrtovane ceste skupaj bosta pov­zročala veliko hrupno obremenitev v pro­storu. Predlagamo, da se ob novo-načrto­vani cesti, v pasu med obstoječo cesto, ki se bo preuredila v površine za pešce in kolesarje namesti ozelenjeni nasip in dopusti možnost postavitve protihrupne zaščite – ograje. STALIŠČE 8: Pripomba se upošteva. Predlagana ume­stitev protihrupne ovire bo vnesena v predlog OPPN. Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi od 57. Zakona o prostor­skem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A,109/12, 76/14 – odl. US, 14/15; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) ter 35. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za industrijsko cono Tojnice 1 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN za industrijsko cono Tojnice 1)1.) Na podlagi Odloka o OPN Občine Vrh­nika (Uradni l., št. 27/14, 50/14, 71/14, 92/14, 53/15, 75/15; v nadaljnjem besedilu: OPN) območje za OPPN za industrijsko cono Tojnice 1.2.) V Občinskem prostorskem načrtu za občino Vrhnika (Uradni list RS, št. 27/14, 50/14, 71/14, 92/14, 53/15, 75/15; v nadalje­vanju OPN), je to območje namenjeno za gradnjo industrijske cone Tojnice 1, enota urejanje prostora VR_1870 s podrobnejšo namensko rabo IP – industrijsko proizvo­dna namenska raba. V tem območju je dovoljena gradnja objektov v največjem višinskem gabaritu P + 2 oz. 12,0 m. Ob­močje se prometno navezuje na cesto Pot na Tojnice. 2. člen (območje OPPN za industrijsko cono Tojnice 1) 1.) Območje obsega zemljišča ali del ze­mljišč s parcelnimi št. 2719/7, 2719/1, 2719/5, 2740/8, vse k. o. Vrhnika;2.) Območje OPPN za industrijsko cono Tojnice 1 lahko obsega tudi druga ze­mljišča, če se pokaže potreba po vključi­tvi zaradi lažjega načrtovanja prostorske ureditve. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1.) Strokovne rešitve se pripravijo na pod­lagi: -prikaza stanja prostora, -OPN Vrhnika -Okoljsko poročilo za OPN Vrhnika -smernic in mnenj nosilcev urejanja pro­ stora, -strokovnih podlag. 4. člen (roki za pripravo OPPN za industrijsko cono Tojnice 1) Postopek priprave OPPN za industrijsko cono Tojnice 1 bo potekal v naslednjih fa­zah in okvirnih rokih: 1. Osnutek: april 2016; 2. Pridobitev smernic od nosilcev urejanja prostora: maj 2016; 3. Pridobitev odločbe o CPVO od Ministr­stva za okolje in prostor: maj 2016; 4. Izdelava strokovnih podlag – glede na smernice: junij 2016; 5. Izdelava okoljskega poročila - glede na odločbo o CPVO: julij 2016; 6. Dopolnitev osnutka: avgust 2016; 7. Javno naznanilo: avgust 2016, 7 dni pred začetkom javne razgrnitve; 8. Javna razgrnitev in javna obravnava: september 2016; 9. Priprava stališč do pripomb in predlo­gov javnosti: oktober 2016, 10. Priprava predloga OPPN: oktober 2016; 11. Zbiranje mnenj nosilcev urejanja pro­stora in mnenja o sprejemljivosti vplivov na okolje: november 2016, 12. Priprava usklajenega predloga: de­cember 2016; 13. Predložitev usklajenega predloga Od­boru za urejanje prostora ter varstvo na­ravne in kulturne dediščine v obravnavo: januar 2017; 14. Predložitev usklajenega predloga Ob­činskemu svetu v sprejem: januar 2017; 15. Sprejem predloga z Odlokom in obja­va v uradnem glasilu: februar 2017; 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smer­nice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direk­torat za prostor, Dunajska cesta 47, 1000 Ljublja na 2. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljublja na 3. Agencija RS za okolje, Vojkova 52, 1000 Ljublja na 4. Zavod RS za varstvo narave, OE Lju­bljana, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana 5. Ministrstvo za infrastrukturo, Direk­torat za promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljublja na 6. DARS, družba za avtoceste v RS, d.d., Ulica XIV. Divizije 4, 3000 Celje 7. Ministrstvo za infrastrukturo, Direk­torat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljublja na 8. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana 9. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova 61, 1000 Ljubljana 10. JP KPV, Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 11. Telekom Slovenije, Stegne 19, 1000 Lju­bljana 12. ELES, Hajdrihova ulica 2a, 1000 Lju­bljana 13. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene zadeve in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 14. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 15. drugi nosilci urejanja prostora, v ko­likor bi se v postopku priprave OPPN za industrijsko cono Tojnice 1 izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN za industrijsko cono Tojnice 1) Finančna sredstva za izdelavo OPPN za industrijsko cono Tojnice 1 zagotavlja pobudnik Ceeref Projekt pot na Tojnice d.o.o., Dunajska cesta 9, 1000 Ljubljana. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Ob­javi se tudi na spletni strani Občine Vrh­nika. Številka: 3505 - 17/2015 (5-01)Vrhnika, dne 18. 4. 2016 Občina Vrhnika Župan Stojan Jakin, l.r. Letno poročilo o kakovosti pitne vode v KS Podlipa - Smrečje za leto 2015 Poročilo je pripravljeno skladno z Vodovod Samija 2015 od skupaj odvzetih devetih vzorcev tni vodi. V okviru državnega spremljanja zahtevo 34. člena Pravilnika o pitni pitne vode niso bili skladni trije, vzeti iz so bili vsi odvzeti vzorci skladni s pravil-V letu 2015 je bilo MBI vzorčenje opravlje-zajetja pred pripravo vode. Preostali vzorci nikom, rezultati so razvidni iz priloženih vodi (Uradni list RS, št. 19/4, 35/04, no trikrat, v marcu, juliju in decembru. so bili skladni. Glede na obseg opravljenih preglednic. 26/06, 92/06 in 25/09), ki določa, da Rezultati kažejo, da s Pravilnikom o pitni fizikalno-kemijskih analiz so bili odvzeti Upravljavec vodovoda:mora upravljavec vodovoda najmanj vodi glede na preskušane parametre v letu vzorci skladni z določili Pravilnika o pi-Franc Železnik, s. p. enkrat na leto obvestiti uporabnike o skladnosti pitne vode, ugotovljene v okviru notranjega nadzora na temelju sistema HACCP. Spremljanje stanja zdravstvene ustreznosti pitne vode je po pogodbi z upravljavcem opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, enota Ljubljana. Vodovod Podlipa V letu 2015 je bilo MBI vzorčenje opra­vljeno trikrat v marcu, juliju in decembru. Neskladen je bil en vzorec, ki je bil odvzet iz zajetja pred obdelavo z UV-lučko zaradi prisotnosti koliformnih bakterij ter entero­kokov, preostalih osem vzorcev iz omrežja in vodohrana je bilo skladnih. Ukrepov ni bilo, ker je bilo onesnaženje na zajetju, voda pri porabnikih je bila skladna z za­konodajo. Glede na obseg opravljenih fizi­kalno-kemijskih analiz so bili vsi odvzeti vzorci vode za redne preskuse, glede na preskušane parametre, skladni z določili Pravilnika o pitni vodi. V letu 2015 je bil tudi inšpekcijski pregled zdravstvene inšpektorice, ki ni ugotovila pomanjkljivosti. LETNO POROČILO NOTRANJI NADZOR *Legenda: EC - E. coli, CP - clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK37 - št. kolonij pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa,NVO-nespr.vonj in okus DRŽAVNI MONITORING - - - - - - - - - 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 12 14 teden izvajalec mesto vzorčenja oskrbovalno območje uporabniki tip vode priprava vode način priprave vode dezinf. sredstvo Barva Okus ** Vonj *** pH vrednost električna prevodnost Motnost * preostali prosti klor Amonij Escherichia coli (E, coli) Koliformne bakterije število kolonij pri 22oC število kolonij pri 37oC Enterokoki Clostridium erfringens (vključno s sporami) 23.3.­27.03. 2015 NLZOH, Ljubljana St. hiša, Podlipa 44 Vrhnika PODLIPA 43 mešana UV ni doziranja UV <0,10 1 0 7,7 383 0,1 <0,013 0 0 10 10 0 0 10. 8. -14. 8. 2015 NLZOH, Ljubljana St. hiša, Podlipa 44 Vrhnika PODLIPA 430 mešana UV ni doziranja UV <0,10 1 0 7,6 410 0,2 <0,013 0 0 10 10 0 0 30. 3.­03.04. 2015 NLZOH, Ljubljana Stan. hiša Smrečje 39,Horjul SAMIJA 100 površinska UV kloriranje UV <0,10 1 0 7,5 350 1 0,3 <0,013 0 0 10 10 0 0 17.8.­21.8. 2015 NLZOH, Ljubljana Stan. hiša, Smrečje 39, Horjul SAMIJA 100 površinska UV kloriranje UV in Natrijev hipoklorit <0,10 1 0 7,6 370 0,2 0,03 0,013 0 0 14 10 0 0 Podatki so povzeti iz Informacijskega sistema monitoringa pitne vode (https://is.mpv.si/) NAS CASOPIS 437/25.4.2016 C M Y K 20 Tabela 5:Tabelarični prikaz minimalnega nabora podatkov iz internega nadzora: rezultati preskusov vzorcev pitne vode iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma oskrbovalnih območij v Sloveniji: vodooskrbni sistemi v upravljanju JPKP Vrhnika – NOTRANJI NADZOR 2015 OSNOVNI PODATKI INTERNI NADZOR mikrobiološka preskušanja kemijska preskušanja NLZOH Upravljavec Ime sistema Ime osk.Območja Št. prebivalcev Distribucija m3/leto Dezinfekcija Dezinfekcijskosredstvo Druga priprava vode Tip vode Število vzorcev Št.neskladnihvzorcev Št. vzorcev zE.coli Število vzorcev Št.neskladnihvzorcev Neskladni po prilogi B Vpišite št. prebivalcev na oskrbovalnem območju. Vpišite količino distribuirane vode v m3/leto. 1 – da vključnoz občasno / 2 – ne vrsta dezinfekcijskega sredstva (1-plinski klor, 2-natrijev hipoklorit,3-klorov dioksid, 4-ozon, 5-UV, 6-drugo – vpišite tudi kombinacije!) Vpišite druge priprave vode (koagulacija, sedimentacija, filtriranje…) 1 – površinska / 2 – nepovršinska / 3 –mešana redne občasne redne vpišite ime preseženega parametra* občasne vpišite ime preseženega parametra* redne občasne redne občasne redne vpišite ime preseženega parametra občasne vpišite ime preseženega parametra vpišite št. preseženih parametrov vpišite ime preseženega parametra MB / LJ KP Vrhnika Vrhnika-Borovnica-Log – Dragomer Vrhnika-Borovnica-Log-Dragomer 21.747 1.588.988 2 - - 2 44 9 7 KB 3 KB 8 4 23 0 0 / 0 / / / MB / LJ KP Vrhnika Pokojišče Pokojišče 111 4.785 2 - - 2 4 2 0 / 0 / 5 1 2 1 0 / 0 / / / MB / LJ KP Vrhnika Zaplana-Sp. in Zg. Zaplana-Sp. in Zg. 744 34.648 1 5 - 2 5 3 0 / 0 / 6 2 3 1 0 / 0 / / / MB / LJ KP Vrhnika Ligojna Ligojna 563 35.989 1 2 - 2 4 2 0 / 0 / 5 1 2 1 0 / 0 / / / *Legenda: EC - E. coli, CP - clostridiumperfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK36 - št. kolonij pri 36°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonasaeruginosa Opomba: Tabela je priloga dokumenta »Navodila upravljalcem za oblikovanje letnega poročila o pitni vodi«, ki ga je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z NLZOH Obvestilo o objavi razpisov za sofinanciranje programov v letu 2016 Župan Občine Borovnica je 11. in 25. aprila 2016 objavil na­slednje javne razpise: • za zbiranje prijav za sofinanciranje programov na področju turizma v občini Borovnica v letu 2016. • za zbiranje prijav za sofinanciranje programov na področju kulture v občini Borovnica v letu 2016, • za zbiranje prijav za sofinanciranje programov na področju športa v občini Borovnica v letu 2016, • za zbiranje prijav za sofinanciranje programov na področju neprofitnih organizacij v občini Borovnica v letu 2016, • za zbiranje prijav za dodelitev enkratne denarne pomoči v občini Borovnica v letu 2016. Razpisi so objavljeni na spletni www.borovnica.si/razpisi in na oglasni deski v prostorih Občine Borovnica. Razpisna do­kumentacija je dostopna na istem spletnem naslovu, lahko jo dobite tudi na sedežu Občine Borovnica v času uradnih ur. Rok za prijavo na javni razpis na področju turizma je 5. maj 2016 (do 12. ure), za vse ostale razpise pa lahko prijave pošljete do 25. maja 2016 do 12. ure. Tajnik Mag. Jernej Nučič Povabilo k predlaganju imen za občinska priznanja Na podlagi 3. člena Odloka o občinskih priznanjih občine Bo­rovnica (Ur. l. RS, št. 23/07), občina Borovnica objavlja JAVNI RAZPIS za podelitev občinskih priznanj občine Borovnica za leto 2016 Priznanji, ki jih podeljuje občina Borovnica, sta: • Zlata plaketa občine Borovnica Je drugo najvišje občinsko priznanje in se podeli v znak za­hvale oziroma priznanja za dolgoletno uspešno delo, in sicer posamezniku, organizaciji ali skupini, ki je dosegala izjemne uspehe in dosežke v daljšem časovnem obdobju. Podeli se največ dve takšni plaketi na leto. • Priznanje občine Borovnica Je tretje najvišje občinsko priznanje in se ga podeljuje za iz­redne dosežke v zadnjem letu dni, in sicer posameznikom, organizacijam in skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke. Ima značaj vzpodbude za nadaljnje tvorno delo, ki ima poseben pomen za razvoj in napredek občine Borovnica. Podeli se največ dve taki priznanji letno. Kandidate za plaketi in priznanji lahko predlagajo občani, posamezniki ali skupine občanov in organizacije. Upošteva­ni bodo predlogi, ki bodo prispeli na naslov Občine Borov­nica do vključno 20. maja 2016 do 12. ure. Predloge pošljite v pisni obliki na obrazcu, ki ga dobite v prostorih ali na spletni strani Občine Borovnica. Seznam dosedanjih dobitnikov je objavljen v rubriki arhiv. Predlagatelj in kandidat za prizna­nje ne more biti ena in ista oseba. O podelitvi priznanj odloča občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Slavnostna podelitev priznanj bo ob občinskem prazniku. Številka: 094/0001/2007-38 Datum: 12. 4. 2016 OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Matjaž Ocepek l.r. Svetovni dan vode je priložnost za ozaveščanje in ukrepanje Letošnja medobčinska kulturna prireditev Moja reka praznuje, ki sta jo že peto leto zapored ob svetovnem dnevu voda pripravila HUD Karel Barjanski in Občina Borovnica, je ob prijetnem spomladanskem vremenu v park Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri privabila zavidljivo število nastopajočih in gledalcev. Popoldan­sko dogajanje je imelo tokrat tudi izobraževalno noto, ki jo je s svojim predavanjem prispeval prof. dr. Mihael Jožef Toman. 22. marec smo kot svetovni dan voda na pobudo General-ne skupščine OZN prvič pra­znovali leta 1993, da bi tudi tako vse prebivalce našega planeta opozorili na pomen pitne vode, nujnost dobrega gospodarjenja z njo. Poudarek dneva je na vodi kot viru ži­vljenja v soodvisni povezano­sti z ekosistemi, urbanizacijo, industrijo, energijo, hrano in enakostjo. Vsako leto dejavno­sti, posvečene temu dnevu, po­tekajo pod določenim geslom, letošnje je bilo: voda in delov­ župani in občine na našem ob- Prostor za prireditev je odsto-šport in privatizacija. Poudaril na mesta. Združeni narodi so močju, predvsem tiste, ki ležijo pil Tehniški muzej Slovenije. V je, da s čistilnimi napravami si­namreč v sodelovanju z med­ ob reki Ljubljanici. Ne samo, kulturnem programu, kate-cer lahko bistveno izboljšamo narodno organizacijo za delo da so odgovorno pristopile rega rdeča nit je seveda bila čistost voda, vendar je ključno poudarili pomen pitne vode in k projektu Čista Ljubljanica, voda, sta se prepletali glasba naše ravnanje, saj tudi čistilne tudi njeno vlogo pri ustvarja­ marsikatera se je tudi krepko in poezija, posebno vzdušje pa naprave vode ne morejo oči­nju možnosti za nove zaposli­ zadolžila in s tem v prihodnost je dodala zvočna kopel mogoč-stiti vseh organskih toksičnih tve. Izpostavljena sta bila vloga premaknila drug projekt. Pre- nega gonga in drugih nenava-snovi, pesticidov in drugih bi­in pomen delavcev, ki skrbijo malo odgovornosti, odločnosti dnih instrumentov. Prireditev ocidov, hranilnih snovi, kovin, za kakovost in dobavo pitne in volje pa je pokazala država so soustvarjali akustični ume-detergentov, olj, maščob ter vode končnim uporabnikom. s tem, da je rok za izgradnjo tnik Karlo Vizek, ženski pev-ostalih škodljivih in nevarnih Združeni narodi navajajo, da individualnih čistilnih naprav ski zbor Tonja iz Borovnice, snovi, ki tudi v majhnih kon­je na svetu približno 1,5 mili­ premaknila za deset let, do recitatorji Mešanega pevskega centracijah vplivajo na nasle­jarde ljudi zaposlenih v dejav­ leta 2027. Kljub temu so števil- zbora Mavrica z Vrhnike, vo-dnje rodove. Kljub čistilnim nostih, ki so povezane z vodo. ne občine odločene po svojih kalna skupina Diversa z Vrh-akcijam je zlasti Ljubljansko Da se vsaj en dan v letu bolj po­ močeh podpreti gradnjo malih nike, povezovala ga je Sanja barje še vedno obremenjeno z svetimo vodi tudi v Borovnici čistilnih naprav in druge ukre- Rejc. Praznovanje v Bistri, ki je novimi in novimi ilegalnimi in nanjo opozorimo s kulturno pe, ki bi že pred tem rokom že sama obkrožena s šumečo odlagališči odpadkov, iz kate­prireditvijo, je pred leti predla­ zagotovili tako visoko stopnjo vodo, so zaznamovali še bo-rih se v vodo izcejajo nevarne gal član društva HUD Karel čiščenja odpadnih voda, da rovniški in vrhniški konjeniki, in strupene snovi, številni pro-Barjanski Bojan Čebela. Letos bo omogočen razvojni zagon prijetno druženje po uradnem tipoplavni ukrepi pa jemljejo je kot župan v svojem nago­ na osnovi neoporečne vode in programu pa so s slastnim pe-življenjski prostor vodotokom voru med drugim spomnil, da ustrezno urejenih vodotokov. civom obogatile članice Dru-in pospešujejo vodni tok, s či­vode kljub njenemu velikemu Da se zavedajo pomena vode, štva podeželskih žena Ajda iz mer se tudi zmanjšuje samoči­pomenu za človeštvo še vedno so s svojo prisotnostjo na pri- Borovnice. Del nastopajočih na stilna sposobnost potokov in ne spoštujemo dovolj in do nje reditvi dokazali tudi učenci prireditvi, ki je letos prazno-rek. nimamo takega odnosa, kot bi Osnovne šole dr. Ivana Koro- vala peto obletnico, sodeluje Čeprav je Slovenija vodnata si ga zaslužila. Zavedamo se, da je za življenje pomembna in šca Borovnica z ravnateljem že od vsega začetka. Vedno država in ima relativno kako- Danielom Horvatom in župa- več jih je željnih njenega so-vostno oskrbo s pitno vodo, velik izziv jo je poiskati v ve­solju. Na Zemlji, kjer živimo in ni sosednjih občin – Vrhnika: ustvarjanja, trdna pa je tudi smo tudi pri nas priča pogo­odločenost, da se poklon vodi, stim obolenjem z diarejo, kar jo nujno potrebujemo, pa se do Stojan Jakin, Log-Dragomer: predvsem pa ozasveščanje in kaže na neustrezno kakovost nje obnašamo mačehovsko in Miran Stanovnik, Brezovi­nam je povsem samoumevno, ca: Metod Ropret, direktorica opozarjanje na odgovorno rav-pitne vode, ki jo v zadnjem nanje z njo morajo nadaljevati času vse bolj ogroža intenziv­ da jo imamo. Tudi zapis pravi- Javnega podjetja Komunalno in tudi nadgrajevati. ce do vode v ustavo ni dovolj, podjetje Vrhnika Brigita Šen na kmetijska pridelava hrane. nujno je predvsem odgovor-Kreže in v. d. direktorja Javne-Letošnji svetovni dan voda je Imamo obsežno zakonodajo imel tudi izobraževalno noto. za varovanje in urejanje voda no obnašanje ljudi do nje. To ga zavoda Krajinski park Lju-Prispeval jo je prof. dr. Mihael ter preskrbo s pitno vodo, de- s svojimi dejanji že potrjujejo bljansko barje Janez Kastelic. Jožef Toman, doktor bioloških jansko pa v politiki upravljanja Vabilo! Vabimo vas na tradicionalno srečanje na Malem Srebotniku v soboto, 7. maja 2016, ob 10. uri. Dobimo se na Lužah ob 9. uri. Vabimo vas tudi na spominsko svečanost ob dnevu upora proti okupatorju pri spomeniku talcem pri Belem potoku v sredo, 27. aprila 2016, ob 16. uri. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Želimo vam prijetno praznovanje 27. APRILA, dneva upora proti okupatorju, 1. M AJA, praznika dela, ter 9. MAJA, dneva Evrope. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica znanosti, profesor oddelkov z vodami vlada anarhija. V za biologijo in krajinsko arhi-primeru privatizacije vode, ki tekturo Biotehniške fakultete prikrito že poteka, bi se stanje ter Fakultete za gradbeništvo še poslabšalo. Potrebujemo to-in geodezijo. Na Biotehniški rej dosleden in v praksi uvelja­fakulteti vodi skupino, ki se vljen ekosistemski pristop za ukvarja z limnologijo, vedo urejanje vodotokov, izboljšan o stoječih sladkih vodah. Kot sistemski monitoring kakovo­predstavnik slovenskega dru-sti tekočih in mirujočih voda štva za zaščito voda je pri-ter podtalnice, čiščenje odpa­pravil predavanje Voda – ži-dnih voda tudi z individualni­vljenjski prostor, recipient in mi čistilnimi napravami, pred­strateška dobrina. Že v uvodu vsem pa je nujno ozaveščanje, je poudaril, da se bo le s po-izobraževanje ter družbeno in vezovanjem in odgovornim osebno odgovorno ravnanje odnosom vseh lahko ohranilo z vodami, je poudaril preda­čisto in zdravo vodo, izrazil pa vatelj. Na koncu je še obljubil, tudi veselje in navdušenje nad da si bo v kratkem ponovno prireditvijo, saj po njegovih ogledal urejanje Borovniščice, besedah tako simpatičnega in s katero se je v začetku svo­srčnega poklona vodi v svoji je akademske kariere precej karieri še ni doživel. Opozoril ukvarjal, ter predstavil svoje pa je na grožnje, ki jih za vo-poglede na ključne ukrepe za dne ekosisteme predstavljajo izboljšanje stanja vodotoka in odpadne vode, deponije, urba-protipoplavne varnosti. nizacija, regulacija, hidroener-Simona Stražišar getski objekti, kmetijstvo, vdor Foto: Jože Pristavec, Rado tujerodnih vrst, (eko)turizem, Krasnik Vajeti PGD Borovnica prevzema Jure Furlan Saša Mevec Pušnik je vodenje Prostovoljnega gasilskega društva Borovnica pre­dala Juretu Furlanu, novi podpredsednik je postal Peter Štrukelj. Društvo, ki je lani odplačalo kredit, resno načrtuje dokončanje prizidka h gasilskemu domu. Ne da bi bilo kakšno leto po-mandatno obdobje do leta vencij, zgolj štirinajst jih je bilo sebej pusto in sproščeno, a 2018. Za podpredsednika si in le v enem primeru je zago­leto 2015 je bilo krepak zalogaj je izbral Petra Štruklja, soča-relo v hiši. Pri tem so opravili tudi za dobro organizirane sno pa predlagal še razširitev 152 delovnih ur. Občanom so borovniške gasilce: obeleži-upravnega odbora s sedanjih med drugim pripeljali 200.000 tev 130-letnice, od slavnostne petnajst na sedemnajst članov. litrov vode. Sodelovali so na Letošnja tekmovalna sezona Člani A so osvojili 6. mesto, 19. marca v Borovnici, tudi mi seje s predsednikom Gasilske Novi članici bosta tako Saša treh meddruštvenih, dveh se je začela konec februarja, ko člani A2 7. mesto, članice A 5. poslali svojo ekipo. Tam pa so zveze Slovenije Joštom Jakšo, Mevec Pušnik in Anka Palčič, medobčinskih vajah in izve­sta se dve ekipi članic udeležili mesto in naše najboljše, članice dekleta Iza, Taja in Ema zaradi gasilske parade s prek osem-kot predstavnica veterank. dli štiri društvene vaje. Mor­ 1. tekmovanja v spajanju sesal-B 2. mesto. Članice B so si pri-pomanjkanja sreče osvojila ne-desetimi gasilci in dvajsetimi Vse pa se vendarle ni vrtelo le da najbolj prijetna pa je bila nega voda, ki je potekalo na borile tudi pokal za osvojeno 2. hvaležno 4. mesto. Vsem eki-vozili, predstavitve zbornika okrog volitev, gasilci so z za-novica o odplačanem kreditu, območju PGD Dragomer - Lu-mesto v skupnem seštevku. Ta pam iskreno čestitamo! ob prisotnosti šolske ministri-dovoljstvom pregledovali lan-ki je težil društvene finance. kovica. Članice A so osvojile 6. sedaj dela družbo vsem osta-Aprila je 6 naših članov za-ce Maje Makovec Brenčič do skoletno kroniko. Poleg zgoraj Zato ne čudi, da gostje na ra­mesto, članice B pa odlično 3. lim pokalom v naši vitrini, ki ključilo nadaljevalni tečaj za zahvalne maše z nadškofom naštetih dogodkov gre izpo-čun dela društva s pohvalami mesto. Udeležba deklet na tek-je že prepolna in bo potrebno gasilca in pridobilo čin gasilec. Stanislavom Zoretom, vmes staviti Cirila Kosa, ki je prejel niso skoparili in je tudi župan movanju je spodbudila mlajše razmišljati o novi ali pa kar no-Potem ko smo preteklo jesen v pa še sodelovanje pri prire-kipec gasilca, in Viljema Mev-priznal, da borovniške gasilce fante (člane A), da so se nam vem gasilskem domu. Iskrene društvu izvedli osnovni tečaj, ditvah ob 60-letnici Gasilske ca, ki je prejel odlikovanje za »krasi izredna organiziranost, na 2. tekmovanju, ki je poteka-čestitke članicam B za osvoje-so se člani zadnje mesece vo-zveze Vrhnika. Vse to je do-posebne zasluge in te dni še strokovno delo in napredne lo pri PGD Bevke, pridružili. no drugo mesto! Punce, doka-zili v Bevke in tam pridobivali sedanjo predsednico, ki poleg bronasti znak civilne zaščite. usmeritve.« Članice A in člani A so osvojili zale ste, da je s trdim delom in dodatna znanja ter se tako pri-tega že tri leta ne živi več v Koncerta Fantov z vseh vetrov In kakšne bodo te usmeritve pravljali na morebitna posre-Borovnici, pošteno utrudilo in sta bila dobro obiskana, prejeli pod novim vodstvom? »Pri­dovanja ob gasilskih interven-menda je bilo le še vprašanje so donacijo Zavarovalnice Tri-dobivati nove člane, sestaviti cijah. Naj bo teh v prihodnje časa, kdaj bo funkcijo predala glav. Mladinke so razveselile z tekmovalno B-ekipo, se širiti, čim manj. Gasilci se sicer v za-nekomu, ki ima vizijo, kako zlatim in bronastim odličjem, predstavljati in sodelovati tudi dnjih letih soočamo z različni-naprej. Na poziv upravne-veterani in veteranke pa so izven naše občine ter gasil­mi vrstami intervencij. Zaradi ga odbora se je prijavil zgolj se z vodilnega mesta v regiji ske zveze, boljše sodelovati z krepitve znanja tudi na dru-en kandidat – Jure Furlan, zavihteli na državno gasilsko Občino Borovnica in seveda, gih, manj gasilskih področjih ki je bil nato na občnem zbo-tekmovanje. Po svoje je bila kar je tudi najpomembnejše, je naše društvo organiziralo ru tudi soglasno izvoljen za pozitivna tudi statistika inter-dokončati prizidek h gasilske­vajo iskanja pogrešane osebe. mu domu,« je bil jedrnat novi Na vaji je sodelovalo 35 gasil­ predsednik Furlan. Poveljnik cev iz PGD Borovnica, PGD poveljstva Jože Palčič je k Breg -Pako in PGD Brezovi­ temu dodal zgolj še načrte za ca pri Borovnici, 18 vodnikov dokončanje ureditve operativ­reševalnih psov Slovenije ter ne sobe v gasilskem domu in predstavnik PP Vrhnika. Prvi vzpostavitve gasilskega po­del vaje je obsegal predava­ ligona pod Strmecem. Občni nji vodnika reševalnih psov o zbor so sklenili z najprijetnej­metodah ter postopkih iskanja šimi točkami, napredovanji pogrešanih oseb in policista o in jubilejnimi odlikovanji. vlogi policije pri iskalnih akci- V čin gasilca so napredovali jah. V drugem delu pa smo se Domen Čerin, Alenka Božič, preizkusili v praktičnem iska- Monika Škrbec, Žiga Trček, nju pogrešane osebe. Vse osebe Miha Rus, Maks Spasič, Zoran so bile najdene v kratkem času Cvetič, Rok Turšič in Miloje ter nato ustrezno oskrbljene. Trifunovič. Čin višjega gasilca Zahvaljujemo se predstavni­ so dobili Blaž Bolarič, Klemen kom enote reševalnih psov ter Košir in Tadej Debevec. Gasil-PP Vrhnika za sodelovanje. ski častnik I. stopnje pa je po­Članstvo PGD Brezovica pri stal Jure Furlan. 10 let so člani Borovnici je aktivno v vseh PGD Borovnica Peter Štrukelj, Matevž Rupar, Samo Cimper­nekaj desetink ugnale članice dobrih rezultatih. menu. Naj omenim le, da se 5. mesto, članice B pa so le za močno voljo možno poseči po letnih časih in ob vsakem vre­ man, Tadej Debevec, Teja De-PGD Podlipa -Smrečje in si Kačanska mladina pa je svoje mladina trenutno pripravlja na bevec in Anamarija Košir, 20 priborile 2. mesto. Dober re-znanje preizkusila z občin-tekmovanje iz orientacije. Eki­ let Andrej Podržaj, Klemen zultat na dveh tekmovanjih je skim kvizom gasilske mladi-pe, ki so se jeseni uvrstile na Košir, Jaka Mihevc in Aleš Me­članicam B dal dodatno moti-ne. Tekmovanje se je odvijalo državno tekmovanje, pa tudi vec, 50 let Jože Trček ter že 60 vacijo in energijo, saj so vedele, 12. marva v prostorih šole Log že pridno vadijo. Načrtovanje let Anton Lenarčič. 20-letnico da bo zadnje tekmovanje odlo-- Dragomer. Udeležilo se ga je 2. gasilskega tabora, ki bo le­ operativnega dela je obeležil čalo o barvi in velikosti poka-6 ekip (2 pionirski in 6 mla-tos poleti, je tudi že v polnem Jože Palčič, 30-letnico pa Bogo­la, ki ga lahko osvojijo. Pridno dinskih). V kategoriji pionirjev teku. Volje in energije nam vse­ mir Pelko. Posebno priznanje so vadile in rezultat ni izostal. smo dosegli 2. in 3. mesto, v kakor ne manjka. Naj tako tudi za veterane je romalo v roke Na zadnjem tekmovanju, ki je kategoriji mladincev pa 6., 7., ostane. Cirilu Cerku. Vsem iskrene potekalo pri PGD Borovnica, 9. in 11. mesto. Prvič se je zgo­ čestitke! NA POMOČ! so se trem ekipam pridruži-dilo, da smo na regijski kviz Damjan Debevec li še člani A2 (starejša ekipa). gasilske mladine, ki je potekal PGD Brezovica pri Borovnici Foto: DD Upihniti 25 svečk ni kar tako. morje, Ignac Gorjanc je s Kokr’čani odpel Pesem o Martinu Kebru, varovanke Adriane Gabrščik pa so nanizale nekaj nagajivih ljudskih pesmi. Seve­ Četrt stoletja druženja in petja Srebrna obletnica posrebrenih Štinglcov aprila letos je minila v prijateljskem in spro­ da so se Štingl’ci to pot zopet spomnili vseh do- ščenem vzdušju, ki so ga še dodatno obogatile mlade pevke Akademske folklorne skupi-sedanjih zborovodij: Staneta Novačana, Staneta ne France Marolt in vokalna skupina Kokr’čan z Gorenjske. Knapa, Sebastjana Cerka, Darinke Fabjani, Tine Jerman Albina Koširja in Alje Pešak. Omembi in Nekajkrat smo obrnili koledar, postorili to in ono, nabožne pesmi in napitnice. Drugi gostje so nam rožicam prav tako nista utekla ustanovna člana in pa je – kot bi mignil – pobegnilo pet let od zadnje, bili še bolj domači, saj se v borovniški dolini niso še vedno aktivna pevca Rudi Cerk in Anton Kr­ odmevne okrogle obletnice borovniškega moškega mudili prvič. Gre za vokalno skupino Kokr’čan, pevskega zbora Štingl’c. Tokrat resda ni bilo nove katere člani prihajajo z večih koncev Gorenjske, žič, pa seveda predsednica društva Milena Škulj, neumorna scenaristka Slavica Marta Ošaben in zgoščenke, razstave, niti visokih pevskih odliko-menda njihova največja posebnost pa je vokalist­dolgoletna podpornica Marija Suhadolnik. Za vse vanj, je pa bil zato prijeten glasbeni večer, zvesti ka, ki poje prvi tenor. Ne le, da zato lepše pojejo, ostale strice in tete »iz ozadja« so po delno uspe­ poslušalci in velika torta. Prve gostje večera so bile tudi izgledajo precej lepše, sta razložila mlada šnem pihanju svečk razrezali slavnostno torto ter mlajše pevke Akademske folklorne skupine France povezovalca Urban in Lara. Pevci in pevke so se nadvse uspešno posladkali spomine na preteklih Marolt, ki v tej znani skupini prepevajo že četrto medtem sprehodili po slovenskih pokrajinah, 25 let. leto, v tem času pa so izdale tudi svojo zgoščenko. med mnogimi drugimi je zborovodja Aleksander Damjan Debevec, foto: DD Pojejo ljudske, ljubezenske, vojaške, pripovedne, Müller iz Štingl’cov izvabil nostalgično Jadransko srečanja za igro. Bila je članica Dru­štva slovenskih pisateljev, Združe­nja dramskih umetnikov in PEN-a. Umrla je marca leta 1997 in je poko- Literarni večer ob 70-letnici rojstva Berte Bojetu Boeta pana na ljubljanskih Žalah. Leta 2002 je v Mariboru potekal prvi Ob 70-letnici rojstva igralke, pesnice in pisateljice Berte Bojetu Boeta, mednarodni simpozij, posvečen ki je del otroštva preživela v Borovnici, bo v sredo, 4. maja, ob 18.00 naši rojakinji. Izšel je tudi zbornik v dvorani nad borovniškim vrtcem pogovorni večer. Pripravila ga bo prispevkov, ki ga je uredila dr. Ka- Knjižnica dr. Marje Boršnik, obiskala pa nas bosta sin umetnice dr. tja Sturm-Schnabl. Literatura Berte Klemen Jelinčič Boeta in dr. Irena Šumi, antropologinja in prijateljica Bojetu Boeta je opisana v številnih naše rojakinje. strokovnih prispevkih, v knjigah Berta Bojetu Boeta se je rodila leta mo k babici, igrala je v igri De Pro- Slovenska književnost in Sto sloven­1946 v Mariboru. Osnovno šolo je fundis in filmih Ljubezen, Prestop, skih pripovednikov, o umetnici in obiskovala v Borovnici, kjer je prebi-Ovni in mamuti, Veter v mreži, Ko njenih delih pa diplomske in magi­vala njena mama. Tu še danes živijo zaprem oči. Med letoma 1992 in 1993 strske naloge pišejo študentke in štu­njeni sorodniki. Študirala je slavisti-je Berta Bojetu prebivala v Izraelu, denti. Mladinska knjiga je letos, ob ko, nato se je vpisala še na Akademi-kjer je v prostorih slovenskega vele­ 70. obletnici rojstva umetnice, izdala jo za gledališče, režijo, film, radio in poslaništva v Tel Avivu tudi njena sita naslov Žabon in Besede iz hiše še neobjavljeno delo Rozalija, izšlo televizijo. Igrala je v lutkovnem gle-spominska knjižnica. V Novi reviji Karlstein, romana, polna simbolike, je v zbirki Jubilejna. Avtorica si ga je dališču v Ljubljani in Koreodrami, je izšlo njeno krajše prozno delo Šira, pa Filio ni doma in Ptičja hiša. Za zamislila kot scenarij za televizijsko velja tudi za njeno soustanoviteljico. ki se navezuje na njen celotni opus, slednjega je dobila leta 1996 nagrado igro in v njem ponovno opisala izra-V njej je bila premierno uprizorjena poezijo pa je objavljala v Dialogih, kresnik (najboljši slovenski roman v zito nasilen in krut svet, poln travm drama izpod peresa Berte Bojetu Tribuni, Mentorju, Literaturi in Novi letu 1995). Za vlogo Agate Schwarz-in zatiranj. Pogovor v hiši Karlstein. Napisala reviji. Samostojni pesniški zbirki, kobler je v istoimenski drami leta Simona Stražišar in uprizorila je igro za otroke Gre-povezani z ljubeznijo in erotiko, no-1986 prejela nagrado Borštnikovega Foto: Jože Pristavec V spomin Ivi Brancelj, 19. 6. 1935 + 9. 4. 2016 Kdo vas ne pozna, kdo vas ne more in ni mogel imeti rad? In pride čas, ko se moramo posloviti … Življenje je kot knjiga. Z listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo ta roman napisal zadnjo stran. Srce je omagalo, vaš dih je zastal … V sredo, 13. aprila, smo se Vam še zadnjič poklonili v slovo v Borovnici. Vsako življenje piše zgodbo, tudi Vaše jo je in ta je zelo bogata… Hvala Vam za vaš trud, skrb, razumevanje, sočutje, stisk roke, lepo besedo, razdajanje … Delo, red, disci­plina, odgovornost, poštenje, skromnost, nepoznavanje besed ne morem, ne bom … “Ja, bomo to nared’l’, tako da bo prav,« bi Vas skopo opisali. To so vrline, ki se nikoli ne menjajo z denar­jem. Ostanejo v srcih ljudi, ki ste jim jih dali. Hvala Iva. Imeli ste radi ljudi okrog sebe, jih razve­seljevali, spoštovali, sovrašta in zlobe niste poznali. Bili ste ena izmed glavnih stebrov našega društva, od ustanovitve naprej. Dneva borovnic od začetka brez Vas ne bi bilo; tako se je začelo, stojnica, peka: »Punce, dejmo, sej znamo, pokaž’mo, kdo smo!« Pa ne samo te prireditve, sre­čanj, veselic, nebroj prireditev v Borovnici in izven Borovnice ne bi bilo brez Vas, vaše volje, idej, peciv, ročnih del, energije … mehkobnih, vabečih, sijočih oči, nasmeha na ustnicah, ki je dajal voljo, moč, vzpodbudo. Draga prijateljica, znali ste gle­dati s srcem in dušo ter v nas zaznavati tisto globlje in bistve­no … Neopazno se je prikradla bolezen, ki vam dolgo ni vzela nasmeha. Imeli ste voljo do ži­vljenja. Sporočali ste nam, da je potrebno vedno življenje spre­jemati z odprtimi rokami, da so v življenju vzponi in padci in da za vsakim dežjem posije sonce. Pogrešali smo Vas, ko Vam bo­lezen ni več dovoljevala srečanj z nami. Občasno smo se srečali, obiskovali. Veseli ste bili naših obiskov … Bremena usode vas niso zlomila, pod zadnjim bre­menom ste omahnili. Na zadnjo pot smo vas pospremili, a saj slovo ni dokončno, nekoč, nekje se vsi snidemo spet in v naših srcih delčki Vaši so ostali, do te­daj, ko spet se bomo zbrali. Hvaležni smo Vam, da ste nam dovolili vstopiti v svoje življenje in biti v njem. Hvala Vam za vse. Društvo podeželjskih žena AJDA Borovnica Orientacijsko tekmovanje Orientacijska tekmovanja tacijskega tekmovanja na Sv. terialov. Zdelo se mi je, da je obstajajo že dalj časa in ima-Trojici pri Domžalah. Tekmo-naš izdelek odličen, le delno jo veliko prvržencev zlasti vanje sta pripravili planinski se je strinjala tudi komisija v skandinavskih deželah. društvi Domžale in Trzin, in in nam pri umetniškem vti­Začela so se kot vojaška tek-sicer za gorenjsko-dolenjsko-su odbila nekaj točk. Na cilju movanja in nadaljevala tudi -notranjsko ligo, sodelovale so nas čakali čaj, jota in neu­v povezavi s smučanjem ali pa so tudi ekipe iz zasavske radni rezultati. Zasedli smo tekom na smučeh. Danes ni-lige. Udeleženci smo tekmo-častno drugo mesto. V ekipi majo več vojaškega pridiha, vali v šestih starostnih in smo bili Kristina Suhadolnik, Alenka Gabrovšek, Tatjana Pečlin, Eva Sicherl in Aleš Kovač. Tudi druge ekipe PD Borov­nica so se odlično odrezale. Najmlajši Kamenčki so v kategoriji A (mlajši osnov­nošolci) dosegli odlično 3. mesto med devetimi eki­pami, še nekoliko boljše so bile borovniške Orhideje v kategoriji B (starejši osnov­nošolci) z 2. mestom med de­vetimi ekipami. Prva mesta pa je PD Borovnica osvojilo v kategorijah C in Č (dijaki in študentje). Tokrat nismo imeli predstavnika v družin­ski kategoriji F, prepričan pa sem, da se bo katera od dru­žin že na naslednji tekmi, ki jo za ligo organizira PD Bo­rovnica aprila, dobro odreza­la na domačem terenu. Želel bi, da bi tovrstna aktivnost zaživela še bolj na široko, saj poleg telesnega napora in tekmovanja nudi še obilo zabave, druženja, ekipnega duha in morda nenazadnje tudi drugačnega pogleda na svet, mimo televizije, tablice ali pametnega telefona. Ta pogled je namreč pri nas ne­izmerno lep. Aleš Kovač tekmovalnost pa ostaja, pri nekaterih bolj, pri drugih manj. Zdi se, da v času in­stantnih oblik tako orientira­nja kot rekreacije take vrste srečanja postajajo vedno bolj priljubljena, saj ponujajo veli­ko več kot zgolj telesni napor v telovadnici z velikimi okni ob opazovanju prometa na ulici. V soboto, 12. marca, smo se člani PD Borovnica znova udeležili planinskega orien­družinski kategoriji. Vsaka kategorija je imela svojo pro-go, mlajšim so orientacijo olajševale na zemljevid doda­tno narisane poti. V naši, ve­teranski kategoriji je bila pot dolga kakšnih 12 kilometrov, najti pa je bilo treba deset ori­entacijskih točk, označenih s prizmo. Priznati moram, da so bile nekatere zelo dobro skrite. Tokrat je bila živa toč­ka le ena, tam smo izdelali lutko ptiča iz priročnih ma­ Občinska košarkarska liga – Borovnica 2015/16 Košarkarska sekcija TVD Partizan Borovnica je že drugo leto zapored v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca vo­dila občinsko ligo, ki je po­tekala od lan­skega novem­bra do aprila letos. Nasto­ pilo je pet borovniških ekip (AMT 24, Babooni, Veterani, Čikago in Maniacs) in ekipa iz Občine Horjul (Kobilice). Ob sobotah popoldne je na tekme hodilo tudi precejšnje število gledalcev. Izvedba lige sodi tudi v program letošnjega praznovanja 50-letnice košarke v Borovnici. Rezultati: 1. kolo: AMT 24 : Kobilice (53 : 64); Veterani : Babooni (22 : 35); Čikago : Maniacs (36 : 51), 2. kolo: Kobilice : Maniacs (101 : 29); Babooni : Čikago (75 : 23); AMT 24 : Veterani (45 : 35), 3. kolo: Veterani : Kobilice (22 : 66); Čikago : AMT 24 (16 : 91); Maniacs : Babooni (47 : 58), 4. kolo: Kobilice : Babooni (68 : 36); AMT 24 : Maniacs (69 : 26); Veterani : Čikago (41 : 29), 5. kolo: Čikago : Kobilice (0 : 20); Maniacs : Veterani (39 : 54); Babooni : AMT 24 (56 : 54). Vrstni red po 1. delu: 1. Kobilice: 5 5 0 (319 : 144) 10 + 175, 2. Babooni: 5 4 1 (261 : 214) 9 + 47, 3. AMT 24: 5 3 2 (312 : 197) 8 +115, 4. Veterani: 5 2 3 (178 : 215) 7 – 37, 5. Maniacs: 5 1 4 (192 : 318) 6 – 126, 6. Čikago: 5 0 5 (104 : 278) 4 – 174. Najboljši strelci (12/55): 1. Rok Janež (Kobilice) 84 košev, 2. Matej Turšič (AMT 24) 81, 3. Jure Verbič (AMT 24) 74, 4. Tilen Žitko (Maniacs) 65, 5. Sebastjan Poglajen (Veterani) 58, 6. Črt Košir (AMT 24) 55, 7. Luka Mesec (AMT 24) 50, 8. Klemen Košir (Čikago) 48, 9. Marko Dobro­voljc (Veterani) 48, 10. Blaž Bunić (Babooni) 47, 11. Matej Nikolavčič (Babooni) 46 in 12. Munda (Babooni) 43. V zaključni del so se uvrstile prve štiri ekipe in odigrale še finalni tekmi za prvo in tretje me­sto. Žreb je določil naslednja para: 3. mesto: Babooni : Veterani (36 : 29 – 11 : 6; 25 : 12 ; 31 : 21) Babooni: Skvarča 12, Munda 9, Bunić B. 9, Ni­kolavčič 4, Švigelj 2, Kovač. Veterani: Poglajen 11, Zajc 5, Beguš 5, Zupančič 4, Sajko 2, Šraj 2, Hrkić, Brlogar. 1. mesto: Kobilice : AMT 24 (58 : 49 – 21 : 16; 29 : 29; 47 : 38) Kobilice: Janež 14, Leben J. 14, Salkić 12, Leben T. 9, Slovša 7, Leben A. 2, Malovrh, Buh. AMT 24: Weixler 20,Turšič 12,Verbič 11, Košir 2, Bilajbegović 2, Mesec 2. V zelo borbeni finalni tekmi so gostje v tre­tji četrtini uspeli z natančnimi meti in dobro obrambno igro streti odpor domačinov, ki so imeli slab dan predvsem pri metu za 3 točke, slabše kot na prejšnjih tekmah pa so igrali tudi v obrambi pod svojim košem. Končni vrstni red: 1. Kobilice (Horjul), 2. AMT 24 (Zabočevo), 3. Babooni (Brezovica), 4. Veterani (Borovnica), 5. Maniacs (Borovnica), 6. Čikago (Borovnica). Vse tekme sta sodila Karel Nikolavčič in Ro­man Centa iz Borovnice. Organizatorji so na koncu prvim trem ekipam in najboljšemu igralcu zaključnega dela pode­lili pokale. Za najboljšega igralca je bil po mne­nju vodij ekip izbran Rok Janež iz Horjula, ki je obenem dosegel tudi največ košev. Najbolj­šim trem ekipam je pokale podelil dolgoletni predsednik KK Borovnica Franjo Modrijan. V ligi je skupaj nastopilo 55 igralcev. Med njimi so zaigrali tudi nekdanji člani domačega član-skega moštva Matej Turšič, Peter Weixler in Ivo Verhovec ter dokazali, da še niso pozabili ko­šarkarskih veščin. Ko smo se na cvetno nedeljo zjutraj odpeljali iz Borovnice, je že sijalo sonce. Peljali smo se proti Planinskemu polju, ki je bilo poplavljeno. Preden se nas je skoraj petdeset udeležencev odpravilo v jamo, nam je njen skrbnik Janez Kanoni povedal nekaj o njej, preteklosti Pla­nine in Ravbarjevega stolpa ter nam zaupal ključ. Vhod v jamo je zelo velik in iz njega se je tistega dne valila narasla reka. Odklenili smo železna vrata in pot preko mostu nada­ljevali čez reko. Sama jama je precej dolga, saj vsi rovi merijo več kot šest kilometrov in pol. Glavni rov, ki ga je izdolbel tok reke, je zelo velik, stranski rovi pa so manjši in ozki. Osre­dnji del jame je lepo zasigan. V Planinski jami smo si ogledali sotočje dveh rek: reke Rak, ki priteče iz Rakovega Škocjana, in reke Pivke, ki priteče iz Po­stojnske jame. Na površje pri­tečeta skupaj kot reka Unica. V jami zaradi rečnih brzic zelo šumi. Edini tihi prostor je Tiha dvorana, v kateri smo si spočili ušesa. Tam bi se skoraj zgodi­la nesreča, saj je naši vodnici Kristini spodrsnilo pri spustu iz čudovite dvorane z jezerom. K sreči ji ni bilo hudega. V Pla­ninski jami živi okoli 100 raz­ličnih vrst jamskih živali. Med njimi je tudi človeška ribica, žal pa je nismo videli zaradi previsoke in deroče reke. Med vračanjem smo se povzpeli še na Kalvarijo in se ustavili ob sotočju rek. Srečali smo še eno skupino obiskovalcev. Zunaj smo bili veseli toplega sonca, ki nas je grelo med počitkom na travniku pred jamo. Pojedli smo zasluženo malico in se od­peljali domov. Erazem Svete, 5. razred Hvala borovniškim jamarjem Pe­tru, Tonetu in Erazmu za vodenje v jami in odkrivanje skritih lepot podzemnega sveta. Mladinski odsek PD Borovnica Letošnje praznovanje ob prihodu pomladi, prazniku mamic in žensk smo v borovniškem vrtcu strnili v že tradicionalno prireditev z na­slovom Mi se imamo radi. Prireditev je pote­kala v večnamenskem prostoru Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica v sredo, 13. mar­ca. Predstavili so se otroci skupin Bibe, Škrati, Žabice, Mravljice, Metuljčki in Veternice. Otro­ci so s pomočjo vzgojiteljic plesali, peli in de­klamirali ter tako staršem popestrlili popoldne. Za zaključek je zazvenela skupna pesem Mi se imamo radi. Sicer pa so v istem tednu poteka­la tudi srečanja za starše in stare starše, ki so jih pripravili otroci, skupaj z vzgojiteljicami mlajših skupin. Tako so se predstavili tudi naši najmlajši: Sovice, Gumbki, Konjički, Želvice, Mucki in Ježki. Polonca Gabriel Občina B orovnica URADNE URE ponedeljek-petek: 8.00 - 12.00 sreda: 8.00-12.00, 13.00-16.30 KONTAKTI tel.: 01 7507 460 e-mail: obcina@ borovnica.si Konec lanskega leta smo poročali o zaključku skladu s poplavno študijo je povečalo nekatere prvega sklopa del na Ljubgojni, ki je vključe-propuste na Ljubgojščici in utrdilo strukturo val projektiranje, izgradnjo kanalizacije ter še oziroma podlago vozišča. Na vrsti je asfaltira­nekaj dodatnih del. Tokrat pa odštevamo dne-nje urejene ceste in dokončna ureditev javna ve do zaključka druge faze oziroma dokončne razsvetljave. Ob tem Občina Horjul vse la­ureditve ceste skozi vas. stnike parcel ob Ljubgojščici poziva, naj sami Drugi del naložbe naj bi bil vreden 39.000 poskrbijo za ustrezno zacevitev, kot jo predpi­evrov, podjetje Tigrad pa je obnovilo dotra-sujeta direkcije za vode in izvedena poplavna jano cesto, odvodnjavanje meteorne vode, v študija. Nadja Prosen Verbič Zbrali skoraj 22 ton kosovnih odpadkov ter preko 600 gum Horjul, 4. april – Pri Športnem parku Horjul je tudi to pomlad potekalo redno zbiranje kosovnih in ne­varnih gospodinjskih odpadkov, električne in elek­tronske opreme ter gum. Velik kup odvečnih pred-prihajala v kolonah in poskr­metov in izdelkov iz različ-beti je bilo potrebno za hitro nih materialov je nastal pri razlaganje. Javni delavci so Športnem parku Horjul, kjer delo opravljali povsem brez­je tudi to pomlad Občina hibno. Kot so že vajeni, so Horjul organizirala redno jim tudi to pot družbo delali zbiranje kosovnih in drugih zbiralci železa, ki so poskr­nevarnih odpadkov iz go-beli, da uporabni predmeti spodinjstev. Tokrat je bil po-in izdelki, ki so še imeli ka­nedeljek določen za zbiranje kšno denarno vrednost, niso in le na ta dan naj bi bilo do-romali na odlagališče pač pa voljeno na dogovorjeno me-v njihova vozila. V torek je sto odložiti odvečne kosovne tako pooblaščeno podjetje in druge nevarne odpadke. A Snaga odpeljalo v ljubljanski mnogi se občinskega obve-regijski center za ravnanje z stila niso držali, je povedal odpadki skoraj 22 ton kosov­eden od občinskih javnih de-nih odpadkov, več kot 7 ton lavcev, saj je bilo odlagališče oziroma preko 600 avtomo­dodobra zapolnjeno že v ne-bilskih in tovornih gum pa deljo in zato tudi nadzor nad je prevzelo podjetje Get inže­odloženim ni bil možen v ce-nering. Vsi, ki vas je tokratni loti. Tako kot to, so nekateri odvoz prehitel, boste morali nevede ali vede spregledali počakati do jeseni, lahko pa tudi vsakič znova ponavljajo-kot plačniki enkrat na leto ča se obvestila, ki občane se-izkoristite brezplačen indi­znanjajo s tem, kaj sodi in kaj vidualni odvoz kosovnega ne med kosovne in nevarne materiala ali pa nenevarne gospodinjske odpadke, ele-odpadke kadarkoli v času ktrično in elektronsko opre-uradnih ur odpeljete na zbi­mo. Kljub vsemu je v ponede-rališče Barje. ljek delo potekalo nemoteno. Nadja Prosen Verbič Vozila z odvečnimi izdelki so Foto: npv Vabilo! Vljudno vabljeni na blagoslov Bastičevega križa na Vrzdencu. Blagoslov in sv. mašo bo 8. maja 2016 ob 10. uri vodil upokojeni nadškof msgr. Alojz Uran. Križ je postavljen v spomin na horjulskega župana Janeza Bastiča in njegovo ženo Marijano, ki sta bila umorjena leta 1942 na Vrzdencu. Odbor za postavitev Bastičevega križa Butara velikanka tudi letos varuje Podolnico Vaščani Podolnice so tudi letos pred cvetno nedeljo združili moči in zavihali rokave ter naredili butaro velikanko, ki se ponaša z merama 20 metrov in 40 centimetrov. Sredi vasi, kjer že ves mesec stoji, spominja na pretekle praznike. Enako oznanilo širita tudi njeni manjši sestri butari, ki so ju naredili Podolničani in stojita ter krasita vhod župnijske cerkve v Horjulu in podružnične cerkve na Lesnem Brdu. Iz starih bukev Takšna razlaga bi pila vodo tudi na ob-vilne male butarice. “Izdelovanje cvetnih butaric je svojevr-močju horjulske doline in kdo ve, morda Ta simbol cvetne nedelje na širšem lju­stna sezonska domača drobna obrt, ki bi kdo od starih staršev temu zapisu lah-bljanskem območju nosi ime butara, je nastala in se razvijala prav v vaseh v ko pritrdil. drugod po Sloveniji pa jo imenujejo bližnji okolici Ljubljane, je zapisala slo-tudi beganica (na Gorenjsem), prajkelj venska etnografinja Ljudmila Bras. Ta Danes v Podolnici (v Kranjski Gori), pegelj, snop, presmec dejavnost izhaja iz hudih časov povojne Tudi mentorica podolniških izdeloval-(na Štajerskem in v Prekmurju), pušelj, krize, ko je žena, ki je sicer ostajala doma cev butare velikanke, Francka Slovša, žegen (na Dolenjskem), drenek (v Beli in skrbela za gospodinjska opravila ter rada pove, da jo je te obrti naučila mama, Krajini), veja, vivnik (na Primorskm). vzgojo otrok, začela iskati dodaten vir ona pa znanje pridno in vzorno preda-Povsod pa je navada oziroma tradicija zaslužka. Tako se je z otroki pogosto ja naprej. Ob takšnem dogodku, kot je takšna, da jo na cvetno nedeljo odnesejo odpravila v gozd, ki jim je poleti dajal skupinsko izdelovanje butar, marsikoga k blagoslovu. Podolničani svoje odnese­okusno jagodičevje, jeseni pa gobe in poprime želja in volja, da se te veščine jo kar peš – manjše otroci in večje odrasli kostanj. Skladno s staro krščansko šego, nauči. Tudi na igrišču pri gasilskem moški. Tudi letos so krenili že zelo zgo­ki govori o blagoslovu butar ali cvetočih domu v Podolnici se je na soboto pred daj, saj je pot od Podolnice do Horjula snopov na cvetno nedeljo v spomin na cvetno nedeljo, ko je potekalo glavno de-lahko zelo dolga. Po blagoslovu butaric Kristusov slovesni vhod v Jeruzalem, ko janje izdelave butare velikanke, gibalo in zelenja, ki ga je pri kapelici opravil so ga spremljali s palmami in oljkami, precej otrok. Nekateri so z zanimanjem horjulski župnik Janez Smrekar, so otro­je žena v gozdu začela nabirati raznovr-opazovali, drugi pa že sodelovali in tako ci manjše butare postavili pred župnij­stno vejevje različnih drevesnih vrst in je prav. Mladi in mlajši po srcu, okrog sko cerkev, ključar podružnične cerkve ga vezati v butare ali cvetoče snope. Ti dvajset se jih je takrat zbralo, so bili za-na Lesnem Brdu je poskrbel za njihovo, naj bi namreč po blagoslovu pospeševali služni za butaro velikanko, ki je letos podolniško pa so brhki fantje in možje rast, plodnost, odganjali bolezni in varo-merila 20 metrov in 40 centimetrov. Ne odnesli peš nazaj v vas. Tam so jo po­vali pred strelami ter drugimi naravni-smemo pa pozabiti še na vse tiste, ki so stavili ob znamenju, v zaupanju starim mi ujmami. Cvetna butara je bila za že-že ves teden pridno nabirali vse potreb-rekom, da pospešuje rast in plodnost, gen nujna. Ker pa mesto ni imelo gozda no – bršljan, lesko, oljko, vresje, pušpan odganja bolezni in varuje pred strelami in drugega zelenja, so butare izdelovali in drugo zelenje ter izdelovali razno-ter drugimi naravnimi ujmami. na njegovem obrobju ter jih prinašali na barvno okrasje. Butari velikanki so letos Nadja Prosen Verbič plac in prodajali mestnim gospodam. delale družbo še dve manjši sestri in šte-Foto: B. K. V Gasilski zvezi Horjul 44 novih operativnih gasilcev Gasilska zveza Horjul je vse od začetka februarja do začetka aprila izvajala tečaj za operativne gasilce. Izmed 56 prijavljenih je do konca vztrajalo 44 tečajnikov, ki si je ob koncu pridobilo čin gasilca. Pridobivanje in vzgoja novih članov, predvsem operativnih ga-18 iz PGD Horjul, 8 iz PGD Podolnica, 9 iz PGD Vrzdenec, 6 iz silcev, je osnovna naloga vseh prostovoljnih gasilskih društev PGD Zaklanec in 3 iz PGD Žažar. Na čine in diplome pa bodo kot tudi gasilskih zvez. Zato so se v Gasilski zvezi Horjul, v so-ti morali še nekoliko počakati, saj jim bodo podeljeni v doma­delovanju z vsemi prostovoljnimi gasilskimi društvi, odločili, čem društvu, ob izvedbi vaje za redni letni pregled društva. Po da v plan izobraževanj za leto 2016 uvrstijo ter izvedejo osnovni tem imajo novi operativci izpolnjene vse formalne pogoje, da in nadaljevalni tečaj za naziv gasilec. nadaljujejo z usposabljanji za pridobitev raznih specialnosti, ki S pripravami za izvedbo tečaja so v posameznih prostovoljnih društvih Horjul, Podolnica, Vrzdenec, Zaklanec in Žažar priče­li že konec lanskega leta. Takrat so bili vodje društev zadolženi, da zainteresiranim predstavijo osnove v gasilstvu. Sam tečaj za operativnega gasilca, ki je obsegal 99 šolskih ur, pa se je pričel v mesecu februarju in zaključil v začetku aprila. Znotraj teore­tičnega dela so tečajniki sprva pridobivali znanja iz področij zaščite teles in dihal, organizacije gasilstva, požarne preventi­ve, prve pomoči, zaščite in reševanja, elektrike, tehničnega re­ševanja, gradbeništva in preskrbe z vodo, v praktičnem delu pa so spoznavali gasilska vozila in opremo, različne požare in ne­varne snovi, načine gašenja, se preizkusili v razvrščanju in ga­silski taktiki ter se poskušali znajti v organizirani gasilski vaji za primer požara. Znanja so jim podajali izkušeni in strokovno usposobljeni predavatelji iz horjulske doline (Janez Slabe, An­drej Kozjek, Boštjan Zamejc, Vrhovec, Lado Prebil, Janez Jazbar, Uroš Mrzlikar, Jaka Verbič, Aleš Vrhovec, Marija Premr), ki tudi sicer vodijo operativne funkcije v društvih in nekaj zunanjih se organizirajo v okviru Izobraževalnega centra za zaščito in inštruktorjev (Marija Premrl, Marko Zibelnik, Janko Židanek). reševanje na Igu. Za pridobitev višjega čina, kot je višji gasi­Le-ti so tudi sicer pogoj za dobro organiziran in izpeljan tečaj. lec, pa mora po pravilnikih preteči vsaj dve leti, da se ti lah­ 9. aprila je potekal izpit, kjer jih je poleg pisnega in ustnega izpi-ko ponovno podajo na izobraževanje. In kot pravi eden izmed ta čakala tudi zaščitno-reševalna vaja, ki so jo izvedli na objekt slovenskih pregovorov: Kuj železo, dokler je vroče, naj novinci Argo. Z gasilsko vajo, ki so jo tečajniki prvič izvedli samostojno, le pridno nadaljujejo s pridobivanji znanj tako na formalni kot so hkrati tudi pokazali vse kar so se naučili na teoretičnem in praktični ravni, dokler gasilska vnema ne popusti. praktičnem usposabljanju. Z opravljenima preizkusoma je ga-Nadja Prosen Verbič silska zveza pridobila 44 novih operativnih gasilcev, od tega Foto: npv Horjul spet gostil tekmovanje mažoretnih in twirling skupin Horjul, 5. in 6. marec – Mažoretna in twirling skupina Prosvetnega društva Horjul je v začetku marca v športni dvorani pri Osnovni šoli Horjul ponovno gostila tekmovanje mažoretnih in twirling skupin iz vse Slovenije. Na parketu se je s tekmovalnimi točkami predstavilo preko 150 tekmovalk, za štirinajst od njih pa so do­mači navijači še posebej stiskali pesti in to ne zaman. Sobotni tekmovalni dan je bil namenjen finaloma nižjih nivo- Drugi del predtekmovanja, v nedeljo, si je bilo mogoče ogledati jev twirlinga, C1 in C2 v obveznem programu solo, in “dance četrtfinale in polfinale za Freestyle – prosti program – na niž­twirlu” za 16. odprto državno prvenstvo Mažoretne in twirling jem nivoju C3 in polfinale Freestyle na višjem nivoju B junior ter zveze Slovenije. Začetek je bil kot vselej slovesen. Zbrane tekmo­ polfinale za kategorije SOLO, prav tako za nižji nivo C3 in višji valne ekipe iz Cerknice, Jesenic, Komende, Kranja Lenarta, Lju­ nivo B. Tokrat se je na parketu pred tričlansko sodniško komi­bljane, Logatca, Lucije, Nove Gorice, Pernice, Prvačine, Solkana sijo zvrstilo 55 tekmovalk iz 11 ekip. Tokrat je dve horjulski de-in Horjula so najprej prijazno pozdravili gostje. Prijetno dobro­ kleti spremljala smola, saj sta Laura Burjak v kategoriji Freestyle došlico v Horjulu je zbranim v imenu gostiteljev zaželela Zden­ C3 in Pia Kavčič v kategoriji Freestyle B le za las zgrešili uvrsti­ka Troha. Pozdravil jih je tudi podžupan Ladislav Prebil, ki jim tev na državno prvenstvo. Evi Logar pa se je s sedmim mestom je zaželel dobrega počutja, predsednica Mažoretne in twirling uspelo uvrstiti na 16. Odprto državno prvenstvo Mažoretne in zveze Slovenije Nada Skuk pa je vsem tekmovalkam zaželela twirling zveze Slovenije. dobre in uspešne nastope, saj zanje trenirajo in vadijo vse leto. Vzorno izvedenemu predtekmovanju za 16. državno prvenstvo Nagovorom so sledile slovenska in evropska himna ter zapri- Mažoretne in twirling zveze Slovenije, ki je bilo predvsem rezul­sega tekmovalk in sedemčlanske sodniške ekipe. Ta je imela to tat odličnega sodelovanja organizatorjev MTS PD Horjul, MTZS pot posebej težko delo, saj je morala oceniti kar 109 tekmovalk ter številnih prostovoljcev, bo konec aprila sledilo državno tek­nižjega nivoja. movanje v Kranju. Tja pa potujejo poleg Eve Logar še najmlajše Dan se je zaključil s podelitvijo medalj najboljšim tekmovalkam predstavnice, ki bodo poskušale po svojim najboljših močeh po­v kategorijah C1 in C2. Med horjulskimi dekleti je v kategoriji kazati svoje znanje v osnovnem korakanju, ter dve mali in ena solo C1 svoje znanje in srečo preizkusilo 47 tekmovalk, za svoje velika skupina predstavnic MTS PD Horjul. Želimo jim srečo. nastope pa so zlato prejele Vlasta Čadež za 1. mesto, Iza Končan Nadja Prosen Verbič za 2. mesto, Neža Prosen za 5. mesto, Jona Čadež za 6. mesto, foto: npv Rekordno število ekip na tekmovanju v spajanju sesalnega voda Horjul, 12. marec – V športni dvorani pri Osnovni šoli Horjul je že osmo leto zapored Prostovoljno gasilsko društvo Žažar organiziralo pokalno gasilsko tekmova­nje v spajanju sesalnega voda. Letos je sodelovalo rekordno število ekip, kar je dogajanje podaljšalo in podelitev prestavilo na polnoč. Da so gasilsko-športne discipline v gasilskih društvih vse bolj ce PGD Žažar Katarine Vrhovec, zmagovalnim ekipam pa je lela dobrodošlico v Horjulu. Med člani se je najboljše odrezala priljubljene, priča letošnji podatek o številu udeleženih ekip na odličja kot tudi prehodni pokal podelil župan občine Horjul ekipa Kebelj 3, sledila je ekipa Radohova vas, ekipa Oplotnica pokalnem tekmovanju v spajanju sesalnega voda v Horjulu. Janko Prebil. Ta je nekaj besed namenil tudi vsem zbranim in A1 je zasedla tretje mesto, nehvaležno četrto je pripadlo do-Sodelovalo je namreč rekordno število ekip, in sicer kar 54 mo-jih prijazno pozdravil, tako kot tudi predsednica organizatorja mači ekipi iz Žažarja. Pri članicah je bila najurnejša ekipa tek­ških in 30 ženskih, skupaj 84 ekip iz vse Slovenije. Tekmovanje Katarina Vrhovec, ki je vsem sodelujočim čestitala ter jim zaže-movalk iz Komende, sledila ji je ekipa iz Rovt, tretje mesto pa je bilo sicer predzadnje izmed šestih, ki jih je razpisala Gasil- si je priborila ekipa iz Žirov. Vsem, ne glede na uvrstitev, čas ska zveza Slovenije za prehodni pokal v spajanju sesalnega in pridobljene točke, posebej pa organizatorju – članom PGD voda. Izvajalo se ga je po Pravilih gasilske službe in Posebnih Žažar, pa je odleglo po koncu uradnega dela, ko so se zaslišali pravilih gasilske službe prostovoljnih gasilcev, v skladu z opi­ zvoki ansambla Prosen in je napočil čas za sproščen pogovor, som vsake posamezne tekmovalne discipline in razpisom po­ pijačo in ples. kalnega gasilskega tekmovanja v spajanju sesalnega voda. To Nadja Prosen Verbič predvideva tekmovanje po sistemu izpadanja, in sicer na dveh Foto: Marko Trček in Klemen Zibelnik vzporednih progah. Vsaka ekipa je vajo opravila dvakrat, pri čemer se je upošteval boljši rezultat. Žreb parov je potekal že PGD Žažar ob uspešni organizaciji pokalnega tekmovanja v pred tekmovanjem. spajanju sesalnega voda izreka zahvalo PGD Drenov Grič -Zaradi velikega števila sodelujočih ekip se je tekmovanje, ki Lesno Brdo, PGD Podlipa - Smrečje, PGD Horjul, PGD Log za se je začelo ob 15. uri in je potekalo brez posebnosti, zaključilo posojeno opremo, vsem sodnikom, občini Horjul in Osnovni s podelitvijo in to točno opolnoči. Najboljše tri ekipe so preje­šoli Horjul za pomoč in uporabo dvorane ter članom in čla­le medalje in pokale, in sicer tretjeuvrščene iz rok poveljnika nicam PGD Žažar za vso pomoč pri organizaciji tekmovanja. PGD Žažar Janeza Jazbarja, drugouvrščene iz rok predsedni- Msgr. prof. Janezu Zupetu v slovo V torek, 27. marca, zjutraj nas je presenetila in uža­lostila vest o smrti našega rojaka msgr. prof. Janeza Zupeta. Od gospoda Zupeta smo se poslovili v četrtek po­poldne v Horjulu. V cerkvi sv. Marjete smo zanj darovali sv. mašo ob udeležbi 80 duhovnikov in številnih faranov od blizu in daleč, zlasti iz Vipa­ve. Mašo in pogreb je vodil koprski škof dr. Jurij Bizjak v spremstvu ljubljanskega pomožnega škofa dr. Franceta Šuštaja. Janez Zupet je pokopan v dru­ žinskem grobu. Dan pred pogrebom je bila v Vipavi v cerkvi sv. Štefana zanj maša zadušnica, pri kateri so se od njega poslovili mnogi primorski duhovniki, vipavski farani in dijaki Škofijske gimnazije v Vi­pavi. Janez Zupet je bil duhovnik, profesor, prevajalec, jezikoslovec, biblicist, urednik, bil je ljubitelj mo­ drosti in slovenskega jezika. Ob neki priložnosti je rekel, da je njegova rdeča nit pastoralnega, pe­dagoškega in kulturnega dela ljubezen do materin­ ščine. Čim več jezikov znaš, tem bolj vidiš, da je slovenščina enkratna in nezamenljiva. Kljub temu da je več kot 40 let živel v Vipavi in tam opravljal duhovniško službo, se je zelo rad vračal v Horjul in nesebično pomagal ter sodeloval pri pastoralnem delu v horjulski župniji. V prostem času je zelo rad igral namizni tenis, hodil v hribe, sam, s prijatelji in celo nečake je rad pospremil na kakšen hrib, tudi višji. Ob izletu v hribe je čas hoje rad primerjal s časom, ki si ga porabil za vzpon na Koreno. Ko so ga spraševali, koliko je še do vrha, jim je odvrnil: »… dve Koreni … ali … tri Korene ...« Kljub navi­dezni resnosti je njegov dobrohotni nasmešek izra­žal pristno veselje. Znal se je pošaliti in bil prijeten sogovornik. Ob vsej njegovi intelektualni veličini je ostal dober, plemenit, preprost in razumevajoč. Nekoč je rekel:« Počutim se kot preprost služabnik evangelija, ki je naredil, kar je bil dolžan narediti.« Janez Zupet (16. oktober 1944–29. marec 2016) Janez Zupet se je rodil 16. oktobra 1944 v Ljubljani. Ob koncu vojne se je morala družina izseliti iz Lju­bljane. Zatekli so se v Horjul, materin rojstni kraj. Oče je prevzel službo organista in cerkovnika. Go­spod Zupet je v Horjulu končal osnovno šolo, nato pa je šel v Ljubljano na klasično gimnazijo, kjer je leta 1963 maturiral. Po maturi je na filozofski fakulteti v Ljubljani tri leta študiral anglistiko in indoevropsko primerjalno jezikoslovje. Materi je na smrtni postelji povedal, da se je odločil za bogoslov­je. Leta 1971 je bil posvečen v duhovnika in obhajal novo mašo v Horjulu. Naslednje leto je absolviral tudi na filozofski fakulteti in nadškof Pogačnik ga je poslal v Malo semenišče v Vipavo, kjer je bil prvo leto prefekt, nato pa je na srednji verski šoli pou­ čeval angleščino in francoščino, po potrebi pa tudi nemščino in latinščino. Po ustanovitvi Škofijske gimnazije Vipava leta 1991 je na šoli poučeval la­tinščino vse do svoje smrti. Od leta 1975 je bil tudi duhovni pomočnik v Vipavi. Vsako svojo nedeljsko in praznično pridigo je na­pisal in shranil. Leta 2004 je izbor pridig objavil v knjigi z naslovom Pot, resnica in življenje. Knjiga je bila kmalu po izidu razprodana. Upam pa, da bo kmalu doživela ponatis. Že v času bogoslovja se je ukvarjal s prevajanjem, nato pa delo nadaljeval tudi v Vipavi. Prevedel je Kumranske rokopise in dela mnogih avtorjev, med katerimi prevladujejo »ne­smrtni« misleci in svetniki: Blaise Pascal, Martin Buber, Thomas Merton, S?ren Kierkegaard, Josef Pieper, Tomaž Kempčan, Étienne Gilson, kard. He­nri de Lubac, kard. Hans Urs von Balthasar, papež Benedikt XVI., papež Frančišek, bl. John Henry Newman, bl. Charles de Foucauld, sv. Janez Marija Vianney, sv. Janez Pavel II., sv. Terezija Jezusova, sv. Terezija Deteta Jezusa in sv. Edith Stein. Kot publicist je sodeloval pri raznih revijah (Družina, Božje okolje, Revija 2000, Kristjanova obzorja). Od leta 1999 je bil v uredniškem odboru mednarodne revije Communio. Za prevod Pascalovih Misli je leta 1981 prejel So­vretovo nagrado. Papež Janez Pavel II. ga je leta 2000 odlikoval s častnim naslovom monsinjor. Ob­čina Vipava pa ga je 21. junija 2013 imenovala za častnega občana. Škofijska gimnazija Vipava mu je leta 2011 podelila nagrado ustanovitelja. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani mu je 7. marca 2016 za njegov življenjski opus podelila svoje najvišje priznanje častni senator. Na listini je zapisano, da msgr. prof. Janez Zupet prejema to imenovanje “za izjemno razgledanost v klasični filologiji, poznava­nje in poučevanje tujih jezikov, prevajanje Svetega pisma iz izvirnih jezikov, prenovljeni prevod Rim­skega misala iz latinskega izvirnika, odlično preva­janje trajno veljavnih filozofskih in teoloških del, zgledno pedagoško in dušnopastirsko delovanje, nesebično lektorsko in uredniško delo”. Gospodu Zupetu smo zelo hvaležni za vse, kar je storil za nas, našo skupnost in našo župnijo, ob tem pa smo veseli, da smo ga spoznali in poznali. Spo­štovani g. Janez! V eni izmed pridig ste napisali: “Kristjani smo na tem svetu samo popotniki: življe­nje na zemlji je samo pot – naš cilj pa je onstran. Vse naše življenje je zato potovanje – v upanju in veri, da bomo nekega dne prispeli na cilj.” Ta cilj nas bo ponovno združil in veselili se bomo. Do ta­krat pa Z BOGOM. Horjulski farani Horjul v mednarodnem projektu Erasmus+ Od septembra 2015 je naša šola vključena v v Walesu, ki sta se ga udeležili dve predstavni­ mednarodni projekt Erasmus+ »All for a Gree-ci naše šole. Predstavili sta naravne lepote naše ner Europe«. Poleg naše šole sodeluje v projektu domovine in našo ustanovo. Sonja Videčnik še šest šol iz Walesa, Turčije, Nemčije, Poljske, Uvodno srečanje predstavnikov držav je po­ Švedske in Italije. Glavna tema našega projek­tekalo v Walesu od 8. 11. do 14. 11. 2015. Prvi ta »Vsi za bolj zeleno Evropo« je ekoturizem. dan smo se srečali z županom mesta Abergele V času sodelovanja bomo spoznavali turizem in ravnateljem šole Emrys ap Ivan. Dopoldneve in njegov vpliv na okolje. Učenci in učitelji se smo preživljali na omenjeni šoli, kjer smo spo­ bomo seznanili in se pogovarjali o oblikah turiz­znavali delovanje in utrip šole. Na konferencah ma in odkrivali načine, da bi bila ta gospodarska smo se predstavniki držav pogovarjali o priha­ panoga bolj okolju prijazna. jajočih projektnih aktivnostih, zadolžitvah za Dejavnosti, ki jih v življenje šole prinese tak posamezne države in o terminih prihajajočih projekt, so izjemno raznolike. Fotografiranje in srečanj, hospitirali pa smo tudi pri učnih urah. opis bližnje okolice ter oblikovanje preproste Popoldnevi so bili namenjeni ekskurzijam. Spo­ turistične brošure s predstavitvijo kulturnih in znavali smo angleško pokrajino in znamenitosti. naravnih znamenitosti našega kraja ter gostin-Obiskali smo državni muzej, gradova Bodelwy­ sko ponudbo, kakor tudi možnostmi različnih daun in Beaumaris, kraj z najdaljšim imenom dejavnosti, ki se ponujajo, so samo nekatere na svetu –Llanfairpwllgwyngyllgogerychwyrn­ izmed njih. Učenci in učitelji imamo možnost drobwllllantysiliogogogoch in pravljično vasico odigrati vlogo dobrih gostiteljev mednarodnega Portmeirion … Preživeli smo čudovit teden, pri­ srečanja, kar tudi predstavlja svojevrsten izziv. dobili nove izkušnje in spoznanja, ki jih bomo Skozi vse naloge ki jih bomo opravljali, bomo lahko uporabljali v svojem vsakodnevnem delu brez dvoma spoznali marsikaj novega, se marsi­z učenci, pa še vreme nam je bilo naklonjeno. česa naučili in svoje izkušnje uporabili za pogu­mnejšo prihodnost. Tjaša Janša in Maja Prebil V oktobru 2015 se je odvilo projektno srečanje Celoten prispevek si lahko preberete na www.mojaobcina.si/Horjul Večer z mamami pri Čebelah in Kresnicah MAMA, ti si topla, nežna dlan, otroci mamicam v igralnici pokazali, kaj najra-MAMA, ti si nasmeh, ki polepša dan … je počnejo v času bivanja v vrtcu, ob tem pa so se družili z drugimi prijatelji in njihovimi star- Polepšale so nam dan v tednu pred praznikom ši. Nekateri so risali, drugi so slikali, sestavlja­naših mamic z obiskom v vrtcu. Pri Čebelah se je li, zlagali, prelivali, se igrali spomin, šteli, brali pomemben dogodek odvil 16. marca, pri Kresni­… pri Čebelah so imeli tudi možnost izdelave cah pa 17. marca. Otroci so se zelo veselili trenut­pomladne dekoracije. Otroci iz skupine Čebele ka, ko so v igralnico lahko povabili svoje mami­so nastopili z dvema bansoma. Otroci iz skupi­ce in jim z velikim ponosom pokazali vse tisto, ne Kresnice so mamice povabili v telovadnico, kar počnejo, medtem ko so one v službi. Otroci kjer so priklicali pomlad s pesmico o Kukavici so se o prihajajočem dogodku veliko pogovarjali in deklamacijo o Tinki. Veselili smo se tudi ob in šteli, kolikokrat morajo še spat, preden pride­dramatizaciji Repe velikanke. Obe skupini otrok jo njihove mamice v vrtec. Ob takih dogodkih sta mamicam v zahvalo za obisk izročili skro­lahko opazujemo, kako se otrokom pričarajo mna darilca – ogrlice. Večer se je v sproščenem nasmehi na obraze in kako pomembni so zanje vzdušju zaključil s pokušino piškotov in doma­trenutki, ki jih preživijo skupaj s starši, ki jim čega peciva. pomenijo vse na svetu. V prijetnem vzdušju so Tjaša Janša NAJ književni junak OŠ Horjul Od konca lanskega šolskega imamo v Osnov-knjižnici so si učenci ogledali animirani film s ni šoli Horjul večjo, sodobnejšo, prijaznejšo in priljubljenim Talking Tomom, ki spoznava ra­bogatejšo knjižnico, ki kar vabi k dogajanju v dosti branja. Pogovarjali smo se o tem, ali radi njej. Učenci se v novi knjižnici radi zadržuje-berejo, zakaj in kdaj ter kakšne knjige najpo­jo, si izposojajo knjige, jih prebirajo na sedal-gosteje. Prisluhnili smo še zgodbi o Čudovitih nih vrečah. Tokrat so se tretješolci pridružili letečih knjigah gospoda Morrisa Lessmora in bralnospodbujevalni akciji. Izvedli smo jo 2. ob njej razmišljali o pomenu branja. Vrhunec aprila, na mednarodni dan knjig za otroke dogajanja pa smo dosegli s pripravo razstave (2. aprila 1805 se je rodil pravljičar H. C. An-njihovih NAJ književnih junakov. Učenci so dersen). Za uvod v dve malo drugačni uri v knjižnico zapuščali zadovoljni. so ji tokrat nadeli naslov Najlepša roža. Tradicionalna kulturna prireditev Pozdrav po­mladi, s katero članice MTS Horjul vsako leto predstavijo svoje ustvarjalno delo v tekoči se­zoni, vselej pa kanček pozornosti namenijo tudi prihajajočemu materinskemu dnevu, je tudi letos poskrbela za navdušene in ponosne obra­ze med občinstvom. Čudoviti plesni nastopi najmlajših, malo večjih in tudi tistih že skoraj odraslih plesalk so se čudovito zlili v kontekst pripovedi o Najlepši roži, ki jo je pripovedoval- Najlepša roža v predstavi članic MTS Horjul Horjul, 20. marec – Mažoretna in twirling skupina Horjul je v športni dvorani pri OŠ Horjul že 17. leto zapored pripravila kulturno prireditev Pozdrav pomladi, ki tnico. Dal ji je posebno mesto v kraljevem vrtu, od koder je razveseljevala cesarjevo srce. Tako je tudi s plesalkami, ki so kot rožice različnih vrst, velikosti, oblik in dišav. Njihovi dvorni vr­tnarji, torej vaditeljice, pa jih skrbno negujejo in ustvarjajo zanje okolje, da prav vsaka roža bo­hotno zacveti in pokaže svoje plesne vrline ter spretnosti s palico. Izjemno pomembno je med­sebojno zaupanje in sodelovanje in če je tu še zadosti časa za treninge, ustvarjanje koreografij, ka črpala iz pravljice Cesar in roža slovenske pi­sateljice in pesnice Bine Štampe Žmavc. Zgodba govori o cesarju, ki si je veliko raje kot zaklade v zakladnici ogledoval svoje vrtove ter v njih pre­živel večino časa, tako pa dobro spoznal vsa­ko svojo cvetlico, njen barvni odtenek ter vonj njenega cveta. Bolj kot vsako drago darilo ga je razveselila nova cvetlica. Nekoč je v dar dobil žametnico, ki ga je popolnoma prevzela. Bila je skromna in lepa, skoraj popolna. Imela pa je eno pomanjkljivost – ni dišala. Zato je cesar na­ročil, naj podložniki poiščejo dičečo žametnico. Prinesli so mu jo od daleč, toda ta žametnica ni bila tako bohotna. Domislil si je in jo oprašil ter čakal, da nastane cvet. Na cvetličnem vrtu so začeli poganjati cvetovi nove rastline. Dolgo, zares dolgo je trajalo, da je cesar našel takšno, kakršno je iskal – lepo, ljubko in dišečo žame­zadosti potrpežljivosti in vztrajnost brez meja – potem nastane program, kakršen je bil tokra­tni. V šestnajstih točkah so članice MTS Horjul, v skupini ali s solo programom, pokazale svoje vrline, spretnosti in znanje ter nekaj talenta. Tej profesionalnosti so svoj del prikupnosti dodali še vrtčevski otroci iz skupine Murni. Tako kot je žametnica razveseljevala cesarjevo srce, tako so tudi dekleta poskrbela za vesela srca obisko­valcev in obiskovalk, ki pa so še posebej močno bila ob nastopih njihovih posebnih rožic – hčer­kic in vnukinj, ki so poskrbele za zares lep po­mladni in materinski dan. Vsem plesalkam, va­diteljicam, trenerkam, organizatorjem, staršem in drugim je bila ob koncu izrečena velika za­hvala, saj so uspešni nastopi in rezultati lahko plod le dobrega sodelovanja. Nadja Prosen Verbič / Foto: Jure Burjek Občina se vključuje v Zeleno shemo Slovenskega turizma Občina usmerja aktivnosti v razvoj turistične in spremljevalne ponudbe ter spodbuja lokalno pridelavo hrane z organiza­cijo izobraževanj, tržnimi dnevi in z vključevanjem v turistično ponudbo občine. Tako smo skupaj s Polhograjsko graščino in Osnovno šolo Polhov Gradec razvili program Čaj z grofom Blagajem, dogodek ki prevzame vsakega obiskovalca. S spodbujanjem povezo­vanja zainteresiranih ponudnikov lokalno pri­delane hrane je nastal zanimiv tržni proizvod, Cula dobrot Blagajeve dežele. V okviru regije Osrednja Slovenija smo pripravili izbor kulina­rično značilnih jedi našega območja, razvili re­gijske programe in produkte, se predstavili na različnih sejmih doma in v tujini, tudi na Expu v Milanu. Ker smo prišli do točke, ko moramo za ohranjanje podeželskega značaja občine in izjemne naravne in kulturne dediščine, stopiti korak naprej, smo se v letošnjem letu na po­ziv Slovenske turistične organizacije vključili v Zeleno shemo Slovenskega turizma. Zelena shema Slovenskega turizma (SLOVEI­NA GREEN) je certifikacijska shema, ki zdru­žuje prizadevanja za trajnostni razvoj vključe­nega območja ali ponudnika. Posamezniki, ki vstopijo v shemo morajo pridobiti enega od naslednjih mednarodno priznanih označb: Bio hotels, EU Marjetica, Green Globe, Green Key ali Travellife. Območje oz. destinacija se lahko oblikuje na območju ene ali več občin, ki se morajo zavezati k doseganju trajnostnih krite­rijev (100 kriterijev) in slediti načelom trajno­stnega razvoja. Zelena shema temelji na med­narodnih kriterijih, tako je ocenjena destinacija ocenjena hkrati na evropski in globalni ravni. Ocenjevanje poteka po sistemu ETIS (Europe­an Tourism Indicators system for Sustainable managment in sistemu GSTC (Global Sustain­able Tourism Criteria – for destination). Standard Zelene sheme predstavlja 100 traj­nostnih kriterijev, ki pokrivajo šest tematskih področij: 1. Destinacijski managment 2. Narava in pokrajina 3. Okolje in podnebje 4. Kultura in tradicija 5. Socialna kultura 6. Poslovanje turističnih podjetij Ker so kriteriji za doseganje standarov trajno­stnega razvoja zahtevni, nas v naslednjih me­secih čaka veliko dela, ki ga bomo lahko opra­vili le z vašim aktivnim sodelovanjem. V tem času bomo pripravili delavnice, predstavitve in anketni vprašalnik za prebivalce, obisko­valce in podjetja povezana s turizmom, zato se veselimo vašega aktivnega odziva. Občinska uprava Povabite svojo družino, prijatelja, soseda, znanca, poklepetajte pod stoletno lipo v grajskem parku. Mesec maj nas vabi, da se naužijemo vseh lepot narave, dogajalo pa se bo tudi v Polhograjski graščini. Grajska poroka V mesecu ljubezni je pravi čas, da razmislita o vajinem poročnem dnevu. Pride čas za nov korak v življenju in zakaj ga ne bi doživela v cvetočem parku pri Polhograjski graščini v Polhovem Gradcu. Našo ponudbo si oglejta na spletni strani, pokličita nas, veseli bomo tudi vajinega obiska. Hiša v parku (prej: Grajska pralnica) Življenje ni praznik, življenje je delovni dan! Tak je naslov zbirke, ki si jo lahko brez­plačno ogledate ter kasneje ponrskate med drobnimi spominki domačih ustvarjalcev. S tem želimo spodbuditi lokalne pridelovalce, da sodelujejo in se predstavijo. Hiša v parku je svoja vrata odprla 15. aprila 2016. Maja bo odprta od torka do petka med 8. in 16. uro. Z ministrico Majcen tudi o zadrževalniku V torek, 29. marca, sta na povabilo župana Franca Setnikarja občino Dobrova - Polhov Gradec obiskala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen s sodelavci in direktor Direkcije Republike Slovenije za vode Tomaž Prohinar. Namen delovnega obiska je bil seznanitev ministrice in direktorja z dejanskim stanjem na vodotokih v občini Dobrova - Polhov Gradec ter ogled investicij, ki so bile izvedene lani. V prvem delu sestanka, ki je po­ predlogom župana prisluhnila. časovno kot finančno oddaljuje. so si z avtobusom ogledali obno­ tekal v prostorih občine, je župan Dejala je, da je trenutno v izde- Ministrica je v zvezi s tem še do­ vljeno infrastrukturo v Petačevem navzočim predstavil občino, po­ lavi tehnična dokumentacija za dala, da je vselej naklonjena reši- Grabnu ter se prepričali kako kori­ dal nekatere podatke, ki govorijo pridobitev gradbenega dovoljenja tvam, ki pripeljejo do istega ali še stno so bila porabljena sredstva za o nevarnosti hudourniških voda za projekt Zagotavljanje poplav­ boljšega rezultata ter zagotovila, sanacijo vodotokov. Zapeljali so se na območju občine Dobrova - Pol- ne varnosti Ljubljane in naselij v da bodo strokovne službe mini­ tudi do lokacij, kjer pa je ureditev hov Gradec, ter jih seznanil z na­ občini Dobrova -Polhov Gradec strstva in direktorata za vode pro­ še potrebna, in sicer ob reki Hor­ črti in ostalo dokumentacijo, ki so – 1B-etapa, ki pa še ne zajema gra­ tipoplavnim ukrepom, ki so jih julki ter na nekaterih delih ob reki jo strokovnjaki izdelali že v letih dnje zadrževalnika v Razorih. To načrtovali predniki, namenili vso Gradaščici in Božni, pozornost so 1930 in 1940, torej po neurjih 1924. je namreč predvideno v drugi fazi, skrb in pozornost. Drugi del obi­ namenili tudi ogledu zapuščenih in 1926., ter jo hranijo na občini. kar ga od dejanske realizacije tako ska je potekal na terenu. Prisotni pregrad in zadrževalnikov, kjer Poudaril je, da so že našli prave narava že več let ubira svojo pot. rešitve, kako ustrezno zavarovati Po zaključku uradnega dela se je poplavno ogrožena območja brez župan gostom zahvalil za obisk večjih posegov v naravo. Tudi ter izrazil pričakovanje, da se do­ sam vidi rešitev prav v sanaciji bro sodelovanje, kakršno je bilo že obstoječih objektov, ki zaradi v preteklosti, ohrani in nadalju­ več desetletnega zanemarjanja je z enako dinamiko, saj bodo le ne služijo več svojemu namenu. skupaj lahko dosegli ustrezno Pri tem je še poudaril, da občina poplavno varnost, ki bo zadovolje- Dobrova – Polhov Gradec nikakor vala tako občane občine Dobrova ne želi zavirati projekta ureditve -Polhov Gradec kot tudi mestne poplavne varnosti, kot je to v jav­ občine Ljubljana. Sledilo je še po­ nosti pogosto prikazano, vendar si vabilo v Polhograjsko graščino, prizadeva, da bi z manjšimi in pri­ kjer so zbrani doživeli turistični jaznejšimi ukrepi, ki so jih predvi­ utrip Polhovega Gradca ter popili deli že predhodniki, uspeli urediti čaj z grofom Blagajem in Antonijo. perečo problematiko. Ministrica je Nadja Prosen Verbič telekomunikacij (TMS) V Muzeju pošte in telekomunikacij lahko spoznate bogato poštno zgodovino. Vrnili se boste v čas grofa Blagaja in odkrivali zgodbo o prvem polhograjskem poštarju. Izvedeli boste vse o postiljonih, poštnih rogovih, ko­čijah ter prvi poštni znamki, poslušali me­lodije poštnega roga in se skupaj z Blagajem preizkusili v pisanju pisma s peresom. Ob predhodni najavi vabljene zaključene skupi­ne in posamezniki. Vabljeni na ogled dvorske cerkve Prvo nedeljo v mesecu maju vam bomo po­nudili, da od blizu doživite in se sprehodite skozi zgodovino cerkve sv. Petra v Dvoru. V nedeljo, na praznik dela, 1. maja 2016, vas od 16. do 18. ure vabimo na brezplačen vo­den ogled. Čaj z grofom Blagajem V čudovito ohranjenem naravnem okolju in med prijaznimi zidovi Blagajevega doma bo­ste stopili v drug prostor in čas – v čas brez naglice, v čas prijaznega druženja in duhovi­tega kramljanja. Grof Blagaj in njegova ljubka žena Antonija vas vabita, da se jima pridru­žite pri petkovi skodelici zeliščnega čaja, ki ga tako rada spijeta s svojimi gosti v salonu. Razvajala vas bosta s čudovitim kraljevskim kruhom, vrtničnim maslom, vsemi okusi slovenskega medu in vrtničnim likerjem. Se­veda to še zdaleč ni vse – njun dom skriva še veliko slastnih zelenih skrivnosti in kdo ve, katero bosta pripravila ta petek. Čaj z gro­fom Blagajem lahko popijete vsak petek ob 15.30. Obvezna je predhodna najava. Mozartovi dnevi V Polhograjski graščini bo Kulturno društvo Serafin pripravilo Festival ljubiteljev klasič­ne glasbe: 29. maja od 17. do 20. ure. To bodo že 175. Mozartovi družinski dnevi. Vabljeni! Polhograjska graščina T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si Pripravile: Ana Oblak, Ajda Kozjek, Nina Slana Občina odprta za nadgradnje omrežij in baznih postaj Občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec je na svoji 11. redni seji med drugim sprejel načrt razvoja odprtega široko­pasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini, skladno s tem pa je bil seznanjen z že izvedenimi izboljšavami na telekomunikacijskem omrežju in pri gradnji baznih postaj na območju občine v preteklem letu. Občina Dobrova -Polhov Gradec se zaveda, da tehnološke nadgradnje in izboljšave, ki jih dnevno koristimo in brez katerih si danes življenje le stežka predstavljamo, zahtevajo ustrezen sistem za uporabo in dostop. Zato se je lani lotila pogovorov o oblikovanju konzor­cija štirinajstih gorenjskih občin, ki bi skupaj kandidirale za evropska kohezijska sredstva, in sicer za razvoj odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. S tem pa nikomur od zainteresiranih ponudnikov ne onemogoča, da na območju občine začne s prenovo širokopasovnega omrežja. Prizadeva si tudi za nadgradnjo obstoječega telekomuni­kacijskega omrežja in postavitve novih baznih postaj, ki jih je v lanskem letu zraslo kar nekaj. Načrt razvoja širokopasovnega omrežja elek­tronskih komunikacij v občini Dobrova - Pol­hov Gradec, ki ga je izdelalo podjetje Eurocon, je občinski svet na seji soglasno potrdil, s tem pa tudi začrtal razvoj širokopasovne infra­strukture, ki je pripravljena na podlagi analize potreb končnih uporabnikov, stanja občinske javne infrastrukture, načrtovanja investicij in mapiranja belih lis. To bo ne glede na potek dogodkov osnovni razvojni dokument, ki sledi cilju, da občina do leta 2020 zagotovi širokopa­sovni dostop do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s vsaj 98 odstotkom gospodinjstev, kar predvidevajo tudi že sprejeti akti na ravni Evropske unije in Slovenije. V tej luči že izboljšujejo telekomunikacijsko omrežje ter gradijo nove oziroma nadgrajujejo bazne postaje na območju občine, o čemer so bili svetniki, kot že omenjeno, seznanjeni na občinski seji. Lanskega aprila je bil posodobljen mobilni del omrežja z nadgradnjo obstoječe bazne postaje na Brišah pri Polhovem Gradcu, in sicer z LTE­-tehnologijo prenosa. Gre za mobilno omrežje LTE/4G Telekoma Slovenije, ki uporabniku omogoča hitrejši prenos podatkov, in sicer do 150 Mb/s v smeri proti uporabniku ter do 50 Mb/s v smeri od uporabnika k omrežju, od­visno od kakovosti radijskega signala. Prav tako je bilo posodobljeno telekomunikacijsko omrežje na območju naselij Log pri Hrasteni­cah in Hrastenice, in sicer so postavili TK-na­pravo, ki zagotavlja širokopasovne storitve do 50 Mb/s. Na področju Podsmreke, kjer poteka kabelska kanalizacija, pa trenutno kabel na­domeščajo z optičnim omrežjem FTTH, ki bo bistveno izboljšal širokopasovne storitve za tamkajšnje prebivalce. V lanskem letu je bila postavljena bazna postaja Simobil na Črnem Vrhu, v gradnji pa je trenutno še bazna postaja na Setniku. V povezavi z gradnjo bazne posta­je na Butajnovi pa so se zadeve zapletle zaradi predlagane lokacije, zato je bil sklican tudi zbor krajanov, še vedno pa potekajo usklajevanja in dogovori, ki bi morali prinesti najprimernejšo rešitev, ki bi bila po godu večini tamkajšnjih prebivalcev. Nadja Prosen Verbič NAS CASOPIS 437/25.4.2016 C M Y K 30 Čistilna akcija – ker nam je mar za naravo Obvestilo Polhov Gradec, 2. april – Na svoj cilj. Vreme je bilo povsem pri­merno za tovrstno delo, udeležen­ prvo aprilsko soboto je na ci pa vedrih obrazov – pripravljeni območju Krajevne skupno­ počistiti marsikje marsikaj, tudi sti Polhov Gradec, ki je bila stvari, ki sodijo na odlagališča.pobudnik in organizator, k Nabranih je bilo veliko plastičnih sodelovanju pa je pritegnila vrečk, druge plastike, embalaže, tudi Osnovno šolo Polhov pločevink, stekla, našlo se je kar Gradec ter društva, potekala nekaj avtomobilskih gum, delov jeklenih konjičkov ter celo pink vsakoletna čistilna akcija. ponk miza – kdo ve, morda si je Akcijo je aktivno podprla tudi nekdo zaželel rekreacije v naravi, Občina Dobrova - Polhov Gradec. a je pozabil, da je naravo potreb-Mnogi se ob tem sicer sprašujejo no zapustiti vsaj takšno, kakršno o smiselnosti vsakoletnih čistilnih si dobil. Iz poročila Krajevne sku­akcij. Žal pa ravno te še vedno do-pnosti Polhov Gradec je razbrati, Udeleženci čistilne akcije v Zalogu kazujejo, da mnogim ni mar skrbi da so udeleženci nabrali okrog do okolja in brezbrižno odvrže-štirideset vreč raznovrstnih smeti, jo odpadke v naravo. A proces ki so jih sicer ustrezno ločevali in vzgoje v odnosu do čistega oko-odložili na obstoječe ekološke oto­lja je dolgoročen projekt, ki ga je ke. S tem so vzorno opravili svoje potrebno začeti že pri najmlajših. delo, saj so poskrbeli za odpadke, Zato je prav, da se tovrstne akci-ki bi sicer ostali v naravi. je nadaljujejo in odgovornim ne Čistilna akcija, ki ima sicer dvojno zmanjka volje. korist – povezovanje in druženje Pobuda Krajevne skupnosti Pol­vaščanov ter čisto naravo, je po hov Gradec je dosegla širok in za­odzivih predstavnice Krajevnedovoljiv odziv. Spomladanski či­skupnosti Polhov Gradec Anestilni akciji se je pridružila večina Oblak in mentorice Zelene šole OŠ vaških skupnosti, mnoga društva Polhov Gradec Barbare Trnovec in vzorno tudi šola, ki je tako mo­lepo uspela, saj se je je udeležilo zaiku skrbi za okolje, ki ga v okviru lepo število krajanov, staršev in projekta Zelena šola gradi, dodala učencev, njihovi odzivi pa so prav še en kamenček, pri tem pa poskr-Smeti so pobirali tudi v Polhovem Gradcu. tako pohvalni in spodbudni. bela za zgleden odnos do narave pri najmlajših – tam, kjer je potreb-vaščani in drugi predstavniki, ki v njej. Koordinatorji so razdelili Nadja Prosen Verbič no začeti. V dopoldanskih urah so jim je mar za naravo in kakovost vrečke in rokavice ter se razdelili Foto: arhiv šole, društev in va­se na dogovorjenih mestih zbrali življenja ljudi ter vseh živih bitij v skupine in se odpravili vsak na ških skupnosti Ob spomladanskem urejanju okolice ne pozabite, da je kurjenje v naravi prepovedano Kurjenje v naravi je navada mnogih Slovencev, posebej pogosto jo je opaziti na podeželju v zgodnjih pomladnih mesecih. Tovrstno početje ni le neprijazno do narave in sosedov, pač pa celo nezakonito in kaznivo. Pred vrati je mesec maj in zakora-nja v naravi, so tu še drugi razlogi, območju občine Dobrova - Polhov kali smo v sredino pomladi, v čas, in sicer širjenje neprijetnega vonja, Gradec obravnava pristojni organ, ko se urejajo vrtovi, njive in oko-ki je izredno moteč v strnjenih na-in sicer policija, okoljska inšpek­lica. Pri tem se pogosto znajdemo seljih. Povrhu tega pa je še strupen, cija ali medobčinski inšpektorat. pred zagato, kam z vsemi zelenimi saj se pri kurjenju v zrak sproščajo Predstavnik slednjega nam je po­oziroma biološkimi odpadki. Naje-strupeni plini, dim in saje, ki so po vedal, da je v zvezi z obravnava­nostavnejša rešitev, ki se nam po-dognanjih strokovnjakov toksični no tematiko ukrepal že večkrat, nuja kar sama od sebe, je kurjenje in karcinogeni. Strokovnjaki prav kršitelja pa je odkril na podlagi v naravi. Toda, v kolikor smo vsaj tako opozarjajo, da ima kurjenje ra-neposredne zaznave, izjav prič ozi­malo naravoljubi in prijazni do so-stlinskih ostankov negativne posle-roma očividcev. Ob tem pristojni sedov, tega ne bomo storili. A pra-dice tudi za tla oziroma rodovitno v Medobčinskem inšpektoratu in ksa je prepogosto drugačna in na to prst, ki bo na takšnih površinah po kurjenja odpadkov v naravnem in redarstvu opozarjajo, da so pred­so opomnili tudi svetniki občinske-biološki in krmni vrednost ter bota-bivalnem okolju. Prav tako nas na pisi strogi. Določajo, da je prepo­ga sveta občine Dobrova -Polhov nični sestavi vzniklih rastlin bistve-takšno kulturo vedenja opominja vedano že nepravilno odlaganje Gradec na svoji 11. redni seji. no slabša. Zakon o varstvu okolja (Uradni odpadkov v naravo, ki je prav tako list RS, št. 39/06) ter občinski Od-sankcionirano z globo 200 evrov za Ustrezno ravnanje z lok o varstvu javnega reda in miru fizične oziroma od 5.000 do 20.000 Požari v naravi so vse biološkimi odpadki (Ur. l. RS, št. 90/10), ki v 19. členu evrov za pravne osebe, poleg tega pogostejši tudi zaradi Biološko razgradljive odpadke je, konkretno govori o sežiganju ko-pa se v primeru kurjenja dodatno nepremišljenega kurjenja tako z vidika predpisov kot tudi iz munalnih ali drugih odpadkov sankcionira še kurjenje nepravilno obzira do narave, potrebno obdela-ter določa globe v višini od 400 do odloženih odpadkov. Statistika govori, da je najpogostejši ti s kompostiranjem, anaerobnim 1000 evrov. Omenjene kršitve na Nadja Prosen Verbič povzročitelj požarov v naravi prav razgrajevanjem, mehansko-biolo­ človek, ki s svojo nepremišljenostjo ško obdelavo ali katerim drugim ogroža naravno okolje, življenja postopkom, med katere pa nikakor ljudi in živali ter premoženje. Po­ ne sodi sežiganje v naravnem ali žare največkrat zanetijo kar sami Dan odprtih vrat bivalnem okolju. Biološke odpadke lastniki zemljišč, ki želijo s kmetij­ lahko na območju občine Dobrova skih površin odstraniti organsko -Polhov Gradec odložimo v tipske maso zaradi lažjega obdelovanja Vremenskega rjave zabojnike oziroma posode, ali čiščenja površin v prepričanju, namenjene biološkim odpadkom, da je to za kmetijsko površino ko­ ki jih redno odvaža pooblaščeno ristno. Mnogi so namreč zmotno radarskega centra podjetje Snaga, ki poskrbi za ustre­ prepričani, da s požiganjem trajno zno razgradnjo. Druga možnost pa uničijo plevel in zemljo pognojijo je lastno kompostiranje, ki se tudi s pepelom. Takšna oblika spravi- Pasja ravan sicer spodbuja. la organske mase s kmetijske po­vršine je po mnenju stroke tako z vidika varstva okolja kot z vidika Kaj določajo predpisi in agrotehnike neprimerna in neute­ kakšne so globe? meljena. Dejstvo je, da živimo v času, ko se Sobota, 21. maj 2016 ekologiji in varstvu okolja name-Kurjenje organske mase nja vse večjo vlogo in pozornost, je neprimerno tako z kar je tudi prav. Toda to nam dr-Vabljeni med 11. in 17. uro! žavljanom in občanom nalaga, da vidika varstva okolja kot moramo spremeniti miselnost o agrotehnike kurjenju oziroma sežiganju zele- KS Črni Vrh in ARSO Poleg požarov, ki so eden poglavi-nja. Že evropske direktive nare­tnejših vzrokov za prepoved kurje-kujejo in opravičujejo prepoved Na koncu dobrovsko-polho­ grajskih strani si lahko prebe­ rete Javni razpis za dodeljeva­ nje socialnih pomoči v Občini Dobrova -Polhov Gradec v letu 2016. Program Svit rešuje življenja Svit je državni program presejanja in zgo­dnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. V Slove­niji zaradi raka na debelem črevesu in dan­ki vsako leto zboli približno 1.450 ljudi. Je druga najpogostejša vrsta raka (za kožnim rakom). Čeprav je dobro ozdravljiv, če ga odkrijemo v zgodnjih fazah, vsako leto umre skoraj 800 bolnikov, saj ga pogosto odkrije­mo prepozno. V Program Svit, ki je brezplačen, smo va­bljeni vsi prebivalci Slovenije med 50. in 74. letom starosti, ki imamo urejeno obve­zno zdravstveno zavarovanje. Namenjen je ljudem, ki ne kažejo nobenih bolezenskih znakov. Namen programa je zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti za rakom debele­ga črevesa in danke, kar lahko dosežemo s pravočasnim odkrivanjem predrakavih spre­memb ali začetne stopnje raka. Postopek sodelovanja v programu je za preiskovanca precej preprost, potrebno pa je natančno upoštevanje navodil. Po pošti prejmete vabilo z izjavo o sodelovanju. Ko izpolnjeno izjavo vrnete, prejmete pribor za odvzem vzorcev blata. Priložena so tudi na­tančna navodila za odvzem. Vzorca blata je treba odvzeti v dveh zaporednih odvajanjih in ju vrniti v priloženi ovojnici po pošti. V la­boratoriju opravijo preiskavo, s katero ugo­tavljajo prisotnost krvi v blatu. Dosedanje iz­kušnje Programa Svit kažejo, da je bila kri v blatu ugotovljena pri 6% preiskovancev. Za veliko večino je torej z oddajo vzorcev blata postopek zaključen. V program bodo ponov­no povabljeni čez dve leti. Je pa redno testi­ranje vsaki dve leti enako pomembno kot prvo, zato jih nikar ne opuščajte. Tako ocenjujemo, da lahko s Programom Svit vsako leto preprečimo najmanj 200 smrti. Da bi to dosegli, pa je pomembno, da ljudje iz­koristijo možnost sodelovanja v programu. Odzivnost prebivalcev na Program Svit se povečuje, želimo pa si, da bi bila še večja. Na področju občin Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer je bila odzivnost v program tudi v letu 2015 nad slovenskim povprečjem (59,7%) in sicer: Občina in odzivnost Borovnica: 66,6% Dobrova-Polhov Gradec: 64,6% Vrhnika: 64,2% Log-Dragomer: 64,8% Horjul: 65,2% Zdravstvena regija LJUBLJANA: 61,9% Za nekatere skupine bolnikov pa test na pri­krito krvavitev ne zadošča, ker potrebujejo redne kontrole s kolonoskopijo. To so bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo (ulce­rozni kolitis, Crohnova bolezen), tisti, ki so jim pri kolonoskopiji že kdaj odstranili polip in osebe, ki so že zbolele zaradi raka debe­lega črevesa. Če ste v izjavi o sodelovanju navedli katero od teh stanj, zato ne boste več vabljeni v program Svit, ampak se udeležujte rednih kontrolnih kolonoskopij. Za dodatne informacije o poteku Programa Svit ali pomoč pri sodelovanju v programu lahko pokličete klicni center Svit na tel. 01 62-04-521 ali pišete na e-naslov info@pro­gram-svit.si ali po pošti na naslov Program Svit, p.p. 241, 1001 Ljubljana. Več o progra­mu pa izveste na http://www.program-svit. si/. Turistično društvo Vetrnik se predstavi Te dni Turistično društvo Vetrnik praznuje dvajset let delovanja, čas ustvarjanja, poguma in predvsem prijetnega druženja s člani in vaščani Babne Gore in okoliških vasi. Pisati o dogodkih zadnjih dvajsetih let, ki so ustvarili ime Turističnega društva Vetrnik, je kot prijetno paberkovanje po lepih spominih. Je odstiranje znanega, doživetega, pretkanega z veliko predanosti in ljubezni do kraja, v katerem živimo in ustvarjamo. Kako smo nastali in ra-Ko sem se lotila pričujočega tako pod kozolcem. Dogovorje­sli? Vsak zakaj ima svoj zato in pisanja, sem se imela namen ni smo z vrtnarstvom iz okolice pri vzroku nastanka TD Vetrnik zahvaliti nekaterim zaslužnim Ljubljane. Po predhodnem na­ni prav nič drugače. Porodila članom društva, ki so s svojim ročilu nam dostavi balkonsko se je ideja, da bi v kraju orga-nesebičnim delom pripomogli, cvetje, zemljo in potrebna gno­nizirali regionalno tekmovanje da je vse tako, kot mora biti. Pa jila. Sledi še strokovno svetova­harmonikarjev z diatoničnimi sem si premislila! Bojim se, da nje in seveda prijetno druženje. harmonikami, kot predizbor za se mi kdo izmuzne, da ga spre-Lanskoletno prvomajsko kreso-Zlato harmoniko Ljubečne, z gledam, saj veste, kdor dela vanje na Babni Gori je bilo pra­imenom Večer pod Vetrnikom greši, in potem bo zamera pre-vi bum. Zbralo se nas je toliko, in zgodilo se je. Vedno se najde velika, zato sem bom imenova-da nas je “gora komajda drža­nekaj zagnancev, ki stremijo k nju posameznikov izognila. Da la”. Začeli smo v popoldanskih boljšem in drugačnemu. Zbrali je bilo opravljeno vse potrebno, urah, ko so svoj majhen kres so se, sestavili delovna telesa je sodelovalo veliko spretnih kurili otroci in na njem veselo in 22. april 1996 se je Turistič-rok in pametnih glav. Bili so to pekli hrenovke, kasneje, ko se je no društvo Vetrnik uradno re-zidarji, tesarji, mizarji, samouki znočilo, pa smo na vrsto prišli gistriralo. Potem je šla zgodba mojstri z lesom, ki delo obvla-“tastari”. Kres, ki je nastajal že svojo pot, zmagovito pot! Lotili dujejo profesionalno, elektri-nekaj dni prej, je mogočno za­so se nemogočega. Na Črnem čarji, vodovodarji, kovinarji, gorel in nas prijetno grel pozno Vrhu nad Polhovim Gradcem strojniki, gradbena mehaniza-v noč ob prijetnem druženju. so našli pravi biser – kozolec cija, skorajda vrtnarji … in še In če je nekaj dobro, potem to topler. Razstavili so ga, prepe-in še, vse do posameznikov, ki ponoviš, zato kresovanje orga­ljali na Babno Goro in zopet po-vsako leto pokosijo travo okoli niziramo tudi letos. stavili na prostor, kjer krasi naš kozolca, porežejo živo mejo, kraj. Bila je to izjemna delovna pometejo pospravijo … poskr- Vabimo vas na prvomajsko kre­ akcija, v kateri smo malodane bijo, da prireditve potekajo po sovanje na Babno Goro, ki bo v sodelovali prebivalci iz vsake predvidenem planu ... no vidi­ soboto, 30. aprila. Začeli bomo hiše. Sledile so ureditev prosto-te, koliko vas je! Vsem skupaj ob 18.00, se zabavali z najmlaj­ ra, pozidava parapetnega zidu, kličem v imenu vseh nas: iskre­ šimi, pekli slastne hrenovke in stopnic, odra, zasaditev žive na hvala! nadaljevali s ta pravim kresom. meje, postavitev prireditvenega Koliko nas je? 31. decembra kozolčka, nabava klopi in miz, 2015 je društvo štelo 61 čla-Pripravljamo še nekaj dogod­ureditev krajevnih smeroka­nov. Ponosni smo na starostno kov, o katerih bomo javnost zov, napeljava elektrike do pro­strukturo, ki je razgibana tako, obveščali sproti. Kaže pa vse­stora, napeljava vode. Nastal je kot mora biti. Najstarejši člani kakor opozoriti na dogodek, ki čaroben prostor, ki pod svoje jih štejejo že krepko čez osem-bo vreden ogleda. okrilje sprejme več sto ljudi, deset. Mlajši nekaj čez deset. primeren pa je za manjša dru-Enakopravno smo zastopane V soboto, 21. maja, ob 16.00 or­ ženja, obletnice, dogodke. ženske in moški. In kaj počne­ ganiziramo “kiparjenje z mo­ mo? Marsikaj. Naša osrednja torno žago”. Obiskala nas bo­ prireditev je ostala in bo Večer sta dva mojstra, prava virtuoza pod Vetrnikom, zaradi nje smo z motornimi žagami. V nekaj Evforija zaradi Prevca ne le v Planici, pač pa tudi pri mnogih doma urah, kolikor bo dogodek trajal, nam bosta pokazala potek dela. nastali in obstali. V društvo Letošnji uspehi Petra Prevca in drugih menik. Izpostavljena skakalna oprema mnogih mimoidočih sprožila celo vpra-prihajajo novi in mlajši čla­ni, polni dobrih in svežih idej. Z njima se bomo tudi pogovori­ slovenskih smučarskih skakalcev so v – skakalni dres in skakalne smuči – je v šanje, ali gre morda za smuči Petra Prev­ li in tako izvedeli marsikaj, kar Letošnjo sezono smo začeli že Sloveniji povzročili pravo evforijo. Nav- ca, ki so bile v teh dneh na dražbi proda­ nas zanima in gledamo le po te­ 11. marca in organizirali kar 2 dušenja nad njihovimi odličnimi rezul­ ne za visokih 45 tisoč evrov. Aleš o tem leviziji, zato se nam pridružite! dogodka. Želimo obujati našo tati, rekordnimi skoki, junaško držo in pravi, da bi bil sicer rad ponosen lastnik prekrasno in bogato tradicijo, vzornim športnim obnašanjem pa ni bilo smuči letošnjega svetovnega rekorderja, Pa še za konec: govorim o kon­ zato smo na predvečer gregor­ opaziti le pod planiško letalnico, kjer so a da bi trenutno ta denar raje namenil za jevega letos prvič organizirali cu prispevka, da ne bo pomote. se njihovih uspehov veselili tisti, ki so si druge projekte. Izda nam, da je vsa opre-spuščanje gregorčkov po Gra-TD Vetrnik ne obrača plašča po uspeli še pravi čas priskrbeti vstopnice ma, ob kateri so se mnogi celo slikali, last daščici. Na kopališču Žabnica vetru, se pa prepušča vetru, ki se je zbralo lepo število mla-ga je na Babni Gori veliko. Ja­ za ogled finala svetovnega pokala v smu­ nekdanjega slovenskega skakalca Matja­ dih družin. Veselje otrok je dra in jadra, gre naprej skupaj čarskih skokih in tako največji slovenski ža Žagarja, ki mu jo je pred leti podaril. bilo nepopisno. Naslednje leto z nami, člani društva. Te dni športni praznik doživeti v živo, navdu- Pa naj ta informacija ne povzroči slabe ponovimo, dogovorjeno! Ome-se intenzivno pripravljamo na šenje in ponos Slovencev nad slovenski­ volje in brisanja slik tistih, ki so veselo njenega dne smo se ob sedmih postavitev igral ob prireditve­mi orli je bilo prisotno vsepovsod. Eden pozirali ob tej opremi. Važen je namreč nem prostoru. Načrt, ki čaka zvečer zbrali tudi na rednem izmed najbolj izvirnih navijačev je bil slovenski navijaški duh, ponos in veselje, občnem zboru društva. Pregle-že tretje leto, a smo morali čez prav gotovo Aleš Vrhovec iz Brezja pri za katerega želimo, da se nadaljuje tudi v dali smo opravljeno delo prete-vrsto ovir. Sedaj se zaključuje Dobrovi, ki je na svojem dvorišču v času prihodnji sezoni. klega leta in si zastavili smerni-in prepričani smo, da se bodo Nadja Prosen Verbič ce za naprej. Že nekaj let zadnjo ob poletnih večerih na igralih planiških tekem, med 17. in 20. marcem, nedeljo v mesecu aprilu orga-igrali naši bodoči člani društva. Prevcu v poklon postavil nekakšen spo- Fotografija iz Aleševega arhiva niziramo cvetlični sejem, prav Mojca Černe Hiška eksperimentov obiskala OŠ Polhov Gradec Polhov Gradec, 6. april – Verjetno ste že slišali za Hišo ekspe-v goste so prišli tudi učenci s podružničnih šol Šentjošt in Črni dva znanstvena šova – dogodivščini, ki jih nista pustili ravno­rimentov, kjer mladim na njim razumljiv način s poskusi pred-Vrh. Ekipa Hiše eksperimentov jim je v šolski avli pripravila še dušnih. Mlajši so tega dne obiskali še čebelarsko delavnico v stavljajo zakonitosti fizike. Hiška eksperimentov pa je njihova Hiši medu Božnar, starejši pa Muzej pošte in telekomunikacij mobilna oziroma terenska enota, s katero obiskujejo slovenske Tehniškega muzeja Slovenije v graščini. Hiško eksperimentov šole. V začetku aprila se je ob izdatni pomoči lokalnih spon­ so popoldne odprli še za javnost in še enkrat se je potrdilo že zorjev ustavila tudi v polhograjski osnovni šoli ter jo za en dan znano dejstvo, da je znanost lahko zanimiva v vseh starostnih spremenila v center znanosti. obdobjiha. Učenci so lahko v šolski športni dvorani naredili preko petdeset Gašper Tominc, foto: GT poskusov, ki jih je pripravila ekipa Hiše eksperimentov. Zani­manje in navdušenje je bilo neverjetno, o čemer zgovorno pri- ZAHVALA LOKALNIM SPONZORJEM čajo zapisi v knjigi vtisov: »Bilo je kulsko! / Super, to bi imeli še kdaj!« Iskrena navdušenost učencev je pozitivno presenetila Obisk Hiške eksperimentov v Polhovem Gradcu se ne bi zgodil tudi Francko Hribernik, ki je z ekipo pedagoških delavk (Mir­ brez pomoči lokalnih sponzorjev: Rastlinjaki Schwarzmann, d. jam, Katja, Nina in Neža) vodila projekt: »Učenci so se igrali z o. o., Prigo, d. o. o., MVA, d. o. o., Result, d. o. o., Kovinoplastika napravami, raziskovali pojave, uživali v zanimivih eksperimen- F. Leskovec, Agrometal, d. o. o., Hiša medu Božnar in Tehniški tih in odkrivali znanstvenike v sebi! Danes so imeli enkratno muzej Slovenije – Muzej pošte in telekomunikacij Polhov Gra­možnost, da so tudi oni postali del centra znanosti.« Ta dan je dec; in seveda vseh zaposlenih, ki so prispevali vsak svoj delček bil namreč Dan šole, zato so si eksperimente lahko ogledali vsi, k uspešnemu dnevu. Nagrada za najboljšo salamo v roke Primorcu Polhov Gradec, 2. april – V prostorih razglasitev rezultatov, ves čas pa je so pomembni enakomeren mozaik, Polhograjske graščine je Lovska dru-bilo poskrbljeno za pokušino vseh 49 barva in zunanji rob salame. Ta ne žina Polhov Gradec letos prvič pri-vzorcev salam, več vrst kruha in sira sme biti pretemen, saj je to rezultat pravila ocenjevanje suhomesnatih iz-ter tekoče okrepčilo. Možen pa je bil prehitrega sušenja na dimu, ki poleg delkov – Salamijado 2016. Strokovna tudi nakup lokalnih izdelkov, ki sta tega pusti še kiselkast priokus. To je komisija je v ocenjevanje prejela kar jih na založenih stojnicah ponujala bila ena najpogostejših napak tukaj­49 vzorcev domačih salam, izmed Anton Krek s kmetije na Butajnovi in šnjih izdelovalcev, je dejala in opo­katerih je glede na zunanji videz, se-zeliščarka Margita Vehar iz Srednje mnila še na pogosto preslanost salam stavo in barvo prereza, teksturo, vonj vasi pri Polhovem Gradcu. Komisija ali premočen vonj česna. “Dobra sa­in okus izbrala najboljše tri med kla-iz treh članov, Matjaža Pozderca in lama mora vedno izražati harmonijo, sičnimi in divjačinskimi salamami. Damjana Wallnerja ter predsednice kjer glavno delo opravi meso, preo-Izdelava domačih salam je na obmo-mag. Marlene Skvarča, je svoje delo stali pa uravnotežena mera začimb,” čju občine Dobrova - Polhov Gradec opravila v dopoldanskem delu. V je ob koncu dejala mag. Marlena ponovno v porastu, pravijo lokalni ocenjevanje je prejela 49 salam, ki jim Skvarča ter pohvalila vse, ki so s svo­ pridelovalci. Temu je pritrjevala tudi je dodeljevala točke glede na zunanji jo salamo sodelovali, ter jih povabila, številka sodelujočih salam na ocenje-videz, sestavo in barvo prereza, teks­da se kdaj preizkusijo tudi na tekmo­vanju suhomesnatih izdelkov, ki je turo, vonj in okus. vanju Dobrote slovenskih kmetij, kjer v Polhovem Gradcu letos potekala O njihovem načinu dela in strokov­pogrešajo pridelovalce iz polhograj­prvič, pretekla leta jo je namreč pri-nosti je na podelitvi spregovorila skega okoliša. pravljalo TD Veternik. Člani Lovske predsednica, ki ima na tem področju Zbrane je na podelitvi pozdravil tudi družine Polhov Gradec, letošnji or-tudi sicer dolgoletne izkušnje, saj je župan Franc Setnikar in čestital vsemganizatorji, so se zelo potrudili in po-že vrsto let del komisije na prireditvi udeležencem, organizatorju pa se za­skrbeli še za spremljevalni program. Dobrote slovenskih kmetij. Med dru­hvalil za pripravo dogodka, ki ni v Zbiranju salam, ki je potekalo v te-gim je povedala, da komisija izdelke korist le kraju in občini, pač pa tudi dnu pred tekmovalno soboto, je sle-vedno ocenjuje s polnim želodcem, vsem pridelovalcem, saj lahko na tak dilo strokovno ocenjevanje, potem sprva oceni zunanji videz, pri čemer način iz prve roke izvejo, kje in kako so pri delu lahko boljši. Zahvalo vsem sodelujočim je izrekel tudi predsednik Lovske družine Pol­hov Gradec Marko Čamernik, ki je de­jal, da so nadvse zadovoljni z dobrim odzivom, zato bodo dogodek organi­zirali tudi prihodnje leto. Sledila je še podelitev nagrad in priznanj. Te so si v kategoriji klasičnih salam razdelili tako: prvo mesto je osvojil Primož Rovtar, drugo Rok Rihar in tretje Ivo Prvomajska budnica Tudi letošnje leto se bo Godba Dobrova -Polhov Gradec pridružila množici Dobnikar, med divjačinskimi pa so godbenikov, ki v zgodnjem jutru vabijo k praznovanju širom po Sloveniji. Red­priznanja prejeli: za prvo mesto Kri­ko budnica sovpada z nedeljo. Tokrat se bo ob 6. uri zjutraj pričela na Brišah, stina Vrhovec, za drugo Matija Bolha sledil bo Šentjošt, nazaj bo šla prek Polhovega Gradca in Gabrja do Dobrove ter in tretje Kmetija pri Skopc.se zaključila v Komaniji. Na svoji poti nas bodo mladi godbeniki razveseljevali Nadja Prosen Verbič z dobro glasbo. Z veseljem in okrepčilom jih sprejmimo, da nas bodo naslednje Foto: npv, ns leto zopet obiskali. časa smo se zadržali in opazovali to Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Naravno okno ob vznožju Tošča naravno znamenitost. Pot smo na­mreč prehodili že večkrat, a – zani­Davčna oaza proti “bančni oazi” Z družino smo se kljub zelo vetrov-prvih skalah in melišču smo obstali, mivo – tega okna nismo prej nikoli nemu vremenu odločili, da se odpra-da bi videli kakšnega gamsa, saj smo opazili. Mogoče sem bila ravno na V zadnjem času smo bili priča “spektakularnim” vimo na naš zelo priljubljen sprehod jih že večkrat opazili tam. Gamsov ni pravem mestu, da je skozenj posijalo razkritjem poslovanja panamske odvetniške druž­do kmetije Štirmož ter po stezi okoli bilo, smo pa desno od melišča opazi­sonce. Naša pot se je nadaljevala v be Mossack Fonseca. Konzorcij skoraj 300 novinar-Slamnika v Mlačne in do kmetije Je-li zanimivo in veliko naravno okno. Mlačne – ime so dobila po mnogih jev, ki je s pomočjo žvižgača prišel do podatkov, je lovčnik. To je pot ob vznožju Tošča Domačini so ga že poznali, a zanje ni majhnih izvirih; vsepovsod je voda. razkril seznam uporabnikov davčnih oaz. nad Mačkovim grabnom. Pešpot je bilo nič posebnega. Za naju in otroke Videli smo luže, v katerih so se noč Do tod vse prav. Treba je pozdraviti tako delo tiste­nekoč povezovala omenjeni hribo-pa je bilo to pravo odkritje. Kar nekaj pred našim sprehodom kopali divji ga, ki je seznam spravil iz podjetja, kot delo novi­ vski kmetiji. Lovci skrbijo, da je pot prašiči. Iz Mlačen smo se povzpeli še narjev, ki so seznanili javnost. Upam, da pri objavi prehodna in očiščena. Ker to pot po­ do kmetije pri Jelovčniku in od tam imen niso bili selektivni. Od tod naprej, ko zgodba zna malo ljudi, večinoma domačini, domov v Mačkov graben. Ta nedelj­pride na domači prag, pa smo lahko bolj kritični. je v gozdu mirno in je možno večkrat ski sprehod nam je zaradi odkritja Toliko medijskega pompa, da se en teden medijsko videti ter slišati gamse in ostale goz­ naravnega okna zelo popestril dan; stiska v kot Dejana Zavca, je pa res malce pretirano, dne živali. Naš sprehod smo izkori­še otroci so bili ponosni na to, kar se vam ne zdi? Naslovnice časopisov, prve novice stili še za nabiranje trobentic, pljuč­smo videli. Dan pa so nam seveda v oddajah, pogovorne oddaje, vse to o t.i. panam-nika, lapuha in resja za čaj. Po kratki polepšali tudi kratki klepeti s sosedi, skih papirjih, pa se je v mreže ujel samo – Dejan Zavec. Dejan je najboljši malici na vrhu Slamnika, od koder je mimo katerih smo šli. slovenski boksar. Bil je svetovni prvak. Do svoje kariere se je dobesedno lep razgled na Grmado, smo se od­ priboksal – z lastnimi pestmi. Ni bil nikoli “dokapitaliziran”, ni dobival dr-pravili po stezi naprej. Že takoj pri Milka in Gregor Kozjek žavne pomoči, prav tako ni prejel nobene nepovratne subvencije od države. Pa je bil vendar cel teden na medijskem sramotilnem stebru. Se kdo vpraša, kaj je doživljal ob tem? Če je Zavec “največja riba” iz Slovenije, potem to za Slovenijo pač ni prvovrstna tema. Je zgolj pomembna – škoda davčnih oaz za evropsko gospodarstvo znaša 1000 milijard evrov ali 2000 evrov na Evropejca letno. Imamo pa (še naprej) eno zimzeleno prvovrstno temo: bančno oazo! Bančni sistem, iz katerega so nekateri (zaenkrat še) brez posledic počrpali pet mili­jard evrov, mi pa smo plačali njihovo gostijo. Ki je bila izdatno dokapitalizi­rana, subvencionirana, potem pa še pokrita z našim denarjem. Vsakega od nas je stala 2.500 evrov, torej več kot davčne oaze. Pa se zdi, kot da se to temo vedno bolj potiska proti zadnjim stranem časopisov. Ko sodnica na sodišču v Ljubljani Deša Cener s postopkovnim trikom ustavne presoje “de facto” onemogoči zaseg kreditnih map parlamentarni preiskovalki, to ni na prvi strani časopisov. Pa se Slovencev bistveno bolj dotika kot panamski papirji in oče britanskega premierja. Pri bančni oazi gre prvenstveno za naš denar, in vsak dan, ki ni posvečen iskanju krivcev za bančno luknjo, je z vidika povrnitve zaupanja v pravno državo zgubljen. Če naj torej izbiram, koga bi v medijskem ringu rad videl zmagati, ko se za pozornost spopadata pa­namska davčna oaza in domača bančna oaza, je odgovor na strani slednje. Tam ni Dejana Zavca, so pa zagotovo razni Borisi, Cirili, Romane, Marki ... Medijskega dela je torej dovolj za nekaj sezon ... Čebelarji opozorjeni na strogo uporabo legalnih zdravil Polhov Gradec, 7. april – Čebelarsko društvo Dolomiti je v prostorih čebelarskega doma za svoje člane pripravilo strokovno predavanje o ustrezni uporabi in nakupu zdravil, ki ga je pripravila Martina Škof, dr. vet. med. V javnosti se v zadnjih mesecih larjem v veterinarskih lekar­ navodil v zvezi z nakupom re-pomembno, da se v času me­ pojavljajo številni prispevki, nah in ambulanti za živali na gistriranih zdravil je zelo verje-denja ne uporablja nikakršnih članki in oddaje o neustreznih Cesti v Mestni log. Poučeni ten obisk inšpektorja, ki lahko pripravkov. Ker je lokalno zdravilih za zdravljenje čebel so bili tudi o tem, da določe­ odredi visoke denarne kazni pridelan med še vedno cenjen in zatiranje njihovih škodljiv-na zdravila lahko dobijo samo in druge sankcije. Predsednik in iskan, je prav, da čebelarji cev, ki so dosegljiva na črnem na recept, ki jim ga predpiše čebelarskega društva Janko z vso odgovornostjo sledijo trgu. Ker si tudi Čebelarsko veterinar. Večkrat je bilo po- Prebil je na koncu predavanja stroki, njenim navodilom in društvo Dolomiti prizadeva, udarjeno, da morajo čebelarji poudaril, da bo potrebno teh-zdravi pameti ter se ne poslu­ da so njihovi člani pravilno in dosledno uporabljati le legalna nologijo čebelarjenja prilago-žujejo nakupov na črnem trgu. ustrezno obveščeni, so v goste zdravila. Predavateljica jih je diti trenutnemu stanju v čebe-Nepravilna uporaba zdravil povabili strokovnjakinjo. Vete-opomnila tudi na obvezno vo­ larstvu. Kar v praksi pomeni, pri nekaterih je namreč pov­ rinarka Martina Škof je spre-denje čebelarskega dnevnika, da se med letom izvaja apiteh-zročila velikansko škodo čebe­ govorila o strokovni uporabi v katerega morajo biti vpisani nične ukrepe, pred uporabo larski dejavnosti, saj je mnogo predpisanih sredstev za zatira-vsi podatki o nakupu zdravil sredstev za zatiranje varoje pa kupcev izgubilo zaupanje v nje varoje v čebeljih družinah. in vnosu zdravil v čebelje pa­ je obvezna odstranitev satja slovenskega čebelarja, na sre- Predstavila je vsa dovoljena nje. V nasprotnem primeru iz medišča. Po njegovih bese-čo pa ne v lokalnega. sredstva, ki so dostopna čebe-ali v primeru neupoštevanja dah je za kakovosten izdelek Nadja Prosen Verbič Sprejemni izpiti v Glasbeni šoli Emil Adamič Pomlad je čas prebujanja narave, pa tudi načrtovanja novih začetkov. Ka­morkoli pogledamo, vse hrepeni po napredku, preporodu in svežih izzi­vih, ki jih obeta ta letni čas. Že star pregovor pravi: »Kar seješ, to žanješ.« In zato tudi v letošnjem letu razpi­sujemo pomladne sprejemne izpite, ki so pogoj za vpis v glasbeno šolo. Z njimi otroci izkažejo glasbene pre­dispozicije, ki so nujne za učenje in­strumenta. Komisijo sestavlja tričlan­ska zasedba glasbenih pedagogov, ki potrdi ali zavrne sprejem. Prav tako priporoči instrument, ki bi bil glede na otrokove sposobnosti in naravne danosti najbolj primeren. Kandidati so nato o rezultatu pisno obvešče­ni. Pouk na glasbeni šoli zajema uče­nje instrumenta ter nauk o glasbi. Prvi in hkrati najpomembnejši ele­ment je RITEM. Občutek za ritem je prirojen in se ga ne da naučiti. Pre­verjanje tega osnovnega glasbenega izrazila poteka tako, da zaploskamo določen ritmični vzorec in otroka povabimo, naj ga ponovi. Otrok, ki je brez občutka za ritem, sprejemnih preizkusov ne naredi. Potem preve­rimo smisel za MELODIKO. Kandi­dat zapoje krajšo pesem po lastnem izboru ali mu jo določi komisija. Pri petju pesmi je pomemben posluh, saj pri nadaljnjem učenju glasbe le-ta ključno pripomore k pravilnemu iz­vajanju melodičnih linij. Vendar pa se posluh – za razliko od ritma – z vajo lahko izbrusi in izpopolni. Zadnji del preizkusa temelji na prepoznavanju TONSKIH VIŠIN. Zaigran ton ali ton­sko zaporedje mora kandidat čim bolj natančno ponoviti. Vzporedno s sprejemnimi preizku­si poteka tudi vpis v GLASBENO PRIPRAVNICO. Predhodni preiz­kus sposobnosti se na željo staršev lahko opravi, ni pa pogoj za vpis, saj je namen pripravnice ravno urjenje otrokovih glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju. Skozi igro se v otroku rojevajo pomembne ritmično­-melodične izkušnje, ki kasneje po­membno vplivajo na njegov doživljaj­ski svet. V pripravnici se otrok nauči osnovnih ritmičnih prvin, ljudskih in umetnih otroških pesmi, osnovnega notnega zapisa (celinka, polovinka, četrtinka), spoznava prvine zvoka (visok, nizek, dolg, kratek ton), pre­poznava in poimenuje pojme, kot so: dirigent, pevec, zborovodja, instru­mentalist, orkester, spoznava različne instrumente in njihove zvoke, krepi občutek za ravnotežje (ta je zelo po­memben pri učenju instrumenta in nasploh glasbene umetnosti) ter se krepi v zbranem poslušanju (glasbe­ne pravljice, klasična glasba, kelih ti­šine). Glasbena pripravnica traja eno leto. Letos v glasbeni šoli Emil Adamič razpisujemo mesta za učenje izjemno pestre palete instrumentov. Kandida­ti se bodo tako poleg že poučevanih instrumentov, ki so klavir, kitara, kljunasta in prečna flavta, trobenta, pozavna, bariton, tuba, klarinet, sa­ksofon, klavirska in diatonična har­monika, violina, tolkala in solo petje, lahko učili tudi igranja na rog in vi­olončelo (pogoj je zadostni vpis). In­strumenti rog, pozavna in tuba bodo v prihodnjem šolskem letu delno sub­vencionirani, saj želimo okrepiti ome­njene oddelke (orkester ). Pregovor pravi: »Kdor ne poizkusi, ta ne ve.« Zato vas prisrčno vabimo, da se opogumite, udeležite sprejemnih preizkusov ter posejete svoje glas­beno seme letošnje pomladi. Skupaj ustvarjamo talente! RAZPISANI TERMINI ZA SPREJEMNE PREIZKUSE: DOBROVA: sreda, 11. 5. 2016, ob 18.00, POLHOV GRADEC: četrtek, 12. 5. 2016 ob 17.00, ŠENTJOŠT: četrtek, 12. 5. 2016 ob 18.30, DOBROVA: sobota, 14. 5. 2016 ob 9.30. Sprejemni preizkusi bodo potekali v prostorih OŠ Dobrova, OŠ Polhov Gradec in POŠ Šentjošt. Maja Anžur Kajzer Glasbena šola Emil Adamič prav vse – male in velike Angleže, ki v angleščini zapeli in zraven zaplesali. Učenci, ki so pri pouku v Biti mama je težka služba Marec je mesec, v katerem mlajše dramske skupine ven igrali tudi na različne podaljšanem bivanju, sose s prav posebno pozor-kulturnega društva vse instrumente, spremljala letos nekaj prostega časa nostjo spomnimo naših skupaj zaokrožili v boga-pa jih je Tanja na kitari. namenili svojim mamam, mamic, babic, tet ... S po-to, otroško, igrivo in iskri-Sledile so še najrazličnejše saj so zanje pripravili vsak sebno pozornostjo so se vo prireditev. Na začetku recitacije pesmic, razisko­svojo misel. učenci Osnovne šole Črni so na oder stopili prav vsi vanja sopomenk na bese-Nina in Tanja obiskujeta Vrh v dneh pred materin-učenci šole skupaj, v igri-do mama, ata … glasbeno šolo za kitaro. skem dnevom z velikim ci Muca Copatarica. Ker V današnjem času je an-Pri tem jima pomaga Ga­veseljem trudili z učenjem na šoli deluje tudi pevski gleški jezik zelo razširjen. brijela. Tako sta v duetu pesmic, recitacij, plesov zbor, se je ta predstavil z Tako se ga najmlajši učenci svoje znanje igranja in pe­… Kot je pri nas navada, več različnimi pesmicami. začnejo učiti v angleškem tja predstavili tudi nam. so sodelovali prav vsi Da pa je vse skupaj zvene-krožku, malo večji pa pri V kulturnem društvu pa učenci, ki so ob pomoči lo bolj živo, so učenci zra-rednem pouku. Slišali smo imamo kar nekaj dobrih mladih igralcev, ki so letos uprizorili igrico Pika No­ gavička v šoli pod men­ torstvom Darje Plestenjak. Ob koncu je vsak uče­ nec svoji mamici podaril drobno presenečenje, in sicer so iz gline izdelali prikupne sovice. Že tako sončen dan je postal še toplejši in verjamem, da je bil tak tudi preostanek dneva in večer, ki so ga naši otroci preživeli sku­ paj z domačimi. Katja Skopec Pira je prastara zvrst pšenice, ki naj bi jo uporabljali že pred 9 tisoč leti. Naši predniki so se zavedali njenih pozitivnih učinkov na telo. Zaradi nizkega hektarskega donosa, so jo ljudje opuščali in začeli posegati po drugih vrstah pšenice. V zadnjih desetletjih so piro ponovno začeli sejati predvsem eko­loški pridelovalci hrane. Pira je plevnato žito, to pomeni, da po žetvi ostane zrno v plevi, ki ga ščiti pred onesnaževalci. Pira vsebuje veliko kvalitetnih beljakovin in tudi aminokislin. Uporabljamo jo lahko kot ostala žita – za moko, kašo, kosmiče ... V Društvu Lep je dan smo v času pred veliko nočjo pripravili delavni­co z naslovom Peka kruha in sladkih dobrot iz pirine moke. Delavnico je vodila Lucija Pe­klaj, ki je delavnico pripravila v želji, da pri udeleženkah zbudi pogum in nove ideje za uporabo pirine moke. Udeleženke so ugotovile, da iz pirine moke lahko naredimo praktično vse. Same smo se preizkusile v peki kru­ha, pirinih tortic, več vrst piškotov, skutinih palačink ... In vse to iz pirine moke. Zaradi pozitivnih odzivov smo se v Društvu Lep je dan odločile, da tovrstne delavnice še ponovimo. Pomembno nam je, da se družimo in se pri tem tudi kaj novega naučimo. Lucija Peklaj, Društvo Lep je dan Vivi cantando ali živim pojoče Polhov Gradec, 3. april – Vokalna skupina Svetlice, ki deluje v okviru Turistič­nega društva Polhov Gradec, je skupaj z vokalno skupino Kanaja povabila na koncert španskih napevov, popevk in zimzelenih melodij. Španski ritmi so očitno tudi v polhograjskih koncih zelo priljubljeni, saj je bil obisk poslušalcev tokrat izreden. Ljubitelji pete pesmi in španskega jezika so besedo, večina se je raje prepustila ritmom, docela napolnili dvorano Kulturnega doma zaprla oči in se zazibala skupaj z dekleti. Tako Jakoba Trobca. A kljub temu da so morali ne-argentinski kot španski in mehiški napevi, vse kateri dogajanje spremljati kar s hodnika, se melodije so zvenele odlično, kar je rezultat so­niso pritoževali. Tudi do njih so namreč prišli zvočja petja, instrumentalne glasbe, akustike čisti in barviti zvoki sedemnajstčlanske žen-v dvorani in nenazadnje navdušenja in užitka ske vokalne zasedbe Svetlice in devetčlanske poslušalcev, kar je bilo posebej čutiti. Po kon­ženske vokalne zasedbe Kanaja, ki ju mojstr-čanem koncertu je bil čas tudi za podoživljanje sko vodi Martina Kavčnik. Pa tudi jezik tokrat in izmenjevanje vtisov ter prijetno druženje, ki ni igral pomembne vloge. Čeprav so bila vsa je bilo ob tipični španski pijači – sangriji še pri­besedila pesmi iz repertoarja, ki izvirajo iz stnejše.Španije, Srednje in Latinske Amerike, preve-Nadja Prosen Verbič dena, so se le redki ozirali na platno s pisano Foto: npv Včas’h je luštno b’lo Folklorna skupina Grof Blagaj Polhov Gradec je tudi letos na velikonočni po­nedeljek napolnila dvorano Kulturnega doma Jakoba Trobca, kjer je gledalce popeljala v svet ljudskega izročila s plesom, pesmijo in igro, ki je folkloristom že kar domača. Zato je prikazala folklorne točke v malce drugačni izvedbi, kot smo jih vajeni sicer. in brez treme pred domačim občinstvom, tudi če je kakšna noga stopila v napačno smer. Pri dvogovorih so bili zelo su­vereni in sproščeni, kakor da se pogovarjajo doma za pečjo in ne na odru. Gledalci so jih vseskozi spodbujali z bučnimi aplavzi in večer je še (pre)hitro minil. Skupina vsako leto prikaže ljudsko izročilo na malo dru­gačen način, vendar sporočilo ostaja enako: tudi včasih so se kmečki ljudje znali zabavati in škoda bi bilo, da bi običaji kaj je novega na vasi, kaj se izumrli. Zato se domači folklo­dogaja, kaj je kdo slišal in kaj risti zahvaljujejo vsem obisko­je kdo videl. Njihove zgodbe valcem, ki s svojo prisotnostjo so bile zelo različne, dotikale na prireditvah pomagajo pri so se smrti, plesa in zaljublje-ohranjanju izročila, hkrati pa nosti, bolezni, poroke, težav dajejo podporo in spodbudo z vremenom, obujanja spomi-za nadaljnje delo skupine. Ve­nov na mlade dni itd. Saj pra-lja pa omeniti, da bodo folklo-Kristjani se na velikonočni vijo, da mora kmetija ustrezati risti ponovno predstavili pev­ponedeljek, dan po prazniku trem osnovnim zahtevam: sko-plesno igro Ko je leto na velike noči, spominjajo Jezu-imeti pot, vodo in dobrega so-polhograjskem skoz’, saj so se sovega prikazovanja učence-seda. Dostop do kmetije mora glede na pozitivne komentarje ma na poti v Emavs. V spo-biti iz katerekoli strani, voda po koncu lanskoletne predsta­min na ta dogodek kristjani pa v bližini. Nadvse pa je dra-ve odločili igro ponoviti. Na obiščejo svoje bližnje in se z gocen razumevajoč in dober odru vam bodo zopet prikaza­njimi veselijo novice o Kristu-sosed, s katerim si vsak kmet li veselje kmečkih ljudi z igro, sovem vstajenju. Velikonočni najbolj pomaga in mu zaupa. pesmijo, plesom in zanimivi­ponedeljek je v Sloveniji tudi Kakor pravi slovenski prego-mi zgodbami o oštirju Ivanu dela prost dan. Zato Folklorna vor: sosed brez soseda pač ne in njegovi ženi Cilki. Njima skupina Grof Blagaj iz Polho-more živeti. Pa še res je tako … ni nikoli dolgčas, saj je gostil­vega Gradca na ta dan vsako Seveda pa kmetija brez otro-na vedno polna, pa tudi vaški leto pripravi celovečerni kon-škega joka in kasneje smeha, ni posebnež Polde ima vedno kaj cert, stkan iz ljudskega izroči-prava kmetija in nima priho-pametnega za povedati. Če la. Letos so gledalce navdušile dnosti. Zato delo ni bilo nikoli ste si predstavo že ogledali in zanimive zgodbe o sosedih, ki pretežko, saj so si ga otroci po-vam je bila všeč – povejte na­so na humoren način prikaza-pestrili z raznimi pesmicami prej, tistim, ki je še niso. Če pa le vsakdanji način življenja na in zanimivimi igrami. Delček ste jo zamudili, vljudno vablje­kmetih. Povzete so po knjigi tega veselja je prikazala otro-ni. Vidimo se torej ponovno v Milke Bokal Jaz sem višje kot ška folklorna skupina Naga-soboto, 8. oktobra, v Polhovem Marija, v kateri so zbrane pri-jivčki. Odplesali so zanimiv Gradcu. Vse informacije boste povedke iz Polhovega Gradca venček štajerišev. Folkloristi našli na spletni strani www. in okolice. Izvedeli ste lahko, so bili sproščeni, nasmejani fs-grofblagaj.si. Anita Kobe Kmetija v času hlapcev in dekel Le dober kilometer stran od ceste, ki pelje v Potok, se med obronki gozdov razpro­stirajo travniki in njive, sredi katerih stoji Stovnikova domačija. Kmečko dvo­rišče povezuje stanovanjsko hišo, hlev in stavbo, ki služi za popravila kmetijskeopreme. Tu je doma Adolf Malovrh, ki je bil dolga leta gospodar kmetije, sedaj pa jo upravlja njegov sin z družino. Kmetija ima večstoletno zgodovino, na kate­ri se je do današnjih dni izmenjalo veliko generacij. Moj sogovornik se še dobro spominja, kako je bilo v času njegovega otroštva in kako še prej, o čemer sta mu pripovedovala oče in ded. Prvi zapisi o kmetiji segajo v petnajsto stoletje, v bajti. Še tri generacije nazaj so na tej kmetiji več znanega pa je od začetka 19. stoletja. Ge-poleg domačih delali še hlapci in dekle. Bili so neracije, ki so se medtem izmenjale, so skrbno stalno nastanjeni, tudi po več let skupaj in za­obdelovale zemljo, skrbele za prirastek v hlevu, radi dobrosrčnosti gospodarja in gospodinje urejale poljske in gozdne poti ter si z delom za-deležni dobrin, kot so jih uživali ostali domači. gotavljale lastno oskrbo za življenje. Kmetija je Tudi spali so v hiši, dekle v gornji hiši, hlapci imela dve bajti, pri Kočarju v grabnu in Zabr-poleti na hlevu, pozimi pa tudi oni v hiši. Ena darju v Potoku. Bajtarji so skrbeli za svoje dru-izmed dekel, okrog leta 1935, je bila Jehana Kav­žine, na kmetiji niso bili dolžni delati, pomagali čič, Rojčkova iz Prelesja. Njen delovni dan se je so občasno in s tem odslužili dolg za bivanje začel ob jutranjem svitu z molžo v hlevu, nato je Voda – eden največjih čudežev življenja V Osnovni šoli Polhov Gradec smo v torek, 22. marca, obeležili dan vode, ki smo ga povezali z »modrim dnem«. Letos smo temu pomembnemu mednarodnemu dnevu name­nili prireditev, ki smo jo povezali z »modrim dnem« (lansko in predlansko leto sta bila zeleni in rumeni dan), ko imajo učenci oblečenega nekaj modrega, notranjost šole pa krasi modra bar­va v obliki različnih izdelkov učencev na skupno temo voda. Nastale so raznovrstne »vodne« umetnine. Učenci – nastopajoči pa so nam predstavili nekaj dejstev in resnic o vodi: Voda je za­kladnica neštetih skrivnosti. V rekah, jezerih in oceanih je zapisana vsa zgodovina sveta, saj vse, kar živi, pušča sledi svojega življenja, razmišljanja in delovanja v vodi. Milijone let je bila voda edino živo bitje na Zemlji. In vse od takrat ta ista voda kroži skozi sleherno ptico, rožo, drevo, kamen ... Povsod je že bila in vse je že videla. Skozi vodo se povezujemo ne le z vesoljem, temveč z vsem živim v preteklosti in sedanjosti. Zato vsaka kaplja vode vsebuje informacijo o vsem, kar se je do sedaj zgodilo, skratka – voda je kolektivna zavest vesolja. Na srečo je Slovenija ena najbogatejših držav z vodo, saj jo pre­pletajo številne reke, studenci, potoki, ki skupno v dolžino meri­jo kar 28.000 kilometrov. Pri nas pade dvakrat več padavin, kot je evropsko povprečje. Zelo pomembno pa se mi zdi dejstvo, da smo ena redkih držav na svetu, kjer lahko odpremo pipo in pije­mo vodo, ne da bi se bali kakršnekoli okužbe. Po izrazu na obra­zih učencev sem sklepala, da so učence presenetila tudi dejstva o ustekleničeni vodi: večina vode iz pipe je pod mnogo strožjim nadzorom kot ustekleničena voda. V 4-letni študiji več kot 1000 vrst ustekleničene vode so dokazali, da je ta mnogo slabše kvali­tete kot tista iz pipe. Ustekleničena voda stane tisočkrat več kot voda iz pipe. Na leto porabimo več kot 100 milijard dolarjev za ustekleničeno vodo. Potrošnja ustekleničene vode se vsako leto dvigne za 10 odstotkov. V ZDA trenutno pijejo več ustekleni­čene vode kot mleka ali piva. Več kot polovica ustekleničenih tako imenovanih izvirskih vod prihaja iz pipe. Za proizvodnjo plastenke porabimo 3x več vode, kot je vsebuje. Za proizvodnjo Novinarji OŠ Polhov Gradec obiskali Radio Ekspres Končno je napočila sreda, 30. marec, ko smo se novinarke in novinarji šolskega radia in šolskega časopisa Brihtne glav’ce odpravili v prostore Radia Ekspres. Na avtobusni postaji v Stegnah nas je počakal gospod Sotlar in nas pospremil do studia. To je ljubljanski radio, ki pokriva celo Ljubljano in okolico. Najraje pred­vajajo glasbo iz 80. in 90. let 20. stoletja, kar pa ne pomeni, da ne predvajajo tudi najsodobnej­ših uspešnic. Zelo prijazno so nas sprejeli in naslednji dve uri nas je gospod Grega Murn, ki je na Radiu Ekspres kreativni producent, potr­pežljivo vodil po radijski postaji. Preden smo odšli na ogled, nam je gospod Murn povedal, kako delajo, pripravljajo prispevke, kje predva­jajo glasbo, kako in po kakšnem vrstnem redu ... Njihov radio ima okoli petindvajset tisoč poslušalcev in s tem so zelo zadovoljni, ker ne pokrivajo celotne Slovenije. Radio Ekspres pa se lahko pohvali še s tem, da je velika zvezda Radia 1 – Denis Avdič – začel kariero radijske­ga moderatorja prav pri njih. Ko je bila naša ra­dovednost vsaj za silo potešena, je sledil ogled radijskih prostorov. Najprej smo si ogledali manjši studio, kjer snemajo oddaje, telefonske pogovore ... Zraven je še ena manjša soba, ki ji rečejo produkcijska soba. Nato smo se odpra­vili v večjo sobo – glavni studio, kjer snemajo oddaje v živo. Imeli smo priložnost prisluhniti oddajanju v živo, nekateri pa smo lahko tudi posneli kratek intervju o zeleni prestolnici Evrope – Ljubljani. Vsi smo bili zelo navdušeni, saj je za večino od nas bilo to nekaj popolnoma novega. Nato smo si izmenjali še nekaj infor­macij, se slikali in polni napotkov odšli. Obisk radia je bila zelo dobra popotnica, tudi za raz­mišljanje o možnem poklicu, ki mora biti zelo zanimiv, predvsem pa nikoli dolgočasen. Še enkrat se zahvaljujemo prijazni ekipi Radia Ek­spres za prijazno, zanimivo in poučno vodenje in pa seveda gospodu Žigi Sotlerju, ki je poskr­bel, da je do tega dogodka sploh prišlo. Brina Sušnik, Martin Setnikar in Ana Malovrh Pasavčkove delavnice Zaposleni v Osnovni šoli Dobrova se zavedamo, da je zelo pomembno vzgajati otroke v odgovor­ne državljane. Svoj del odgovornosti morajo otroci sprejeti tudi, ko se vključujejo v promet, pa naj si bodo pešci, kolesarji ali sopotniki v avtomobilu. Otroka je potrebno na samostojno sodelovanje v prometu temeljito pripraviti, s prometnimi igrami, zloženkami, vajami na igrišču, didaktičnimi igrami … Najpomembnejše pa so vaje v prometu, kjer moramo biti odrasli otroku ne samo učitelj, ampak tudi dober zgled. Pri vsem tem vestno sodelujemo s Svetom za preventivo in vzgojo v ce­stnem prometu Občine Dobrova - Polhov Gradec. V okviru sodelovanja v projektu Pasavček smo v četrtek, 31. marca, organizirali Pasavčkove de­lavnice. Na začetku je Stane Dvanajščak (Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obči­ne Dobrova -Polhov Gradec) starše in otroke seznanil s pravilno uporabo otroških varnostnih sedežev in s pravilnim ravnanjem v prometu. Zatem smo si ogledali demonstracijo pravilnega pripenjanja varnostnih pasov in se v tem tudi preizkusili. Vsak učenec si je izdelal tudi naglavni trak z izbranim udeležencem v prometu (avto, kolo, pešec, avtobus), ki ga je kasneje uporabil na poligonu. Nekaj staršev je pomagalo pri postavitvi poligona, na katerem so se preizkusili učenci s svojimi izbranimi »udeleženci« v prometu. Upoštevati so morali prav vse znake in cestno-pro­metne predpise. Vzporedno z delavnicami je potekala tudi razstava likovnih del učencev na temo promet, starši pa so se o svojih dilemah in vprašanjih lahko strokovno pogovarjali s Stanetom Dvanajščakom, ki je prijazno odgovarjal na vsa vprašanja in pojasnjeval vse dileme. Tadeja Prašnikar OŠ Polhov Gradec Intervju s Francko Hribernik, organizatorko Dneva šole Gospa Hribernik, leto 2015 je tudi Največja zahvala gre vsekakor go-ki so bile mentorice pri eksperimen­leto svetlobe. Je bil tudi v tem ra-spodu Tomažu Schwarzmannu iz tiranju in pomočnice pri organizaciji zlog, da ste v letošnjem šolskem podjetja Rastlinjaki Schwarzmann, dneva. Ne smem pa pozabiti seveda letu k sodelovanju povabili Hišo d. o. o., ki je bilo naš glavni sponzor na oba hišnika, gospoda Rajka To­eksperimentov?in so se mojemu vabilu tudi takoj minca in gospoda Francija Mrzlikar-Hišo eksperimentov v Ljubljani sem odzvali. Zahvala pa gre tudi vsem ja, ter vseh učencev, ki so pomagali z učenci že večkrat obiskala. Vsakič ostalim podjetjem in sponzorjem: pri ureditvi športne dvorane. Seveda so bili zelo navdušeni nad eksperi-Prigo, d. o. o., MVA, d. o. o, Result, tudi vsem učiteljem spremljevalcem, mentiranjem in poskusi, letos pa sem d. o. o., Kovinoplastika Franc Lesko-kuhinji za dobro malico in kosilo, ne dobila priložnost, da to ponudim vec, Agrometal, d. o. o., zahvaljujem nazadnje pa tudi gospem čistilkam, vsem učencem naše šole. Mogoče bo se tudi gospe Malči Božnar iz Hiše ki so pospravile za nami. ta dan razsvetlil koga izmed njih, kaj medu in gospe Ajdi Kozjek iz Tehnič-Kako ste bili zadovoljni z znanstve­želi početi v življenju. nega muzeja Slovenije, Muzeja pošte nimi šovi? Bi želeli spregovoriti kakšno bese-in telekomunikacij Polhov Gradec za Mislim, da so bili tudi poskusi na do tudi o tistih najzaslužnejših, ki izvedbo delavnic. Zahvalila bi se še znanstvenih šovih zanimivi in pouč­so pomagali pri izvedbi tako zah-sodelavkam: Katji Premrl, Mirjam ni, eni zelo atraktivni, na primer tisti tevnega dogodka? Kogovšek, Neži Kralj in Nini Bagar, s tekočim dušikom, ki je živ nagelj­ček spremenil v kupček smeti in pa banano v kladivo za žebelj. Kako ste bili zadovoljni s sodelo­ vanjem učencev in staršev, ki so se nam pridružili kasneje? Tudi starši, ki so se nam pridruži­li skupaj z učenci v popoldanskem času, so bili navdušeni nad eksperi­menti in izražali veliko zadovoljstvo nad dogajanjem današnjega dne. Nam lahko poveste kaj tudi o delav­nicah, ki so potekale v šolski telo­vadnici? V športni dvorani je potekalo več kot 50 fizikalnih poskusov v izvedbi Hiše eksperimentov, bili so težki in lahki, zanimivi in dih jemajoči, poučni in zabavni, vsi pa z namenom, da se na­učite kaj novega ali da preverite svoje znanje na najbolj naraven način, to je s poskušanjem in ponavljanjem. Imate morda še kakšno sporočilo za naše učence? Na koncu bi rada dejala učencem, naj nikoli ne prenehajo biti radove­dni in ustvarjalni in vedno vztrajni pri aktivnostih, ki jih navdušujejo v življenju. Hvala in želimo vam velimo uspe­hov še naprej. Lara Stanovnik, Martin Setnikar, Anton Čuden in Benjamin Kucler dobiti soglasja lastnika parcele. Brez soglasja pa ne moremo nič. Log-dragomerska tržnica bo odprta vsak torek Zasilna lokacija je bila v okolici gasilskega doma, vendar smo tudi tam omejeni s tem, da morajo imeti gasilci zaprto garažo, Log, 5. in 12. april 2016 – Lokalna tržnica v športnem parku na Logu je zaživela. Na ličnih stojnicah boste ker je notri precej opreme, ki bi se lahko poškodovala.. Na koncu enkrat tedensko lahko kupili svežo in zdravo lokalno hrano ter druge izdelke. Ponudniki bodo lokalne do-nam je ostala samo lokacija tukaj na Logu, ki pa nudi veliko pro­brote ponujali vsak torek med 15. in 18. uro. stora za parkiranje in relativno dober dostop.« Sicer pa župan ni izključil možnosti, da bi se tržnica v prihodnje preselila na Prvi torek v aprilu je začela redno obratovati tržnica. Med stoj­ drugo lokacijo: »Ali je to tista končna lokacija ali ni, bo pokazal nicami se je v lepem, sončnem vremenu sprehodilo in naku­ čas. Verjamem, da to ni čisto končna oblika te naše tržnice.« povalo precejšne število ljudi. Ti so lahko na bogato obloženih Ponudniki zadovoljni mizah izbirali med pestro paleto lokalno pridelanih in predela­nih izdelkov. Mize so se šibile pod kakovostni in zdravimi do- Zadovoljstvo ob zagonu tržnice je obojestransko. Zadovoljni so brinami, nakupili ste lahko sezonsko zelenjavo, sadje, domača tako občani, ki so si dolga leta v kraju želeli nakupovati lokalne kokošja jajca, mleko in mlečne ter medene izdelke. Na svoj račun izdelke ter izbirati med dodatno ponudbo, kot tudi prodajalci, ste prišli ljubitelji dobre kapljice, ki ste lahko kupili kraški teran. ki so dobili priložnost, da ponudijo svoje blago. »Vtisi so zelo do-Manjkali niso niti izdelki iz konoplje, eko čaji, moka, sveža in bri. Nepričakovano je prišlo kar veliko ljudi, več kot smo misli­vložena prepeličja jajčka, pa zelišča, sirupi in balkonsko cvetje, li,« nam je povedal Tadej Dolenc s kmetije Pri Dolencu, ki na tr­vsak torek pa boste v športnem parku na Logu lahko kupili tudi žnici prodaja domača jajca, sezonsko zelenjavo, jagodičevje, med sveže ribe in ostale morske dobrote. in cvetni prah. »Ljudje zdaj na začetku bolj opazujejo, gledajo. Pestra ponudba je navdušila tudi župana Mirana Stanovnika, Mislim pa, da se že pojavljajo kupci, ki upam, da bodo postali redne stranke, saj vendarle od njih živimo,« je še dodal Dolenc. ki je povedal, da je tržnica dobrodošla pridobitev za občino in Precejšne število obiskovalcev tržnice je presenetilo tudi Marijo občane: »Prav je, da se naša občina razvija tudi po tej plati in da Končan. »Veliko ljudi najprej naredi samo krog, potem pa se vr­ smo nekje začeli. Na taki tržnici ne le da lahko kupimo dobra nejo in kaj kupijo ali pa tudi ne,« je opazila prodajalka domačih živila, ampak je to tudi priložnost za druženje, česar naši občini jajc. Pohvalila je tudi lepe stojnice ter povedala, da jo boste na definitivno manjka. Prepričan sem, da bo v prihodnje ponudba tržnici lahko obiskali tudi v prihodnje: »Jaz bom vztrajala, če bo še bolj bogata in da bomo za ponudnike imeli še boljše razme­po kapljicah prihajalo, bo pa po kapljicah.« re.« In res, že teden po odprtju tržnice je ta zaživela v popol-Na občini si želijo, da bi tržnica v prihodnje postala osrednji noma novi podobi. Medtem ko so prodajalci prvič svoje blago prostor srečevanja ponudbe in povpraševanja po lokalno pride­ponujali na mizah, so se že naslednji teden razveselili lepih, lani zdravi hrani, se pa tudi zavedajo, da se to ne bo zgodilo čez novih stojnic. noč: »Mi po jutru ne moremo ocenjevati dneva. Ljudem moramo dati nekaj časa, da prepoznajo tržnico kot koristno. Prav tako Tedenske tržnice so se razveselili tudi občani moramo dati čas ponudnikom, čeprav se glas med njimi zelo hi-Marjetka z Loga je na tržnico prišla po zdravo hrano. V njeni tro širi. Tudi če mesec ali dva ne bo tistega želenega učinka, mi vrečki smo opazili zelenjavo, jajca in skuto. Kot nam je poveda­ ne bomo kar obupali in takoj vrgli puške v koruzo. Računam, la, večkrat na mesec poseže po lokalno pridelanih izdelkih. Do da se bomo na tržnici srečevali vsaj do zime,« je pojasnil župan sedaj je bila redna obiskovalka vrhniške tržnice, v prihodnje pa Stanovnik. Zanimalo nas je tudi, kje bo tržnica organizirana v bo lokalno hrano večkrat kupila kar v domačem kraju. Med na-kupili v domačem kraju. Z njo so se strinjali tudi ostali Drago-primeru slabega vremena: »Iščemo alternative.« Sicer pa smo še kupovalkami je bila tudi Barbara iz Dragomerja, ki se je zagona merčani, s katerimi smo govorili. Ti so še opozorili, da bi tržnico preverili, ali razmišljajo tudi o možnosti vzpostavitve pokrite tržnice zelo razveselila. Povedala nam je, da je tržnico obiskala v Dragomerju obiskalo več občanov, saj je tam večja koncentra-tržnice: »Ne izključujem te možnosti, ne morem reči kdaj, sem predvsem iz radovednosti, v nakup pa jo je prepričala raznolika cija ljudi. Mnenju, da tržnica sodi v središče Dragomerja, pa se ji pa zelo naklonjen. Prav je, da vidimo vse prostorske načrte, ponudba domače hrane. Nekoliko jo je zmotila le lokacija, saj je pridružil tudi župan Stanovnik, ki nam je pojasnil, zakaj so kaj nam kaže strategija razvoja določenih področij in to pokri­bi tržnica po njenem mnenju morala obratovati v Dragomerju. tržnico umestili v športni park na Logu: »S skicami in idejnimi to tržnico umestimo v prostor potem, ko ugotovimo, da je tudi Povedala nam je, da bi v tem primeru tržnico lahko obiskalo ve-zasnovami smo se zelo resno pripravili na zagon tržnice na ob-ekonomsko to v redu in da bi prinesla še večjo dodano vrednost liko starejših Dragomerčanov, ki nimajo možnosti, da bi hrano močju nekdanje trgovine v Dragomerju. Ampak nismo uspeli naši občini.« Visoka cona Lukovica Zaradi gradnje vodovoda zaprte ceste Gradnja visoke cona na Lukovici je v polnem raz­mahu. Gradbeni stroji izvajalca GPZ oziroma po­dizvajalca Teleg – m že od prejšnjega meseca inten­zivno ropotajo v gozdu nad vasjo. Tam bo v prihodnosti stal nov 100 m3 velik vodohran, ki ga bo napajalo črpališče, ki ga prav tako že gradijo. Sicer pa so sredi aprila gradbeni stroji zasedli tudi ulice. Zaradi gradnje vodovoda bosta Partizanska pot in cesta Pod gradom popol­noma zaprti predvidoma do konca meseca. Občinska uprava prosi za upoštevanje obvozov in prometne signalizacije. Visoka cona na Lukovici bo zgrajena s pomočjo evropskega denarja. Projekt je težak 670 tisočakov. S temi sredstvi bodo nadgradili del obstoječega vodovodnega omrežja ter zgradi­li nov vodohran s črpališčem. Dela naj bi potekala do konca letošnjega leta, po zaključku gradnje naj bi bile urejene tlačne razmere v vodovodnem omrežju, rešili pa naj bi tudi občasno pomankanje vode v višje ležečih delih Lukovice. V. L. Telekomovo optično omrežje - kako do njega? Telekom Slovenije je sporočil, da je optično omrež­je na Logu nared in sprejema nove naročnike. Pridobili smo podatke odgovorne osebe za področje Loga, ki jo lahko pokličete in izveste vse, kar vas zanima v zvezi z morebitnim priklopom na optično omrežje Telekoma Sloveni­je. To je Franjo Bukovec, prodajni svetovalec, ki ga dobite, če pokličete 031 314 117, ali pišete na e-naslov franjo.bukovec@ telekom.si. V načrtu podaljšanje kolesarskih poti ob regionalki Križišče pri loški trgovini naj bi v letošnjem letu začelo dobivati novo podobo. Kot nam je pojasnila občinska uprava, je projektna dokumentacija za ureditev križišča že skoraj dokončana, sledila bodo le še usklajevanja končnih rešitev. Regionalno cesto naj bi razširili z desnim pasom za zavijanje, ki naj bi hkrati služil tudi za potrebe dovoza do pokopališča. Križi­šče naj bi opremili s semaforji, razširili Cesto dolomitskega odre­da ter mimo pošte speljali še pločnik. Za boljšo varnost kolesarjev bodo poskrbeli s kolesarsko stezo na levi strani glavne ceste. Ne­kaj sprememb se obeta tudi na avtobusnih postajališčih. Tistega pri vrtcu bodo ohranili, postajališče na nasprotni strani pa bodo premaknili v smeri proti Ljubljani in med obe postajališči ume­stili še nov prehod za pešce. »Dela, ki vključujejo ureditev hodnika za pešce, kolesarske steze, križišča in avtobusni postajališči naj bi se po izjavah odgovornih na DRSI začela v letošnjem letu,« nam je pojasnil Jure Jančič in povedal, da bo del projekta financirala tudi občina, vendar višina prispevka še ni znana. Sicer pa imajo v načrtu tudi podaljševanje kolesarskih stez. Te naj bi v prihodnje zgradili še na Logu. Trenu­tno je v izdelavi projektna naloga. »Projektna naloga bo podala rešitve v zvezi z umeščanjem prehodov za pešce in kolesarskih stez,« je še povedal Jančič. V. L. Govorilne ure svetnikov z Loga Imate občutek, da se projekti v občini odvijajo brez vaše vednosti, da svetniki, ki ste jih volili ne zastopajo vaših pogledov, imate kakšno vprašanje ali pobudo pa ne veste na koga bi jo naslovili. Od 4. maja dalje teh težav naj ne bi več imeli, svetniki iz volilne enote Log vam bodo na voljo vsako prvo sredo v mesecu. Z njimi se boste lahko srečali v gasilskem domu na Logu (modra soba v 1. nadstropju) od 19:00 do 20:30. 4. maja se bodo svetniki iz Loga prvič Na govorilnih urah bodo dežurni sve-kaj se dogaja v občini, čutili so premajh­srečali z občani na govorilnih urah, ki tniki odgovarjali na vprašanja občanov, no povezanost s svojimi zastopniki in so jih bodo imeli enkrat mesečno. »Odločili si zapisali njihove pobude, ki jih bodo želeli, da bi se komunikacija z njimi iz­smo se, da govorilne ure testno pripravi-nato na seji občinskega sveta posredo-boljšala«, nam je povedal podžupan, ki mo enkrat na mesec, se pravi vsako prvo vali Občinski upravi ali pa bodo občane pravi, da naj bi boljša informiranost obča­sredo. Glede na potrebe občanov bomo seznanili z načrtovanimi in aktualnimi nov prinesla tudi večje zaupanje. Izvedeli termin prilagodili tako, da bo najboljše občinskimi projekti. smo še, da so bili ideji naklonjeni vsi sve­za občane, ali se bomo srečevali večkrat »Pobudo za govorilne ure so dali občani, tniki, ki so pobudo označili za pozitivno. ali pa manjkrat,« je povedal Simon Strgar. ki so se čutili premalo informirani o tem V. L. Vrtec na Logu zapira vrata, novih oddelkov ne bo Na Logu bodo otroci vrtec obiskovali le še do konca letošnjega šolskega leta, od septembra dalje bo namreč deloval le še vrtec v Dragomerju. Poleg tega občina ne bo gradila načrtovanih dveh novih oddelkov, še več, število oddelkov se bo z lanskih devetih znižalo na sedem. Prvič po nekaj letih prostora v vrtcu ne bodo dobili vsi otroci, zunaj naj bi jih ostalo največ sedem. Uprava vrtca Log -Dragomer je letos pravočasno prejela 62 vlog za vpis otrok v vrtec, ki izpolnjujejo starostni pogoj -11 mesecev, od tega 36 iz naše občine. Kot smo izvedeli, je vodstvo vrtca na občino po­slalo tri predloge za obliko­vanje oddelkov, ki so jih pri­pravili tako, da so upoštevali predvsem vključitev domačih otrok. Občina je podprla pre­dlog, da v prihodnjem letu ostane odprtih le sedem oddel­kov. »S tem se lokacija vrtca na Logu s koncem tega šolskega leta zapre, vsi otroci pa bodo v bodoče obiskovali le vrtec v Dragomerju. Ker bomo imeli le 7 oddelkov, načrtovana gra­dnja prizidka za 2 oddelka Vrt­ca Dragomer ne bo potrebna,« je pojasnilo vodstvo vrtca. V prihodnjem letu naj bi sprejeli 27 novih otrok, vse iz občine Log - Dragomer, zavrnjenih pa naj bi bilo 9 oziroma 7 otrok iz občine, saj sta 2 vložila vlogo tudi v zasebni vrtec Zvezdica. »Odklonjeni bi bili: 2 otroka, rojena leta 2015, 2 otroka, roje­na leta 2014, in 3 otroci, rojeni leta 2013. V 7 oddelkov bi bilo vključenih 140 otrok,« še doda­jajo v vrtcu. Letošnje leto je siva lisa, prihodnja leta naj bi bilo bolje Tako pravi župan Miran Sta­novnik, ki nam je zaupal, da naj bi pred vrati vrtca ostalo majhno število otrok: »Zadevo smo želeli zapeljati analitično, tako da čim manj prizadenemo naše okolje. Analizirali smo situacijo in ugotovili, da bo letos zunaj ostalo minimalno število otrok, to je maksimal­no sedem. V kasnejših letih pa bo situacija le boljša. Glede na vse kazalce, bodo v priho­dnjih letih praktično vsi otro­ci pokriti. Letos bo tista siva lisa.« Pojasnil je še, da imajo sosednje primestne občine veliko večje težave s predšol­skim varstvom, pričakujejo pa tudi klice staršev odklonjenih otrok. »Takšni klici, verjamem, so bili tudi že v preteklosti. Ko­nec koncev je zakonodaja taka, da majhni otroci ne morejo biti sprejeti v vrtec, preden dopol­nijo določeno starost, med le­tom pa ni zasedanja komisije in ti premladi otroci so vedno nekje vmes. Do sedaj se je ve­dno našla rešitev. Mi bomo vsak primer reševali individu­alno in verjamem, da ga bomo skupaj s starši znali rešiti.« Medtem ko bodo v dveh za­porednih letih v javnem vrtcu zaprli dva oddelka, enega so zaprli letos, drugega prihodnje šolsko leto, pa bo zasebni vr­tec Zvezdica še naprej deloval s koncesijo. »Koncesijski vrtec se je v našem okolju izkazal kot dobra rešitev. Smo le majh­na občina in vsako zavračanje otrok ali preveliko število pro­stih mest v vrtcu se nam pre­cej manifestira v proračunskih postavkah. S tem vrtcem dobro sodelujemo in nam je pomagal v takih primerih,« je povedal župan Stanovnik. Zaradi načrtovane ukinitve oddelka bodo v vrtcu imeli preveč delavcev in, kot pravi Stanovnik, bo morebitne od­povedi pogodb iz poslovnih razlogov ali prerazporeditve moralo reševati vodstvo šole oziroma ravnateljica. »Videli bomo, pri katerem kadru je re­zerva in kje se da to čim manj boleče premostiti. Situacija v Sloveniji in svetu je taka, da od odpuščanja ne moremo pobe­gniti. Vedno je treba na mizo dati dejstva in se rešitev lote­vati razumsko. Ali bo prišlo do izplačila odpravnine in odpu­stitve ali bo možno prerazpo­rejanje, bo povedalo vodstvo šole. Žal mi je za vsakega zapo­slenega, sploh dobrega kadra, ki ga nekaj časa ne bomo rabili. Ampak takšno je življenje,« je zaključil župan. Prizidka k dragomerskemu vrtcu ne bodo gradili Gradnje dveh načrtovanih od­delkov ne bo. Kot so pokazale analize, občini zadostuje se­dem oddelkov, saj je trenutno v vrtec vključenih veliko šte­vilo otrok iz drugih občin. »Na osnovi pregleda stanja za pre­teklih pet let ugotavljamo, da je vsa leta v 9 oddelkov vklju­čeno precejšnje število otrok iz drugih občin. Večinoma so se vključili v oddelek za otroke, stare leto ali dve, in potem pre­hajali v oddelke 2. starostnega obdobja. Vključevanje je bilo možno, ker ni bilo dovolj vlog za otroke te starosti iz občine Log - Dragomer. Število vlog za vključitev otrok od tretjega leta dalje je majhno, zato vsa leta ostaja nekaj prostih mest v od­delkih 2. starostnega obdobja,« je pojasnila občinska uprava. Zaupali so nam še, da je v za­dnjih dveh letih veliko staršev odklonilo vključitev v vrtec, razlogi za to pa so različni: se­litev, vključenost v drug vrtec, porodniški dopust … Kot so dodali, naj bi v prihodnjih letih ob primerno postavljenih nor­mativih v heterogene oddelke drugega starostnega obdobja razporedili več otrok: »Tako lahko oblikujemo 3 oddelke za 1. starostno obdobje, če bi bilo potrebno.« Občinski svet je z osmimi gla­sovi za, štirimi proti in enim vzdržanim lani junija podprl gradnjo dvooddelčnega pri­zidka in selitev loške enote vrtca v Dragomer. Zdaj so na­črti drugačni, zato nas je zani­malo, zakaj občina ni pravilno načrtovala oddelkov v vrtcu. »Načrtovanje oddelkov je po­sledica slabo rešenega infor­macijskega sistema, preko ka­terega starši vpisujejo otroke v vrtec. Zgodi se, da se starši vpišejo v tri, štiri vrtce in po­tem v treh ali štirih dobijo po­zitivno odločbo, odločijo pa se le za en vrtec. Na osnovi tega so trije vrtci slabo planirani. Kot občina se trudimo, da bi se v tej smeri povezale vsaj sosednje občine in da ne bi prihajalo do takšnih anomalij. Te nam v proračunu strižejo ne na desetine, ampak na sto­tine tisočev evrov. To je slabo za naš sistem, za načrtovanje tega sistema. Slej kot prej tako pride do nezadovoljstva tistih, ki so planirali, in tistih, ki so prikrajšani, ker so računali, da se bo zadeva drugače iztekla,« pravi župan, ki zatrjuje, da se­danji sistem ni dober. Rešitev vidi v enotnem registru, s po­močjo katerega bi lažje spre­mljali potrebe po vrtcu. »Jutri centralnega vrtca zagotovo ne bo« Občina namerava nekoč v pri­hodnosti zgraditi centralni vr­tec pri šoli. Glede na to da je bil vrtec v Dragomerju nedavno obnovljen, novega vrtca naj­verjetneje ne bodo gradili še zelo kmalu: »Vemo, da so časi taki, da nobena občina ni tako močna, da bi šla v moderniza­cijo oziroma novogradnjo, če ena stvar že obstaja.« Na občini bodo sledili trendom rasti pre­bivalstva. »Mi vemo, kakšne imamo možnosti v prostor­skem smislu, in če gledamo te in naš načrtovan prirast pre­bivalstva, računamo, da bi se lahko število prebivalstva v občini povprečno dvignilo za 30 do 40 ljudi na leto. Če se bo izkazalo, da bo prirastek tako močan, bomo našli rešitve.« V. Lovrenčič drugo tekmovanje (5. marec) mesto, druga članska A-ekipa gasilcev je bilo redarjev, ne- Zmaga gasilcev pripravnikov na je bilo v Bevkah, zadnje (2. osmo, ekipa članic B pa je do-kateri so bili v vlogi gasilcev april) pa v Borovnici. Tekmo-segla peto mesto. V nedeljo, bolničarjev. Čestitke vsem, ki vale so tri naše članske ekipe. 3.4.2016, je v župnijski cerkvi so tekmovali in s tem zasto­ kvizu gasilske mladine Vrhnika Prva članska A-ekipa je v sku-na Brezovici potekal blago-pali barve našega društva. Še pnem seštevku dosegla peto slov novih orgel. Nekaj naših posebno pa bi pohvalili naše Naše gasilsko leto se nadaljuje. Tekmovalno sezono smo odprli s tekmovanjem najmlajše, ki so na svojem pr­ v spajanju sesalnega voda, sledil pa je gasilski kviz. Tudi na vaje operativnih vem tekmovanju dosegli odli­ gasilcev nismo pozabili. čen rezultat. Zahvalili bi se V večernih urah na torek, naše mladine. Na ta dan je po-pravnikov je dosegla prvo me-tudi njihovim staršem, ki so 8. marca, so zapiskali naši tekal kviz gasilske mladine, sto in se je v soboto, 19. marca, sodelovali z nami pri pripravi pozivniki. V sporočilu je bil ki smo ga letošnje leto orga-udeležila regijskega tekmo-otrok na tekmovanje. Posebna zapisan poziv na vajo v Bev-nizirali v prostorih OŠ Log -vanja ter tam zasedla četrto zahvala gre tudi kuharju OŠ kah, primer vaje pa je bila ek-Dragomer. Tekmovale so štiri mesto. Kot vsako leto je tudi Log - Dragomer, ki nam je ob splozija v mizarski delavnici. ekipe iz našega društva. Obe to leto potekalo tekmovanje v kvizu gasilske mladine pri-Vaje se je udeležilo šest gasil-ekipi pionirjev sta se izvrstno spajanju sesalnega voda (kraj-pravil topel obrok za malico cev operativcev in en gasile odrezali, čeprav je bilo to nji-še SSV). Izvedena so bila tri oz. kosilo. bolničar. Izvozili so z dvema hovo prvo tekmovanje. Tudi tekmovanja. Prvo tekmovanje Z gasilskim pozdravom na voziloma. Sobota, 12. marca, ekipa mladincev je dosegla (27. februar) smo organizirali pomoč! je bila namenjena tekmovanju zelo dober rezultat. Ekipa pri-v domačem gasilskem domu, PGD Dragomer-Lukovica Pot po soncu nad Izolo V nedeljo, 13. marca, se nas je zbralo 30 lju Gažon je domačin, gospod Marino članov PD Rega. Iz oblačnega Dragomer-pripravil pokušnjo olivnega olja z do­ja smo se zapeljali proti morju, soncu in mačim kruhom in kapljico primorskega burji. Naša pot je potekala tako: Šmar-vina. Videli smo tudi hišo, kjer snemajo je–Gažon–Šared–Malija–Lucija. V nase-nadaljevanko Usodno vino. Čudovita te­matska pot se je nadaljevala mimo cerkve sv. Petra in Pavla, ob oljčnih nasadih in vinogradih. Zelo lepi so bili pogledi na Tržaški zaliv, Izolo, Strunjanski klif in Piranski zaliv ter Sečoveljske soline. Na gričku v Šaredih (268 m) smo ob cerkvici sv. Jakoba pozvonili za srečo. Pred cerkvi­co smo si ogledali tudi spomenik padlim borcem. Ob lepih razgledih na gričevja, vasi, kamnite hiške, grmičja in drevesa, osuta s cvet jem, smo zaključili pot s prije­tnim vtisom v Luciji. Nekateri so odšli na kavico, nekateri pa na sprehod do obale. Prisluhnili smo valovom na morju in ob privezanih barkah v marini pomislili na poletje. Ob zaključku izleta smo se po­sladkali z odličnim pecivom članice Ivi. Skupne hoje je bilo 4 ure. Preživeli smo lep dan. Z vodnikom Alešem smo preho­dili čudovito 12 kilometrov dolgo, s son­cem obsijano pot, visoko nad Izolo. Lili Društvo upokojencev Dragomer -Lukovica širi svoje aktivnosti Bralni krožek ne miruje niti v pomladnih dneh V marcu smo organizirali pohod ob dnevu žena. Kar številčna družba se je odpravila od gasilskega doma v Dragomerju čez Barje do Notranjih Goric. Barjanske površine je prekrila voda po obilnem deževju, ob vodi in v njej pa je čofotalo in kričalo toliko vrst močvirskih ptičev, kot jih je v normalnem okolju težko kdaj videti. Pot nas je vodila do Pavleta, kjer smo se okrepčale s pico in pijačo, potem pa smo šle po drugi poti nazaj sko­zi Žabnico, čez Lukovico in nazaj do svojih domov. Pohod je tradicionalen in privabi vsako leto več udeleženk. Moški ob poti poskrbijo za drobna presenečenja, v okrepčevalnici smo deležne pozornosti s cvetjem, lepa narava in skoraj 12 kilometrov dolga pot pa prispeva k zdravju in dobre­mu počutju. Dogovorili smo se, da s hojo nadalju­jemo tudi v prihodnje. V aprilu smo že uresničili namero in pod taktirko pohodnika Milana spoznavali Log, naslednjič pa bomo šli preko Debele­ga hriba do Gradišča in nazaj čez Bre­zovico do Dragomerja. Poti niso zah­tevne, tudi časa ne vzamejo preveč. Pohodništvo pa je zagotovo eden od načinov prijetnega izkoriščanja pro­stega časa in druženja, ki osamlje­nim popestri dan, in vrsta rekreacije, ki blagodejno vpliva na zdravje. Pridružite se nam v kotičku v času uradnih ur ali nas pokličite, poza­nimajte se, kdaj se spet odpravljamo na sprehod po naši okolici in se nam pridružite. Veseli bomo vsakega po­sameznika in njegovih pobud. 7. maja, na soboto torej, pa bo srečanje z našimi prijatelji iz Oplotnice. Go­stitelji so Oplotničani, ki bodo pri­pravili pestro druženje. Prijavite se pravočasno v našem kotičku in se poveselite z nami. Dragica Krašovec z neslišnimi kraguljčki ob predmraku; »Kako je, stari, a si me dočakal?« »No, končno,mrha!, vsem hudičem hvala.« In potem naprej. Tako preprosto razmišljati o bridki smrti in tako na­ravnost z besedo udariti bralca. Po­ezija ni namenjena bralcu, ki bi si zaželel, da ga stihi nežno zazibljejo v sanje. Terja posebno razpoloženje, čas za razmislek in poglobitev v po­vedano in zapisano. Jesihu je sledil Milan Dekleva. Oba sta pisca tako del za otroke kot tudi Čeprav naši Alenki v teh prvih po­mladnih dneh zdravje ni služilo naj­bolje, smo prijateljice lepe slovenske besede in dobre knjige nadaljevale z branjem in obravnavo slovenskih avtorjev. V roke smo vzele poezijo Milana Jesiha in se spoprijateljile z njego­vimi soneti. Avtor je bralcu težje razumljiv, verzi pa tečejo ubrano in ni težko ugotoviti, da gre zares za mojstra rime. Med toliko izbranimi soneti se nas je vseh dotaknil tale … Ko bi Gospa se pome pripeljala, za odrasle, proze in poezije, preje­mnika številnih državnih nagrad in priznanj, mojstra lepe slovenske besede in avtorja, ki bralcu ponuja­ta v branje različne literarne zvrsti. Vsakič znova se v človeku poraja spoznanje, kako bogat krog dobrih literatov premore naša majhna do­movina in koliko različnih del pisci bralcem ponujajo v užitek, zabavo in branje. Dragica Krašovec Izšla je druga številka Pogovorov z občani Težko smo jo pričakovali, dolga je bila pot do nastanka, mnogo ovir na njej, mnogo klancev in ovinkov. A kjer je volja, tam je pot in človeka pripelje do cilja, ki si ga je za­stavil. Tako je zdaj tukaj, med nami, v novi preobleki in z novimi ljudmi, ki vam jih želimo podrobneje predstaviti. Nekateri ste revijo že prelistali, drugi ste si vzeli čas in jo natančno prebrali, morda koga še čaka na polici, da si vzame čas zanjo. Tisti, ki je še niste opazili, se morda zdaj potrudite, da jo dobite v pregled in branje. Revija je namenjena vsem, ki vam je mar, kdo so ljudje, ki živijo, delajo, ustvarjajo med nami. Ljudje, ki jih pogosto sreču­jemo, morda z njimi kdaj pa kdaj tudi kaj spregovorimo, ljudje, ki smo jih že opazili v medijih, časopisih, revijah, pa smo bili premalo pozorni, da bi vedeli, o čem se je pravzaprav govorilo ali pisalo. Ljudje, ki so s svojim aktiv­nim delom zaznamovali čas in področje dela, na katerem ustvarjajo. In tu so še ljudje, ki v kraju živijo že toliko časa, da vedo, kako so nekoč živeli na tem območju, kako so se kraji v naši občini širili in razvijali, kaj nam je v občino prinesel razvoj in kaj ljudje, ki so se naseljevali v zadnjih desetletjih. Razlikujejo se po aktivnostih, možnostih, ki so jim bile dane za dosego ustvarjalnih dosežkov, razli­kujejo se po tem, kje so nekoč živeli in kam jih je zanesla poklicna pot … Skupno pa jim je to, da so v življenju do­segli pomembne rezultate na znanstvenem, kulturnem, poklicnem področju ali pri svojih konjičkih. Spet drugi so nam odgrnili tančico krajevne zgodovine in pomagali prepoznati ljudi, ki so tukaj živeli nekoč in katerih po­tomci z nami živijo tudi zdaj. S temi besedami so avtorja prispevkov in uredniški odbor želeli obogatiti vedenje o preteklosti naše občine, torej krajev in ljudi ter bolje pri­kazati življenje in delo tistih posameznikov, ki so dosegli pomembne uspehe na svojih področjih. V reviji boste tako lahko spoznali dr. Matijo Gogala, akademika in rednega profesorja Biotehniške fakultete, raziskovalca, avtorja in soavtorja številnih učbenikov ter znanstvenih člankov in …, ki ga je po končani srednji šoli mikala glasba, a se je odločil za študij biologije in ji ostal zvest do današnjih dni. Prispevek o njem, ki ga je pripra­vil D. Novak, se zaključuje s tole anekdoto: »Za letalstvo sem se zmeraj zanimal. Kot mulc sem bil nekajkrat na se­stankih aero kluba Ljubljana. Samo enkrat sem sodeloval na aero mitingu s svojimi letalskimi modeli. In potem sem se zmenil z nekim pilotom, da pridem na staro ljubljansko letališče, da me bo peljal v domačem avionu Matajurju. In jaz na bicikel in tja, potem sem pa na veliki lipi videl nekaj metuljev. Ustavil sem se, popokal metulje pa šel domov. Tole je bilo tako simbolično, da tega potem nisem posku­šal več in sem postal in ostal biolog.« Naslednja, ki jo predstavljamo v reviji, je Jasna Vidakovič, med drugim muzikologinja in glasbena urednica, uredni­ca mnogih radijskih oddaj ter avtorica, koordinatorka in urednica televizijskih oddaj, mednarodnih projektov in državnih srečanj pevcev ljudskih pesmi ter godcev ljud­skih viž. Tudi prejemnica občinskega priznanja. Nekje v predstavitvi, ki jo je pripravil D. Novak, pravi: »Nekako se mi zdi, da me je prav srečna roka usode pripeljala v te vode, do zbiranja ljudskega gradiva. Blizu mi je bilo vse skupaj, vse, kar sem doživljala v mladih letih in potem ob izkušnjah s poti po planinah, ob druženju s prebivalci. Zdi se mi, da sem našla čisto pravo delo, ki pa ni bilo samo služba, ampak je bil prav poklic. Res je bil poklic.« Tretja sokrajanka in sogovornica je Emilija Erbežnik, vse­stranska kulturna ustvarjalka. Kdo je ne prepozna kot pevke v različnih pevskih zborih, aranžerke premnogih kulturnih prireditev ne le v naši občini, ampak tudi na Vrhniki, slikarke, vsestranske kulturne delavke, tudi pre­jemnice občinskega priznanja. V prispevku D. Krašovec o svojem delu pravi: »Zame je vsak dan prekratek, čeprav zgodaj vstajam in grem pozno spat. Ne vem, katerega od svojih konjičkov bi opustila. K sreči se je moj mož Lado po upokojitvi odločil, da bo on glavni kuhar in mi daje s tem več možnosti za moje delo.« Več vam ne smem izdati. Želim, da poiščete možnost in revijo vzamete v roke in jo preberete. Na ta način nam bo­ste pokazali, da smo se odločili prav, ker smo revijo izda­ li. Radi bi se tudi zahvalili vsem, ki ste s finančno pomo­čjo omogočili izid revije. Vaš posluh za naše delo potrjuje naše prepričanje, da delamo prav in v dobro krajanov naše občine. Brez vas nam ne bi uspelo, vsaj ne v predvidenem času, zato – iskrena hvala! Dragica Krašovec Če revije še nimate, pa bi jo radi prebrali, pišite na dvig@ iold.si in vam jo bodo prinesli domov. S KUD Kosec ste spoznavali nove tehnike in Janjo Zadnikar izdelovali belokranj­ske pisanice. Jajce smo prebodli z iglo, da smo lahko izpihali vsebino. Mize smo zaščitili s časopisnim papirjem, pripravi­li čebelji vosek, sveče, pisalke in spihana jajca. Pisalko smo napolnili z voskom, ga nad plamenom segreli in začeli risati po jajcu. Oblikovali smo vzorce različnih vrst. Ko je bilo jajce poslikano z vseh stra­ni in lepo zapolnjeno, smo ga nataknili na palčko in potopili v rdečo barvo. Nato smo z voskom še enkrat prebarvali tiste površine, ki smo jih želeli ohraniti rdeče. Zatem smo jajce potopili v črno barvo. Posušeno jajce smo segreli s sušilcem za lase. Vosek se je stopil in barve so stopile na površje. Sledila je izdelava volnenih rdečih cofkov in trakov, ki smo jih s po­močjo tankih žičnatih kljukic potegnili skozi jajce. Na koncu smo jajce premazali s slanino, da se je zasvetilo. Belokranjska pisanica je bila končana. V KUD Kosec se počasi zaključuje prva polovica leta in s tem tudi delavnice. Na tem mestu bi se zahvalila mentorjem za vestno delo in krajanom za obiske. Po­novno se vidimo jeseni. KUD Kosec V spomin Andrej Oblak – Anda (1938 –2016) Kako lahko je najti Andreja v vsaki črki tega verza. Za nas, nogometaše Nogometnega kluba Dragomer, je bil sve­ tloba, z nami je dolga leta ho­ dil z ramo ob rami, sedaj pa je potiho odšel iz tuzemskega življenja med zvezde, a za vedno bo ostal v naših srcih. Dolga leta je bil naš član, trener, mentor, velik prijatelj, izjemen sogovornik, topla osebnost in večni mladenič. Vse življenje je bil povezan z nogometom in posledično ob­krožen z mladino, zaradi česar je tako spretno skrival leta. Bil je vseskozi mlad, tako po duši kot po srcu, pa čeravno ga je na koncu le-to izdalo. Bil je človek z veliko začetnico in vzor vsem nam, tako na športnem kot na osebnostnem področju. Andrej se rodil je pred 78 leti v Ljubljani, materi Andrini in očetu Francu. Mladost je skupaj s staršema in devet let mlaj­šim bratom Branetom preživel v Rožni dolini, v hiši, ki je danes del Sanatorija Rožna dolina. Bili so tisti težki vojni in povojni časi, ko so bili večkrat lačni in žejni. Kot je Andrejev brat, Brane Oblak v svoji knjigi lepo opisal njuno otroštvo: kos kruha z malo svinjske masti in kakšnim koščkom rdeče paprike ali česna je bil vsakdanjik. Sadje na sosedovem vrtu pa tudi ni imelo možnosti zares dozoreti, saj so fantiči spre­tno izrabljali te darove narave. Rožnodolci so bili trdoživi in iznajdljivi fantje, tako da so se vedno znašli in šli naprej. Branko danes temu pravi, da so napredovali po enajstme­trovkah. To trdoživost je kasneje Andrej izkoriščal tudi na igrišču, kjer mu ni bilo para. Že zgodaj v mladosti je Anda pokazal zanimanje za nogo­met in na tem področju dosegel zavidljive uspehe. Vsi takra­tni jugoslovanski športni častniki so se razpisali o Andreju Oblaku, zaporednem, dvakratnem strelcu druge jugoslovan­ske lige. Nogomet je igral v takratnih klubih Svoboda, Odred (Olimpija) in v tistih najboljših časih je bil tako rekoč z eno nogo že v Splitu, ki se je ravno uvrstil v zvezno jugoslovan­sko ligo. Vendar mu je takrat splet okoliščin na žalost prepre­čil nadaljnji napredek na najvišjem nivoju. Potem je imel še nekaj smole s poškodbami, ki so mu žal preprečile nadalje­vanje igranja v takratni 1. jugoslovanski ligi, sicer pa bogve, kam bi ga vodila pot. Kljub družini in službenim obvezno­stim, je Andrej kasneje kot trener med drugim deloval tudi v Slovanu. Tam je bil prisoten pri vzgoji in kaljenju mladih nogometašev, med katerimi je bilo kar nekaj kasnejših re­prezentantov naše nove države. Znal je odlično oceniti, kdo bo nogometaš in kdo ne oz. kdo bo ostal samo, po njegovem, »drobiž«. Tudi svojega svetovno znanega brata Braneta je on prepričal, da je čas, da kot fantič neha brcati kamne na ulici in začne resno trenirati, saj da zna biti odličen nogometaš. Še kako prav je imel. In ga je spravil k pionirčkom takratne viške Svobode in kasneje do Olimpije. Da so bili Branetovi nogometni in športni uspehi nadčasovni in izjemni, vedo vsi Zemljani. Iz srca sem hvaležen tistemu, ki je Andreja pred mnogimi leti, takrat iz Dobrove, kjer je bil trener, pripeljal v naše kra­je, saj si ne predstavljam, kje bi bili danes brez njega. Vsak, ki je odprtega srca in pripravljen se učiti od takega mojstra, je imel možnost, da je srkal to znanje in izkušnje, ki nam jih je mirno, preudarno in nesebično predajal. V vseh teh letih smo tudi z njegovo pomočjo lepo napredovali in se veselili uspehov. Bil je neizmerno rad med nami in mi z njim. Ni mu bilo težko se skoraj vsak dan pripeljati iz Polhovega Gradca, kjer je zadnja leta živel mirno, upokojensko življenje. Pred leti sem imel to čast, da sem mu kot takratni predsednik za njegovo dolgoletno, strokovno in nesebično delo v Nogometnem klubu Drago­mer podelil plaketo za častnega člana. V majhnih klubih, kot je naš, ima človek redko priložnost, da sodeluje s takim stro­kovnjakom, kot je bil Andrej, in nato sem sam, in verjamem – tudi ostali, izjemno ponosen. V našo sredino je vtisnil glo­bok pečat in bo za vedno ostal zapisan v naših srcih kot velik človek. Ostala je praznina, ki jo bo težko zapolniti. Dragi naš Anda, ena pot se je končala in druga se je začela. Pogrešali bomo tisto tvojo: »Deejjj ga srat!« Tokrat smo za vas pripravili delavnico izdelovanja belokranjskih pisanic in ser­vietne tehnike. V KUD Kosec smo gostili Ivico Glušič. Ta nas je popeljala v svet servietne oz. tehnike “decoupage”, ki je preprosta, stroškovno nezahtevna, a obenem izje­mno učinkovita za ustvarjanje. Beseda “decoupage” izhaja iz francoske besede “decouper”, kar pomeni rezati, manjšati. Umetnost lepljenja in lakiranja papirja na leseni podlagi je nastala kot poceni in hiter način posnemanja stilizirane ume­tnosti slikanja in lakiranja, ki so jo odkri­li na Kitajskem. Vzpon grafične industrije je omogočil, da je poslikan papir postal dostopnejši in tehnika “decoupage” je postala ena najbolj priljubljenih med roč­nimi deli žensk v viktorijanski dobi, pri­ljubljena pa je tudi v današnjem času. Na delavnici smo izvedeli, da najlepše izdel­ke dobimo, če ustvarjamo na temnejši podlagi, na primer kamnih. Najprej je potrebno iz prtička izrezati motiv, očisti­ti kamen, ki ga nameravamo krasiti, ter z delom začeti spodaj. Pri prtičku uporabi­mo le vrhnji potiskan sloj, ki ga moramo na podlago nanesti zelo previdno, da se ne strga. Julijana nam je pripravila majh­ne bele vrečke iz platna, na katere smo nanesli velikonoč­ne vzorce. V vrečice smo dali čokoladne bombone in nastala so lepa velikonočna darila. 22. marca smo v prostorih KUD Ko­sec z mentoricama Marinko Mojškerc V središču pozornosti so bile mame Učenci in učitelji Osnovne šole Log - Dra­gomer so v sodelovanju z Občino Log -Dragomer in Kulturno-umetniškim društvom Kosec pripravili prireditev ob materinskem dnevu. Na odru so se učenci prve triade predstavili z recitaci­jo, pesmijo, plesom, zabavnimi skeči in dramatizacijo, uprizorili pa so tudi pravo modno revijo. Prijeten program je ponov­no navdušil polno dvorano. Prireditev ob materinskem dnevu ostaja najbolj množično obiskana prireditev, ki poteka v večnamenski dvorani osnovne šole. V njej so se v velikem številu po­novno zbrale mamice, ki so jih spremljali njihove hčere in sinovi, možje ter drugi gostje, ki so si prišli ogledat, kaj so jim le­tos pripravili najmlajši učenci šole. Ti so program oblikovali in izvedli s pomočjo svojih učiteljev ter občinstvo navdušili z ljubkostjo, prikupnostjo in šaljivostjo. Na odru sta se predstavila stalna gosta to­vrstnih prireditev, otroški pevski zbor ter Orffova skupina, ki je občinstvu po­kazala, koliko ritma se skriva v vedrih. Gledalci so se zabavali ob šalah o starših, prisluhnili domiselnim recitacijam o ma­mah in očetih, prepričali so se, da pesmi o starših dobro zvenijo tudi v angleškem jeziku ter si ogledali nastop Žabjih baletk. Prvošolci so pomladno vzdušje ustvarili s pomladnim kolom, drugošolci pa so po­mlad pozdravili s pesmijo, glasbo in igro. Sicer pa so nastopajoči pobrskali tudi po omarah ter se s pravo modno revijo predstavili v izbranih kreacijah iz omar svojih staršev. Za konec so občinstvo pre­senetili še z glasbenim šopkom, ki so ga skupaj zapeli vsi nastopajoči. Mamic pa s prireditvijo niso obdarili le nastopajoči, temveč jih je razveselilo tudi KUD Kosec. Društvo jim je podarilo tulipane, ki so jih prejele iz rok v folklorna oblačila obleče­nih osnovnošolcev. V. L. NAS CASOPIS 437/25.4.2016 C M Y K 42 NAS CASOPIS 437/25.4.2016 C M Y K 43 Območje Policijske postaje Dišalo mu ni nič kaj drugega, kot le jo nazadnje pobrisali z gotovino in preden bi se morali soočiti z možmi pristojno tožilstvo. zlatnina in denar. V žepe si je naba-nekaj električnega orodja, katerega v modrem. Oškodovancu so zdrav- Vrhnika sal obojega v skupni vrednosti 2000 namen pa jih verjetno še vedno bega. niško pomoč nudili v urgentnem POLICIJA OPOZARJA IN Februar je bil za uživalce opojne­ evrov. Praznih rok ni želel ostati niti Še za približno 500 evrov je nek tat bloku Kliničnega centra, nasilnežem ga orientalskega plevela prav črn tisti, ki je po stopnicah prisopihal do olajšal lastnika vikendice na horjul-pa bodo po vseh zbranih obvestilih SVETUJE mesec. Policisti vrhniške policijske Policija opozarja na predrzne sto­ balkona v prvem nadstropju neke skem koncu, ki je bil v tem mesecu nudili ustrezno sodno obravnavo. postaje so namreč prišli na sled mla-druge hiše, se prevalil čez ograjo in sicer kar miren. Ihtavo in brezglavo Zavrelo je tudi med sosedoma, la-rilce, ki izvršujejo tatvine iz stano­demu, a glede na izbor kulture, ne pričel z obleganjem balkonskih vrat. je nečedno početje zopet skušal po-stnikom objekta in najemnikom. vanjskih hiš: PRILOŽNOST DELA preveč perspektivnemu vrtičkarju iz S primernim orodjem se mu je posre-snemati nepridiprav, ki še v boju z Spor se je stopnjeval celo po priho-TATU! okolice Borovnice. Usmeritev v eko-Ugotavljamo, da so žrtve predvsem čilo priti v notranjost, kjer je prevo-vezalkami potegne krajši konec, še du policistov, ko je lastnik v njihovi loško, zeleno in trajnostno je bila že starejši občani, ki jih osumljenci pod hal vse, celo pod kahlico. Za seboj je malo manj uspešen pa je v vlomilski prisotnosti pričel groziti in zmerjati prava. Pridelek je bil nadvse ekolo-pustil opustošenje, ki bi mu še torna-obrti. Skušal je priti v kiosk, a naza-najemnika. Umiril ga je šele prime-pretvezo (odkup odpadnega materi­ški, izrazito zelen, žal pa nič kaj traj­ do težko konkuriral, zato pa ni pustil dnje obupal, pozneje je skušal priti ren plačilni nalog, nakar je šel svojo ala, prodaja raznih priročnih pred­nosten. Na vrata so mu namreč po­ za 1500 evrov zlatnine. Največji med celo v stanovanjsko hišo, a z istim pot. V lase si skočijo ljudje, pa si ne bi metov, prošnja za vodo, v določenih trkali možje v modrem in iz posebej njimi, sam velemojster vlomilskega rezultatom. Vrata se niso vdala pa če psi. Še posebej ko imajo za to vse po-primerih se izdajajo za delavce elek­prirejenega prostora za gojenje ko-ceha, pa s stanovanjskimi hišami ni je grozil ali prosil. Dolgega nosu se je goje, v prvi vrsti nepazljivost lastni-tro ali komunalnega podjetja, delav­ noplje odnesli kar 89 sadik omenje- ce zdravstvenih domov in podobno) izgubljal časa, vrgel se je v plenjenje moral odpraviti domov. Za njim, kot ka. Tako je nezavarovan pes napadel ne zeli, 4,5 kilograma že posušenega podjetij, kjer je menda pričakoval tudi vsemi zgoraj naštetimi policija drugega psa, lastnik pa se je s tem zamotijo. S povsem »navadnim« po­pridelka ter pripomočke za njihovo težke milijone. V neko dobrovško še poizveduje, kazenske ovadbe so znašel v hitrem postopku zaradi kr-govorom jih storilci zvabijo iz hiše, gojenje (gnojila, luči, ventilacijo). S tako da oškodovanec nima več nad­ podjetje je vdrl naravnost skozi vho-že davno spisane. šitve Zakona o zaščiti živali (ZZZiv). seboj so odpeljali tudi omenjenega zora nad objektom, njegovo pozor- Med drugim so policisti marca 27-letnika, ki se bo moral pred so­ obravnavali eno prometno nesrečo nost pa preusmerijo s pogovorom. dnikom zagovarjati zaradi suma sto- II. kategorije. Nek cestni dirkač, ki Medtem drugi storilec ali več njih, ritve kaznivega dejanja proizvodnje je hudo precenil svoje vozniške spo-vstopi ali vstopijo v notranjost stano­in prometa s prepovedanimi droga­ sobnosti, je zaradi neprilagojene hi-vanjske hiše ali stanovanja, od koder mi, nedovoljenimi snovmi v športu trosti vožnje po mokri cesti povsem v večini primerov odtujijo denar, na­in predhodnimi sestavinami za izde­ izgubil oblast nad vozilom. Odneslo kit ali druge vrednejše predmete. Da lavo prepovedanih drog. ga je na levo stran ceste in na travna-so bili okradeni, pa občani opazijo Želja po lepotičenju pa je premami­ to nabrežino, kjer je treščil v parkiran šele po njihovem odhodu. la neko roparsko druščino, da je na avtomobil s takšno silo, da je le tega Vrhniki vdrla v trgovino s kozme­ odbilo v naslednji parkiran avtomo-Zato Policija občanom svetuje: tiko. Basali so si v žepe, si šminkali bil, povzročiteljevo vozilo pa je ob-da poskušate imeti pod nadzorom ustnice, pudrali nosove, poudarjali stalo šele v drogu javne razsvetljave, osebe, ki so prišle do vas nenapove­trepalnice, a nečedno dejanje kar ni ki sicer ni bil postavljen za ta namen. dano; hotelo postati lepše. Poniglavemu Začuda je pri tem zadobil le lahke da jih brez potrebe ne vabite v notra­početju je konec naredila signalno telesne poškodbe, so ga pa primer-njost hiše in le to vedno zaklenete; varnostna naprava, ki je zmikavte no oglobili varuhi zakona, medtem ključ vzemite vedno s seboj, pa četu­vendarle spodila proč. Spet drugemu ko ga odškodninske tožbe še čakajo. di »stopite samo za vogal!«;nepridipravu pa so bolj zadišale osa­ Škode naj bi bilo po prvih grobih oce-pozorni bodite na videz oseb, znam­mljene stanovanjske hiše. Svoje žrtve dna vrata, bliskovito oplenil blagaj-Kakšna sirota je lahko dobrota, pa nah za okoli 10.000 evrov. ko, barvo in registrsko številko vozi­je našel v Bevkah, kamor večina hodi no in prostore zapustil poln samega je na lastni koži občutil občan, ki je Prišlo je tudi do nesreče, ko sta dva la, s katerim so se pripeljali neznanci; občudovat redko barjansko cvetje, sebe. Težko je verjeti na besedo, a nič hudega sluteč odprl vrata skupi-gozdna delavca sanirala žledolom. v okolici stanovanjskih hiš ne puščaj­sam pa je raje občudoval notranjost njegov ponos naj bi mu dal lebde-ni neznancev. Ko je ugotovil, da so Po pobočju se je namreč skotalil štor te nezavarovanega orodja, niti koles, omar in predalov, dokler ni staknil ti vsaj pet centimetrov nad tlemi. V mu iz hodnika hiše med pogovorom in zadel enega od njiju, ki je sicer koles z motorjem ali odprtih osebnih zadostne količine plena. V neznano žepu je stiskal 50 evrov. Vrata objek-izmaknili denarnico, so bili dolgopr-uporabljal zaščitna sredstva. Na kraj vozil; jo je popihal z več kosi zlatnine. Za tov v horjulski dolini pa se februarja stneži že daleč. Oškodovali so ga za je prihitelo vozilo SNMP in ob pomo-morebitne akviziterje in druge nepo­ vsemi še poizvedujejo. vlomilcem nikakor niso dala. Tako okoli 200 evrov. Okoli 500 evrov ško-či gasilcev so poškodovanca oskrbe-znane osebe, ki sprašujejo za infor-Na Vrhniškem se je februarja že ob-macije, s pogledom spremljajte vse je zbegani tatič bezljal okrog nekega de pa je utrpel lastnik skuterja, ko je li ter odpeljali v ljubljanski klinični čutno segrelo, še najbolj pa pred ne-do odhoda z vašega dvorišča; vikenda, zdaj skušal vlomiti tu, zdaj mimo njegovega domovanja prikolo-center. Odnesel jo je z lažjimi telesni­ kim gostinskim lokalom. Temni obla-tam. Podala so se sicer vrata delavni-vratil še neznani tolovaj. Težkih nog mi poškodbami, o dogodku pa sta Če pa že postanete žrtev kaznivega ki so zapolnili glave skupine razbori­ ce, vhodna vrata in garažna vrata pa in dosti lažje glave se je zavihtel na bila obveščena delovni inšpektor ter dejanja, lahko zelo pomagate pri iz­težev, nakar je pobliskalo, pokalo in nikakor ne. Poklapan in potrt, pred-sedalo ter z njim odbrzel v neznano. okrožno državno tožilstvo. sleditvi storilca, predvsem, če si po­padalo pa vsepovprek. Hude krvi je skušate zapomniti čim več podatkov vsem pa praznih rok, je nazadnje le Tudi za njimi policisti še poizvedu-Šopiril se je tudi rdeči petelin.moralo biti dosti, a se je razkadila kot o njem: videz storilca (posebnosti odvandral od koder je prišel. Njegov jejo. Zagorelo je v kletnih prostorih stano­ jutranja megla, ko so na kraj bitke kamerad je v istem obdobju očitno O pobegu iz zverinjaka živalskega vanjske hiše, kjer se je zaradi velike na obrazu, brki, brada, brazgotina, prihiteli možje postave. V hipu je na obupal v poskusih dviga gotovine vrta v Ljubljani sicer ni bilo nobenih toplote vnela vzmetnica na krušni uhan, tetovaže), smer bega storilca, bojišču stal zgolj še en vročekrvnež, s praznega bančnega računa in mu poročil, a na dobrovško-polhograj-peči. Požar so nemudoma pogasili prevozno sredstvo s katerim se je ki ni pravočasno spoznal, da je vrag je padlo na pamet, da bi bila morda skem so se trije podivjanci lotili ne-domači gasilci, a je škode vseeno za odpeljal, v katerem jeziku vas je ogo­odnesel šalo. Zapodil se je namreč voril,... hrbtna stran bankomata bolj dare-srečnega občana. Zadali so mu lahke približno 3000 evrov. Po vseh zbra­še v policiste, ki so ga po hitrem po-Zbral in uredil:Damjan Debevec žljiva. Ker mu kljub silnemu trudu telesne poškodbe in jo podurhali, še nih obvestilih bo podano poročilo na stopku na mestu umirili. Udeležence ni uspelo odpreti niti vhodnih vrat, borbe zdaj čaka prekrškovni posto­ mu kar mi sporočamo, da do denarja pek zavoljo kršenja Zakona o javnem ne bi prišel niti z druge strani. Bo pa redu in miru. kmalu prišel do kazenske ovadbe, ki Med februarskimi nesrečami je od­ ga tako kot ostale zgoraj naštete ca­mevalo strmoglavljenje jadralnega pine že čaka spisana na okrožnem padalca v Borovnici, o čemer smo državnem tožilstvu v Ljubljani.obširneje poročali na drugem mestu, Med drugim je zadnji zimski mesec miru pa ni bilo niti na občinskih ce­ zaropotalo še v nekem horjulskem stah. Sedemkrat je pokala pločevina gostinskem lokalu. Več gostov je in na srečo je pri tem tudi ostalo. robantilo in rentačilo eden čez dru­ gega, zadeve pa so ušle čez rob. Območje Policijske postaje Posredovati so morali možje reda in zakona, ki so vsem po vrsti raz- Ljubljana Vič delili plačilne naloge zavoljo kršitve V občini Dobrova-Polhov Gradec ter Zakona o varstvu javnega reda in Horjul je topli februar zvabil na pla-miru. no vlomilce vseh vrst in tiste, ki si to Tudi marca so po dobrovško-polho­neizmerno želijo postati. Na udaru so grajskem še kolovratili razni tatinski bile predvsem stanovanjske hiše, se-primerki in v enem primeru zavili veda v odsotnosti lastnikov. V enem celo na delovišče. Prav dolgo tam niso primeru je zmikavt z vzvodom odprl ostali, lopati in krampu so se ognili v pritlično okno spalnice in se splazil v širokem loku, zato pa bistveno več notranjost. Temeljito je pretaknil pro-časa posvetili obešenki na gradbe­store in jo pobrisal bogatejši za 4000 nem zabojniku. Iz notranjosti so po­evrov. Spet drugi se je smukal okrog zneje odvlekli tri plastične posode z hiš in se nazadnje odločil vstopiti gorivom, vredne okrog 500 evrov. skozi terasna vrata ene od njih. Bila Stikali so tudi okrog stanovanjskih so zaklenjena, a je trmasto vztrajal. hiš, kjer je pod vztrajno vlomilčevo Pametnejši je odnehal, nepridiprav obdelavo klonilo pritlično kabine­pa se je lotil brskanja po notranjosti. tno okno. Prečesali so notranjost in NAS CASOPIS 437/25.4.2016 C M Y K 45 Vrtni nasveti iz Biobrazde cvetna hiša na sadiki ni pred­nost, saj večinoma propade in rastlina odloži rod na kasnejši čas. Najpomembnejša naloga stebla sadike je, da z novo zra­slimi koreninami okrepi sesal­ni aparat rastline, ki je zaradi več načrpanih hranil robu­stnejša in se lahko dlje upira napadu bolezni, predvsem krompirjeve plesni. Zato naj po sajenju iz zemlje gledajo samo rastni vršiček in kakšen list. Iz stebla že v tednu dni poženejo nove adventivne ko­renine«. Kdaj je čas za saditev na pro­sto? Pravilen odgovor je, ko je ze­mlja dovolj ogreta. Zemlja za sadiko ali zemlja za seme mora biti enako topla. Čeprav se zdi, da je sadika morda bolj odporna na nižje temperature, temu ni tako. Običajno ljudje dajejo sadike v zemljo prehi­tro. Če sadiko damo v zemljo prehitro, na primer takrat, ko ima zemlja 10 °C, pa četudi jo pokrijemo, ta rastlina ve­liko izgublja na odpornosti, saj koreninski sistem pri tej temperaturi ne more rasti. Za paradižnik mora imeti zemlja vsaj 15 °C. Katere sadike izbrati: iz do­mačega semena ali hibridov? Ker je vprašanj okrog tega, kaj sploh je hibrid, veli­ko, smo se zopet obrnili na Mišo Pušenjak. Takole pravi: »Nisem proti hibridom, ravno obratno, celo priporočam, da se posadi polovica hibridov, polovica pa samo volovskega srca, da se ne bi zgodilo, da bi sredi poletja ostali brez para­dižnikov. Gonja proti hibri­dom je povsem nesmiselna in neumna, saj mnogi rodijo veli­ko bolj ali sploh rodijo, ko sor­te pri nas zagotovo ne bi (na primer kumare, lubenice, po­gosto tudi paradižnik). Zelo sem vesela, da so Slovenci po toliko letih le ugotovili, da imamo domače sorte paradi­žnika, žal vsaj 20 let prepozno, a vseeno. Vendar sama težko govorim o 'domačih sortah' paradižnika, saj paradižnik ni in nikoli ni bil slovenska vrtni­na, kar dokazujejo tudi števil­ne težave, ki jih ima pri nas«. Ali mora biti paradižnik v času rasti pokrit? »Nekateri paradižnik pokriva­jo, jaz ga ne,« pravi Zupančič. »Gotovo pa je največ glivičnih bolezni na paradižniku, ki ni zaščiten -torej ni pokrit, saj trosi gliv, ki bolezni povzro­čajo, vzklijejo prav v kapljici vode (rosa, dež). V boju pro­ti bakterijskim boleznim pa pokrivanje ne pomaga, saj je visoka relativna zračna vla­ga čisto dovolj za okužbo in razvoj bolezni (bakterijska pegavost paradižnika in pa­prike Xantomonas campestris pv.vesicatoria , Pseudomonas syringae pv. Tomato). V boju proti vsem boleznim je nujen širok kolobar, saj povzročitelji preživijo v tleh tri leta, nekate­ri celo več, razen paradižniko­ve plesni, ki v tleh verjetno ne prezimi.« Maj, čas ljubezni in sajenja plodovk Maj je mesec ljubezni, pa tudi mesec sajenja plodovk. Tokrat bomo pisali o paradižniku in papriki. Na kaj moramo paziti pri iz­biri sadik? Pri izbiri sadik bomo že na prvi pogled videli, ali so vse sadike enakomernega videza, kar je dober znak. Pomembna je tudi prekoreninjenost, torej kako koreninski sistem pre­rašča grudo. Če je prerašče­nost korenin enakomerna po celotni prostornini lončka, je to znak, da je sadika zdrava in je bila v dobrem substra­tu. Kar se tiče barve sadik, ni Sajenje leže. »Za paradižnik je znano, da pri vsakem kolencu ta­koj naredi korenine. In verjamem, da se pri sistemu pokončnega sajenja, ko naredimo globoko luknjo, zemlja toliko zbije, da sa­dika potrebuje več časa, da naredi kvaliteten koreninski sistem. Pri sajenju leže pa je zemlja rahla in se to hitreje zgodi,« razlaga Za vse ljubitelje sonaravnega vrtnarjenja Trajče Nikoloski. pravila. »Ko ljudje ocenjujejo sadike na oko, mislijo, da je temnozelena sadika bolj zdra­va od svetlozelene in obratno. Vendar barva sadike ni nujno znak, da je z njo nekaj narobe. Na primer pri papriki, ki ima temnozelene plodove, je tudi rastlina temno zelena; pri pa­priki, ki ima rumene plodove, pa je sadika svetlejše zelene barve. Če bi bila na primer sadika paprike z rumenimi plodovi enake barve kot sa­dika paprike s temnozelenimi plodovi, bi to lahko pomenilo, da je bila pregnojena z duši­kom,« razloži Miša Pušenjak. Kako velika in koliko stara naj bo sadika? Nikakor ni dobra visoka sadi­ka paprike in paradižnika, ki ima med listi in vejicami veli­ko prostora, saj to pomeni, da je pretegnjena. Sadika mora biti čokata, čim bolj debela, ne sme imeti velikih razdalj med posameznimi kolenci. Sploh spodaj mora biti steblo debelo, naj se ne oži preveč navzgor, naj je v celoti enako debelo. »Kar se tiče starosti pa je to je podobno kot pri ljudeh in živalih,« pojasnjuje Pušenjakova. »Mlajši si, lažje se preseliš in prilagodiš ter na­vadiš na novo okolje. Manjše sadike so boljše, kar pa ne pomeni, da je dobra sadika paradižnika s samo enim li­stom. Vsekakor pa bo sadika paradižnika, ki že ima cveto­ve ali celo plodove, sigurno izgubila na odpornosti in tudi na pridelku pri presajanju«. O tem podobno in podrobneje razlaga tudi Matjaž Zupančič Maklen, ki dnevno ureja in vzdržuje vrtove: »Pomembno je, da ne presajamo preveli­kih sadik, saj bodo take ra­stline veliko bolj občutljive na krompirjevo plesen. Imajo naj zdrav, močan koreninski sistem bele barve, od šest do osem zdravih listov in višino od 15 do 20 centimetrov. Prva Ali morajo biti paprike posa-ski' način, pa sadi paradižnik In verjamem, da se pri sistemu jene v parih, da bolje uspeva-Trajče Nikoloski, upokojeni pokončnega sajenja, ko naredi­jo? učitelj praktičnega pouka na mo globoko luknjo, zemlja to-Sadike s koreninsko grudo, srednji vrtnarski šoli v Celju: liko zbije, da sadika potrebuje kar velja tudi za papriko, so »Gre za sajenje leže. Naredim več časa, da naredi kvaliteten trpežne in jih ni treba saditi brazdo, sadiko položim in jo koreninski sistem. Pri sajenju v parih. Papriko sadimo na do prvih listkov zakrijem s ka-leže pa je zemlja rahla in se to prosto šele po 15. maju, niko-kovostno, rahlo zemljo. Zraven hitreje zgodi.« li prej. Poleti jo je treba obil-dam tudi oporo, sadiko zavi-Vi pa najdite svoj način sajenja. no zalivati. Če dobi premalo ham ob opori, da začne kasneje Želimo vam obilen pridelek! vode, so plodovi manjši in rasti v višino. Za paradižnik je Prispevek je pripravljen kot nimajo debele stene, torej niso namreč znano, da pri vsakem povzetek člankov, objavljenih tako mesnati. kolencu takoj naredi korenine. v revijah Biobrazda. In kako se lotimo sajenja? Navodila Pušenjakove Stara cesta 45, so naslednja: »Pri pre­sajanju je dobro najprej 1360 Vrhnika, narediti jamico, jo zaliti tel. 081 614 111 ter vanjo posaditi sadi­ke. Zemljo prisujemo k sadiki in rahlo potla-Za vas smo odprli spletno trgovino čimo, da preprečimo morebitne zračne žepe z naravno in organsko kozmetiko. ob koreninah. Če zali­jemo že jamico, s tem V času od 3. 5. do 6. 5. 2016 koreninam takoj zago­tovimo ugodne pogoje, bodo dnevi odprtih vrat če pa tega ne naredimo, se lahko nekaj koreninic in v tem času vam nudimo posuši, še preden uspe­mo zaliti gredico. Ko so 15% popust vse sadike presajene, za­ na vse izdelke. lijemo celo gredo, tudi medvrstni prostor. Nato V teh dneh nas lahko tudi vse skupaj zastremo z zastirko. Spomladi, zla­sti če je hladno, je naj­boljše prekrivalo slama. Položimo jo približno 20 cm na debelo. Če se boste odločili za folijo, jo seveda položite prej. Zastirko, tudi folijo, po­lagamo sredi dneva, ko je najbolj toplo. Takrat je najtoplejša tudi zemlja«. Na poseben, 'makedon­ obiščete med 9. in 12. uro ter 15. in 19. uro. Več na www.kozmetix.si nimi rastlinami, ki so strupene slušnosti in prevelike izrabe.žini in bi se ukvarjali s kmetij-Prav zato vas vabimo, da bi in preprečujejo rast domo-Še vedno velja za zelo kalo-stvom. območje, kjer v bližini živi­rodnim rastlinam, so pa tudi rično gorivo v gospodinjstvih, Poudaril pa je, da so po vsem mo v urbanem okolju, spo­ strupene za človeka. pa tudi za izdelavo mešanice območju barjanskih tal poti, znali z organiziranim vode- Ponekod je še videti šoto kot odlične prsti, na kateri lahko kjer se lahko sprehodimo, teče­ njem prof. dr. Bavcona, in najkakovostnejšo podlago za zraste veliko kakovostnih ra-mo, kolesarimo in ne nazadnje sicer 14. 5. dopoldne. Vse pre­ rast rastlin ter zelo uporabno stlin, zeli in cvetja. z organiziranim vodenjem iz ostale podatke boste zasledili za človeka, kajti pogosto je Med predavanjem smo si na Botaničnega vrta prehodimo bila razlog, da so se naseljevali posnetkih lahko ogledali trav-teren in se v živo naučimo, kaj v objavah. prav tam. V globini okoli metra nike na omenjenem območju. raste na teh tleh poleg prelepe- Vabljeni! na posameznih delih naletimo Opaziti je, da ni prevelike ob-ga barjanskega tulipana, obvo­nanjo. Žal pa v zadnjem času delave zemlje, saj je premalo dnih rastlin, zlatic in še mnogo AM izginja zaradi človeške nepo-prebivalcev, ki bi živeli v bli-drugih. Društvo Kneipp Vrhnika Zbralo se nas je kar veliko po-bolje za ta del biološkega oko­slušalcev, ki smo želeli izvedi lja. več o posebnostih in lepotah Določene vrste rastlinic, gr-Ljubljanskega barja. movja in dreves so razrašče-Vsi vemo, da je Barje poseb-ne po površini tal, ker nihče nost, ki bogati pokrajino ob več ne skrbi za pravilne cikle poti Ljubljanice in Iške. Nekoč obdelave tal, košnjo in ohra­je bilo tam poplavljeno obmo-njanje posameznih rastlinskih čje naseljeno s prebivalci, ki so vrst. Redkeje še srečamo ka­si bivališča postavili na koli-nale, ki omogočajo odtekanje ščih. odvečne vode. Prerasle so jih Življenje na Barju obstaja še grmovnice, ki se redko zara­dandanes. Prebivalci so na teh ščajo skupaj v mejicah ob vodi. tleh nekoliko maloštevilni in Najpogostejši je barjanski mah, se ukvarjajo s kmetijstvom in pod katerim naletimo na vodo rejo posameznih vrst živali. in rastline, značilne za taka tla. Tla so bogato porasla z rastli-Gozda je malo, pojavili pa so se nami, značilnimi za Barje ali celi predeli, porasli z invaziv- NAS CASOPIS 437/25.4.2016 C M Y K 47 Posvetovalnice in delavnice v lokalni skupnosti Patronažna služba Zdravstvenega doma Vrhnika bo tudi v maju izvajala posvetovalnice v lokalni skupnosti v vseh treh občinah. Poleg patronažnih medicinskih sester se bodo v lokal­ni skupnosti z delavnicami vključe­vale tudi diplomirane medicinske sestre iz Centra za krepitev zdravja. Objavljamo datume in vas lepo vabi­mo, da nas obiščete! OBČINA VRHNIKA KS Podlipa (gasilski dom Podlipa) Patronažna medicinska sestra Biljana Petković (051/390-921) Sreda, 18. 5. 2016, od 9.00 do 10.00 Stara Vrhnika (Krajevna skupnost Stara Vrhnika) Patronažna medicinska sestra Biljana Petković (051/390-921) Torek, 17. 5. 2016, od 9.00 do 10.00 Cankarjeva knjižnica Vrhnika – 1. nadstropje (računalniška soba Kemis) Patronažna medicinska sestra Petra Šest Pleško (051/390-922) Zaradi neudeležbe odpovedano. Blatna Brezovica (v prostorih kra­jevne skupnosti) Patronažna medicinska sestra Monika Trček (051/652-811) Sreda, 11. 5. 2016, od 9.00 do 10.00 Sinja Gorica (gasilski dom) Patronažna medicinska sestra Maja Srećković (051/390-926) Torek, 10. 5. 2016, od 9.00 do 10.00 KS Bevke (v prostorih Krajevne skupnosti Bevke) Patronažna medicinka sestra Andreja Jesenovec (051/390-924) Sreda, 11. 5. 2016, od 9.00 do 10.00 KS Zaplana (gasilski dom) Patronažna medicinska sestra Andreja Jesenovec (051/390-924) Torek, 10. 5. 2016, od 9.00 do 10.00 KS Zaplana (župnišče) Patronažna medicinska sestra Andreja Jesenovec (051/390-924) Torek, 17. 5. 2016, od 9.00 do 10.00 KS Drenov Grič (gasilski dom) Patronažna medicinska sestra Veronika Logar (051/390-925) Četrtek, 19. 5. 2016, od 9.00 od 10.00 KS Breg – Vas (Vrhnika - v prosto­rih KS Breg - Vas) Patronažna medicinska sestra Monika Trček (051/652-811) Zaradi neudeležbe odpade. KS Velika Ligojna (v stari šoli v Ligojni) Patronažna medicinska sestra Katja Krvina (051/390-923) Torek, 3. 5. 2016, od 9.00 do 10.00 KS Verd (gasilski dom) Patronažna medicinska sestra Mojca Černelč (051/390-927) Torek, 10. 5. 2016, od 9.00 do 10.00 OBČINA BOROVNICA Borovnica (gasilski dom Borovnica) Patronažna medicinska sestra Klara Sadar (051/390-929) Torek, 10. 5. 2016, od 9.00 do 10.00 Pokojišče (ŠTD Medved) Patronažna medicinska sestra Mojca Černelč (051/390-927) Četrtek, 12. 5. 2016, od 9.00 do 10.00 KS Breg - Pako (gasilski dom Breg - Pako – prizidek) Patronažna medicinska sestra Klara Sadar (051/390-929) Sreda, 11. 5. 2016, od 9.00 do 10.00 OBČINA LOG - DRAGOMER Dragomer (Društvo upokojencev Dragomer) Patronažna medicinska sestra Petra Šest Pleško (051/390-922) Torek, 10. 5. 2016, od 9.00 do 10.00 (delavnica povišan krvni tlak, Center za krepitev zdravja) KS Log (gasilski dom) Patronažna medicinska sestra Katja Krvina (051/390-923) Sreda, 4. 5. 2016, od 9.00 do 10.00 Patronažna služba in Center za krepitev zdravja Mnenje udeleženke delavnic Prisrčno pozdravljeni! Velikokrat, tudi za kakšno stavo sem že shujšala po 10 kg in sem vedno dobila nazaj vse in še kaj zra­ven. Vedela sem, da to nikamor ne gre, težko sem hodila, iz tal se sama nikakor nisem pobrala in želela sem shujšati, ampak vedno jutri. Potem je skozi špra­njo posvetilo majhno upanje. Čutila sem skrb in odpor, da bom spet stradala. Ob stalnem spodbujanju na vaših delavnicah, telovadbi, hoji in kontroli sem dobila vo­ljo, da se to da. Začela sem peči polnozr­nati kruh z vodo, soljo in kvasom, ki pa je bil doma vsem všeč. Uporabljam vaš jedilnik in nisem lačna, jem petkrat na dan in hitro mine od obroka do obroka, da včasih mislim, saj še nisem lačna. Rabim pa spodbudo in kontrolo, ker še nisem si­gurna vase. Včasih se pregrešim in grem mirno naprej, se ne sekiram preveč, raje se vrnem na tir. Več se gibljem, nekaj tudi tečem, če je potrebno (za otroki) kam hitro stopit. Seveda, to mi uspeva z vašo pomo­čjo in spodbudo. Hvala! Hvala! Takih, ki rabijo vašo pomoč je še mnogo in želim vam veliko upeha! Še vedno sprejemamo nove pacient­ke v dispanzerju za ženske Še vedno sprejemamo nove paci­entke v dispanzerju za ženske v Zdravstvenem domu Vrhnika, kate­rega nosilka je Lucija Sorč, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. Za več informacij nam lahko pišete po elektronski pošti: narocanje.gine­kologija@zd-vrhnika.si ali nas pokli­čete na telefonsko številko 01 7555 140 v času: ponedeljek: od 7.30 do 11.30, torek: od 14.00 do 18.00, četrtek: od 9.00 do 13.00. Veseli bomo vašega obiska. Zdravstveni dom Vrhnika URNIK TEČAJA: zgodnja nosečnost za leto 2016 v ZD Vrhnika Tečaj se praviloma začne v zgodnji nosečnosti, med 10. in 16. tednom. V tem obdobju obsega eno srečanje, ki traja 120 min. Nosečnice in njihovi partnerji se v njej seznanijo s pote­kom nosečnosti, zdravim načinom življenja, pravilno prehrano, osebno nego in rekreacijo v času nosečnosti. Tečaj poteka v Kulturnem cen­tru Vrhnika v 1.nadstropju, Grabeljškova dvorana (knjižnica), urniku: – 7. 6. 2016 – 13. 9. 2016 – 29. 11. 2016 URNIK TEČAJA: priprava na porod in starševstvo za leto 2016 v ZD Vrhnika Po 25. tednu nosečnosti se začne dru­gi del predporodne priprave za no­sečnice in njihove partnerje. Slušatelje seznanimo s potekom nosečnosti, bližajočim se porodom, poporodnim obdobjem, načrtovanjem rojstev, nego in prehrano dojenčka. Učimo jih pravilnega vedenja in sodelova­nja med porodom, radi odgovorimo na vaša vprašanja in tako preženemo morebitne skrbi, ki vas pestijo. Tečaj poteka v Kulturnem centru Vrhnika v 1.nadstropju, Grabeljškova dvorana (knjižnica), med 16.30 in 18.30 po naslednjem urniku: tečaj bo potekal: 14. 6. 2016 – Nosečnost in porod 16. 6. 2016 – Novorojenček in dojenje 20. 6. 2016 – Handling 23. 6. 2016 – Komunikacija tečaj bo potekal: 20. 9. 2016 – Nosečnost in porod 22. 9. 2016 – Novorojenček in dojenje 27. 9. 2016 – Handling 29. 9. 2016 – Komunikacija tečaj bo potekal: 6. 12. 2016 – Nosečnost in porod 8. 12. 2016 – Novorojenček in dojenje 13. 12. 2016 – Handling 15. 12. 2016 – Komunikacija Prijave so obvezne na e-naslov: sola­zastarse@zd-vrhnika.si Patronažna služba Zdravstvenega doma Vrhnika Dan zdravja, 12. 5. 2016 Zdravstveni dom Vrhnika ligon, na katerem bodo otroci 9.00–18.00: praktični prikaz bo tudi letos organiziral tra-in odrasli lahko preizkušali pravilnega čiščenja zob dicionalni dogodek DAN svoje gibalne sposobnosti. 9.00–18.00: prikaz pravilnega ZDRAVJA, ki bo v četrtek, 12. umivanja in razkuževanja rok 5. 2016,P od 9.00 do 18.00 na Urnik programa: 9.30 in 16.30: Ali sem fit? (test zelenici pred Zavodom Ivana 9.00–18.00: predstavitev pre-hoje na 2 km, šestminutni test Cankarja na Vrhniki (Park ventivnih programov Centra hoje, dveminutni test dvigo­samostojnosti). Dogodek je za krepitev zdravja vanja kolen) namenjen vsem starostnim 9.00–11.00: merjenje krvnega 11.00: Fit na šolskem stolu skupinam. Občanom želi-sladkorja in svetovanje 12.00: testiranje telesne pri­mo predstaviti preventivne 9.00–18.00: meritve krvnega pravljenosti za odrasle programe, ki jih izvajamo v tlaka in svetovanje o hiper­15.00: prikaz gibalnih vaj Centru za krepitev zdravja ter tenziji učinkovite načine za krepitev 9.00–18.00: promocija držav-Preventivna zdravstvena zdravja. Izvedli bomo pre-nih presejalnih programov vzgoja je pot, na kateri je tre­izkus telesnih sposobnostih Dora, Zora in Svit ter ogled ba izkoristiti vsako možnost Ali sem fit?, praktični prikaz modela debelega črevesa in sprejeti vsak izziv, ki vodi zdrave telesne vadbe, pred-9.00–18.00: temeljni postopki k izboljšanju zdravja. Pridite, stavniki državnih presejalnih oživljanja in uporaba defibri-ne bo vam žal. programov bodo predstavili latorja Zdravstveni dom Vrhnika nacionalne preventivne pro­grame (Dora, Zora, Svit), pri­pravili praktičen prikaz pra­vilnega čiščenja zob ter pra­vilnega umivanje in razku­ževanja rok, obnovili znanje temeljnih postopkov oživlja­nja in uporabe defibrilatorja. Poleg naštetega bodo z nami tudi gasilci PGD Log, Policija in ekipa nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Vrhnika. Pripravili bomo tudi gibalne urice in postavili po- Obvestilo Obveščamo vas, da bo od 3.5.2016 ambulanto Otroške in šolske ambulante Lucije Odlasek Kunstelj, dr. med. spec. pediater prevzela nova zdravnica in sicer mag.Damjana Žolnir, dr. med. šolske medicine. Urnik ambulante bo ostal nespremenjen, prav tako tudi telefonska števil­ka ter sistem naročanja. Vsi izbrani pacienti Lucije Odlasek Kunstelj bodo tudi pisno obveščeni. Zdravstveni dom Vrhnika NAS CASOPIS 437/25.4.2016 C M Y K 48 Naš nasvet Kako vzgajati otroka za samostojnost? Pred nedavnim sem prebirala sem se spet spraševala, kje je 2. bira znotraj danih možnosti, ki razne članke in nekaj zanimi-sedaj zdrava meja, kje in kaj Oprimo se na otrokovo mo-jih seveda izberejo starši. Tudi vih knjig na temo o vzgoji otrok lahko otrok pri določeni sta-tivacijo za samostojnost. otrok ima bistveno boljši obču­ob tem, da sem mami dvema rosti sploh dela sam. Bolje re-Notranja motivacija je najbolj-tek, če ima izbiro, kot če mu je odraščujočima otrokoma Ajdi čeno, bi bilo zaželeno, da dela ša, t.j. ko si otrok nekaj sam vse določeno. (7,5 leta) in Boru (2 leti), da sam. želi, npr. obuti, se obleči, pri­sem tudi sama bila otrok, da Sedaj sem mama sama in sem praviti obrok ... Če mu ne damo 3. Postopnirazvojsamostojno­sem marsikaj videla, tudi kaj – tudi s pomočjo prebranega te možnosti, če mu velikokrat sti. doživela od vzgoje doma in in s pomočjo situacij s svojima ne omogočimo tega, ko sam Pri otroku razvijamo samo­v šoli… Seveda največ vzor-otrokoma – spoznala, da naj-želi nekaj narediti, mu zatremo stojnost korak za korakom. cev naberemo v otroški dobi, več kot mama lahko naredim, motivacijo in posledica je, da si Najpogostejša napaka staršev mlade mamice se tudi med da se do otrok ravnam po na-ne bo več želel. Pomembno je, je, da v vrtcu pričakujemo seboj pogovarjamo o vzgojnih čelu: »Pomagaj mi, danaredim da starši izkoristimo naravno premalo od otroka, ob vstopu trenutkih, ki jih doživljamo sam!« Naš Bor ima dobri dve težnjo v otroku tako, da otroka v šolo pa naenkrat preveč. Že same kot mame. Ob različnih leti in zadnje čase je vse na opazujemo, mu sledimo in ga v vrtcu otroka aktiviramo za vzgojnih situacijah se človek »bom sam, bom sam!!!« upoštevamo. pomoč doma, podelimo mu najde in velikokrat tudi znajde Bistvo samostojnosti je, da Kaj narediti, ko otrok ne kaže aktivno vlogo pri vsakodnev­... Seveda pa želiš svojim srč-otrok dela sam, vendar pa ni težnje za delo? Na področjih, nih opravilih, pri čemer upo­kom vse najboljše in najlepše, prepuščen samemu sebi, starši kjer je otrok dober, kjer doži-števamo otrokovo zrelost. Če vendar situacije so različne in mu pa pri tem pomagamo. vlja občutke uspešnosti, tam so zahteve prevelike, glede doživljamo jih vsi v družinah. po navadi ni težav z motivaci-na otrokovo stopnjo razvoja, Zato sem nekaj prebranega str-jo. Na področjih, ki za otroka bo otrok zafrustriran in bo DESET NAČEL OZ. nila, povezala s tem, kar moji niso zanimiva, mu krepimo izgubil pogum. Če so koraki PRIPOROČIL ZA otroci prinesejo tudi iz šole in motivacijo tako, da mu posku-premajhni, za otroka ne bodo RAZVOJ OTROKOVE vrtca domov in mogoče pride simo prikazati stvari iz druge-izziv. Pomembno je, da otrok branje še komu prav. SAMOSTOJNOSTI, ki so ga vidika, da začne videti nek občuti doživetje ponosa, ko ne-Predvsem sem že dolgo na-tudi moja filozofija: smisel v dejavnosti. kaj naredi SAM. zaj ugotovila, da bi rada, da Vprašanje staršev: Otrok, star 4. Osamosvajanjeskoziigro bi bili moji otroci vzgajeni po 1. dve leti, bi počel stvari, ki so načelu: »POMAGAJ MI, DA Razvoj samostojnosti pri nevarne. Starši se znajdejo v V predšolskem obdobju je igra NAREDIM SAM!« ali »KAKO otroku je glavna naloga vzgo-situaciji, ko morajo večkrat na glavna dejavnost in načelo ra-VZGAJATI OTROKA ZA je. Naša naloga je, da otroke dan otroku preprečevati in za-zvoja. Razlika med delom in SAMOSTOJNOST?« naučimo, kako shajati brez tirati želje. igro: delo je usmerjeno v rezul-Pogosto še vedno vidim-sli-nas. Temelj se zgradi v pred-Odg.: Dveletni otrok ima ogro-tat, igra v zadovoljstvo. Otroku šim mamice, ki imajo otroke šolskem obdobju – v tem obdo-mno volje, iniciative, želje, dejavnost predstavim kot igro. v sedmem razredu in enačijo bju se gradijo temelji osebnosti vse bi sam, tudi stvari, ki so Npr. pospravljanje: metanje v njihovo nalogo kot svojo in se (začetek je samostojno gibanje). nevarne, otrok se v tej staro-koš, igrajmo se, da smo sesal­izrazijo kot »morava narediti«.Za razvoj pozitivne samopo-sti mora srečati s konceptom nik za igrače ... igre oblačenja ... Že prej, preden sem postala dobe je nujen občutek uspeha, meje (še posebno, če gre za mama, sem vedela, da je s ta-ki je posledica samostojnosti. varnost), vendar pa lahko na 5. Otroksenaučisamostojnosti kim pojmovanjem nekaj na-Četudi otroka hvalimo in mu veliko področjih najdemo re-z lastnimiposkusi robe. Spraševala sem se, kdo govorimo, kako je dober, ta-šitve, kompromise, ki ne bodo To vključuje tudi napake. je zdaj osnovnošolec!?! Mama kšna samopodoba ni prava, je zablokirale otrokove iniciative Starši morajo otroku omogočiti ali otrok!? Kdo mora narediti kot milni mehurček, ki se bo in podjetnosti, ampak jih bodo izkušnje. Ne pričakujte popol­nalogo!??? Mama ali otrok!? razblinil ob prvem neuspehu. le preusmerili na ustreznejšo nih rezultatov od otroka in po Že takrat sem vedela, da taka Prava pozitivna samopodoba aktivnost, dejavnost. Starši možnosti še takoj!!! mama dela nekaj narobe. se bo razvila le ob otrokovih lahko kot kompromis ponu-PROCES UČENJA je pomemb-Ko sem kasneje videvala mla-uspehih, ki jih bo doživljal, ko dijo neko alternativno dejanje, nejši kot rezultat. Starši si de mamice na igriščih in spet bo sampočelstvari, ko bo ak-npr.: »Najprej boš sam, potem moramo vzeti čas, da otroku niso pustile malčkom okoli tiven in samostojen. Delovne ti bom pa še jaz malo poma-omogočimo, da poskusi tisto, sebe »dihat«, nič niso smeli navade so potem nadgradnja gal.« Na splošno je najbolje, da za kar ima možnosti, da mu sami, vse je bilo na »PAZI!« otrokove samostojnosti. otroku ponudimo, da lahko iz-uspe. Spodbuda: »Poskusi, če ne bo šlo, ti bom pomagal.« Pomembna je starševska pobu­da; ne samo, da sledimo otro­ku, ampak ga tudi sami spod­bujamo, predlagamo, sproži­mo dejanje, če je potrebno. 6. Brezzgledastarševniprave samostojnosti Če sam ne pospravim za seboj, ne morem to pričakovati od otroka. Otrok se od staršev uči odnosa do dela in samostojno­sti. Pomembno je, da se znotraj družine prikazuje samostoj­nost in delo kot vrednoto – starši smo njihov model, vzor. 7. Ustrezen odnos do otroka je ključen za razvoj samostojno­sti. Odnos do otroka je temelj vsevzgoje. Nobena tehnika ne bo učinkovita, če ne bo ustre­znega odnosa starši - otrok. V vzgoji ni hitrih, instant rešitev. Starši bi se morali vprašati: Koliko otroku zaupam? Če otroku premalo zaupamo, raje naredimo stvari namesto njega in ga tako prikrajšamo za pomembne izkušnje. Koliko ga opazim? Koliko časa si vzamem zanj? Ali spremljam njegov napre­dek? Koliko se pogovarjam z njim? Koliko mu dovoljujem, da sodeluje? Koliko izposta­vljam tisto, česar ne zmore v primerjavi s tistim, kar zmore? To, kar otroku govorijo starši, to otrok verjame in to vgradi v koncept sebe, še posebno, če mu to ponavljajo. Zato je treba biti pozoren, ne uporabljajmo »toksičnih« besed (npr. vedno, nikoli). Tudi nerealna hvala ni v redu. Koliko naklonjenosti mu izražam? Vprašanje staršev: Kako po­memben je občutek varnosti za samostojnost otroka? Odg.: Zelo. Otrok, ki ima ob­čutek varnosti, bo podjeten, pogumen, si bo upal, ker svet zanj ni ogrožajoč. Če otrok nima občutka temeljne varno­ sti, bo pretirano previden. 8. Pomembna vlogaočeta Odnos očeta je drugačen; oče­tje lažje postavljajo zahteve. Značilnosti otrok, ki so odra­ščali brez aktivne vloge očeta (oče odsoten, službeno odso­ten ali le psihološko odsoten): manjša samozavest, manj zau­panja, slabša samopodoba, več težav s samostojnostjo, več te­žav pri izražanju agresije. 9. Izogibajmo se neželenimpo­javom v razvoju samostojnosti: – strah pred neuspehom, – perfekcionizem, ki je pogo­jen z našimi pričakovanji glede otroka, – odlašanje (bojimo se, da ne bo dovolj dobro), – zasvojenost z delom, – pomanjkanje sprostitve in počitka, – v današnjem času je otrok velikokrat preobremenjen, ima preveč dejavnosti. Vprašanjestaršev: Otrok bi že­lel obiskovati vse dejavnosti, ki so ponujene. Kaj narediti? Odg.: Starši smo tisti, ki smo zreli in ki zato odločamo, kdaj je otrok zrel za kakšne dejav­nosti, koliko jih zmore, kdaj je zanj preveč. 10. Vaja dela mojstra, če moj­ster dela vajo. Vzgoja je predvsem vztrajnost. Nas in naših malčkov, če jim mi le dovolimo. Glede na to, da sta naša Ajda in Bor hodila v Župnijski vrtec Vrhnika, vem, da si v tej stavbi veliko prizadevajo pri razvoju samostojnosti naših otrok. Na tem mestu bi se za ves trud in delo zahvalila vsem puncam - vzgojiteljicam, ki so vsak dan z našimi malčki. Letos predvsem Mojci Mivšek in Veroniki Novak iz skupi­ne Zvončki: HVALA iz srca. Hvaležna mami Alenka Bračič Požar NAS CASOPIS 437/25.4.2016 C M Y K 49 Rdeči križ Vrhnika Izlet za krvodajalce Kje in kdaj? Vseslovenska humanitarna akcija Lepo je deliti 2016 Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, Spoštovani krvodajalci, krvodajalke – vljudno vabljeni v so-Rdeči križ Slovenije, skupaj s 56 območnimi organizacijami vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. boto,18. junija, na krvodajalski izlet v Prekmurje. Avtobus bo RKS, letos že šestič zapored organizira vseslovensko humani- Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov, mo­ z Vrhnike odpeljal ob 7. uri zjutraj s Trga Karla Grabeljška. tarno akcijo Lepo je deliti, namenjeno zbiranju prostovoljnih rate biti obvezno tešči! Prijavite se na OZ RK Vrhnika, telefon 01-7502-447. Število pri-finančnih prispevkov za dodatne prehranske pakete, ki poma­jav je omejeno, zato pohitite. Pomoč v obliki rabljenih oblačil gajo lajšati stiske mnogim posameznikom in družinam. Kriza je že pred leti globoko zarezala v mnoga življenja in veliko Člani ekipe PP RK Vrhnika – v Planici Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: posameznikov ter družin v naši soseščini potrebuje pomoč za Na temelju dobrih izkušenj iz prejšnjih let ter na podlagi do-VSAK TOREK: lajšanje svojih stisk. Zato se z akcijo Lepo je deliti ponovno obra­brega sodelovanja z URSZR je RKS tudi letos prejel vabilo dopoldne od 9. do 11.30. čamo na vse, ki so jim po svojih močeh pripravljeni pomagati. Organizacijskega komiteja Planica, da ekipe prve pomoči RKS »Dobrosrčnost skoraj 50.000 darovalcev smo doslej delili z mno- VSAK PRVI TOREK V MESECU: gimi. Z zbranimi sredstvi smo omogočili nakup 64.890 dodatnih popoldne od 16. do 18. ure. prehranskih paketov s kar 649 tonami prehranskih izdelkov Lokacija skladišča je v kletnih prostorih večstanovanjske hiše in 195 tonami pralnega praška. S tem smo pomagali številnim na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, družinam in posameznikom v stiski,« je dejala generalna sekre­vljudno vabljeni. tarka RKS Renata Brunskole. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje Vseslovenska humanitarna akcija Lepo je deliti 2016 bo potekala … radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur od 12. 4. do 15. 5. 2016, njen cilj pa je zbrati čim več sredstev v skladišču, v pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B pa vsak za dodatne prehranske pakete za pomoč družinam in posame­dan v dopoldanskem času oz. po dogovoru, telefon: 7502-447. znikom v stiski. V okviru akcije bodo fizične in pravne osebe Prosimo, da podarite le uporabne stvari! iz zbirke podatkov Rdečega križa Slovenije v naslednjih dneh prejele pismo s predstavitvijo akcije in prošnjo za prostovoljni Tečaj prve pomoči za gospodarske in negospodarske prispevek. družbe »Vsakdo od nas se v življenju kdaj znajde v situaciji, ki ji sam Vsak delodajalec mora na podlagi 20. člena Zakona o varnosti ni kos. Kot športnik vem, kako dobrodošla sta takrat vsakr­in zdravju pri delu ZVZD-1 (Ur.l. RS, št. 43/2011) in Pravilnika šna spodbuda in pomoč. S sodelovanjem v akciji Lepo je deliti sodelujejo pri izvedbi FIS-finala svetovnega pokala v smučar­o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem lahko pomagamo marsikateri družini in posamezniku preb­skih skokih v Planici. Na svetovnem pokalu so sodelovali tudi mestu (Ur. l. RS ,št. 136/2006) zagotoviti, da je v delovnem pro-roditi najhujše in jim hkrati sporočamo, da v stiski niso sami. naši člani ekipe PP RK Vrhnika. Prednost so imele ekipe, ki so cesu v vsaki krajevno ločeni enoti in vsaki delovni izmeni priso-Verjamem, da je med nami veliko takih, ki so pripravljeni deliti bile najbolj aktivne pri zagotavljanju pomoči migrantom. ten vsaj en delavec, ki je usposobljen za izvajanje prve pomoči. in da s skupnimi močmi lahko ogromno naredimo,« je v pod­Če iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nastanek nezgod poro akciji dejal Miran Stanovnik, znani slovenski športnik in Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil pri delu, mora delodajalec zagotoviti na vsakih dvajset elavcev župan Občine Log - Dragomer. delavca, usposobljenega za izvajanje prve pomoči. Tečaj je treba Akcijo podpirajo tudi Telekom Slovenije, Simobil, Debitel, Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motor­obnavljati vsakih pet let. Izimobil, T-2 in Telemach z brezplačnimi SMS storitvami, veči­nih vozil. Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi Država je pooblastila Rdeči križ Slovenij, kot edino organizacijo na bank in Pošta Slovenije, ki za prostovoljne prispevke ne bodo večkrat, nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave spre­za izvajanje programa usposabljanja prve pomoči. Predavatelji obračunavali provizije, ter različni mediji, ki so za akcijo name­jemamo vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, so zdravniki in medicinske sestre, ki imajo potrjeno licenco za nili brezplačni oglasni prostor. Poštna ulica 7B, na telefonsko številko 7502-447 ali na e-naslov: predavatelja RK. Udeleženec po opravljenem tečaju prejme po-Darovalci lahko prispevajo z obrazcem UPN na račun številka rk.vrhnika@siol.net trdilo, s katerim izkazuje usposobljenost nudenja prve pomoči 03100 1111112208, sklic 96837, pošljejo SMS z besedo SKUPAJ Pravočasno poskrbimo za naše zdravje organom pregona in inšpekcijam. Za dodatne informacije oz. na številko 1919 in prispevajo en evro ali pošljejo SMS z besedo Kako? naročilo tečaja smo vam na voljo v pisarni RK Vrhnika, Poštna SKUPAJ5 na številko 1919 in prispevajo pet evrov. Redno si merimo krvni tlak. ulica 7B, vsak dan od 8. do 14. ure ali na telefonsko številko Vsem darovalcem se Rdeči križ Slovenije vnaprej zahvaljuje za Redno si merimo krvni sladkor. 01-7502-447.podporo pri zagotavljanju dodatnih prehranskih paketov. Nadzorujemo holesterol in trigliceride. Mojca Marolt, OZ RK Vrhnika Rdeči križ Slovenije Zagotavljanje čebeljih paš in sajenje medovitih rastlin Zagotavljanje čebeljih paš ga preživeti. Na svoj cvetlični rastlin lahko precej pripomo-samo popestrila okolice doma, cvetnega prahu. Po cvetenju nju podorjemo in na tak način Povečevanje števila prebival-in zelenjavni vrt, na balkone remo k ohranitvi čebel. Na ampak bodo privlačna tudi za rastlino preprosto podorjemo obogatimo prst predvsem z stva in zato tudi vse večja po-in v cvetlične lončke posadi-svoje vrtove sadimo medovite čebele. Od grmov lahko sadi-in tako tla obogatimo s humu-dušikom, lahko pa jih poko­raba hrane postaja vse hujša mo medovite rastline, lokalne trajnice, kot so: skalni grobelj-mo dišeče vrtnice, lešnike, ri-som. Prav tako lahko sejemo simo in uporabimo za krmo svetovna težava. Pridelovalci oblasti pa jih lahko sadijo na nik, avbrecija, zvončnica, na-bez in kosmulje, vse vrste vrb vse vrste detelj, ki so zelo me-živalim. Jure Justinek, hrane se na to odzivajo z in-javnih površinah. Te rastli-geljčki, plamenka, grenik, te-oziroma mačic, liguster, hibi-dovite rastline in jih po cvete-ČZS info: jure.justinek@czs.si tenzivnejšim kmetijstvom in ne dajejo čebelam medičino loh, jesenska astra, rudbekija, skus, vse vrste drenov in ko­večjo pridelavo hrane na enaki in cvetni prah, nas pa bodo orlica, srčki, potonika, plahti-vačnikov ter druge. Od dreves površini. Posledica tega je, da razveseljevale s cvetjem in ca, ivanjščica, lilija, maslenica, pa sadimo lipo, divjo češnjo, izgubljamo travnike, gozdove lepoto. Treba je le ostrožnik, ameriški pravi in divji kostanj, evodi­in druga območja, ki so bila izbrati prave slamnik, rman, jo, japonsko soforo, cigarovec, nekdaj vir hrane za opraševal-sorte, tako jetičnik, je-tulipanovec, amorfo, gledičijo ce in druge živalske vrste. Pri da bomo s e n s k a ter številne druge. Z domo­nas je to opaziti na poljih, ki p r i j e t no a n e m o -rodnimi rastlinami je mogoče so posejana z monokulturami, zd r u ž i ­ na, ka-urediti vrt, ki bo prijazen do in na travnikih, ki so redno li s ko­ mnokreč, čebel, saj bodo v njem vedno pokošeni, tako da na njih ni r i s t n i m , šmar nica, našle nekaj paše, hkrati pa bo več cvetja. Prav tako je to tudi da bo torej k r vo m o č -v lep okras in ponos. posledica intenzivne zaščite lepo za naše nica, hosta, Katere medovite rastline lah­ kultur z najrazličnejšimi škro-oko in koristno za hermelika, ho­ ko posadimo na večjih kme­ pivi, gojenja novih, neznanih čebele. muljica, jeglič, netresk in tijskih površinah, denimo in nepreizkušenih sort rastlin, številne druge. S primerno Katere medovite rastline, ki na njivah? tudi gensko spremenjenih zasaditvijo bo naš vrt zažarel privabljajo čebele, lahko po-Na večjih površinah je še pre­ ali vsaj ozko selekcioniranih, v prelepih barvnih odtenkih, sadimo na domačem vrtu in cej neizrabljenih možnosti. ter zmanjševanja površin, na čebele pa bodo na njem pridno na javnih površinah? Rastlin, ki jih lahko zasadimo katerih čebele najdejo hrano. nabirale medičino in cvetni Pomembnejše rastline za če-na njih, je precej, vse pa so po- Posledica tega je, da so čebele prah. Poleg okrasnih rastlin bele so: leska, zvončki, troben-leg tega, da čebelam omogo­vse bolj ogrožene, saj jim na­so zelo medovite vse začimb­ tice, žafrani, vrbe, telohi, rese, čajo pašo, koristne tudi za tla, rava, ki smo jo spremenili, ne nice in dišavnice, ki jih je prav divja češnja, vse začimbnice saj izboljšujejo rodovitnost. zagotavlja več hrane vse leto. in dišavnice, vse sadno drev-tako koristno imeti na vrtu. To Navadno je v poletnem obdo-Kako lahko pomagamo vsi je, oljna ogrščica, akacija, lipa, so predvsem žajbelj, origano, bju precej njiv praznih, ven­skupaj? javor, kostanj, sončnica, ajda, bazilika, vse vrste met, her-dar jih lahko zasejemo. Tako Čebelam je treba pomagati s facelija in druge. Precej je tudi melika, timijan, pelin, melisa lahko kadarkoli v letu sejemo sajenjem medovitih rastlin, rastlin, ki jih gojimo kot okra-in številne druge. Če imamo facelijo, katere cvetovi so mo­predvsem domorodnih. K sne in so prav tako koristne na vrtu veliko prostora, lahko dre barve, saj je njena vegeta­temu lahko pripomore vsak za čebele. S sajenjem domo-zasadimo večje medovito gr-cijska doba kratka. Čebelam od nas in tako čebelam poma-rodnih in okrasnih cvetočih mičevje in drevesa, ki ne bodo ponuja veliko medičine in Ponovno je zaživela velika uvodne pozdravne besede Izjemno lep večer smo na-RS, g. Jožeta Ostermana, ših prostorih. retrospektivna predstavitev izrekla ga. Nataša Bregant daljevali z druženjem ob ogledali tudi mnogi predse-Ob tej priložnosti bi se rad vsebinsko raznolikega in bo-Možina in me kot predse-sladkem prigrizku, ki ga je dniki in drugi člani področ-zahvalil vsem, ki so sode­gatega 60-letnega delovanja dnika ZKD Vrhnika napro-prispevala OI JSKD Vrhnika. nih ZKD-jev iz vse Slovenije lovali pri dogodku, in sicer kulturnih društev Vrhnike, sila, da predstavim našo P. S.: Termin v zelo zasede-na rednem letnem Zboru ga. Nataši Bregant Možina Borovnice in Loga -Drago-zvezo skozi čas. Sledila je nih prostorih Galerije Kult članstva ZKD RS, ki sem mu za vso organizacijo, avtorici merja v Galeriji Kult 3000 v nova glasbena točka skupine 3000, ki nam ga je pridobila prisostvoval 23. 3. 2016 in je razstave, dr. Katarini Oblak Ljubljani od 16. 3. 2016 do 31. Tolmun. ga. Nataša Bregant Možina, bil v teh prostorih. Brown za predstavitev, go­ 3. 2016. Odgovornost za or-Nato je avtorica Razstave, dr. je bil odličen za prepoznav-Izrečeno je bilo veliko čestitk stiteljem Razstave Galeriji ganizacijo razstave v našem Katarina Oblak Brown vsem nost in promocijo naše ZKD. in pohvalnih besed za estet-Kult 3000 za prostor, Mu­glavnem mestu je prevzela prisotnim celovito predsta-Razstavo so si poleg direk-ske plakate s strnjenim pri-zejskemu društvu Vrhnika ga. Nataša Bregant Možina, vila nastajanje razstave in torja JSKD RS., g. Igorja Ter-kazom minulega 60-letnega za vso pomoč, Zavodu Ivana vodja Območne izpostave ureditev vsebin po dejavno-šarja, ter predsednika ZKD kulturnega delovanja v na-Cankarja Vrhnika ter Darku JSKD Vrhnika. stih. Slabetu in Romanu Nova-Estetsko oblikovano in mo-V prijetno sproščenem ku za postavitev razstave, bilno zasnovano razstavo je vzdušju se je program nada- Glasbeni skupini Tolmun za krasilo tudi zlato jubilejno ljeval s samopredstavitvijo kulturni program ter članom priznanje, ki ga je ZKD Vrh-članov tria Tolmun v sesta­ društev HIC ET NUNC, KD nika prejela ob svoji 60-letni-vi Bernard Kogovšek – el. Stara Vrhnika, Hud Karel ci. kitara in hkrati avtor vseh Barjanski Borovnica, MePZ Odprtje se je začelo z instru-štirih izvajanih skladb, Tomi Mavrica, Muzejskemu dru­mentalno skladbo skupine Popit – baskitara ter Jure Me­ štvu Vrhnika ter njihovim Tolmun, ki deluje v okviru sec – fagot. Po navdihujočih, svojcem, ki so se udeležili Kulturnega društva HIC ET meditativnih akordih repre­ odprtja. NUNC. Po čarobnih glas-zentativnega tria Tolmun je Rasto Jakič, predsednik benih zvokih, ki so prelepo sledil še uradni razglas od- ZKD Vrhnika napolnili prostor galerije, je prtja razstave. Foto: Joži Krvina Maj v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bi­stri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 16.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11.: zaprto. Občasne razstave: SKOR AJ VSE O ZVOKU Razstava o zvoku, ki jo spremljajo eks­perimenti, glasbila, »gluha soba« in po­seben del za najmlajše. Na ogled do 3. 12. 2017. A n A i n T E d d y : Medved v Sloveniji Razstava celovito predstavlja rjavega medveda in osvetljuje odnos do te naše največje zveri skozi čas. Na ogled do 3. 12. 2016. Spored prireditev: sobota, 7. 5 ., ob 9. 30: delavnica izdelaj­mo naravno rastlinsko milo (obvezne predhodne prijave) nedelja, 8. 5., od 14.00 do 18.00: mode­larske delavnice za družine Modelar­skega kluba Vrhnika od torka, 10. 5., do petka, 13. 5., od 9.00 do 13.0 0, in v nedeljo, 15. 5., od 11.00 do 18.00: 15. Dnevi elektrotehnike v sodelova­nju s Fakulteto za elektrotehniko UL nedelja, 15. 5., ob 16.00: predavanje s praktičnimi primeri doc. dr. Sama Be­guša o akustiki (v okviru Dnevov ele­ktrotehnike) sreda, 18. 5., od 9.00: mednarodni mu­zejski dan: Med 9.00 in 12.00: program za vrtce Kam se je izg ubila gozdna vila (obve­zne predhodne prijave na programi@ tms.si ali 01 750 66 72; cena: 2,5 €/otro­ka za delavnico, vstop in vodenje brez­plačna) ; od 15.00 do 16.30: sprehod po barju (z nakupom muzejske vstopnice; v primeru slabega vremena odpade); ob 15.30: ogled zelenih zbirk muzeja (z na­kupom muzejske vstopnice) sobota, 21. 5., ob 9.30: delavnica Osno­ve restavratorstva (obvezne predho­dne prijave) nedelja, 22. 5., ob 15.00: voden ogled razstave Skoraj vse o zvoku z avtorjem dr. Orestom Jarhom sobota, 28. 5., ob 9.30: tečaj brušenja (obvezne predhodne prijave) nedelja, 29. 5., od 15.0 0 do 18.00: prikaz predenja s preslico in tkanja na statvah Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobo­tne delavnice so plačljive. Na delavnice se prijavite preko telefona 01/750 66 72, 041/957 146 ali elektronske pošte: pro­grami@tms.si. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKA­CIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Razstave: 30 let Muzeja pošte in tele­komunikacij, (Tele)komunikacije nekoč, danes, jutri!, Zgodovina pošte, Zgodo­vi na telekomunikacij, Zgodovi na Polho­grajske graščine, Krajevni muzej Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, velika noč: zaprto. Spored prireditev: petki ob 13.00: voden ogled za upoko­jence (znižana cena vstopnice za upoko­jence) nedelja, 1. 5., ob 15.00: mesečno vod­stvo po muzejskih zbirkah torek, 17. 5., od 10.00 do 17.00: Se še spomnite svojega prvega mobilnega te­lefona? Praznovanje Svetovnega dne­va telekomunikacij in informacijske družbe Ob 15.00 voden ogled zbirk s poudar­kom na sodobnih telekomunikacijah. Prost vstop za posameznike in družine. sreda, 18. 5., od 10.00 do 17.00: medna­rodni muzejski dan Ob 15.00 voden ogled zbirk. Prost vstop za posameznike in družine. prečna flavta, violina): PETEK, 20. maja 2016, od 17.00 do 18.00 PETEK, 27. maja 2016, od 17.00 do 18.00 • v prostorih Glasbene šole Vrhnika, oddelek Borovnica, Paplerjeva ulica 5 (klavir, harmonika, violina, kljunasta flavta, prečna flavta, klarinet in orgle): PETEK, 20. maja 2016, od 17.00 do 18.00 PETEK, 27. maja 2016, od 17.00 do 18.00 Seznam sprejetih učencev bo objavljen na oglasni deski in na spletni strani Glasbene šole Vrhnika. Priporočljiva starost za vpis v progra­me: predšolska glasbena vzgoja: 5 let glasbena pripravnica: 6 let (1. razred OŠ) plesna pripravnica: 6 let (1.–3. razred OŠ) balet: od 8 oz. 9 let (od 4. razreda OŠ) glasbeni inštrumenti: od 7 let (od 2. razreda OŠ) • klavir: do 9 let • violina do 9 let • viola do 13 let • violončelo do 9 let • kontrabas do 18 let • kitara do 10 let • harmonika do 9 let • kljunasta flavta do 9 let • flavta do 12 let • oboa do 12 let • fagot do 18 let • klarinet do 12 let • saksofon do 12 let • rog do 11 let • trobenta do 11 let • pozavna do 18 let • tuba do 18 let • petje do 24 let • tolkala do 12 let • orgle od 11 do 18 let (predznanje šti­ rih razredov klavirja) Prednost pri sprejemu v glasbeno šolo imajo otroci iz šolskega okoliša: Obči­na Vrhnika, Horjul, Borovnica in Log -Dragomer. Dobrodošli! Splošne informacije Vpis v predšolsko glasbeno vzgojo ter glasbeno in baletno pripravnico pote­ka brez sprejemnega izpita. Za vpis na inštrumente in petje pa se opravi pre­izkus glasbene nadarjenosti, ki poteka pred tričlansko komisijo, sestavljeno iz učiteljev glasbene šole. Preizkus traja približno pet minut; v tem času otrok zapoje eno ali dve pesmici po lastnem izboru ter ponavlja ritmične in glasbe­ne motive, ki mu jih predstavi eden od članov komisije. Za vpis v predšolsko glasbeno priprav­nico ter glasbeno in baletno pripravni­co kandidati izpolnijo prijavnico, ki jo oddajo eni od komisij v terminih spre­jemnih preizkusov. Merilo za sprejem je ustrezna starost. V primeru preveč prijav imajo prednost starejši otroci. Seznam sprejetih učencev bo objavljen na oglasni deski glasbene šole in na njeni spletni strani. Dodatne informa­cije o vpisu dobijo vsi sprejeti učenci po pošti. Kje in kdaj? Sprejemni preizkusi glasbene nadar­jenosti za šolsko leto 2016/2017 bodo potekali: • v prostorih Glasbene šole Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3, Vrhnika: PETEK, 20. maja 2016, od 16.30 do 18.00 PETEK, 27. maja 2016, od 16.30 do • v prostorih OŠ Horjul – vpis na di­slocirani oddelek Horjul (klavir, harmonika, kljunasta flavta, 18.00 Svetovni dan lutk Lutke na Vrhniki nekoč in danes Prvi dan pomladi ni le prvi dan pomladi. Je tudi svetovni praznik lutk, točneje svetovni dan lutk in lutkar­jev. Letos smo ta praznik prvič obeležili tudi na Vrhniki, zato je prav, da o tem napišemo malo več. V sodelovanju z JSKD Vrhnika ga seveda najde. Ta zaklad človek, kot bi rekel grški filo-nega imena, Marija. Zelo malo smo organizirali dvajseturni ni nič drugega kot knjiga. V zof Platon, »Animal simboli-znano pa je dejstvo, da stroka seminar/delavnice lutkovne-predstavi se pojavi tudi »pra-cum.« za enega od začetnikov evrop­ga usposabljanja (mentor je vi« Ivan Cankar, ki otrokom Kitajci imajo zanimivo filo-skega lutkarstva priznava pri­bil avtor prispevka). Seminar smo pripravili v prostorih OŠ Antona Martina Slomška, za kar se vodstvu šole najlepše zahvaljujemo. Udeležile so se ga vzgojiteljice Vrtca Vrhnika ter učiteljice že imenovane šole gostiteljice ter OŠ Polhov Gra­dec. Udeleženke so spoznavale osnove različnih tehnik anima­cij lutk, metode pisanja zgodb ter izgradnje predstav, načine oblikovanja in izgradnje sku-pine ter harmonizacijo le-te, leto več. Uprizarjali so eno do dve predstavi v šolskem letu, igrali v Cankarjevem domu na Vrhniki in na gostovanjih v bližnjih krajih. Vrsto let so v decembru dan za dnem sode­lovali z Dedkom Mrazom pri obdaritvi otrok. Prelomno je bilo leto 1985, ko so lutkarji nad kurilnico Can­karjevega doma uredili nove prostore in se poimenovali Lutkovna skupina AN-BAN. V naslednjih sezonah so svo­je izkušnje delili z učenci OŠ Ivana Cankarja, nastala je še mlajša skupina AN-BAN. V najboljših letih je bilo pod tem imenom aktivnih več kot trideset lutkarjev. Skupi­na je odigrala okoli sto pred­stav. Poslovila se je leta 1988 s predstavo Pajacek in punčka. Pa lutke na Vrhniki dandanes? Uspelo nam je oblikovati dve lutkovni skupini, in sicer v TD usmerili k našim najmlajšim. Letos, ob 140-letnici rojstva Ivana Cankarja, sta obe sku­pini združili moči in dobro voljo, tako, da bosta ob leto­šnjih Cankarjevih dnevih na velikem odru v Cankarjevem domu na Vrhniki družno uprizorili lutkovno predstavo z naslovom Pes mačka miši po istoimenski Cankarjevi otro­ški pesmi. Na Argonavtskih dnevih pa bomo zopet v Re­tovju (Matjaževka) uprizorili otroško argonavtsko anima­cijo, tokrat s čisto pravi ladjo. Pa vi, dragi bralci? Bi se nam pridružili ? Naj mi bo dovo­ljeno, da pričujoči prispevek končam s povabilom vsem, mladim in mladim po srcu, da se nam pridružite. Več kot nas bo, lepše in zabavnejše bo. Moje podatke dobite v uredni­štvu ali pa mi preprosto pišite na mladi.maj@siol.net. Rade Blagajana ter v KD Nauportus viva. V TD Blagajana smo se posvetili t.i. kulturnemu turiz­mu, kjer z lutkami ter animaci­jami obujamo Ivana Cankarja ter argonavte, pripravljamo pa tudi lutkovno-gledališke ani­macije in predstave, s katerimi bomo obiskovalcem predsta­vili kulturne in prirodoslovne znamenitosti Vrhnike in nje­ne okolice. V KD Nauportus viva smo se (avtor prispevka je mentor obeh skupin) bolj zofijo, imenovano taoizem, ki pravi, da »lutka deluje, ker ne deluje.« Deluje šele takrat, ko jo primemo v roke in z njo nekaj naredimo. Kaj je tako privlačnega, kaj je tako ma­gičnega v lutki? To, da brez nas ona ne obstaja, ne živi. Ko zagledamo lutko, se v nas pre­budi nekaj, kar nas žene, da bi ji dali življenje, da bi ji vdihnili dušo. Sam to imenujem »sin­drom kreacionizma.« Vsi radi ustvarjamo, eni tako, drugi drugače. Vsi smo na neki način kreatorji, v primeru lutke celo stvarniki za kratek čas. In to je tisto, kar nas privlači, saj se z njo lahko čisto vsak izrazi in je, to kar je, pa najsi gre za lut­ko na odru, orodje v delavnici ali »kuhavnico« v kuhinji. Kdaj se je začelo lutkarstvo? Pustimo kulture po svetu in spoznajmo, kako se je začelo v Evropi. V srednjem veku so se na ulicah in trgih pojavili glumači, ki so bili tudi lutkar­ji. Na ramenih so nosili neka­kšne škatle, ki spominjajo na zdajšnjo televizijo, z obema rokama pa so animirali male ročne lutke ter zabavali mimo­idoče. Na francoskem dvoru so se pojavile čisto drugačne lutke, take, ki so visele na vr­vicah. Ker so bili animatorji skriti očem občinstva, so vide-li le lutke in vrvice; imeli so občutek, da so lutke vodene od zgoraj, iz nebes. Zato so tistim lutkam rekli marionete. Izraz izhaja iz nam vsem dobro zna­ljubljenega krščanskega sve­tnika, sv. Frančiška iz Assisija. Skupaj s sv. Klaro in sodelavci so izdelali figurice, s kateri­mi so ob božičnih praznikih uprizarjali zgodbo o Božjem rojstvu. Ljudje so trumoma hodili gledat zgodbo, saj so bili takrat obredi v latinščini, ki je velika večina ljudi sploh ni razumela. Tak pristop je po­menil pravo malo revolucijo, ki je bila Vatikanu všeč in tako imamo danes kristjani jaslice. Da, dragi bralec, sv. Frančišek je zelo pomemben začetnik lutkarstva. Kaj pa Vrhnika? Spomin seže v leto 1975. Nastala je lutkov­na skupina, ki je delovala v mladinskem klubu v okviru ZSMS, lutke pa so priromale s podstrehe Osnovne šole Janeza Mraka. Torej je lutkarstvo žive­lo že mnogo prej. Prva pred­stava iz tistega obdobja je bila Mucolin. Mentorica lutkovne skupine je na OŠ Ivana Can­karja nadaljevala z dramskim krožkom. Leta 1979 je Zveza kulturnih organizacij pripravi­la seminar za bodoče mentorje lutkovnih skupin. Naslednje šolsko leto je delovala lutkov­na skupina, katere članice so bile srednješolke s Stare Vrh­nike; zaživela je s Saprami­ško in se po eni sezoni razšla. Jeseni leta 1981 je nastala nova skupina pod vodstvom iste mentorice kot leta 1975, Mir­jam Suhadolnik. Sprva je štela le štiri člane, potem pa vsako volje se bom pogovoril z vami. Čisto na koncu pa naj vas po­vabim še na Festival kave, ki bo 14. 5. v Cankarjevem domu, kjer bosta mali in veliki Ivan otroke učila mleti kavico s či­sto pravimi starimi mlinčki. Potem bomo kavo skuhali tudi staršem. Saj veste, kako poje tista lepa stara pesmica, ob kateri smo odraščali: »Meljem, meljem kavico ...« Mirjam Suhadolnik in Boris Kononenko skratka osnove vsega, kar je potrebno za ustvarjalnega/o lutkarja/ico. Vse udeleženke so seminar uspešno zaključile ter za zaključek pripravile tri lutkovne predstave; dve sta bili izvedeni v Vrtcu Vrhnika, ena pa ob svetovnem dnevu lutk na velikem odru Cankar­jevega doma na Vrhniki. To predstavo so si ogledali otroci iz vrhniškega vrtca, obeh Vrh­niških OŠ ter OŠ iz Polhove­ga Gradca, saj smo jo izvedli trikrat. Predstava v Cankar­jevem domu z naslovom Mali Ivan je bila posvečena 140-le­tnici rojstva in pripoveduje, kako mali Ivan išče zaklad in pove nekaj o sovjem otroštvu, enajsti šoli pod mostom ter o pomembnosti knjige. Oba Ivana, malega in velikega, lahko vidite na fotografijah. Kaj je pravzaprav lutka? Lut­ka ni nič drugega kot simbol. Vse, kar primemo v roko, je naša lutka, pa naj gre za svinč­nik, radirko ali TV-daljinec. Z vsem, kar imamo v roki, poč­nemo nekaj dejanskega pa tudi simbolnega. Kaj je simbolnega v tem, da npr. pišemo ali ku­hamo kosilo, prepuščam vam v razmislek, dragi bralci. Vse, kar počnemo, je na nek način več kot tisto, kar počnemo. Je simbol nečesa in nekoga, saj je Teden kutlure na Vrhniki Ob 140-letnici rojstva Ivana Cankarja sta dve lutkovni skupi­ni združili moči in na oder postavili lutkovno predstavo za otroke Pes, mačka, miši po motivih istoimenske Cankarjeve otroške pesmi. Predstava je uvrščena na Teden ljubiteljske kl­ture in bo uprizorjena po naslednjem razporedu: – 14. 5. 2016 ob 18.00 uri v gasilskem domu na Drenovem Gri­ču – 15. 5. 2016 ob 18.00 uri v gasilskem domu v Ligojni – 21. 5. 2016 ob 18.00 uri v gasilskem domu na Verdu – 22. 5. 2015 ob 18.00 uri v gasilskem domu v Podlipi - Smre­čju Vabljeni ljubitelji lutk in Ivana Cankarja. Boris Kononenko KUD Drenov Grič - Lesno Brdo Četrti dobrodelni koncert Ansambla Presenečenje KUD Drenov Grič - Lesno Brdo: dogajanje v marcu Za Ansamblom Presenečenje, članom KUD Drenov Grič -Lesno Brdo, je še en uspešen dobrodelni koncert. Tokratni je bil 2. aprila in je bil name­njen PD Vrhnika za izgradnjo nove koče na Planini. Dvorana je bila polna, obiskovalci zado­voljni, člani ansambla pa zelo veseli, da smo lahko pomagali PD Vrhnika. Zopet smo doka­zali, da skupaj zmoremo. S pesmijo in plesom smo se sprehodili od Avsenika, Slaka, Borisa Franka, Toneta Rusa, Ivana Ruparja do Modrijanov in Čukov, zapeli smo tudi dve lastni skladbi Kam odšla si in Drenov Grič. Prva pesem pri­poveduje o lepoti življenja, ki jo pooseblja pomlad, o slove­su, ki je neizbežno, in o tem, kako se krog življenja pona­vlja. Besedilo za prvo pesem je napisal naš nekdanji, žal že pokojni član Franc Lukan, kot bi slutil, da njegovo življenje ugaša, zadnjo kitico pa je do-dal Andrej Kos Francu v spo­min. Besedilo druge pesmi sta napisala Franc Lukan in naš baskitarist Andrej Kos, ki je obe pesmi tudi uglasbil. Pe­sem Drenov Grič je, za razliko od prve pesmi, vesela, opeva lepote in značilnosti vasi ter življenje v njej. Pesem je bila prvič izvedena prav na tem koncertu in so jo obiskoval­ci, še posebno domačini, zelo lepo sprejeli. Pesem Drenov Grič bo prav gotovo postala stalnica našega programa. Mešani pevski zbor KUD Drenov Grič - Lesno Brdo je nastopal na štirideseti območni reviji odraslih pevskih zborov, ki je bila 19. marca 2016 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vsak zbor se je predstavil s tremi pesmimi. Velikonočni prazniki so letos pohiteli, zato tudi mi z velikonočno delavnico, ki se je radi udeležijo mladi in stari. Na njej se prenaša izročilo izdelovanja butaric in velikonočnih okraskov. Tretje leto zapovrstjo smo spletli veliko butaro, ki smo jo na cvetno nedeljo v narodnih nošah pospremili na vpreženem vozu k blagoslovu, ki je potekalo v vrhniški farni cerkvi. V začetku aprila pa smo imeli zopet priložnost poslušati na­rodno-zabavno glasbo Ansambla Presenečenje. Letos je bilo to četrtič po vrsti. Udeleženci, ki jih ni bilo malo, so tako pri­spevali k novogradnji planinske koče na Planini nad Vrhniko. Večer so popestrili Kvintet Raskovec, vokalno-instrumentalni tercet in folkloristi KUD DG - LB. Večer je bil vesel in prijeten in samo želimo si lahko še veliko takih. Zapisal: Branko Branko Pevci Okteta Raskovec so že nastopili na Drenovem Griču; so uveljavljeni pevci z dol­goletnim pevskim stažem in nastopi po vsej Sloveniji in v tujini. Kjerkoli nastopijo – v velikih dvoranah, cerkvah, na prostem ali na vaških odrih – s svojo prefinjeno in žlahtno iz­vedbo pesmi vedno navdušijo poslušalce in tudi tokrat je bilo tako. Jože Jesenovec je s svojimi pev­kami ponovno pokazal, kako lepa je slovenska narodna pe­sem, če je zapeta z občutkom in iz srca. Ob koncu programa smo na­stopajoči in obiskovalci skupaj zapeli ponarodelo Slakovo V dolini tihi, in si obljubili, da se zopet vidimo, če ne prej, pa na naslednjem dobrodelnem kon­certu. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi koncerta, pevcem Okteta Ra­skovec, kvartetu iz Dragomer­ja pod vodstvom Jožeta Jese­novca, članom KUD Drenov Grič - Lesno Brdo, ki so sprejeli obiskovalce in s plesnimi vlož­ki popestrili koncert, Stanki Koprivec in Marjeti Tomšič, ki sta izdelali cvetje in poskrbeli za okrasitev odra, ter nenaza­dnje članom PD Vrhnika za predstavitev izgradnje koče. Iskrena zahvala Mirjam Su­hadolnik, ki se vedno odzove našemu povabilu in z lepo slo­vensko besedo povezuje pri­reditev. Mirjam je za tokratno spremno besedo uporabila Cankarjeva mojstrska besedila glede na to, da Vrhničani le­tos obeležujemo 140. obletnico njegovega rojstva. Lepa hvala Francu Jelovšku, našemu stalnemu sodelavcu, za ozvočenje, Mihi Kržmancu za oblikovanje promocijskega materiala, Jožetu Šušteršiču -Gozdnemu Jožetu, ki je poskr­bel, da so nas triglavske rožice že na začetku koncerta pobo­žale po trebuhu, Mitji Kovači­ču, oskrbniku koče na Planini, za prigrizek in KUD Drenov Grič - Lesno Brdo za finančno pomoč. Največja zahvala pa velja obi­skovalcem koncerta za tako veliko udeležbo in prispevek za vašo in našo kočo na Plani­ni. Zbrali smo namreč kar 794 evrov. SKUPAJ ZMOREMO! Za Ansambel Presenečenje: Irena Kržmanc Foto: Aleš Ogorevc Razstave Do 30. aprila 2016 bo v Avli in Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki na ogled dokumentarna razstava, ki je nastala ob 750-letnici prve omembe kraja PODLIPA; HIŠE SE SPREMINJAJO, SLEDOVI OSTAJAJO. Skupaj z Zavodom Ivana Cankarja jo je pripravilo Muzejsko društvo Vrhnika. V torek 3. maja 2016, ob 19. uri, Vas med Cankarjevimi dnevi 2016 skupaj z Humanističnim in umetniškim društvom »O« vljudno vabimo na odprtje razstave fotografij Rade Kikelj Drašler in videa Gaje Naje Rojec: ODMEVI IZ BAZENA/ECHOES FROM THE POOL Razstava v Galeriji bo odprta do 22. maja 2016. Ob Slavnostni akademiji Občine Vrhnika bo v torek, 10. maja 2016, ob 20. uri v Avli Cankarjevega doma odprta tudi razstava Lele B. Njatin: NAROD SI BO PISAL SODBO SAM Kustosinja: Vesna Jerbič Perko Razstavo pripravljamo v sodelovanju z ZRC SAZU Ljubljana in Pokrajinskim muzejem Kočevje. Na ogled bo do 30. maja 2016. V torek 24. maja 2016, ob 19. uri, Vas med Cankarjevimi dnevi 2016 skupaj z Društvom upokojencev Vrhnika vabimo na odprtje razstave fotografij Vojka Bizjaka: DETAJLI NARAVE Razstava v Galeriji bo odprta do 19. junija 2016. V torek 31. maja 2016, ob 19. uri, Vas skupaj z Društvom Okular vabimo na odprtje KLUBSKE RAZSTAVE. Fotografije v Avli Cankarjevega doma na Vrhniki bodo na ogled do 30. junija in od 1. do 14. septembra 2016. Razstave v Cankarjevem domu si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah. Vabljeni! NAS CASOPIS 437/25. 4. 2016 C M Y K 53 Do 29. 4. 2016 Vstop prost. ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A in MUZEJSKO DRUŠT VO V R HNIK A PODLIPA Dokumentarna razstava ob 750-letnici prve omembe kraja TOREK, 26. 4. ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A; KINO 2016, ob 17. uri. VRHNIK A (87 min.) MISIJA AR KTIK A Vstopnina: 4 €. Art film, družinska pustolovščina, Norveška, 8 + SR EDA, 27. 4. ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A; KINO 2016, ob 17. uri. VRHNIK A (95 min.) KUNG FU PANDA 3 Vstopnina: 4 €. Art film, animirana družinska komedija, Kitajska, ZDA, 6 + ČETRTEK, 28. 4. 2016, ob 19. uri. (97 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A; K INO VRHNIK A BELA IN SEBASTIJA N; PUSTOLOVŠČINA SE NA DA LJUJE Art film, družinska pustolovščina, Francija, 8 + PETEK, 29. 4. 2016, ob 17. ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A; KINO uri. (90 min.) VRHNIK A Vstopnina: ROBINSON CRUSOE 3D 5 €, očala za Art film, animirana, sinhronizirana komična pustolovščina, večkratno Belgija, Francija, 6+ uporabo: 2 €. PETEK, 29. 4. 2016, ob 19. uri. (105 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A; KINO VRHNIK A OR EL EDDIE Art film, biografska športna drama, Velika Britanija, ZDA, Nemčija SOBOTA, 30. 4. 2016, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A; KINO VRHNIK A R AGLJAČ IN Ž VENKO Animirana akcijska pustolovščina, ZDA, 6 + SOBOTA, 30. 4. 2016, ob 19. uri. (104 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A; KINO VRHNIK A PAPEŽ FR ANČIŠEK; POT DO SV ETEGA SEDEŽ AArt film, biografska zgodovinska drama, Argentina, Španija, Italija NEDELJA, 1. ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A; KINO 5. 2016, ob 17. VRHNIK A uri. (94 min.) R AGLJAČ IN Ž VENKO Vstopnina: 4 €. Animirana, sinhronizirana akcijska pustolovščina, ZDA, 6 + NEDELJA, 1. ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A; K INO 5.2016, ob 20. VRHNIK A uri. (136 min.) PL ANET SAMSKIH Vstopnina: 4 €. Art film; romantična komedija, Poljska, režija: Mitja Okorn PONEDELJEK, ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A; K INO 2. 5. 2016, ob 17. VRHNIK A uri. (105 min.) KNJIGA O DŽUNGLI Vstopnina: 4 €. Domišljijska pustolovščina, ZDA, 8+ PONEDELJEK, ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A; KINO 2. 5. 2016, ob VRHNIK A 20. uri. (90 min.) PR EHOD Vstopnina: 4 €. Art film; ZF triler, Srbija ,Slovenija, Južna Koreja TOR EK, 3. 5. 2016, od 8. do 14. ure. Vstop prost. CANK ARJEV I DNEV I 2016 JSKD RS OI VRHNIK A in ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A ML A DI ODER Regijsko srečanje gledaliških skupin osrednje Slovenije, program 1 Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOR EK, 3. 5. 2016, ob 19. uri. Vstop prost. CANK ARJEV I DNEV I 2016 HUMANISTIČNO IN UMETNIŠKO DRUŠT VO »O« in ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A ODMEV I IZ BA ZENA /ECHOES FROM THE POOL Razstava fotografij Rade Kikelj Drašler in videa Gaje Naje Rojec bo odprta do 22. maja. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SR EDA, 4. 5. 2016, ob 19. uri. Vstop prost. CANK ARJEVI DNEV I 2016 TR IO INTERTEMPOR A in ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A KONCERT (Flavta – Ivana Barčić Mišič, sopran Helena Maurič Jelovšek, klavir – Angelina Nanut Kalič), Velika dvorana ČETRTEK, 5. 5. 2016, od 8. do 14. ure. Vstop prost. CANK ARJEVI DNEV I 2016 JSKD RS OI VRHNIK A in ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A ML ADI ODER Regijsko srečanje gledaliških skupin osrednje Slovenije, program 2 Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 5. 5. 2016, ob 20. uri. (88 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A; KINO VRHNIK A HOUSTON, IM A MO PROBLEM! Art film, igrani dokumentarni, Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Češka, Katar PETEK, 6. 5. 2016, ob 20. uri. Vstop prost. CANK ARJEV I DNEV I 2016 ZB NOB VRHNIK A in ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A 71. OBLETNICA OSVOBODIT V E V RHNIK E Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz TrstaVelika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 7. 5. 2016, ob 17. uri. ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A; KINO (105 min.) VRHNIK A Vstopnina: KNJIGA O DŽUNGLI 3D 5 €, očala za Domišljijska pustolovščina, ZDA, 8+ večkratno Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki uporabo: 2 €. SOBOTA, 7. 5. 2016, ob 20. ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A; KINO uri. (146 min.) VRHNIK A Vstopnina: STOTNIK A MER IK A; DR Ž AV LJA NSK A VOJNA 3D 5 €, očala za A kcijska domišljijska pustolovščina, ZDA večkratno Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki uporabo: 2 €. NEDELJA, 8. 5. 2016, ob 17. uri. (75 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A; KINO VRHNIK A GAŠPER IN PETR A NA SAFARIJU Art film, družinski film, sinhroniziran, Norveška, 4 + NEDELJA, 8. 5. 2016, ob 20. uri. (146 min.), Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A; KINO VRHNIK A STOTNIK A MERIK A; DRŽAV LJANSK A VOJNA A kcijska domišljijska pustolovščina, ZDA TOR EK, 10. 5. 2016, ob 20. uri. Vstop prost. CANK ARJEVI DNEVI 2016 OBČINA VRHNIK A, ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A SL AV NOSTNA A K ADEMIJA OB PR A ZNIKU OBČINE VRHNIK A Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki POKR AJINSKI MUZEJ KOČEVJE, ZRC SAZU LJUBLJANA, ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A Lela B. Njatin: NA ROD SI BO PISA L SODBO SAM Kustosinja: Vesna Jerbič Perko. Razstava bo odprta do 30. maja 2016. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 12. 5. 2016, ob 18. uri. Vstop prost. CANK ARJEVI DNEVI 2016 KNJIŽNICA BREŽICE, CANK ARJEVA KNJIŽNICA VRHNIK A, GIMNAZIJA BR EŽICE, OŠ IVANA CANK ARJA VRHNIK A, ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A TOPOR IŠIČ Avtorska predstava ob 90. obletnici rojstva akademika prof. dr. Jožeta Toporišiča Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 13. 5. 2016, ob 20. uri. Vstop prost. CA NK ARJEVI DNEVI 2016 PEVSKO DRUŠTVO IVANA CANK ARJA VRHNIK A in ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A POD JASNIM NEBOM RDEČA ROŽ A Celovečerni koncert z gosti, Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 14. 5. 2016, od 9. do 17. ure. Vstop prost. CANK ARJEVI DNEVI 2016 ZAVOD IVANA CANK ARJA VRHNIK A, TD BLAGAJANA, K D NAUPORTUS VIVA, OŠ IVANA CANK ARJA VRHNIK A, HIC ET NUNC DAN ZA SKODELICO K AV E Festival kave; pokušnja različnih vrst kave, kavnih dobrot, delavnice in predstave. Pes, mačka in miši Lutkovna predstava po motivih otroške pesmi Ivana Cankarja, ob 11. uri. Beremo Cankarja in skupina Tolmun Odlomki iz Cankarjevih del in glasba: fagot Jure Mesec, baskitara Tomi Popit in električna kitara Bernard Kogovšek, ob 13.30 uri. Park pred Cankarjevim domom na Vrhniki in Velika dvorana SOBOTA, 14. 5. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ANGRY BIRDS 3D Art film, animirana, sinhro komična pustolovščina, ZDA, Finska, 6 + SOBOTA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO 14. 5. 2016, ob VRHNIKA 20. uri. HOUSTON, IMAMO PROBLEM! (88 min.) Art film, igrani dokumentarni, Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Vstopnina: 4 €. Češka, Katar NEDELJA, 15. 5. 2016, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ANGRY BIRDS Art film, animirana, sinhro komična pustolovščina, ZDA, Finska, 6 + NEDELJA, 15. 5. 2016, ob 20. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO uri. (146 min.) VRHNIKA Vstopnina: 5 €, STOTNIK AMERIKA; DRŽAVLJANSKA VOJNA 3D očala za večkr. Akcijska domišljijska pustolovščina, ZDA upor.: 2 €. PONEDELJEK, 16. 5. 2016, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2016 MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA VRHNIŠKI RAZGLEDI 16 Predstavitev zbornika, Mala dvorana Cankarjevega doma TOREK, 17. 5. 2016, ob 18. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2016 OŠ IVANA CANKARJA VRHNIKA in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA POJ Z MENOJ Letni koncert otroških pevskih zborov Miškolini in Kuštravci Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 18. 5. 2016, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2016 ZBOR ZA REPUBLIKO, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA CANKAR IN RAJ POD TRIGLAVOM Kulturni večer z javno tribuno Gostje: akademik dr. Janko Kos, dr. Milan Zver, pesnik Tone Kuntner Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 19. 5. 2016, ob 18. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2016 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA, GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, UROŠ VOŠNJAK RIMARAJA - Zaključek 5. festivala otroške poezije Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 20. 5. PIHALNI ORKESTER VRHNIKA 2016, POMLADNI KONCERT ob 20. uri. Dirigent: Milan Matičič. Velika dvorana Cankarjevega doma Vstopnina: 6 €. na Vrhniki SOBOTA, 21. 5. 2016, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ANGRY BIRDS 3D Art film, animirana, sinhro komična pustolovščina, ZDA, Finska, 6 + SOBOTA, 21. 5. 2016, ob 20. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO uri. Vstopnina: VRHNIKA 5 €, očala za MOŽJE X; APOKALIPSA 3D večkratno Domišljijska akcija, ZDA, uporabo: 2 €. NEDELJA, 22. 5. 2016, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ANGRY BIRDS Art film, animirana, sinhro komična pustolovščina, ZDA, Finska, 6 + NEDELJA, 22. 5. 2016, ob 20. uri. (93 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PSI BREZČASJA Triler, Slovenija. PONEDELJEK, 23. 5. 2016, ob 20. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2016 RTVSLO RADIO SLOVENIJA, 3. PROGRAM– PROGRAM ARS ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KRALJ NA BETAJNOVI - javna premiera radijske igre Režija in priredba po Ivanu Cankarju Jože Valentič Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 24. 5. 2016, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2016 DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRHNIKA in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Vojko Bizjak: DETAJLI NARAVE Fotografska razstava bo odprta do 19. junija 2016.Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 25. 5. 2016, ob 18. in 19.30. Gratis vstopnice od 1. maja naprej. CANKARJEVI DNEVI 2016 GLASBENA ŠOLA VRHNIKA in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA MAČEK MURI NA VRHNIKI Glasbeno-plesna predstava ob 40. obletnici Glasbene šole Vrhnika z gosti Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO 26. 5. 2016, ob VRHNIKA 20. uri. WARCRAFT; ZAČETEK Vstopnina: 4 €. Domišljijski epski spektakel, ZDA PETEK, 27. 5. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ANGRY BIRDS Art film, animirana, komična pustolovščina, podnapisi, ZDA, Finska, 8 + SOBOTA, 28. 5. 2016, ob 17. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO uri. Vstopnina: VRHNIKA 5 €, očala za ALICA IZZA OGLEDALA 3D večkratno Domišljijska pustolovščina, ZDA, 8+ uporabo: 2 €. SOBOTA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO 28. 5. 2016, ob VRHNIKA 20. uri. WARCRAFT; ZAČETEK Vstopnina: 4 €. Domišljijski epski spektakel, ZDA NEDELJA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO 29. 5. 2016, ob VRHNIKA 17. uri. ALICA IZZA OGLEDALA Vstopnina: 4 €. Domišljijska pustolovščina, ZDA, 8 + NEDELJA, 29. 5. 2016, ob 20. uri. (93 min.), Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PSI BREZČASJA Triler, Slovenija. TOREK, 31. 5. 2016, ob 19. uri. Vstop prost. DRUŠTVO OKULAR in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KLUBSKA RAZSTAVA Fotografska razstava bo odprta do 30. junija in od 1. do 14.septembra 2016. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si Vse kinopredstave so v Veliki dvorani Cankarjevega doma. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabi Po govorna skupina Dobro sem – Monika Kr vina – Bi radi izboljšali svoje počutje, svojo sa mopodobo, izvedeli, kako želje spremeniti v cilje, se sprostiti, kako reagirati, ne da bi zašli v konflikt? Projekt delavnic za krepitev duševne­ga zdravja izvaja Zveza prijateljev mladine Lju­bl jana Moste - Polje, sofinancira pa ga Ministr­stvo za zdravje RS. Z vami bom Monika Krvina, magistrica kriminalne in preiskovalne psiholo­gije ter trenerka za krepitev duševnega zdravja. Pr ijave in informacije na: monika.krvina.moni­ka@gmail.com ali 031 555 863. Delavnice bodo ob torkih (prvo srečanje 3. 5. 2016) od 10.00 do 12.00 v Malavašičevem kotičku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Lepo vabljeni. Sv etovalno središče na Vrhniki – Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje odraslim pr i odločitvah za izobraževanje in učenje v ra­čunalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel. št.: 01 510 22 70. Termini: sreda, 4. maja: 8.00–11.00 ponedeljek, 9. maja: 15.00–18.00 sreda, 18. maja: 8.00–11.00 ponedeljek, 23. maja: 15.00–18.00 Pr edavanje o komunikaciji med bolnimi in de presivnimi – Predavala bo Slađana Đjukić, fi zioterapevtka in psihoterapevtka, ki skrbi za p remostitev stresa. Vsebinsko se veže tudi na K neippove metode v preventivni obliki. Preda­vanje je organizirano v sodelovanju z Društvom K neipp. Vljudno vabljeni v sredo, 4. 5. 2016, ob 18.00 v Grabeljškovo dvorano. L iterarni večer ob 70-letnici rojstva Berte Bo­jetu Boeta – Ob 70-letnici rojstva igralke, pesni­ce in pisateljice Berte Bojetu Boeta, ki je del otro­štva preživljala tudi v Borovnici, bo v sredo, 4. 5. 2016, ob 18.00 v dvorani nad vrtcem, Paplerjeva 5, Borovnica, literarni večer. Gosta: dr. Klemen Jelinčič Boeta in dr. Irena Šumi. 1 0. maj 2016 – 140-letnica rojstva Ivana Can-k arja – Spoštovani! Ivan Cankar, pisatelj, dra­m atik in tudi pesnik je del naše kulturne pod­s tati. Del nas samih, globoko zasidran s svojo b lago zvenečo besedo in mehko mislijo. Še ta­k rat, ko je kričal in preklinjal, je po načelih le­p ega pel bič. Oj, mnogokrat je bil in je še za v sako ceno ideološko ukalupljen in razumljen v kontekstu dnevnih potreb razlagalcev ter filistrov. Toda naš rojak je bil, preprosto pove­dano, Umetnik z veliko začetnico. Z vso lepoto, ki jo premore slovenski jezik, nam je nastavil ogledalo svojega časa – življenja, v katerem se nam še vedno blešči sonce. Ob tej priložnosti v Cankarjevi knjižnici Vrhnika pripravljamo kolaž – mozaik del njegovih poustvarjalcev in raziskovalcev. Celodnevni program bo v času odprtja knjižnice: v torek, 10. maja, od 9.00 do 19.0 0 v Grabeljškovi dvorani. Vljudno vas vabimo na poslušanje radijske igre Hlapec Jernej in njegova pravica – s 3. progra­mom Radia Slovenija – program Ars, posneto leta 1963, režiser Fran Žižek. Na ogled Cankarje­vih razglednic, diplomske naloge Nives Kovač, digitaliziranih člankov o Cankarju ali njego­vem delu, digitalizirane naslovnice prvotiskov – vse iz domoznanske zbirke knjižnice. Premi­erno bomo predvajali posnetek našega prvega letošnjega dogodka ob 140-letnici Cankarjevega rojstva: predstavitev diplomske naloge Nives Kovač Biografski vidik in oblikovanje prostora v izbranem opusu Ivana Cankarja. Literarni večer v januarju 2016 sta s svojimi recitacijami oboga­tili Marija Iskrenović in Anita Čretnik. CANKARJEVI DNEVI 2016 – Toporišičevo leto na Vrhniki – Knjižnica Brežice, Gimnazi­ja Brežice, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, TD Blagajana Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika vas vabimo na ogled avtorske predstave srednješolcev Gimna­zije Brežice Toporišič. Prireditev organiziramo ob 90. obletnici rojstva akademika prof. dr. Jože­ta Toporišiča. Vabljeni v Malo dvorano Cankar­jevega doma na Vrhniki, v četrtek, 12. 5. 2016, ob 18.00. Začetni računalniški tečaj po programu Sim­bioz@ ŠOLA – Ponovno organiziramo začetni računalniški tečaj, ki bo od 16. do 20. maja 2016 med 15. in 17. uro v računalniški učilnici Kemis. Učni program zaobjema osnove računalnika, interneta, elektronske pošte, urejanja besedil. Predznanje ni potrebno. Pri učenju bodo poma­gali učenci OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Prijave zbiramo osebno v knjižnici ali po telefonu 755 31 14, do zapolnitve mest. Vabljeni! Bralni klub: vabilo na majsko srečanje – Na našem zadnjem srečanju letošnjega bralnega popotovanja se bomo po slovesu z renesančno utopijo preselili zopet na naša rodna tla. Pre­birali bomo družbeni roman Draga Jančarja To noč sem jo videl. Poskušali jo bomo speti z vse­binami vseh dosedanjih knjig ter celostno pov­zeti idejo Ikarja, ki se v vsakih od naših oči iskri malo drugače. Vljudno vabljeni na druženje 17. 5. ob 17. uri v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Predavanje KVŠ: Uganda in Zanzibar – Poto­pisno predavanje Andreje Avberšek nas bo po­peljalo v Ugando in Zanzibar - biser Afrike in na rajske plaže v četrtek, 19. 5. 2016, ob 18.00 v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika. uganda.jpg Festival otroške poezije RIMA RAJA – Uroš Vošnjak, Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika in Cankar­jeva knjižnica Vrhnika vas vabimo na zaključno prireditev petega festivala otroške poezije Rima raja. Vljudno vabljeni v četrtek, 19. 5. 2016, ob 18.00 v Veliko dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki. Predstavitev KS Stara Vrhnika – V maju in ju­niju 2016 se bo v prostorih knjižnice predstavlja­la KS Stara Vrhnika. V petek, 20. 5. 2016, vas ob 19.00 vabimo v Grabeljškovo dvorano Cankarje­ve knjižnice Vrhnika na osrednji dogodek, kjer bodo krajani predstavili kulturne in naravne zanimivosti, utrip življenja in bogato zgodovino kraja. Vljudno vabljeni. Zvočno gledališče: Ivan Cankar – Jože Valen­tič: Kralj na Betajnovi – radijska igra - tretji program Radia Slovenija – program Ars, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjeva knjižni­ca Vrhnika vabimo na javno poslušanje radijske igre Kralj na Betajnovi v Zvočnem gledališču v ponedeljek, 23. maja, ob 20.00 v Mali dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. Med vsemi Can­karjevimi dramami velja za najkompleksnejše dramsko besedilo in je vznemirjala številne slovenske gledališke ustvarjalce. Razkriva ana­tomijo zločina in zločinca in neizbežen proces v kapitalistični družbi. V središču je povzpetnik, ki na poti do svojega položaja ne izbira sredstev. Brezvestno si podreja vso Betajnovo, Cankarje­vo metaforo za slovensko družbo; če ne gre z manipulacijo in lobiranjem, uporabi brutalnej­še poti – nasilje in umor. Prirejevalec in režiser Jože Valentič se je osredotočil na družbeno in so­cialno stran Cankarjevega besedila in potisnil intimnejše odnose med vpletenimi v ozadje. Tako je še bolj neposredno poudaril njegovo ak­tualnost. Po javnem predvajanju radijske igre bo pogovor z nekaterimi ustvarjalci radijske igre, kot so: dramaturginja Vilma Štritof, režiser Jože Valentič, tonski mojster Nejc Zupančič, glasbe­na oblikovalka Darja Hlavka Godina, foto: Aleš Ogrin. Igrajo: Borut Veselko, Milan Štefe, Blaž Šef, Nina Rakovec, Jernej Kuntner, Lena Hribar, Darja Reichman, Boris Kerč, Tines Špik, Mojca Funkl, Andrej Nahtigal, Miranda Trnjanin. Igra je bila posneta marca 2016. Radijski premieri bo­sta: 10. 5. 2016 na prvem programu in 12. 5. 2016 na tretjem Strokovna ekskurzija zaposlenih Cankar­jeve knjižnice Vrhnika – Prijatelje knjige in člane knjižnice obveščamo, da se bomo podali na strokovno ekskurzijo. Vsi oddelki knjižnice bodo zaprti v sredo, 25. maja 2016. Za ta dan ne bomo obračunali zamudnine. Hvala za razu­mevanje. Novosti v marcu 2016 0 SPLOŠNO. KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPEDIJE, ZBORNIKI ... HAWLEY, J.: Prebujanje duhovnosti v poslovanju KLOPČIČ, S.: Voditeljstvo MARĐETKO, A.: Vojak, umetnik, junak -Rudolf Maister MARMEL, E.: Teach yourself visually Word 2016 MCFEDRIES, P.: Teach yourself visually Excel 2016 VOV K, L.: Koraki do odlične pisne komunikacije 1 FILOZOFIJA. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHOLOGI­JA. GOLEMAN, D.: Fokus K RISTOVIČ, S.: Med smislom in nesmislom trplje­nja MCERLANE, S.: Naša ljubezen je naša moč ROZMAN, A.: Kristali za dušo SEMORIE, Art M.: Tudi vi imate lahko super spo­min SIKIRIĆ, J.: Življenjska izbira ŽMAHAR, M.: Misijonarka karizmatične prihodno­sti 2 VERSTVO BEBEDELIS, G.: Teorija petih ovojev LEWIS, C. S.: Štiri ljubezni 3 SOCIOLOGIJA. POLITIKA. EKONOMIJA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIJA. DERMOND, S. U.: Zbrani in sočutni otroci FOSTER, M. H.: Zgodbe iz Asgarda SOBAN, B.: Kazen brez zločina ŠORI, I: Samskost ŠTEFANČIČ, M., jr.: Od tod ne pridete živi! 5 OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOMIJA. FIZI­KA. KEMIJA. BIOLOGIJA. BAJŽELJ, M.: Gozdne živali BAJŽELJ, M.: Travniške živali GRAD, J.: Redkejše vrste čmrljev v Sloveniji 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMETIJSTVO. VODENJE. INDUSTRIJA. OBRT. LINDSTROM, M.: Small data MARČETIĆ, L.: Slaščice iz pečice POLJANIČ, T.: Zdravo, Tereza! RIEDL, M.: Uravnajmo krvni sladkor SCHWEIGER, F.: Božična peka SORKO, N.: Zmoreš, če se odločiš ŠKETA, S.: Seksi presne sladice ŠTANTA, M.: Naglušni naglušnemu VANJKEVIĆ, S. K.: Naravno zdravljenje z aromatič­nimi rastlinami VUJIĆ, S.: Drobno domače pecivo YOGANANDA, P.: Kako poskrbimo za sijoče zdrav­je in vitalnost ZANIN, M.: Zamrznjeni jogurt 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIJA. GLASBA. ŠPORT. HIDALGO, P.: Star wars. The force awakens. The vi­sual dictionary LAMPIČ, P.: Svetloba kot barva LAUREN, M.: Vadba brez naprav MAJCEN, M.: Slovenski poosamosvojitveni film PODOBNIK, B.: Pesmi o nebesih SANDERSON, Jennifer: Čudoviti origami 81 JEZIKOSLOVJE VR PULKO, S.: Slovensko ali knjižno - kako je prav? 82 KNJIŽEVNOST HARAMIJA, D.: Vloga živali v mladinski književ­nosti KOS, G.: Knjižne dvoživke MOŠKRIČ, M.: Sanje o belem štrpedu PATTERSON, J.: Burn TROHA, G.: Ujetniki svobode WINMAN, S.: A year of Marvellous Ways 82 ... A ... ZBRANA DELA. SELIMOVIĆ, M.: Sabrana dela 82–1 POEZIJA. HADERLAP, M.: Dolgo prehajanje 82–3 ROMANI. KRATKA PROZA. ALCOTT, L. M.: Moč ženske BATISTA N., T.: Tunel CARLETON, W.: Izhod iz krize CRAWFORD, F. M.: Corleone FLYNN, G.: Temina GÖRITZ, M.: Sanjači in grešniki KENNER, J.: Usliši me MACLEAN, S.: Ne sodi dame po obleki MAROLT, B.: Kako se znebiti trupla PEJOVIĆ, V.: Ameriški sfumato SLAUGHTER, K.: Cop town SUREAU, F.: Inigo TURNŠEK, M.: Božja pot za sina in druge kratke zgodbeVONNEGUT, K.: Bog vas blagoslovi, gospod Rose­water ali Bisere pred svinje 82– 4 ... 9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. PO­TOPISI. BITENC, V.: Sončne pege KOSOVEL, S.: Človek KUMAR, G.: Boj za upanje NOVAK, M.: Esenca življenja na poti SIMONIŠEK, R.: Trk prostorov THOREAU, H. D.: Walden 82C–P–M MLADINSKO LEPOSLOVJE. ASTLEY, N.: Peppa Pig. Fun at the fairASTLEY, N.: Peppa Pig. George's first day at play­groupBLYTON, E.: Five go adventuring again BLYTON, E.: Five go off in a caravan DORIA, J.: Rdeči jelen in lešniki HOJNIK, A.: Ljubezenske skrivnosti dvorca Dorna­va KASTELEC, J.: Kresnik KERMAUNER, A.: Žiga špaget gre v širni svet LOZANO Carbayo, P.: Detektiv Nosko. Pogrešani pingvinMIHELČIČ, M.: Pravljice na gumbke PAJENK, I.: Čudežna stopala ZULLO, G.: Zmago 82L LJUDSKO SLOVSTVO. LOZANO Carbayo, P.: Detektiv Nosko. Skrivnost rdečega bazena 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIJA. ZGODOVI­NA. BIOGRAFIJE. ABBOTT, J.: Hanibal CHVATAL, M.: Ljubljana CHVATAL, M.: Slovenija OXENBERG Karadjordjevic, C.: Kraljevska dinasti­ja Najbolj brano ali iskano gradivo v marcu 2016 1. Rippin, S.: Brina Brihta 2 . Pečjak, V.: Drejček in trije Marsovčki 3. Russell, R. R.: Zguba: dnevnik 4. Makarovič, S.: Kosovirja na leteči žlici 5. Suhodolčan, P.: Košarkar naj bo! 6. Dostoevskij, F. M.: Zločin in kazen 7. Ashley, K.: Zadnja želja 8. Hawkins, P.: Dekle na vlaku 9. Balogh, M.: Očarljiva neznanka 10. Miklavčič, M.: Ogenj, rit in kače niso za igrače Zvočna CD za odrasle PODOBNIK, B.: Pesmi o nebesih TONE Janša Quartet: Long way Filmi za odrasle AMERICAN ultra = [Ameriški ultra], komedija ANTIGANG = Policijska enota, kriminalka BEYOND the reach = Izven dosega, triler BLACK mass = Črna maša, kriminalka CYMBELINE = Cimbelin, kriminalka FAST & furious 7 = [Hitri in drzni 7], triler FURIOUS 6 = Hitri in drzni 6 , triler HOW to make love like an Englishman = [Ljubezen po angleško], ljubezenski film LEGEND = Legenda : [the infamous true story of the Kray twins], biografski filmROŠKARIČ, S.: Šesti čut, dokumentarni film SELF/ LESS = Iz sebe, fantastika THEEB Wolf = Theeb, drama THINGS we lost in the fire, drama TOOKEN = Ugrabljen, komedija TOUTE premiere fois = Prvič z žensko, ljubezenski film The TRANSPORTER. Refueled = Prenašalec. Na­sledst vo, kriminalka VACAT ION = Nore počitnice : nova generacija, ko­medija WAR pigs = Vojni prašiči, vojni film Z for Zachariah = Z kot Zachariah, fantastika V slovenskem znakovnem jezikuLEVSTIK, F.: Kdo je napravil Vidku srajčico? (priredba pravljice Frana Levstika v slovenskem znakov­nem jeziku) MOJCA Pokrajculja (koroška ljudska pripovedka v slovenskem znakovnem je­ziku) PETER Klepec (priredba slovenske ljudske pravljice v slovenskem znakov­nem jeziku) Risani filmi za otroke HOTEL Transylvania 2 = Hotel Transilvanija 2, ri­ sani film SPONGEBOB SquarePants. DVD 5 = Spuži Kvadra­tnik. DVD 5, risanke SPONGEBOB SquarePants. DVD 6 = Spuži Kvadra­tnik. DVD 6, risanke SPONGEBOB SquarePants. DVD 7 = Spuži Kvadra­tnik. DVD 7, risanke Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si i n na www.mojaob­cina.si/vrhnika. Izbor: Niko Nikolčič Članom FK Zavas uspel zgodovinski podvig Prva liga, pazi, prihajajo Vrhničani! Vrhnika, 8. april – Pred polno Slomškovo športno dvorano sta se pomerili član­ski futsal ekipi Kix iz Ajdovščine in Zavas z Vrhnike. Prva se je borila za obsta­nek v prvi ligi, druga za preboj iz druge v prvo. Ker sta prvo srečanje na Primor­skem odigrali neodločeno, je bila povratna tekma na Vrhniki odločilna. Zmaga je šla v roke domačinom, ki so tako dosegli zgodovinski uspeh ekipnega športa na Vrhniki. Začelo se je z golom prednosti gostov, a je El-fenomenalni, neprecenljivi,« je Končan uspeh vis Behrić v drugi polovici prvega polčasa po koncu tekme pokomentiral za Naš časopis. dvakrat zaporedoma v zelo kratkem času za-»Uspelo se nam je prebiti v prvo ligo in to komaj tresel nasprotnikovo mrežo. Z 2 : 1 se je začel po letu od vzpostavitve članske vrste. Vsekakor drugi polčas. Vrhničani so imeli kar nekaj le-je to več, kot smo si na začetku lige, lani jeseni, pih priložnosti, ki jih z nenatančnimi stre-upali pričakovati.« Naj omenimo, da je uspeh li niso znali izkoristiti. Zadnjih pet minut so članske ekipe verjetno eden največjih uspehov nasprotniki zaigrali brez vratarja in silovito ekipnih športov zadnjih desetletij na Vrhni­pritiskali s protinapadi pred vrhniška vrata. škem, kajti vstop v prvo ligo v ekipnem športu Ko pa je Rudolf Matic minuto pred koncem še zdaleč ni lahek zalogaj. zadel še tretji zadetek za »črne vrage«, je bilo To je bil večer veselja, nazdravljanja in čestitk, ugibanj konec: članska ekipa Zavas si je pri­a Končan se zaveda, da jih pravo trdo delo šele služila vstopnico za nastop v najkakovostnejši čaka. »Mi smo vendarle novinci v prvi ligi. V slovenski futsal ligi. Hkrati je sezono končala vsako tekmo bomo stopali kot outsiderji, a s na drugem mestu druge Slovenske futsal lige. trdim delom, to mislim da smo že dokazali, so Veselje navijačev je bilo veliko, trener Gašper nam dosegljivi vsi cilji.« Končan je na rokah svojih varovancev celo večkrat poletel v zrak. »Občutki po zmagi so Gašper Tominc, foto: GT Naši športniki: tenisač Jan Japelj Vrhnika, 12. april – V eni od prejšnjih številk smo že predstavili obetaven teni­ški up vrhniškega teniškega kluba, tokrat predstavljamo še drugega: Jana Japljaiz Velike Ligojne. Devetošolec je začel z igranjem tenisa pri desetih letih in že nabira prve izkušnje na mednarodnih turnirjih. Tudi po vpisu v srednjo šolo na­merava nadaljevati z omenjenim športom. Jan trenira tenis štiri leta, nekoč pod trenersko taktirko Matjaža Stareta, zdaj pod vodstvom Igorja Roriča. »Navdušil me je oči, ker tudi on rad igra ta šport. Prej sem prisegal na nogomet, a sem potem, ko sem nekaj časa treniral oba športa, dal prednost tenisu. Zakaj? Ne vem, enostavno mi bolj “sede” kot nogomet,« je de­jal štirinajstletni Jan, ki bi rad nekoč igral kot veliki zvezdnik Rafael Nadal. Jan je eden tistih posameznikov, ki zmaguje na občinskih turnir­jih, uspehe niza tudi na turnirjih, ki jih prireja Teniška zveza Ljubljana. Redno se uvršča med prvih šestnajst na turnirjih Teniške zveze Slove­nije. »Lani sem se prvič udeležil tudi mednaro­dnih turnirjev pri nas in na Hrvaškem, kar mi je dalo zanimive izkušnje, saj je mednarodna kon­kurenca nekaj povsem drugega kot domača.« Kot član Teniškega kluba Vrhnika trenira na a zavedam se, da uspehi pridejo samo preko Vrhniki, razen pozimi, ko ni ustreznih pogojev tega.« – tedaj obiskuje teniško šolo v Ljubljani. »Sicer Jana sedaj čaka srednja šola. Jeseni bo prestopil pa je na Vrhniki za nas mlajše dobro poskrblje-prag ljubljanske ekonomske gimnazije. Nekate­no, sploh po lanskem letu, ko so namestili na ri najstniki v tem času strgajo vez s prejšnjimi igrišču reflektorje, tako da je mogoče igrati te-hobiji in interesi, Jan pa pravi, da pri njem ne nis tudi v večernem terminu,« je pojasnil Jan. bo tako. »Vsekakor bom še nadaljeval s treningi, Biti teniški igralec ni preprosto, sploh če hočeš upam, da mi bo tukaj pomagala tudi šola, saj preseči povprečne rezultate. Najbolj naporno je velja za športnikom prijazno.« Še naprej pa bo poleti, ko so, po Janovih besedah, treningi tudi ostal zvest domačemu klubu, je povedal, saj so po petkrat na teden, potem pa so ob vikendih se tu začeli njegovi prvi teniški koraki. še tekmovanja. »Včasih je treba kar stisniti zobe, Gašper Tominc, foto: arhiv Japljevih TK Vrhnika dvakrat v finalu Prvi turnir poletne sezone na žalost moral priznati pre- finale tekmovanja kjer je po 2016 so fantje do 16 let odigra­ moč Andrejič Goljar Marku iz hudem boju izgubil proti no- li v prvem vikendu v aprilu Domžal, Jošt Plestenjak pa se silcu in zmagovalcu turnirja na igriščih teniškega kluba je s štirimi zmagami uvrstil v Maticu Dimicu. Ravno tako Koper. OP Zala TK Koper do se je do finala prebil v tur­ 16 let. nirju dvojic. Dve drugi mesti Na njem sta nastopila tudi sta odličen rezultat in začetek naša člana in tekmovalca Jan poletne sezone. Japelj in Jošt Plestenjak. Jan je Bravo Jošt! c. 25, Vrhnika; Chemass, d. o. o., merilni sistemi, Baznikova ulica 2, Vrhniški spektakel v ritmični gimnastiki Ljubljana; Žerjal, d. o. o, Rovte 144, Vrhnika; Molek servis, s. p., Vrtnari­ Gimnastično društvo Vrhnika vsako kot 75 kompletov medalj, dekleta pa dosegle tudi vse opreostale naše tek-(Pika Grušovnik, Maša Gabršček, ja 3, Vrhnika; Betkop, d. o. o., Velika leto organizira tekmovanje v ritmič-so nastopila v dvanajstih panogah movalke. V kategoriji mlajših deklic Urša Troha) z vedenjem, da je nasto-Ligojna 8A, Vrhnika; Čistilnica Šen­ ni gimnastiki, in sicer pod okriljem kategorij mlajše deklice, deklice, ka-smo bili najštevilčnejši, saj smo ime-pilo kar petnajst ekip. gar, Cankarjev trg 1, Vrhnika; Zava­ Gimnastične zveze Slovenije. Tek-detinje, mladinke in članice. li kar tri ekipe. Prva ekipa v sestavi Izvajalec tekmovanja je poleg stro­movanje je potekalo v prekrasnem Z velikim ponosom oznanjamo, da Maša Plantan, Sonja Sara Margon, kovnega dela tekmovanja poskrbel rovalnica Triglav, d. d. – predstavni­sončnem vremenu v nedeljo, 10. se je domače društvo predstavilo Ana Treven, Živa Mezeg in Klara tudi za prijetnost in družabnost štvo Vrhnika, Trg Karla Grabeljška aprila 2016, v telovadnici Osnovne z devetimi sestavami, kar tri med Martinčič so zasedle peto mesto, dogodka. Pred uradno razglasitvijo 2b, Vrhnika; Kara, d. o. o., trgovina šole Antona Martina Slomška. Na-njimi pa so posegle po stopničkah. druga ekipa v sestavi z Izo Žerjal, končnih rezultatov je sledila plesna z obutvijo, Tržaška cesta 5, Vrhnika; Ident Jurij Garbajs, Gabrče 27a, Vrh­ stopilo je 430 tekmovalk iz celotne Zlato medaljo so dosegle članice Ivano Veroniko Troha, Erin Nolimal, točka akrobatskega rokenrola s tre-Slovenije ter italijanskega zamejstva, v skupinski sestavi z obroči (Meta Hano Poropat ter Ajdo Zalar so do-mi plesnimi pari iz Športno-plesne-nika; Barjans, d. o. o., Pod Hruševco svoje znanje pa so prikazale v sku-Mramor, Neža Čuk, Nina Žižmond segle šesto mesto. Deseto mesto so ga kluba AK-RO (Miha Japelj + Ka-20, Vrhnika; HDA Rockcellence Inc., pinskih sestavah, parih ter trojicah. ter Ana Jazbinšek). Bronasto meda-si izborile Lana Mladenovič, Tjaša rolina Gumilar, Jak Kavčič + Špela 770 Brown’s Line, Toronto, ON M8W Nastopila so dekleta iz naslednjih ljo so si izborile kadetinje v skupin-Škof, Eva Kozole, Alina Brina Pro-Žmuc Škrap ter Lovro + Nana Živič 3W2, Canada; Pekarna – keksarna klubov: DŠRG Branik Maribor, KRG ski sestavi z obroči (Urša Troha, Pika sen, Ines Koščak. V kategoriji deklic Pavček). Otroci so se izredno raz-Adamič – Jože Adamič, s. p., Stara Narodni dom, KŠRG Šiška, ŠD Kranj, Grušovnik, Maša Gabršček in Ajda so se Lučka Patačko Koderman, Sta-cesta 21, Vrhnika; Občina Vrhnika, veselili srečelova, saj je bila vsaka ŠD Moste, ŠD Sokol Bežigrad - ŠRG Garbajs). Prav tako bron so si še en-ša Bojanovič, Ana Baretič, Urša Pla-Tržaška 1, Vrhnika ter Zavod Ivana srečka dobitna. Imeli smo tudi tri Zala, ŠK Bleščica, PRK Harmonija, krat prisvojile članice, tokrat v sku-ninšek zavihtele na peto mesto. Peto Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 25, glavne nagrade, ki smo jih v bob­ DŠR Murska Sobota, ŠD Špička, ŠK pinski sestavi brez rekvizita (Metka mesto sta zasedli tudi Meta Mramor Vrhnika. nu sreče razdelili med tekmoval- Favorit, KRG Tim, ŠZ BOR – Sansa Močilar, Ajda Ratković, Meta Mra-in Ajda Ratković v paru članic. Zlato Za Gimnastično društvo Vrhnika kami. Posebna darila smo predali ter domače društvo GD Vrhnika. Na mor, Neža Čuk, Nina Žižmond ter sredino s sedmim mestom so zase-ter Občino Vrhnika je organizacija tudi štirim tekmovalkam, ki so na tekmovanju je bilo podeljenih več Ana Jazbinšek). Odlične rezultate so dle še kadetinje v trojici z žogami tako pomembnega tekmovanja pravi dogodku praznovale rojstni dan. športni praznik, saj se je tekmovanja Brez dobrosrčnosti staršev doma­udeležil tudi župan g. Stojan Jakin. čega društva nam takega spekta­Župan ter predsednik društva g. Sil­kla vsekakor ne bi uspelo izpeljati. vo Mramor sta na razglasitvi imela Posebna zahvala velja tudi dobro­tudi uradna nagovora vsem tekmo­delnosti donatorjev, zato v tej sapi valkam in jim tako zaželela veliko želimo vsem akterjem izraziti veli­športne sreče. Tekmovanje je bilo ko zahvalo in nekaj vrstic nameni­tako zadnje v nizu kvalifikacij, kar ti prav njim. Pomoč so nam nudili: pomeni, da dekleta v maju čaka še A-Cosmos, d. d., Celovška cesta vrhunec sezone – državno prven­ 182, Ljubljana; PRO SAF, d. o. o., stvo. O vseh nadaljnjih dosežkih na- Pod Hruševco 30, Vrhnika; Amade­ših ritmičark vas bomo torej obvesti­ us Slovenija, d. o. o., Dunajska 122, li v majski številki Našega časopisa. Ljubljana; Gostilna Godec Borov-Lep ritmični pozdrav. nica, Paplerjeva 12, Borovnica ter Gostilna Cankarjev hram, Tržaška Urša Cvetko (GD Vrhnika) JOGA V NARAVI Petje ptičev, žuborenje vode, pesem vetra, šelestenje listja, vonj pomladi… Popolnoma se sprostim in vdihnem svež zrak… Telo postane prožno… Napolnim se z novo, svežo energijo… KDAJ: ponedeljek, ob 19.00 uri K JE: Vrhnika, diskretna lokacija v naravi PRIJAVE IN DODATNE INFORMACIJE: jerebic.mateja@gmail.com 051 384 663 Šesti Argonavtski maraton Na Vrhniki bo v nedeljo, 19. junija 2016, s startom ob 9. uri tradicionalni šesti Argonavtski maraton. Tudi letos smo pripravili tri trase različne zahtevnosti, ki so speljane po Ljubljan­skem barju in Polhograjskih dolomitih tako, da lahko vsakdo najde traso, primer-no svoji fizični pripravljenosti. • Argonavtski maraton, v dolžini 81 km, je namenjen dobro pripravljenim rekre­ativnim kolesarjem. • Mali Argonavtski maraton, v dolžini 63 km, je primeren za srednje pripravljene kolesarje. • Družinski Argonavtski maraton, v dol­žini 32 km, je primeren za družine in slabše pripravljene kolesarje. Najmlajši pa se bodo pomerili na otroškem maratonu Argonavtek, ki bo potekal na atletski stezi nogometnega igrišča in je na­menjen otrokom do sedmega leta starosti, za svoj prvi kolesarski podvig pa bodo tudi primerno nagrajeni. Vsi udeleženci Argo­navtskega maratona bodo deležni prak­tičnih nagrad, okrepčil na poti in na cilju ter spominske medalje. Posebno nagrado bomo podelili najmlajšim in najstarejšim udeležencem in udeleženkam, ne bomo pa Vabimo vas tudi, da všečkate našo Facebo­pozabili niti na najštevilčnejšo ekipo. Vse ok stran www.facebook/argonavtskimara­informacije o prireditvi in prijave najdete ton na: www.argonavtskimaraton.si Vabljeni na Argonavtski maraton! Košarkarji Vrhnike napredujejo v višjo ligo Verjetno ni Vrhničana, ki se vsaj malo ne zanima za šport in ne bi vedel, da je članom KK Vrhnika vendarle uspelo! Uspelo tisto, kar jim je lani spodletelo. In to je uvrstitev v višjo ligo. V naslednjem tekmovalnem letu bomo tako lahko na Vrhniki spremljali boje v tretji Slovenski košarkarski ligi. V bistvu je po odlični sezoni (devetnajst zmag in samo trije porazi!) manjkala le jagoda na torti. Vrhničanom namreč ni uspelo premagati ekipe Ježice, ki je tako zasluženo osvojila pokal oz. prvo mesto v četrti SKL . V naslednji sezoni bo cilj članske ekipe obstanek v ligi, ob morebitnih okrepi­tvah z visokimi igralci pa tudi utrditev v srednjem delu lestvice. Ob tem si želimo uveljavitve kakšnega domačega igralca. Upamo in verjamemo, da to ni skrajni domet kluba, ki je pred nekaj leti uspe­šno nastopal v drugi SKL in bil celo na pragu vstopa v prvo B-ligo! Žal je obubo­žanost vrhniškega gospodarstva (in s tem pomanjkanje športu namenjenih sred­stev) botrovala razpustitvi članske ekipe. Temu so sledila leta preobratov v klubu in iskanja prave poti do položaja, ki si ga ta ekipni šport na Vrhniki zagotovo zaslu­ži. Zdaj lahko upravičeno trdimo, da smo na pravi poti, ki temelji na delu z mladi­mi. Od tega dela, ki zajema območja več osnovnih šol na tem prostoru, bosta odvi­sni količina in kakovost igralcev v višjih selekcijah. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bo naš klub eden tistih, ki si bo lah­ko privoščil nakup »izdelanih« igralcev. Pravzaprav nas veseli dejstvo, da se neka­teri nekdanji igralci že vračajo v domače »gnezdo«, spet drugi želijo postati del te ekipe z zmagovalno mentaliteto. Zares ne skrivamo ambicij, da bi postali klub, ki bo prevzel primat nad širšim regionalnim okoljem in tako postal zanimiv tudi za igralce nekoliko bolj oddaljenega zaledja. Seveda so ti visokoleteči cilji in želje ne­ločljivo povezane s sredstvi, ki jih lahko zagotovijo le sponzorji. In to tisti, ki bodo v našem delu videli perspektivo za razvoj in napredek predvsem naših, domačih otrok. Košarka vendarle ni samo igra. Je veliko več! Z dolgoletnim procesom tre­niranja se poleg telesne pripravljenosti krepijo tudi duh posameznika, delovne navade, komunikacijske veščine, čut do sočloveka in ogromno drugih socialnih veščin … Mladinci so sezono 2015/16 končali na sedemnajstem mestu v Sloveniji, kar je drugi najboljši rezultat v zadnjih dvajse­tih letih. Naslednjo tekmovalno sezono bodo začeli v prvem krogu kvalifikacij, nasprotniki pa še niso znani. Cilj je pre­boj skozi dva kroga kvalifikacij in nastop v prvi A-mladinski SKL. Naša kadetska ekipa je letos nastopala v prvi SKL in na koncu zasedla 24. do 30. mesto. V maju nas čakajo kvalifi­kacije za prvo SKL. Tudi tu nasprotni­ki še niso znani. Tudi starejši pionir­ji so nastopali v prvi SKL; zasedli so 18. do 24. mesto. Maj bo pokazal, kako uspešni bomo v kvalifikacijah za prvo SKL. Ekipo smo prijavili v mednarodno tekmovanje, kjer bodo sodelovali klubi iz Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Predvideni so štirje turnirji, ki jih bodo igralci odigrali v maju in juniju (dva tudi v Sloveniji). Za dodatno popularizacijo košarke na Vrhniki bomo v maju orga­nizirali tekmovanje v ulični košarki (3 × 3). Podrobnejše informacije bodo še sle­dile. Žal nam je neskladnost terminov z drugimi družabnimi dogodki v občini podrla cilje, da bi enega od Samsungo­vih državnih turnirjev ulične košarke priredili v našem kraju. Željo bomo sku­šali udejanjiti v naslednjem letu. Od 14. do 17. aprila pa smo uspešno gostili za­ključni turnir kadetov. Najboljših osem slovenskih ekip se je pomerilo v športni dvorani OŠ AMS. Obiskovalci so si lahko ogledali zanimive tekme, vodstvo KZS pa nam je čestitalo za odlično organizaci­jo. Tako smo sebi in širši košarkarski jav­nosti še enkrat več pokazali, kako tesno je naše mesto povezano s tem čudovitim ekipnim športom. KK Vrhnika, Andrej Smrekar Ob uspehu naše članske ekipe in do­brih predstavah vseh preostalih se­lekcij bi se radi zahvalili še sponzor­jema, ki sta bila Petrol, d. d, in RCG Informacijske tehnologije, ki sta nam stala ob strani vso tekmovalno sezo­no, in Gostilni Pri Kranjcu za pogosti­tev ob zaključku tekmovalne sezone. Strelsko društvo Vrhnika Državno prvenstvo veteranov – pet odličij V Kidričevem je bilo tudi letos Državno prvenstvo veteranov v streljanju s serijsko zračno puško. Dosegli smo izjemen in doslej najboljši uspeh, saj smo osvojili štiri posamezna in eno ekipno odličje. Tekmovanje je bilo na 40-me-rana in Dolores Šuštar iz Izo-sto osvojil Bojan Lampreht, ki voljen, saj si jo je pristreljal iz stnem strelišču v telovadnici le. Tako so na stopničkah stale se je tako oddolžil za prido-sedmega mesta. Več smole je oz. v športni dvorani Kidri-tri strelke in prijateljice iz pri-bljeno znanje in trud v mla-imela Meta Dobrovoljc, ki je v čevo, kjer je bilo že kar nekaj morsko-notranjske regije. dosti in da še vedno vztraja kvalifikacijah suvereno pre­strelskih tekmovanj. Bili smo Pri moških je bilo nekoliko v tekmovalnem ciklu. Drugo magala vse svoje tekmice s odlično razpoloženi in tekmo-drugače, pa ne veliko slabše. mesto je osvojila domačinka svojim osebnim rekordom 185 vanje se je začelo. Prijavljenih smo imeli sedem strelcev in dve ekipi in skoraj vsak izmed tekmovalcev je nekaj odnesel. Najprej so nas razveselile naše tekmovalke, saj so ponovno postale državne prvakinje v kategoriji nad 40 let. Sestava, Benjamina Rudolf, Mojca Rus in Katarina Jilek, je bila tudi letos premočne in dekleta so s prednostjo skoraj petdeset krogov premagala tekmice V kategoriji do 50 let je postal Katarina Fevžer, na tretjo sto-krogov. Tudi za punce je bilo državni prvak Aleš Rom, v pničko pa je stopil legenda iz organizirano finale, vendar kategoriji nad 50 let je pod-Celja Jože Jeram. Mojca Rus in pa se Meta na svojem prvem prvak Bojan Lampreht, ki je Katarina Jilek sta bili na 7. oz. finalnem nastopu ni najbolje zaostal za Petrom Golobom 8. mestu. Tudi v ekipni raz­ znašla; prisotna sta bili trema iz SD Svečina. Vladimir Rav-vrstitvi je prvo mesto osvoji­ in neizkušenost, na koncu je nikar, ki je bil tudi član ekip, la Vrhnika pred domačini in osvojila 6. mesto. je stopničke zgrešil za en krog strelci iz Celja. In še drugo tekmovanje, ki in ostal na nehvaležnem četr-V ženski kategoriji je prvo je bilo prav tako na strelišču tem mestu. Ekipno nas je do-mesto osvojila Katarina Fe- v Zrečah, to je bil peti turnir polnjeval še Matija Japelj, ki je vžer, Mojca Rus je bila druga Kekčevega pokala. Kekčev v kategoriji nad 60 let osvojil in Katarina Jilek tretja. Sle­ pokal poteka za naše najmlaj­ 32. mesto. Ekipno smo vetera-di kategorija moških, kjer je še strelce v kategoriji ciciba­ ni osvojili četro mesto, boj za zmagal Bojan Lampreht pred nov in mlajših dečkov, v obeh stopničke pa je odločala razli-Jožetom Jeramom in Ladom kategorijah pa streljajo z na­ka dveh krogov. Kovačem iz Kisovca. slonom. Žal se zaradi obilice In še dve tekmovanji, ki sta Razburljivo pa je bilo dogaja­ tekmovanja drugih kol nismo bili uspešni za strelce z Vrh-je v nižjih kategorijah, kjer je mogli udeležiti. Med ciciban­ nike. Obe sta bili v Slovenskih prvih osem strelcev streljalo kami je bila daleč najmoč­iz Maribora in Izole. Tako so Konjicah oz. v telovadnici v finalne strele. V kvalifikacijah nejša domačinka Neli Petek, tudi ubranile naslov prvakinj Zrečah. je Jan Rom osvojil 7. mesto, naša Ajda Kogoj je osvojila iz lanskega leta. Veselja pa Prvo je bilo tekmovanje za Ambrož Jilek pa je le za krog 5. mesto, Nika Železnik pa 7. še ni bilo konec, saj je sledi-Memorial Vladimirja Kebra, zgrešil finale. V finalu so stre-V moški konkurenci je Lovro la razglasitev posameznic. V dolgoletnega strelskega de-ljali deset finalnih strelov. Po kategoriji nad 40 let je postala lavca in prvega trenerja Boja-prvih dveh strelih se je začelo Zamejc osvojil 8. mesto, eki­državna prvakinja Benjamina na Lamprehta. Tokrat smo se izpadanje in od tretjega strela pno pa so bili cicibani četrti. Rudolf, Katarina Jilek pa je v spomin nanj že tretjih ude-naprej je izpadel tekmovalec z Med mlajšimi deklicami je stopničke zgrešila za en krog. ležili spominskega tekmova-najnižjim seštevkom krogov. Meta Dobrovoljc stopila na Prav tako je postala državna nja in osvojili odličja. V od-Naš Jan se je odlično upiral drugo stopničko, med fanti pa prvakinja Mojca Rus v kate-prti kategoriji OPEN so lahko in na koncu moral priznati je Ambrož osvojil 11. mesto in goriji veterank nad 50 let, ki tekmovali vsi strelci ne glede poraz pred domačinom Leo-Jošt Čretnik 27. Ekipno so bili je premagala večni tekmici na starost in spol. Z absolu-nom Sadekom. Tudi s srebrno mlajši pionirji peti. Danijelo Budin Ravnič iz Pi-tnim rezultatom je prvo me-medaljo je bil Jan zelo zado-Bojan Lampreht Zdrav življenski slog – vrelec mladosti 5/6 Misliti ali biti Razlika med bolnim in zdravim je enaka med misliti o tem, kaj je zdravo, in med tem, da delaš tako. Človek ve, kaj je zanj dobro, a le malo je takih, ki tako zares živijo. Dokler mu telo še podpira zmotno ravnanje, človek ne bo naredil ničesar. Zato je toliko okvarjenih teles, ker kljub dolgole­tnim zlorabam še vedno delujejo. Posameznik, ki dela na sebi, ve, koliko napora in koliko let je potrebno, da udeja­njiš znanje, ki si ga nabereš skozi izkušnje. Leta je potrebno, preden izvajalec obreda doseže tak življenjski slog, ki ga ne izčrpava. Zavedanje izniči vsako bolezensko kal Vsak jemalec moči se odstrani na enak način, z zavedanjem. Zavedanje je kot snop svetlobe, ko z njim obsiješ neko svojo hibo, v tistem trenutku izgine. Morda malo zdaj in malo v drugem zdaj, a prej ali slej izgine. Na primer: človek, ki za­radi stresa in skrbi krči ramenske in vratne mišice do take mere, da mišica pozabi občutek sproščenosti, trpi zaradi okvare vida, vnetja sluhovoda, glavobola, hrbteničnih ukri­vljenosti, nepretočnosti vsakršnih telesnih tekočin in signa­lov in še za vrsto drugih domino posledic. Bolečina je velika učiteljica Kadar tak človek začne zbirati pozornost sedanjega trenut­ka, bo prej ali slej opazil zakrčenost in jo sproščal iz hipa v hip. Bolečina ga prisili, da je v sedanjem trenutku in v poravnani drži. Izvajalec obreda prej ali slej opazi, da mu miselni mir omogoča popolno telesno sproščenost. Ko ta mir s svojim telesom enkrat prepozna in doživi, telo začne hrepeneti po njem. Več ko je miru v glavi, bolj sproščeno in poravnano je njegovo telo in bolj nemoteno lahko moč teče skozenj. Prevzemanje vajeti v svoje roke Morda je naslov neustrezen, saj izvajalec obreda doume, da dobi nadzor nad svojim življenjem šele takrat, ko se vda. Po drugi strani pa je ustrezen, če ga tako razumemo. Človek, ki dolgo izvaja tibetanski obred pomlajevanja, ni več isti, kot je bil, ko je z njim začel. Na začetku je poln »pametovanja« in nasilno narekuje gibanje telesu, ni zmožen mirovanja niti za sekundo, niti ni povezan s sporočili svojega telesa. Vsako­dnevno izvajanje obreda pa tako nežno preoblikuje duha in telo, da spremembe pogosto ne opazi niti izvajalec sam. Če je na začetku sopihal pri štirih ponovitvah, po recimo štirih mesecih sopiha šele pri šestnajstih. Njegov dih je iz nezave­dnega, plitkega in povsem brez moči prerasel v globokega, mirnega in z močjo. Hrbtenične krivine so se začele rahljati in mišičevje zakrčenosti je začelo popuščati, tako da je drža zdaj pokončna in gibanje mehko ter ozaveščeno. Nevmešavanje v dogodke, ki imajo svojo lastno gravitacijo Zaradi rednega vstopanja v mir se izvajalčev pogled naleze tega miru. Zdaj je sposoben prisostvovati trenutku bolj kot opazovalec in ne več kot akter. Zdi se mu, da je vse v najlep­šem redu in da ne potrebuje izboljšav. Taka notranja drža človeka osvobaja ogromne teže, nobene potrebe ni več, da bi svet in ljudi prikrojeval po svoje in se kar naprej vmeša­val v delovanje drugega. To je velik in celo izjemen dosežek izvajalca obreda. Je odmaknjenost, ki vodi v videnje stvari takšne, kot so. Več na www.mojaobčina.si/vrhnika Smučarsko društvo Vrhnika Vrata zime so se zaprla Zima, bela starka, nam je že pred nekaj časa pomahala v slovo, ampak preden je s seboj vzela še ves sneg in nizke temperature, se je dogajalo veliko! Od našega zadnjega članka je bilo na Cerknem 19. 3. 2016 smu­čarsko tekmovanje Notranjsko-Primorske regije v slalomu, kjer nam ni manjkalo niti sonca, ne dobrih rezultatov. Po progi sta se podali dve tekmovalki nežnejšega spola, ki na koncu sploh nista bili tako nežni; v bitki s progo je Klara Trček v kategoriji mladink osvojila tretje mesto, Tinkara Kužnik pa v kategoriji mlajših deklic končno šesto mesto. Od moških tekmovalcev sta v kategoriji mladincev s svojimi čari progo spretno osvajala Aljaž Kužnik – tretje mesto – in Filip Todorovič – četrto. Za mlajše, ki slaloma še niso spoznali na štiri oči, je bilo na Cer­knem tekmovanje v veleslalomu. V tej disciplini nas je zastopal Mark Kastelic in po koncu tekme smo mu segli v roko za konč­no deveto mesto. Kot že omenjeno, smo zadnje vzdihljaje zime izkoristili za ak­tivno vadbo smučarskih spretnosti. Vsak vikend od začetka marca pa do prvega vikenda v aprilu so tako tekmovalci kot alpska šola smučanja s skupnimi napori in močmi pilili veščine na progah Krvavca in Vogla, ki sta bila edini še obratujoči smu­čišči z ustreznimi razmerami. Sedaj smo smuči speli, rokavice dali sušit, očala pa skrbno pospravili v etui, da bomo pripra­vljeni za naslednjo, še uspešnejšo in številčnejšo sezono. Zadali smo si cilj, da bomo tudi med prvomajskimi in poletnimi poči­tnicami obiskali ledenik Mölltaler, da bi ohranili stik s snegom. Če se želiš pridružiti tudi ti, v Facebook iskalnik vtipkaj SMU­ČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA, na strani poišči naslov in po­kliči, saj z aktivnostmi nadaljujemo tudi poleti, s smučanjem pa že ob prvih snežinkah. Le pogumno, čakamo nate! Smučarski pozdrav! Veselo vzdušje naših tekmovalcev ob zaključku NAS CASOPIS 437/25.4.2016 C M Y K 58 .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček• Živeti za gore Irena Mrak, alpinistka, doktorica geografskih znanosti in načelnica Komisije za varstvo gor­ske narave pri PZS, se je odzvala povabilu OVN pri PD Vrhnika s predavanjem v Cankarjevem domu na Vrhniki na temo alpinizma na najviš­jih vrhovih sveta. Predavanje je prepletala rdeča nit predanosti alpinizmu in strokovnemu raziskovalnemu delu na področju geografije na alpinističnih odpravah v tujini, kjer je spoznavala različne ljudi, življenje himalajskih nosačev, alpiniste in raziskovalce različnih narodnosti. Na triin­dvajsetih alpinističnih odpravah ni le plezala, ampak sodelovala v raznih raziskavah, kot je reševanje problematike onesnaženosti hima­lajskih ledenikov na območjih baznih taborov (ledenik Baltoro), saj je ohranjanje in varovanje visokogorske narave v domačih in tujih gorah njen dolgoročni cilj. Sama dosledno upošteva pravilo, da člani odprave pospravijo za sabo in odnesejo smeti v dolino. V domačem okolju je sodelovala pri raziskavi določitve starosti po­dora v Velikem vrhu nad dolino pod Košuto po novi metodi, s katero so dokazali, da je podor v Velikem vrhu nastal pred več kot 660 leti v času beljaškega potresa, ki je povzročil tudi podor na Dobraču Z alpinizmom se je začela ukvarjati ob zaklju­čevanju študija na Univerzi v Ljubljani, FF, Od­delek za geografijo, in si kmalu za cilj postavila osemtisočake, za kar je bilo potrebno »vložiti dolga leta dela, veliko dni vikendov, prostega časa enostavno ni več, ker se vse prepleta v en cilj za kate­rega pričenjaš živeti in vztrajaš,« je rekla predava­teljica. Njeni prvi vzponi so bili namenjeni pet-in šesttisočakom v Andih (Chimborazo, 6268 m; Andi, Ekvador, junij 1996), kasneje so prišli na vrsto višji vrhovi in potem se »preizkusiš na sedemtisočaku, kot je Nošak,(7492 m, Hindukuš, Afganistan, avgust, 2003), ko te odnese in je čudovi­to.« Sledilo je gorovje Karakorum v Pakistanu, ki je njena prva ljubezen, in tam je v juliju leta 2004 kot članica sedemčlanske druge alpinistič­no smučarske odprave Univerze v Ljubljani sta­la na vrhu Gašerbruma II, 8035 m. Kasneje je alpinistka Irena Mrak začela plezati s someščanko Tržičanko Mojco Švajger, s kate­ro sta se avgusta 2007 povzpeli na predvrh Bro­ad Peaka (8035 m, Karakorum, Pakistan). Leta 2011 sta se udeležili tretje himalajske odprave Univerze v Ljubljani na Nanga Parbat in poiz­kušali preplezati Messnerjevo sestopno smer iz leta 1978 ter prišli do roba Diamirske stene na višini 7597 m, nato pa sta zaradi skalne prepre­ke sestopili in doživeli padec. Irena si je poško­dovala nogo s cepinom, a sta postavili bivak in se naslednji dan vrnili v bazni tabor. Njun način vzpona je bil v alpskem slogu, kar pomeni plezanje brez dodatnega kisika in brez pomoči nosačev. Irena Mrak je spregovorila tudi o Makaluju leta 2014, s ciljem ponovitve vzpona iz leta 1972 in izvedbo raziskav o vplivu višinskega okolja na človeka ter sprememb v poledenitvi ledenika od leta 1972 do 2014. Ob primerjavi fotografij nam je bilo jasno, da se je v dobrih štiridese­tih letih jezik ledenika vidno stalil. Dan pred odhodom v dolino je alpinistka brez vzroka zbolela in le zaradi hitrega posredovanja ter prevoza v bolnišnico v Katmandu se je po 24­urni negotovosti vrnila v življenje. Morala se je spoprijeti z nepredvidenimi posledicami; izgu­bila je vid, konec leta 2014 pa še zaposlitev na Univerzi v Ljubljani, a njena vztrajnost je tudi tokrat zmagala. Vid se ji je izboljšal in se ji še izboljšuje, spet je začela s hojo v gore, najprej na njen priljubljeni Storžič, a v prihodnosti so njen cilj tudi osemtisočaki v najljubšem pogorju Ka­rakorum v Pakistanu. Avgusta lani je osvojila Minglik Sar, 6050 m, tudi za letos že ima cilje. Vrnila se je tudi v pedagogiko kot profesorica geografije na eni od visokih šol, odpirajo se ji nove poti dela na področju mednarodnih geo­grafskih raziskav. Predavateljica je pripovedovala svojo zgod­bo z odgovornim odnosom do narave, sebe in drugih ter napolnila dvorano s svetlobo in temo premaganih preizkušenj. S posnetkov na platnu pa je čez vse sijalo sonce za nas oddalje­nih gorovij, visokih belih vrhov našega plane­ta. Verjetno v dvorani ni bilo človeka, ki ne bi začutil večplastnost njenega cilja, izraženega v naslovu Živeti za gore. Besedilo: Marija Dolinar Foto: arhiv Irene Mrak 2. 4. 2016 – Čistilna akcija 2016 PD Vrhnika je skupaj z markacisti in varuhi na­rave organizirala v soboto, 2. 4. 2016 , čistilno akcijo po planinskih poteh proti Planini. Pet­najst planincev, ljubiteljev čiste narave, se nas je zbralo pri Štirni, od koder so markacisti šli urejat poti iz Starega malna, preostali pa smo v treh skupinah začeli s preiskovanjem okolice. Kmalu nam je bilo jasno, da je največ »svinjari­je« ob Tankovski cesti pred vstopom na stezo, kjer pohodniki parkirajo vozila, a ko se odpe­ljejo, pustijo za seboj prazno embalažo, ki se raztresa med grmovje po nasipu ceste. Potem smo pregledovali ožjo in širšo okolico poti, počasi polnili vreče, vmes pa so naše oči zastajale na pisanem pomladnem cvetju, ki je krasilo pobočja, kukalo s travnih robov in iz odpadlega listja. Poti so zelo shojene, a urejene v danih razmerah, večina bližnjic pa se od žleda naprej zarašča. Ponekod je tudi opozorilna tabla pomagala, da se je nepotrebna bližnjica opusti­la. Ob tem sem pomislila, da mogoče ne bi bilo odveč postaviti nekaj opozorilnih tabel ob Tan­kovski cesti, da bi ljudi spomnile, da tam ni prostor za vreče s smetmi in da do deponije na Tojnicah ni daleč. (Dober teden po akciji sem na Tankovski ponovno opazila modro vrečo nekaj metrov od makadama.) Med delom smo se pogovarjali s planinci, ki so se vračali s Planine. Potrdili so našo domnevo, da marsikdo od njih večkrat nosi s seboj vrečko za smeti in jih spotoma pobira. Tudi zato naše poti na Planino niso tako zelo onesnažene in pohodnikov, ki bi odvrgli pločevinko od piva ali plastenko za vodo, je vedno manj. Tako so nas najbolj »bodli v oči« robčki, nekje še sve­že beli, drugje prepereli, vendar je dejstvo, da v naravi potrebujejo dve leti, da se razgradijo. Zato ne bi bilo nič narobe, če bi bila v vsakem nahrbtniku tudi vrečka za »bele robčke.« Pri pobiranju »zakladov« so nam pomagali tudi mlajši udeleženci – Andreas, Matej in Matic –, ki so našli marsikaj in pridno metali v vrečo. Dan je bil ravno pravšnji za take vrste opravil, ko sem pogledovala v oblake nad Ljubljanskim vr­hom. Razen občasnega vetra je bilo suho in ne prevroče in do dvanajstih smo se vsi »prebili« do zavetišča. Ko se prostovoljno odločiš, da boš naredil ne­kaj za goro, ki jo imaš rad, postane čiščenje planinskih poti samoumevno in prijetno, sem razmišljala po zaključku, ko je dobra volja ude­ležencev akcije preplavila kočo in so planinski pogovori prepletli doživetja v gorah z nostal­gijo preteklosti ter jih naredili posebne in spet resnične za trenutke na Planini. Vsi ljubitelji čiste narave in Planine ste lepo va­bljeni, da se nam pridružite ob letu osorej ! Odsek za varstvo narave: Marija Dolinar Fotografija: Sonja Repnik Iz majskega koledarčka Vsa dogajanja v planinskih skupinah starej­ših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti prebe­rete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www. pd-vrhnika.si Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/vodnik 14. 5. VELIKI ZVOH – VRH KORENA 7.00 5 JOŽE ŠKOLC 22. 5. SREČANJE MDO NOTRANJSKE – SV. VID 8.00 VODNIŠKI ODSEK Objem topline je družbeno odgovoren projekt, ki ga organizira podjetje Studio Moderna, d. o. o., na katerega smo se v okviru pridobivanja sred­stev za izgradnjo nove koče prijavili že v februarju. Zasedli smo sicer visoko četrto mesto, ki pa nam ni prineslo donacije, v marcu pa smo bili skupaj z vami vsemi uspešni, osvojili drugo mesto in si »priborili« 341,92 evra. Hvala vsem, ki ste nas ves mesec pridno »objemali«. Od zadnjega javljanja imamo nove donatorje: Špela in Tadej Donator 1 Donator 2 OBJEM TOPLINE Donator 3 Od 16. marca do vključno 12. aprila 2016 smo prejeli prostovoljne pri­spevke od naslednjih fizičnih in pravnih oseb – abecedni seznam: Anonimni darovalci, Alič Borut, Armič Marija, Bajda Nevenka in Lesko­vec Srečko, Bukovec Drago, dobrodelni koncert Ansambla Presenečenje Drenov Grič - prispevki, Ficko Marija, Ficko Pavle, Gantar Sonja in Jer­man Milan, Goričan Mirko, Hribernik Fani, Jadranič Željko, Jelovšek An­drej, Jesenovec Janez, Kaluža Martina, Kenk Ani in Srečko, Kogoj Ivanka, Koprivec, Krašovec Nevenka, Krašovec Toni, Kržmanc Franci, Kržmanc Stane, Lovrin Ani, Malavašič Domen, Malneršič Miro, Mausar Milka, Mi­zarstvo Jamnik, Mrak Irena, Novak Vida, Ogorevc Darka, Pahor Brane, Pečar Janez, Petavs Pavla, Petavs Rado, Petrič Barbara, Petrič Helena in Janez, Plestenjak Francka in Janko, Prebil Oto in Meri, predavanje Irene Mrak – prispevki, predavanje Sonja Zalar Bizjak – prispevki, prostovoljni prispevki iz skrinjice zavetišča, Purger Miro, Rudolf Mira, Rudolf Venče­slav, Sajovic Tone in Marina, Sedej Ana, Seljak Andraž, Skubic Borislav, Stražiščar Robert, Sukič Robi, Ščepanovič Milan, Športno turistično, pol­harsko in gobarsko društvo Medved – Zavrh, Tkalič Andrej, Tomažin Frenk, Tomšič Janez, Trop Alenka, Veber Kristina, Volk Dušan in Zalar Bizjak Sonja in Bizjak Vojko. • sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, vsako sredo od 19.00 do 20.00, • Zavetišču na Planini, vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, • v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/avgust) in • na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo Planinsko društvo Vrhnika koda namena: OTHR Tržaška cesta 11 BIC banke: LJBASI2X 1360 Vrhnika Referenca: SI 00 733 Morebitnim sponzorjem in donatorjem smo poslali 516 pisem, nekaj po­zitivnih odgovorov smo že dobili, v kratkem pa bodo člani Gospodar­skega odseka vse, ki še niso odgovorili na pisma, poklicali in se z njimi dogovorili o sponzoriranju ali doniranju sredstev za novo kočo. S projektanti smo opravili še zadnje usklajevanje pred oddajo vse po­trebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Planinsko društvo Vrhnika Gospodarski odsek NAS CASOPIS 437/25. 4. 2016 C M Y K 59 Naučim vas oblikovati iz gli-novanjske hiše na Lukovici vsega potrebnega materiala no. Cena po dogovoru. Kon-oznaka stavbe: G. Cena po Terme Čatež – oddam hišico. ne. Več informacij na tel. št. pri Brezovici. Vsa infrastruk-in odvoz odpadnega. takt: 041-692-666.. dogovoru. Za več informacij Najem z dvema kartama je 40 051 346 179. tura, na katero se objekt pri-Telefon: 041 653 428. Vsi, ki imate velike težave z prosim pokličite: 041 502 870. evrov. Informacije na št.: 031 Katering za dogodke kot ključuje, je ob parceli. Dostop Odkupujemo krave, telice zdravjem, zakonom ter vsem Podarim različne kemične 408 070. so: sv. krst, sv. birma, valete, urejen po asfaltirani cesti do in bike za zakol. Tel.: 031/387 drugim, me pokličite, da vam svinčnike raznih oblik in na-Kupim lesen pod za balda­poroke, maturanski plesi, roj-parcele. Za dodatne informa-922. bom pomagala. Uspešno 99 pisov ter razne okraske in hin (pri počitniški prikolici). stnodnevne zabave, pikniki cije pokličite po telefonu na: Podarite odvečne knjige, %. Ada, 031/251-489 Vrhnika. spominke. Podarim tudi al-Tel.: 031 627 959. … Pijača po nabavnih cenah 030 931 750. priročnike. Pokličite, pridem Prodam digitalni TV spreje-bum Harry Potter z nekaj sli-Prodam trisobno stanovanje za bralce Našega časopisa. Dobrova z okolico: iščemo v z veseljem, jih odpeljem in mnik in anteno Big Star. Cena čicami. Telefon: 031 844 575. na Drenovem Griču, prostor-Tel.: 051/684-975, najem garažo, velikosti 20 m2. ohranim. po dogovoru. Tel.: 041 549 280 Na Lukovici pri Brezovici no in svetlo, 66,7 m2, 101 m2 Zavod Jeterbenk. Tel.: 041 832570. 030 996 225. Prodam kvačkane prtičke iz prodam zazidljivo gradbeno atrija, zgrajeno l. 2010. Talno Ugodno oddam v najem pro-Nudim energijske tretmaje in Motokultivator, koso, mul-belega garna in klekljane pr-parcelo, 550 m2. Tik ob par-gretje, dve parkirišči, ZK ure­store za obrtne dejavnosti, svetovanje za osebno in du-čar, frezo, traktor, prikolico tičke – ročno delo. Telefon: 031 celi so že vsi komunalni vodi, jeno. Prevzem takoj, prodaja skladiščenje, 200 m2, v Mali hovno rast. Telefon: 051 346 in drugi stroj, tudi v okvari 439 994 dostop po asfaltu. Cena: 76 zaradi selitve v tujino. Cena: Ligojni. 040 250 473. 179. kupim Prodam malo rabljena obla-tisoč evrov. Tel.: 030 931 750. 140.000 evrov. Prodamo dve PVC-cisterni, Podarite odvečne knjige, pri-(041 407 130). čila št. 44 (ženska), zimske Starejšim osebam nudim vso 1000 l, za čisto vodo, ojačani ročnike …? Pokličite, z vese-Prodam kolo pony, 20 col. Po-jakne, hlače, jopice. 1 kom 5 oskrbo na domu, tudi nepo­s kovinsko armaturo in ven-ljem pridem, jih odpeljem in nudbe na telefonsko številko: evrov. Telefon: 031 439 994. kretnim. Ozdravim levke­tilom za izpust. Cena 100,00 ohranim. Tel.: 030 996 225. 031 643 602 (Brezje pri Dobro-Prodam Renault Laguno, mijo, sladkorno bolezen, ne-EUR za kos. Vse preostale in-Kupim motorno žago znam-vi). letnik 2000, motor 1.8, 16V, katere vrste raka. Preprečim formacije na št. ke Husqvarna ali Stihl, lepo Na Vrhniki menjam prijetno, pravkar obnovljen komplet osteoporozo. Zeliščar, 031 006 040 25 88 99. ohranjeno, malo rabljeno, no-32 m2 veliko stanovanje v bli-zavor, zamenjan jermen. Vo-155. Nudim strokovno pomoč pri vejšo, in motorno kosilnico, žini zdravstvenega doma in zilo ima tudi radio, klimo, težavah s partnerskim od-bočno na nitko, takoj kupim avtobusne postaje. Stanova-poleg dam še skoraj nove le­nosom in pri vzgoji otrok. za gotovino. Tel.: 041/541-858. nje je v mirnem bloku v viso-tne gume z aluminijastimi Tel.: 041 239 769 ali www.src-Lep apartma za do 4 osebe, kem pritličju in je vpisano v platišči. Registriran vse leto, na-moc.si. Červar – Porat (do Poreča 5 zemljiško knjigo. Obsega ku-solidno ohranjen. Tel.: 031 365 Star mizarski ponk, skrinje, km), blizu morja, infrastruk-hinjo z jedilnico, sobo z bal-136. omare, voziček ciza, kripa ali tura kolesarske in sprehajalne konom ter kopalnico z WC-Gostinski lokal, s prehrano, lojtrnik in druge stare pred-poti, oddajam po ugodni ceni. -jem. Ker stanovanje presega 317 m2 zemljišča, pritličje, mete kupim. Tel.: 031 878 351. Tel.- 041 828 455. potrebe naše družine, iščemo Vrhnika center, pri bencin-Prodam zelo dobro ohranjen Iščem delo na območju Vrh-zamenjavo za večje stanova-ski črpalki, 180 m2, poslovni otroški voziček »hoco«. Cena nike: proizvodnja, razvoz, nje (na Vrhniki) z dogovorom prostor = gostinski lokal/re­po dogovoru. Informacije na pomagam lahko tudi pri seč-ob našem doplačilu. Ponudbe stavracija z vrtom na Jelov­tel. št.: nji lesa. na na gsm 041-962-888. škovi ulici 6, oddamo. Cena: 041 472-975. 031-616-031 Na Dolu pri Borovnici pro-1.200,00 EUR/mes 041/754-929 Prodam mešana drva (buko-Prodam okrogle silažne in dam zazidljivo parcelo v iz-Poslovni prostor s kopalnico va), že od 45 evrov dalje na suhe senene bale (hribovska meri 1100 m2. Cena po dogo-in manjšo pisarno, pritličje, kubični meter. Tel.: 041 634 košnja) ter suha bukova in voru. Telefon: 041 439 499. vrhnika center, pri bencinski 964 (Razorska dolina, Vrhni-mešana drva, možnost dosta-Suha drva, več vrst (bukova, črpalki, 40 m2, na Jelovškovi ka). ve. hrastova, sadna ...), prodam. ulici 6, oddamo. Cena: 300,00 Prodam cepilec na sveder, Ja-Telefon: 041 653 428. 03 1277512. EUR/mes godic, za 80 evrov. Horjul, Prodam diatonično harmo-Star mizarski ponk, skrinje, 041/754-929. tel.: 031 852 871 niko Janez Železnik CFB, tel.: omare, mize,vozičke in ostale Prodam manjšo samostojno Imam več ženskih oblačil, 051 311 573 stare predmete kupim: 031 stanovanjsko hišo na Bloški lepo ohranjenih. Pokličite na Poceni prodam PVC okna, 1 878 351 Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, številko: 01 755 10 18. kom – 180 x 140 cm, 2 kom – Računovodske storitve in adaptirana l. 1975. Priključki: Vedežujem in rešujem vse 80 x 140 cm. Tel.: 031 627 959 davčno svetovanje že od leta vodovod, elektrika, telefon, vaše težave, večinoma zakon-Nudim učno pomoč šoloob-1999, Andreja Piskač s. p., poleg hiše stoji gospodarsko ske.Zato, če jih imate, pokliči-veznim otrokom. Po izobraz-Horjulska cesta 116, 1356 Do-poslopje, hiša ima tudi lasten te, rešila bom vašo težavo po bi sem pedagoginja in imam brova. 041 581 584 ali 040 904 vrt. Hiša s pripadajočim ze­zelo hitrem postopku. Tel.: veliko izkušenj ter zagota-859. mljiščem (970 m2) je bremen 051 251 489. vljam odlične rezultate. Več andreja.piskac@telemach.net prosta in vpisana v zemljiško Prodam otroški voziček informacij: 051 346 179. Sprejmem stare deske, ore-knjigo, ob hiši je tudi prostor znamke Quinny Speedi, Izdelujem razne lesene hove, češnjeve, jesenove... za parkiranje. Hiša je po­malo rabljen, brezhiben, rjave konstrukcije (nadstreški, Tel.: 031 643 602 trebna adaptacije. Energijska barve. Rabljen za enega otro-ostrešja, zamenjava kritine, V Horjulu oddam prostor v ka. Cena 50 evrov. Gsm 041 izoliranje podstrehe, vsa kle-velikosti 40 m2, primeren za 617 151, (Nataša). parska dela – žlebovi). Opra-skladišče ali mirno poslovno Prodam zazidljivo parcelo v vim ogled, svetujem, izdelam dejavnost. Možnost najema izmeri 530 m2 za gradnjo sta-predračun. Možnost dobave dodatnega prostora za pisar- NAS CASOPIS 437/25. 4. 2016 C M Y K 60 NAS CASOPIS 437/25. 4. 2016 C M Y K 61 Našel si svoj mir v večnosti tišine. Našel si svoj prostor,kjer ni več bolečine. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi ANTON LAH (30. 8. 1930 – 28. 3. 2016) z Vrhnike Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijate­ljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče in vse tolažilne besede. Iskreno se zahvaljujemo urgentne­mu osebju ZD Vrhnika, dr. Pecevu, patronažnim sestram in ne­govalkama Tini in Štefki za dolgotrajno skrb in nego. Posebna zahvala velja tudi Društvu šoferjev Vrhnika za lep poslovilni obred in Pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: žena Marta, sin Dušan in hči Sonja z družinama NAS CASOPIS 437/25. 4. 2016 C M Y K 62 Zdaj se spočij, izmučeno srce,zdaj se spočijte, zdelane roke.Zaprte so utrujene oči.Le moja drobna lučka še gori.S. Makarovič V 92. letu starosti je sklenila življenjsko pot in se tiho poslovila LEOPOLDINA JAPELJ, po domače Flandrova Polda z Vrhnike. Ob izgubi mame se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v tež­kih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje, darove in sveče. Hvala župniku g. Blažu Gregorcu za lepo opravljen obred, pogrebcem, Pogrebni službi Vrhovec in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Sin Tone V 72. letu starosti se je od nas poslovil mož, oče in dedi JANEZ DOLINAR iz Draževnika (1944 – 2016) Iskrena zahvala vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenut­kih. Hvala za izrečeno sožalje in podarjene sveče. Zahvala g. župniku Alojziju Golobu, Pogrebni službi Vrhovec za lepo opra­vljen pogrebni obred, gasilcem PGD Podsmreka in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Življenje celo si garal, Vsi bomo enkrat zaspali, vse za dom in družino dal, v miru počivali vsi, sledi ostale so povsod delo za vselej končali, od dela tvojih pridnih rok. v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite … (A. M. Slomšek) ZAHVALA FRANC DOLINAR 5. 12. 1931 – 11. 3. 2016 V 98. letu starosti se je poslovila BERTA BRENČIČ iz Smrečja (1918–2016). Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega, nam izrekli soža­ lje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za podar­jeno cvetje in sveče, hvala g. župniku, pevcem, gasilcem in po­grebcem, posebna zahvala dr. Pirčevi, patronažni sestri Barbari in Pogrebni službi Lavanda. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in darove za sv. maše. Hvala tudi gospodu župniku, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Vsi domači Butajnova Odslej je ena zvezda več na nebu,in eno sonce manj na Zemlji. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila MARIJA DOLINAR Malo je angel, malo je smeško,bitje nebeško in malo človeško,mili je kljukec, poln smeha, šal, domislic in nasmeškov. Kaj bi? Z nami je smešni angel, ki ga najrajšiimamo, človek pod njegovimi krili, po malem postaja srečen. Tiho je zaspal naš dragi STOJAN ŠTEFAN (13. 4. 1932 – 9. 4. 2016) Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno soža­lje, podarjene sveče. Hvala g. župniku, pogrebni službi in pev­cem. Žalujoči: vsi njeni JAZBEC (26.12.1947-06.04.2016) Iz srca hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelav­cem in sošolcem, za izrečeno sožalje, tople besede, lepe misli in ker sta nam v težkih trenutkih stali ob strani. Dragi Stojan, vsa toplina tvojega srca in tvoja ljubezen ostajata z nami in ne bosta pozabljeni. Tvoja Dori, ter Miri in Gaja z družinama NAS CASOPIS 437/25. 4. 2016 C M Y K 63 N a š ča s o p i s izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v me­secu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638; elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahval: 68,72 evra NAS CASOPIS 437/25.4. 2016 C M Y K 64 Za vse generacije! Samsung GALAXY A5 2016 12,95 €/MESEC Velja ob vezavi za 24 mesecev. TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6 | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net