St©v. 337. Trst, v torek 3. decembra 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN M ah nadeljah In praznikih ik 5., ab penedeljklh ab 9. ijatra). >J'"r'Uoricl' 5t 33. Izdeluje obleke 3^-rejoma tuli naročila sadostuje prsna m:-rs. hlfieo ter raz:>r>5ilja uz tekališče Frana Josipu po meri v raacem kroj d. izven Gorice Prr narobio V ealogi i'-tš raznovrstno ■(33 ua i - i Oene zmorie. otog afa AntO"i Jerkiča na-delle Poste 10. Go Trv unca i. 44 iS Stalni krajevni agenti 'prejmejo ali pa aa'an'jo s -"talno p ačo za janje d i voljenih ^rečk v Avstro-Ognki — P pod , e- ur", Brn<», >'ea ul. Arcata Paletots iz črnega sukn:., močni, za moške . . . . R:nglaa modernih uzorcev iz angleškega blaga . . Moške obleke modernih vzorcev iz dobrega b'aga . Deške obleke „ „ ,, ,, ,, Paletot za otroke v modernih barvah....... Otr ške obleke v vseh barvah in oblikah..... Moške hlače iz sukna................ VSE PO TOVARNIŠK od K 18*— i — 19- 14 — 11 — Udi* 'tMiUil «i > arsme In v si j, tx c?e! £3» j,*: r- Trst Trst - vla della Caserma št. IO (vegal ulica Valdirivo) priporoča svojo veliko za-ogo vsak vrstmh kož za čevljarje. Cene take, da se r.i bati nebene konkurence. te mčheidmt == zobotelinik = coboVehnik Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goldonl št. Ii Velika zaloga dvokoles In kmetijskih strojev, gramofonov, orkestronov pri JJ^tjel - U, Gorloa, Stolna nlloa št. 2 ln 4-Mehanična delavnloa. — Prodaj« na obreke. Ceniki franko. Velika zaloga vsakovrstnih strojev rabljenih po oenl. blago i. t. d. Obleke in plašči Iz cerade, Volnene odeje in plahte za konje. *OV. SIVXTZ. Trst apom so artistifna fotografije na kristalu, porcelanu itd za priveske, lb^rcbne kamne in Bli^no. — Za topnik velikega p >dj~tja z ; rej)roflakc;io a:tia. ?nih f»to?r tij je G OVASM PELIZZA::!, urar, Trat. ulica Nuo.-a Št ( daČa Sal -m). H98 ; iibst-i Cian, ura?, Ob>;& 3 prala,!* Šepne in stenske ar® to »pre'o aa -opravljanj", po nizki oenl & dtavla7A točn » postrežbo in ae j nporočava udau . Metod liyL>emak .proj pri Brzefcu nata- ar) in Andrej Ivanćić, •2M01 Antonio Alberti zavod za izdelovanje in barvanje kožuho-vine v Tr?tn, nlica Ponziana 131. Telefon 23 56. Zaloga io bog ta izbera vakovrstnih kožuhovin. Prevzema naroćbe in vsako popravljanja. (Jidti ia pere vsakovrstno kožuhovine 1372 Mihael Lampe Čama. — Većkr^t avei kruh — Posebsont viao in llke:l v ntcklonloali ?ostro2b& tadl na do ji. Stara yrška žganjarna . . 7 Trste, VI* Oavaa& 3. Ta se dobi b«ra.a ;t ija iirvorjev; specija itate: ia fra 'z jojai tinjati br'njevec, kiaSh alivovec ij ;r trop-jo-?ec m rune. Cene- niz£e. Izbera ^reniic .-iiaSuioe it japečenci. Grška aaastici iz — Sj prlpo Mt\ ^illa! TrHt> P1*22® P'^nterosso 5. I\aca Vil. mlllcj, Trgovina jeatvin in kol >-aijalnega blaga, specijaliteta: priatno čajno maBlo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obileo biak se priporoča udani Ivan Bidovec, vodja 54Jtfi TliSI, ulica Ponto-terosso štev. 9. — Marinu Mattulich Tovarna pečatov, tablic, pečatov za župnije, glavarstva, urade itd. Pisalni in korirski stroji. 5J052 naznanjam, znano Pozor Slovani! r?rU™f gostilno (z diplomirani aa vinom) od gosp. Kovačiča v ul. Giulia St. 13 (nasproti ljudskega vrta). Točil bom najboljSa dalmatinska vina po nizkih cenah. Splitsko in viško viuo : staro (črnj) 80 vin., novo (črno) 88 vin., belo ... 88 . opol . . 83 B č®z cesto ... 80 vin. Dobra domača kuhinja, mrzla in topla jedila v vsakem času Obed po 48 via. (24 kvajcarjev). — Gostilna je pripravna za shode, prijateljske večere, sestanke iti. Priporočam se slovanskemu občinstvu n članom NDO, da bi me podpi'ali. Za mnogoštevilni obisk se priporoča ANTE DVOKSIK. 2408 l/nin^uA^niPO ANTON KEPE.nSEK ja ivnjigovuzmbd edina slovennka knjigovrs o-oa v Trftu, ulica Oecilia St. 9. — Izdeluje v«a cnjigoveška priprosU in fina dela točno in po zonkurenČnih cenah. 1716 Poakuaite FI- Caltllitl ki J6 naJ GOVO KAVO Wlllllll finejJi in najsdravejši kavni pridatek. o biva se ga v vseh boljSih prodaj alnicah. Pozor! Vsako soboto svinjske koiine, domače jetrance == in klobase. r=zz Restavracija-Hotel Balkan (baš^l Stran VI „EDINOST4' št. 337 V Trstu, dne 3. decembra 1912. tako gotovo njihova. Toda vrhovno poveljni-|ljen, je dal te čudne vrste „begunce" občutno Ki— _ _ _ Y _ * AMA X-« i/\I«UA 1 m mm -j • I.a I.am V-v . Ir rt rtm T« l« A 4-1 MmAm Mn rtAl M M« . L. - fitvo noče žrtvovati toliko ljudi, kakor bi jih gotovo zahteval tak naskok. In to grize ljudi, ki so pripravljeni vsak čas žrtvovati svoje življenje, samo da se osvetijo Turčinu. Po-sebno je to peklo takozvano lešansko brigado, ki se ni mogla dotlej izkazati z bogzna kakimi uspehi, do čim so ostali oddelki napredovali povsod zmagovito. In kaj so storili ! Cela brigada, ki šteje okrog 1500 mož, se je zmenila na tihem, da udari na Taraboš. Kakor vihra so udarili proti utrdbam in treba je bilo tu poštenega napora, kajti, kakor rečeno, je hrib visok in strm, in tri ure so potrebovali, preden bo dospeli v plohi turških krogelj pred prve okope. Utrdeb niso mogli zavzeti, ker eo bili le preslabi, pa tudi njihove izgube so bile velikanske. Kakor se govori, je bilo okrog 300 mož mrtvih, okrog 500 pa ranjenih. Vzlic temu pa bi bila vsa brigada, vsi ostali, gotovo pripravljeni takoj zopet ponoviti napad. Gospod predavatelj je zdravil mnogo ranjencev, ki so se udeležili tega naskoka na Taraboš. Med njimi je bilo tudi pet učiteljev, ki so mu pripovedovali o tem naskoku in mu v polni meri potrdili zgoraj povedano. In kar obdržati ni bilo mogoče ljudi v bolnišnici. Po 14 dneh je vzlic najtežjim ranam vse zopet hotelo na bojišče. In to ne morda le preprosti ljudje, temveč prav tako tudi izobraženci ; najhujši pa so bili učitelji in Častniki, ki so hoteli kar z odprtimi ranami na bojišče. In ko jim je kot zdravnik pripovedoval, da bodo morali za nekaj časa domov, ko ozdravijo, eo mu odgovar ali: RKaj, domov ? Saj vendar nismo ženske!* Pa ne samo moški, prav tako so tudi ženske popolnoma prežete iste misli, da je treba vse žrtvovati za domovino. Tako vrše postrežbo v bolnišnicah vse domače ženske, ki se le morejo odtrgati od doma. Glavno vodstvo je imela na Cetinju gospa Vukotićeva, soproga generala Vukotića, ki je z izredno spretnostjo in požrtvovalnostjo vodila vse postrežniške opravke, tako da je povsod vladal najlepši red. In bilo je potem žensk iz najvišjih krogov, kakor tudi iz najpreprostejših, a vse enako vnete za domovinsko stvar. Tako je pripovedoval gospod predavatelj, da je nekega dne zagledal novo stre-žajko, preprosto ženo, in jo vprašal, kje je bila dosedaj. Odgovorila mu je: „Na Tarabošu! — Bila sem pri svojem možu, kateremu sem nesla hrano. Potem pa sem šla ogledovat Turke !M Bila je tudi ranjena na roki. Turki na Tarabošu so postali silno previdni in niso pustili nikogar več v bližino utrdeb, temveč so vsakogar pozdravljali z močnim streljanjem. Da bi jih prevarili, so Črnogorci začeli pošiljati na ogledovanje ženske. Tako je tudi preje omenjena strežajka z drugimi vred šla po noči na Taraboš na ogledovanje in je prodrla vse do prvih okopov, ki so zavarovani tudi z bodečo žico, ob kateri si je ranila roko. Sploh so ženske odtlej opravljale službo oglednikov in sicer tako Bpretno, da jih ni padlo več nego deset. Zelo značilna za značaj in mišljenje črnogorske žene je tudi sledeča dogodbica: Predavatelja je vprašala neka stara ženica : „Ti, ki znaš čitati, daj, povej mi, kedaj pridejo naši iz Amerike?" Imela je namreč, kakor je povedala, v Ameriki sina, ki ga ni videla že celih 15 let. Pa jo je vprašal predavatelj, ali morda zato povprašuje, ker bi ga že rada videla zopet po tolikem času. „O ne !" — je odgovorila starka. „Ne, da pride k meni, temveč da se gre bit za domovino, zato ga komaj pričakujem. To bi bila vendar sramota, ko se vsi bije jo za domovino, da ne bi bilo iz moje hiše nikogar, ki bi se tudi boril l*1 ^ Ni jej torej bilo na tem, da bi po 15 letih zopet videla svojega sina, dasiravno ga je kot mati gotovo tudi želela videti, temveč bilo jej je na tem, da 8e tudi njena kri bori za domovino. Tu se pač res vidi, kako je ves črnogorski narod prepojen le z eno mislijo; vse za domovino! Značilno v tem pogledu je bilo tudi sledeče : V Črnigori je bila namreč do zadnjih Časov navada, da so šli v vojno vsi moški, ki so mogli nositi orožje. Sedaj pa se je Btvar precej izpremanila. Črnagora se je v zadnjih letih zelo nu »Ionizirala, tako da se more brez sramote lahko primerjati z drugimi evropskimi civiliziranimi državami. V deželi poslujejo poštni in brzojavni uradi, telefonska govorilnica se nahaja skoraj v vsaki vasi, videti je po cestah avtomobilov itd., vse dokazi moderne kulture. Seveda pa je za upravo uradov treba tudi uradnikov in to tudi v času vojne. Ko pa je začela vojna, je Beveda zopet vse hotelo na bojišče, in bilo je treba prav posebnega kraljevega ukaza, da zlaBti poštni in brzojavni uradniki ostanejo na svojih službenih mestih. Toda kdo bi zadržal Crnogorca, ko začuje pok pušk in ž?en-ket handžarjev! — Bilo je le par dni, in poštni, brzojavni in telefonski uradi so lepo samevali, uradniki pa so bili na — bojišču. Drugod pač beže ljudje, da bi jim ne bilo treba na bojišče, tu pa beže na — bojišče. Res narobe svet ti Črnogorci. Seveda bilo jim je na tem, da bi jim ne mogel kdo pozneje očitati, da so tedaj, ko so se drugi junaško borili za >krst častni in slobodu zlatnu«, oni lepo sedeli doma za pečjo. Zato pa so tudi pobegnili iz ura^v v boj. Tcda stvar se r: iztekia kar najugodneje. Kralj «e bil namreč zelo nejevo-' kaznovati ter jih odpraviti nazaj na njihova službena mesta, češ, da je pred vsem rgihova dolžnost, da ubogajo ! Ob takem splošnem razpoloženju in navdušenju za sveto osvobodilno vojno je pač umljivo, da mora biti tudi lepih uspehov vzlic zelo težavnemu terenu, po katerem se krečejo črnegorske čete. In bila pa je tudi Črnagora v resnici dobro pripravljena za vojno, kajti svoječasna aneksijska kriza jej je dala dovolj povoda za pripravo in Črnogora je tudi ta čas pošteno porabila in se pripravila tako, da sedaj vztraja prav lahko najmanj tri mesece s svojimi zalogami. Sedaj gre vsaka deseta in deveta ovca za vojsko in ljudstvo daje prav rado svoje prispevke. Popolnoma izmišljena, naravnost zlagana je trditev, da bi bilo ljudstvo nejevoljno zaradi teh prispevkov. Ko je predavatelj vprašal ljudi, ki so priganjali drobnico za čete na bojišču, ali dobe plačilo za žival, bo mu odgovarjali: „Če bo denarja, nam bo plačala vlada, če ne, pa nam bo plačal Bog!" Tako žrtvuje Črnogorec za svojo do movino, za svoje brate! uverili, da jo je narekovala iskrena in odkritosrčna ljubezen do naroda. Kar nas posebno veseli, je, da pisatelj razmotriva politične razmere na Slovenskem povsem trezno in brez strankarakopolitičnih predsodkov. Morda je pisatelj prehudo obsodil voditelja najmočnejše slovenski stranke; ali tudi nasprotni stranki ni prizanesel. Pisatelj se odločno izraža proti svobodomiselstvu, ki ga je oznanjala „Svoboda Misel". On je sicer zato, da bodimo svobodomiselni, zahteva pa, da se ne dotikaj mo verskih čustev naroda. In da piše takj mlad Slovenec, ki ni pristaš S. L. S., je gotovo zelo razveseljiv pojav. Ne s puhlim in J-rez-možganskim svobodomiselstvom, temveč le z resnim in smotrenim delom moremo dvigniti narod nravno, kulturno in gospodarsko. Želimo zato, da bi knjiga našla mnogo hvaležnih čitateljev. Vsem onim, ki se zanimajo za narodno mladinsko organizacijo in za narodno smotreno delo, sploh bo ta knjiga gotovo dobro došla. Naroča se pri pisatelju : Murščak — Kapela na Štajerskem. Slovenska narodna mladina. Spisal Janez Ev. Št uh e c. MuraČak, Kapela 1912. Založi ln izdal pisatelj. Cena K 3'40. Tako se glasi naslovna stran knjige pod gornjim naslovom, ki leži pred nami in kateri je postavil pisatelj moto: „Rod star hira, gine, Bodočnost je mladine". Odkrito bodi povedano, da nas ja ta knjiga razveselila. Razveseljiv pojav je to, ker kaže, da med nami vendar še ni popolnoma izumrl smisel za smotreno narodno delo, da niss še popolnoma izumrli narodni ideali, stremeči za višjimi narodnimi cilji. Pisatelj si je nadel nalogo, da v svoji knjigi oriše dolžnosti, ki bi jih morala spolnjevati slovenska mladina. Zato je potrebna pred vsem organizacija mladine. „Organizacijsko in izobraževalno življenje med slovensko mladino je skoraj v polni meri razvito, a vendar ne odgovarja svojemu namenu v narodnem, gospodarskem in kulturnem oziru in je vedno v minusu. Maloka-teri narod more kazati na tako društveno življenje med mladino, kakor morejo ravno Slovenci; a vendar propada naš narod na vsej črti. Le tuintam se dviguje, a neznatno. Naši uradi se napolnjujejo z nemškimi uradniki ter nam vsiljujejo nemško narodnost; s pomočjo teh se vrši germanizacija na Slovenskem. Nemška gospodarska moč se vedno v večji meri udomačuje na Slovenskem. Velika trgovina, obrt in industrija se ustanav-, ljajo na Slovenskem in nam — škodujejo skoraj več, ko vse nemško uradništvo. Od nje je odvisen Slovenec narodna in gospodarsko. Celo v srcu Slovenije, na Kranjskem stori nemška gospodarska moč več, ko vse renegatsko uradništvo. Siri pa se tudi nemška kulturna moč med Slovenci. Ustanavljajo se nemške nižje in srednje šole, ki so na papirju utrakvistične, faktično pa so le vse nemške. Vsled nemške premoči se naše delavstvo raznaroduje. Sever nam obeta nesrečo, nevihto, ki bo naš narod pomandrala. Naš dom pada, pada slovenska zemlja; otrok za otrokom, družina za družino se našemu narodu izneverja. Naš narod se mora reševati le socijalno. Le v socijalnem delu je rešitev našega naroda. Iz socijalnega naj se razvije politično delo. Potom socijalnoga dela pride politična neodvisnost naroda. Socijalna, narodna, gospodarska in kulturna moč naroda bo podlaga vsej politični organizaciji, vsemu našemu političnemu življenju in napredku. Naši mladini naj bi se dajala v smislu socijalne, narodne, gospodarske in kulturne izobrazbe direktiva, katera edina je zmožna naš narod reševati, ki je edina pot tudi do političnega delovanja za narod. Mladino izobraževati v smislu političnega frazer-stva je nesmiselno in na tak način ne bo naša mladina nikoli izobražena ter ne bo zmožna prinesti narodu pomoči v obliki narodne obrambe". Tako pravi pisatelj v predgovoru svoje knjige.V podrobnosti knjige se danes ne bomo spuščali; morda storimo to v drugi priliki. Zato se za danes omejimo le na to, da omenimo, da obsega knjiga, poleg predgovora, osem poglavij. V prvem poglavju je govora o osnovni organizaciji. Za vsak okraj bi se morala osnovati „Zveza narodne mladine". V drugem poglavju je pouk, kako se ima tako društvo (Zveza) osnovati. V tretjem poglavju razpravlja o narodnem obrambenem delu in mladini. V četrtem o „osamosvoji na narod nem polju in narodni mladini". V petem in šestem o „osamosvoji na gospodarskem in kulturnem polju in slovenski narodni mla-dni*. V sedmem o slovenskem kmetskem vprašanju in mladini. Osmo poglavje je posvečeno sklepnemu razmotrivanju. Rekli smo že uvodoma, da nas je ta knjiga razveselila. Že pri površnem prelistovanju knjige smo se1 Po najvišjem pooblaščenju ces. in kr. apostolskega Veličanstva ffilfl. c. kr. državna loterija v skupne vojaške dobrodelne namene. TA DElfAKNA LOTERIJA, edina v Avstriji zakonito dovoljena, vaebaje 21.146 dobitkov v gotovini v skupni svoti 625.000 bon. ■ST Glavni dobitek: 200.000 K. ^ Žrebanje se bo vršilo javno 19. decembra 1912. Srečka stane 4 krone. Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III. Vordere ZollamtstraHse T, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, pri davčnih, poStnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupovalce srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. (Oddelek za Od t Kr. loterijske direkcije drž. loterije) £53 l MMaVSSttPHBBHBB Zaloga moke prve vrste -TRST Telefon It. 231 - Riva Grumuia Št. 12. - Telefon št. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke In krmnih izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO MAJDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN-TRST. :: V dobrozn.nl mani fakturni trgovini :: Ikm Zalred ulica Nuova št 36 (nasproti lekarni Zanetti) se dobiva vsake vrste blaga, posebno ■V volnenega blaga za ženske obleke in tudi cvetlice ter peresa za klobuke vse po nizki ceni brez konkurence Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem :: Točna postrežba :: Zafred. LJUDSKA HRflNIIiNiefl iq POSOJILNICA v TRSTU FiSt V lastni hiši — ulica Torre bianca štev. 21 (ob ulici delle Poste) == TELEFON ŠTEV. 3667. zadruga zavezo. Sprejema vloge in jih obrestuje po £11 brez odbitka za rentni davek. 7 | . ■ - Uradne ure: vsak delavnik Vlagateljem jamčijo za njihove vloge vsi člani zadruge = z vsem svojim premoženjem. 0 2 jO od 9. do dopoldne in od 3. do 5. Dopoldne. v Trstu, dne 3. decembra 1912. ,.EDINOST 1 št. 337 Stran III Italijani in Slovani ob /Idriji. Italijanski časnikar Gubello Memmoli, ki 6e sedaj mudi v Sofiji kakor dopisnik rimskega lista „Giornale d' Italia", objavlja v tem listu obširen Članek, v katerem razpravlja o srbskih zahtevah glede luke ob albanskem obrežju. V tem članku pravi g. Memmoli pred vsem, da niti Srbija, niti Grška nimata nikake pravice do Albanije, ker je ta dežela albanska. V tem oziru se torej interesi Avstrije in Italije popolnoma ujemajo. Avstrija da se mora na vsak način upreti rastočemu vplivu Slovanstva ob Adriji! In to ne le, da boju na nož s Slovani svoje države, ki so postali drzni vsled zmag svojih rojakov na oni strani Dunava, — hočeš, nočefi, moraš — morala Iskati ojačenja v Italijanski pomoči. * * * Priobčujemo gornja izvajanja, ker so karakteristična za mišljenje Italijanov in nam kažejo, koliko je vredno italijansko prijateljstvo doJugoslova-novi! Tako, kakor gospod Memmoli, mi-! slijo po večini tudi drugi Italijani. Gospod Memmoli se seveda ne upira zasedenju alban* : skega obrežja od strani Srbov zato, ker mu je za Albance, temveč zato, ker ve, da bi O/erravalto se zavaruje pred nevarnostim notranje sese- bili z onim dnem, ko bi Srhija zasedla Alba-sije, temveč tudi, da se ohrani - nijo, uničeni vsi načrti, ki jih je Italija imela madjarsko-nemško nadvladje. Potfm vprašuje člankar, kateri so pravi vzroki srbske zahteve po izhodišču ob Adriji, ter odgovara: „Teh razlogov se v Italiji ne razume lahko, vidijo se pa z večjo jasnostjo po — bilo tudi le kratkem bivanju na Balkanu. Resnica, ki jo je pač treba povedati, je ta, da Srbija, ki jo smatrajo za zapadno-jugo-slovanski Pijemont, smatra — kakor smatrajo vsi Jugoslovani — Adrijo za pretežno slovansko morje: ona hoče priti do Adrije, vriniti se med Črnogoro — ki je sama premajhno, da bi postala center slovanske kulture — in Albanijo, z cčividnim namenom, glede te dežele. Priznavamo tudi, da se v Adriji res križajo slovanski in italijanski interesi, a križajo se le v toliko, v kolikor smatrajo Italijani Adrijo za izključno italijan- * sko morje. Glede razmerja med Slovani in Avstrijo pa stoji italijanski časnikar na povsem napačnem stališču in so temu primerno napačna tudi vsa njegova tozadevna izvajanja. Gospod Memmoli identifikuje namreč specifične interese Nemcev in Madjarov z onimi Avstrije, postavlja se na stališče, da je tlačenje Slovanov v interesu Avstrije, dočim je fakt, da bi ravno to neizogibno dovelo Av strijo v pogubo. O kakih ekupnih interesih Avstrije in Italije v Adriji ne more biti niti v Črnagora in balkanska vojna. da poskusi počasi, a po določenem načrtu S°/ora' ^ vsakim 0lačei3jem * talij anstva slavizacijo teh pokraj'n in da bi končno 0b'lzt°c,n obah Jadranskega morja bi se ojačil morju tvorila privlačno središče za jadransko [ tud| itahjanski irredentizem: a temu naravna Slovanstvo od Trsta (tu je g. Memmali pri- [ posledica bi bil slovanski irredentizem, ki bi stavil svoj; sic!) do zadnjega dalmatinskega' Postal .res. neizogiben, če se ne izpremeni ves zatona. Italijanski srbofili in slavofili se da- i notranji sistem Avstrije, in kt bi bil vsekakor jejo predaleč zavajati v svojem svetem na- nevarneji nego italijanski irredentizem, ki pač vdušenju za zmagoslavno križarsko vojno proti ne P stane nikdar nevaren, dokler bo turškim barbarstvom. Italijanski interesi v J™ e * P r o 111 e ž j e v državi zvestih Adriji soglašajo z onimi Avstrije, ki hoče , * 0 v a n 1 " • * _ udušiti pojavljajoča se irredentistična strem ) ljenja svojih slovanskih podanikov : Slovencev, Hrvatov, Dalmatincev in Bosencev. To utegne boleti gotove občutljive duše, a je tako. Italijani preko meje vedo to bolje, nego pa oni v kraljestvu. Zadrški Italijani že vedo, zakaj \z predavanja g. dež. posl. dr. Justa Pertota. so na hrvatske provokacije, ki so proslavljale i j t^-o Srbijo, odgovorili s klici: Doli s Srbijo! In . NaS dtzelm poslanec g dr Just Pertot naj se nikar ne reče, da je nevarnost daleč >e b\l P™ 8^ven,skl travnik, * je pohitel, in da mala Srlrja ne more ustrašiti ne nas, ^ dol k našim bratom, ki se bore za osvo- j ne Avstrije! Srbija, ki je tesno zvezana z *>o ta misel je bila ki ga je sploh pnpra- in italijanske oaze so izginile v slovanskem Vlla od teSa> da je potegnil handzar izza pasa morju. Od Nfcbrf žine naprej je ves istrski m 8e P°„. sto.tlč Z0Pet *zdl?ml .na xkrvD^a poluotok slovanski in slovanska brez usmi- 80vraf Turcma, da mu končno izplača račun ljenja so dalmatinska obrežja. Potem se pa za Ye.6. ne&° poltisočletna grozote ki Jih je še čudite, če Zadrčani ne kličejo živila uganjal nad njim m njegovimi rodnimi brati. Srbija, kakor jadranski narod, kakor to delajo , , Gospod predavatelj je tu pripovedoval, njih učeni in slavni sobratje v kraljestvu! kako silna zelja kako neutesno hrepenenje Ah. seveda, v Italiji misli večina ljudstva, navdaJa vsakega Crnogorca da žrtvuje sebe da za nas ob Adriji ni slovanske, temveč ger- "J svoje življenje na žrtvenik domovine, kar manjka nevarnost, kakor v Trentinu." zlasti kaze dolgotrajni, ljuti boj za trdnjavo „ , I. . ,r xr - x Taraboš nad Skadrom. Potem nadaljuje Memmoli: V interesu Trdnjavo Taraboš so pred nekaj leti Srbije same je, da ne postane jadranska sila, dili nal turške vojne uprave nem_ ker bi v tem slučaj morda neizogibno po- ški častniki in vojni inženirji. Xurška vojna stala nasprotnica Ita.je.. (To je pa argument, u j(j bU& namreč menen] da je Ska ki velja počen groš !) Oni maloštevilni Itak- der vrata y Albanijo in vse njeno ozadje jam; ki morda sanjajo, da bi jadranska Srbija Taraboš ^ k tem vratom> Kdor ima postala (ce prerokovanja niso kriva) zavez- Tarabo§ ima tudi skader in Albanijo< Ker mca, so sanjači, ki zidajo na pesek m nimajo Turek geveda ni za delo SQ debH fcedaj yga pojma o razmerah, v katerih se razvjja boj stavbena dela Crnogorci, ki so se izkazali pri narodov na oni strani obrežja Adnje. V ja- tem -em lu zelo retni jn okretni> dranski Srbiji m v vsen etničnih elementih, girokost okopov je bila določena namreč pr- ki jih ona privlačuje, ne moremo mi — v yotno Qa ldrugi mete ker ao mislili nem. kolikor branimo interese italijanstva na morju, ški častniki< da je to dovolj, dane more ki je bilo beneško, pncakovati drugega nego ni}jče gkočiti eko ok toda Crnogorci nasprotnikov. In nasprotnike — priznavam to so g tako lahkoto preskakavaii tD okope, da brez drugega - ki je nevarnejši nego ona SQ inženirji morali Qvideti svojo 2moto in s0 ista Avstrija, ki so bja dosed.j ob obrežju mQrali zn^tno ra2§iriti ok Črnogorci se Adnje slovanofilska (To pa to !) na škodo fie sed • radi pobahajo da So tako taraboško italijanstva !! Avstrija ima moč denarja m utrdbo Jzarddi njih 6tala tur§ko ylado mi_ bajonetov, cesar Srbija nima v taki men ; lijonov yeč toda to Be gedaj zelo ma. Srbija pa ima zase neprecenljivo moč : moč ščuje nad njimi samimi> kajti taraboške utrdbe ,deje m narodnega čustvovanj. In nasa dolz- SQ Jgk()raj nepremagljive in to tembolj, ker je nost je, da preprečimo, da bi se ta energija hfib ^ fQ zelo gtrmi (će ge rfmerja z c* boUknt In rokonvaloionto «i Prw2roča ¥•!}• it Jedi, atr]ij« £•!•*« la tJaČHl« tvif tffiailzs« M PriporoČemc od m+jaloročih mdrmrmikoT ? rmeJb mJuČMjih, kmdar ae je trebm p* bole Krni ojmčiti. Odlikovan« s ti kolajnami na ramlh rustav%h tai ■ mc ftOOO idvaTnliklm] spriSentL Isbonift okmu Is borni iku. Lekarna Serra^allo - Trst V@liko skladišče klobukov BI dežnikov, be(9 In pisane srajce, Izladsk. platna žepnih robcev, moških nogovlc Itd. Itd. K. CVENK.EL.Trtt, Cor.»32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. iocs Narodna trgovina. i,Alla cittadi Lione4-! rst - Borzni trg št*/. 31 Svilena, podloga. prve vrste, po K 1*30. ^^^^^ nni za črne obleke in vseh barv po K 190 in več. Priložnostni nakup: TAFFET-ŠIFON h toalete po tovarniških cenah. SC V; Velouv du nord za jopiče in plašče, širina 80 cm po K 7 90 in več. j Velvet angleški, širina 70 centimetrov po 4*70 in voč. [ 1*38, — Velikanska izbera svile 2a ~ zorci na deželo poštnine prosto. $ in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo, redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino im USICUM" s Dobiva se povsod, ali pa se naroči naravnost. Združeno tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Diefenbachgasse 59 SLOVANSKA KNJIGARNA Ift TRGOVINA PAPIRJ& Brzojavna adresa i ta GORENJEC - TRSU razvila na račun italijanstva«. našimi krajevnimi razmerami, je Taraboš ne- Na podlagi tel^razmotrivan prihaja član- kako t&ko nad skadrom, kakor Opčine nad kar Q° lakiJ5čf f' , < 1 n ; Trstom, toda okrog 200 metrov še viSifi. strija ob Adrlj nastopati sporazumno proti Vz'lic temu pea> da črnogorci sami ie človanstvu /. predobro poznajo, kako je skoraj nezavzetno Ta politika - tako končuje g Memmoli £trjen Taraboš> so vendar nejevoljni, da jim - zajamči našim po osvojevalnem blovanstvu yrhJovno paveljništv0 ne dovoIi Jna;koka 'na ogroženim bratom na oni strani meje (v Av- utrdb prepriČJni 80, da bi bila trdnjava stnji) vedno svobodneišo vlado in bolj clo- ' r r_1_i_ veško oostopanje, ker bo Avstrija v svojem Dalje na YI. strani. Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, vsakovrstnih trgovskih t knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-govežka naročila. RENJ6C Trst, ul. Caserma 17. POLEG KAVARNE COMMERCIO Poštna naročila obavljajo se isti dan. k:: TELEFON 21-lft. r.i Najbogateja zaloga ki-jig papirja in pisarniških potr:: :::: trebščin. n: Velika zaloga muzi kali j molitvenikov in časopisov Q pristne orijcntalske preproge antične vsake velikosti in vsake razsežnosti najfinejše in najbogatejše in moderne orijentalske preproge, orijentalske bronce in haremska vezenja dobavlja Cor8c>, Capo piazza štev. 2, 'J * W^J - (palača Modello).- Sprejemajo se vsaka popravila pt-enro r in stare preproge se zamenjavajo. naNHH^HNBBI mr OeilKonsko Mm manufGhturnesa Ulflifl C3 > O X > ha Om m C N O M > NLAITE uilenHuooa 36 s podružnico uilcc nuaod38, uoga! S. Lazzaro Naznanja svojim cenj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi pre napolnjenja blaga po zelo znižanih cenfch manifakturno blago vsake vrste za pomladansko in poletno sezono in sicer: velika izbera volni nega b»aga za ženske in moške obleke. Zefir, voile perkal in batist vse v najmodernejših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga, Trliž, žima in volna z& žimnice, (matrace), posteljna pogric;ala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za žtnske in moške in sicer: srajce, pletei ce, ovratnike, ovratnice itd., vse po naj zmernejših cenah. Bazne solle, okraski In drobnlne zn ilvllje In tadl Krojače. i n fb 3 n 3 rt o. fls K* rt K O 3 7? i V Trstii, dne 3. dec mH a !i tehnik Trst, ulisa Ponterosso 5, II. U fcll vhod v ulici Nuova štev. 15 Sprejema 9-I2V2 in2V2-7. Cene zmerne. J :IIE=fJ ^vtortzovana dunajska šola. ■ — — uatAnorljana — — rizuja tblak, tz&lovaaja tbiek tn perila RJIR HOVAK - TfcST Su T.imrt II, ZZZ. V novem taaaarju v ulici Belvedere ši. / ae dobi bla^o i»o konkurenčnih cenah. { Posebno z. e kuhinjska po- ; g j gode porceh.ii ia oteklo kakor } sr tudi velika ^aLo^a igrač. »■g Za obilen hiak ae tniporoča i S? t £ 1L J NO > ~ LLI .j: klob ičarua Giorgio de Luisa T st, uiica Barriera vecchia štev. 2. rns. d bro preskrbi ens zaloga klobukov iz prvib toxr£.rou. Velikanska isbera anglešHh čepic za moka in dečke. Cene izredno zm;rn?. Snrfilamalo se rnarave. & a Jiu* .jkt^Cvak. w B i d P}©mfe!r»nJ» zodov liranie ztšm hm = vsafea bolečine Dr. J. Čer mak V. Tusuhar zobozdravnik kcmrec. zobni tcbiiV mmmm TRST uKoa dmliet Cas^rma štev. iS, II. t; Skkl-lcž sivalmh strojev jLuigi G ramaccini TRST, ulicu Bardsra tacehla st 25 Ceae 4op?orne. .w Plačilo no. olirole SprsJ.ne a popravljanje šivalnih 3troiev vsakega zlsteraa. Prodaja 'gGS, of;s in aparaUv Kuuujg in prodaja Že rabljen* ^iva^ne stroje t>o: Srn mg = = lir ar in zlata r = — l rti, Mliic« Vincenzr Ec iVnl SU 13 luirsE tirlTE n. UIC18 iLTfidj T™ \ Bi gat Izbor, up Tr?.lr% kc Br tu.s.i viust'v. * t-tttl Id m^jc dijamtv. iot, ej-JŽ!©?, rlatr I J in srdtaks molke. 1 r' ^igj 7FwiH I —ja^hi— IGNRZIO POTOCNIG Trst, ulica Riborgo 28, vogal ui. Beccherie S VELIKA ZRLOGfl oblek za moSke in dečke. Specijaliteta: paletojl, frni in modri, raglani, kavne in pepelnate barve, kakor tudi modemi MMMKMMB VELIKR IZBERR BLRGfl Z R MOŠKE. --Izdelujejo se obleke tudi po meri. — — Cene, da s< ni bati nikakc konkurence. Moderne železne ograje " Jjfnfl fRClnStTlJa alpSKiil it »11» »ri^ »»fin, dv.rili. pn«t«.-e n taa. M. J«a„[i< E«iui ln.A|}(>«'«> * Duuon, k.udcK 51.. 104 brupl^ao. OEZCi rE"U JElSlUlO S Sohne - Rlasenfuri. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tot&rne ▼ Gradca, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju V/l. Wiener-strasse 45. •' • • Nova narodna osti 1 na Be je odprla v ulici Pieia št. 29» Slovanskemu občin3tvu bo na razpolago Izhorna dalmatinska vina ter vedno sveža gorka in mrzln jedila. ---------CENE MZKE. —- Za obiien obisk se to. 1 > priporoča Kapić gustilničar. Josip Zavadlal Trst, ulica Mareo Poli o G. Priporoča Ccnj. občinstvu - ■■ - ■■—= svojo pekarno Večitrat na dan svež kruh. Prodaja se mok-: iz prvih mlinov. Likeri in vino v steklen oah. 3SL -i- Siulio Mtem -i TRST, ulica &los«i Card«se> itev 21 3 T»L*rCN imv. iif n 9 »rtđpeilSil »para«, Mo4«rei, aaets« r*ke la >H*» kllal pmI, •UctiiU pm»\ Ia iUkt7«unMTtlifi* priprava« >> —lmfcftleelj«. mmtmmmmrnmm IBUfiliAt ftttokUu KM kltuiitet a4rav-jaaj«. r«*i*kUla« is gu!]« ta M|f«Urtafi Hermangild Trecca BsLrrfora reechia štev. g ia* Siilo^C fmdnMfeov VEN CI ^>ort«lasa i» ^^serc rezani it Žic s, od niifitnlh ri^r kovi ift Ob,p 151 ^iki -s yf7ce*iB«sti2i Bfa^iiiic "k«;*1-" ISUJ Proračuni zaston Pope in.' i ** ii ći 1 e. vr tr.e a aparatov »tair.ci", ■ --------- ■ ■;---- EMILIH CEREGRTO .. r.-g3|...w CTMtffai GIU EP? S ŽUŽEK TRST, ULICA GIUUA 7. Trgovina s po celanom, steklenino, sveti j karni n šipami, kuhinjskimi potrebšči- \ nami, vstavljenje šip r.a domu po naj-1 dodaja razglednic in igrač V8Ch vrst zmernejši a c na h "... - aa, tAr; ^ ....■ • ^"SBŠiŠ TRST Cfinifio Sau Oi.icomo štev- 2. -riporoča cenj. občinstvu svojo travma pisarniških iu šolskih pstrcbšcia. reodono oismond 'toriz'r m meha lik - šta! ; j i**.- .il V^J ---—.ji i % I 11 .> M I) S V* 1 ^ I iščem dob ega kmets egs ALvJ^ «;^•••■iL-yr4j*- ss Ste'Hplđfe 3 kovjj, (3 j Vi do) vta. Pen.ro!« 342. Jj, ^ M fllUSIU Priporoč cen)- n. občinstvu svejo ; * rranvinn iach/in!za CiJo iet0' Le ^ ag<) II gUVlIlU j fc? O V Iž i j Ponudbe pod ^ MLEKARNA ST. 2498' t-^i^ ---.i - -»-.i Inseratnemu oddelku Edinosti. in kolonijalnega oiaga asrc mr jnovo ! ,tev- Novoletna šaljiva dcpisnica «w VO! -iNfe Maj bo j še 1912 d. p. štev 526081 kakor je še ni bilo. Vsaka dopisnica najboljša, n^oiPgljiva, humoristična, sa. zacijona na. Vea'ia^ t: i najmanjSa poSiljttev je dobro 8 rijrana in v^aka do^unica v z vir ta. Išč&jo se zastopniki pevsed. 10 orig. vzorcev proti vpošiljki 0'75 K. 25 komadov K 1*— 50 „ 1-75 100 „ n 3-— Pošini predal 149. Fov.-.etje 40 vinarjev več. — Sprejema se za plačilo znamke vseh dežel sveta. Mi imamo edini razprodajo. Habigiiorst & Co., Bochurn i, W .. tno4ll 111; A Drffi,, -4 i rbiii, uli a h^TTirs Priporoča se udani voditelj Serafi i f RRM BRTRQELj ...... čevljarski mojster Trst ulica Vittoria Colonna 10 v bližini ulice Tigor), priporoča se slavn^cnu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otrobe. Sprejema n.iročila po meri. Cene zmerne. Si i ! ia 9 žrebanj na lefo s sledečimi glavnimi dobitki in sicer : 2 po lir 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO OOO, 75.000 in 20 OOO in I po K 30.000 in 20.000 nudi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina : 1 srečka ital. rudečega I 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega križa iz 1. 1885. j iz L 1888 | srca J6sziv iz 1.1888 Prepuščamo to skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečaja ali pa na g^ 50 mesečnih obrokov p i K 3-50 M s popolno igralno pravico, na podlagi zskonito izstavljene prodajne lisnne, takoj po vplačilu prvega obroka. — Nadaljne obroka se vplačuje potom poštnih položnic. — Izkar vseh drugih skupin ali posameznih srečk podije na zahtevo Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr. k. A THSOVSKD-DBRTNA ZADRUGA SSST S ul. S. Franeesco d'Asisi št. 2 I. nadstr. Pditn« braoilalč^l račun 74.679 Telefeo 16-04. Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem = Biale hranilne skrinjice 1= Vsaka družina, kakor tudi vsak posameznik lahka dobi tak« tkrinjioo, ki m primerna za prlhrznjevanje malih in večjih svat, Skriujice bb doba pri podpisani zadrugi. Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član in jih obrestuje po m- 4Vlo -m* Bentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom. NadaJjna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne. Trgovsko-obrtna zadruga t Trato. ^ UL S. Franceseo štev. 2. L nadstr. fl Restauncija FIND M Ti^t, ¥ia Cologna II 7sako aedeljo in praznik Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotin*. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. 1LEK8. FKA>C MAVKH - fKS; telefon 1743. Najoo Jšl vir za dobivanje oočone ici *»• Mirodilnica Ivan Kamauli Sv. Ivan pri Trstu. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se preselil v lastno hišo blizu „Narodnega doma". Priporočam se za obilen obisk udani Ivan Kamauli- os? ju !n d«9 ia gorivo, petrolja a stavb, materijala , Josip Mi ceu * g Trst, via San Clilino št. 2 (Sv. Kan) V Trstu, dne 3. decembra 191? lahke, prijetne in raelodi|ozne točke. Shiral bo valčke iz operet „Grof Luksembuški* ,E?a", wCiganski prvak" nadalje fantazijo fz opere .Tosca" ln ouverturo iz opere „Miri tana". Prav prijetna točka bo »Komični miro-zov" in to »Kar vrabci žvrgolljo!" — ln lahko mogoče, da bo tudi kaj še drugega — kar pa vsaj za danes zamolčimo. Veselični odsek tržaškega .Sokola" opozarja cen|. občinstvo, da sprejema Miklavževa darila g.a Bičkova v »Narodnem domu" vsak dan. Vsak dar mora biti koie-kovan s CM narodnim kolkom, ker v nasprotnem slučaju plača prejemnik 20 vin. kazni, ki gredo v korist društvenemu zletnemu fondu. — Vabila se razpošiljajo te dni. Kdor bi ne dobil vabila, naj se oglasi zanje pri gospl Bičkovi. Razpis štipendija iz štipendijske ustanove „I^an Marija Vatovec" za slovenske dijake tržaške gimnazije. Podpisani odbor podeljuje za šolsko leto 1912—1913 iz goriimenovane ustanove in po določilih ustanovnega pisma dva Štipendija v znesku K 200. Pravico do štipendija imajo pridni, na-ddrjeni in potrebni revni dijaki tržaške drž. gimnazije, kateri so slovenske narodnosti ter obiskujejo obligatni slovenski tečaj na istem zavodu. Ako so sicer dani vsi pogoji, imajo prednost dijaki, rojeni pri Sv. Ivanu pri Trstu, in ako bi takih ne bilo, tedaj dijaki, rojeni v tržažki okolici. Prošnje za podelitev morajo biti pismene in opremljene z listinami, navedenimi v sledečem odstavku, ter poslane s poŠto na podpisani odbor v roke društvenega tajnika gosp. Miroslava Pretnerja, vodja c. kr. pripravnice srednjih šol v Trstu, ulica Fontana Štev. 10 II. nadstropje. Prošnjam Je priložiti: rojstni in krstni list, šolska spričevala vsaj poslednjih dveh tečajev, potrdilo ravnateljstva tržaške drž. gimnazije o tem, da je prosilec vpisan kot reden dijak tega zavoda in da obiskuje obligatni slovenski tečaj, in končno ubo-žni list. Prošnje je vložiti najdalje do 26. dec. t. 1., na kasneje dospele prošnje se odbor ne sme ozirati. Odbor dijaškega podpor, društva v Trstu. Zahvala. Podpisano Šolsko vodstvo se tem potom najtopleje zahvaljuje »Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev", ker |e novi dekliški CirilMetodovi šoli pri Sv. Jakobu v Trstu podarila krasno zbirko najraznovrstnejših učil. — Vodstvo šole je bflo uprav sedaj glede učil v precejšnji zadregi, ker je Šola glede učil Še precej revna, a skoro ni več na družbo apelirati, ker so njeni izdatki in žrtve uprav za Trst že itak ogromne. V tem položaju se nas je spomnila »Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev" s krasnim darom. Bodi Ji izrečena tore} javna zahvala in naj bi našla še kakega posnemovalca. Vodstvo dekliške Cir.-Met. šole pri Sv. Jakobu v Trstu. Mariborski slov. koledar za I. 1913. I. letnik. Založil Vtlko Weixl, trgovec v Mariboru, Gosposka ul. 33. Prejeli smo: »S koledarjem stopamo pred mariborske in okoliške Slovenke ter Slovence. Le tem našim najožjim rojakom je namenjen „Mariborski slovenski koledar". V hišo revnega delavca, v salon imovitega meščana si želimo neovirano in prosto pot. V dneh klavernega političnega in literarnega življenja mariborskih Slovencev bodi »M. s. k." majhno bodrilo, da se osokolimo in vstanemo k novemu, čvrstemu kulturnemu in političnemu življenju v Mariboru, tu ob skrajni Štajerski jezikovni meji. Bratstvo, Jednakost, svoboda — to je klic »M. s. k." Da bi našel ta Klic vljudnega vratarja v slednji mariborski hiši I S temi besedami pozdravlja »M. s. k." mariborsko in okoliško slovensko občinstvo. Namenjen Je torej osobito mariborskim in okoliškim Slovencem. Zanimal pa bo tudi vsakogar, ki mu Je Maribor le iz časnikov znan. Iz bogate vsebine omenjamo samo nekatere spise: Novi brambni zakon. Moč Slovanstva, Slovenci in ljudsko štetje leta 1910 v splošnem in s posebnim ozirom na Maribor in njegovo okolico. Za križ Častni in svobodo zlato (povest), Slov. plan. društvo in njega Podravska podružnica, Slovensko Sokolstvo, Mariborski Sokol, Slovensko gledišče v Mariboru, Ciril Metodova družba, Javna ljudska knjižnica v Mariboru, Slov.-nemŠki imenik ulic, cest in trgov v Mariboru, Siov. trgovsko in obrtno društvo v Mariboru, Število Slovanov, Prebivalstvo Avstrije po narodnosti, Načrt slovenskega gledišča v Nar. domu z označbo številk sedežev in ceno mest, Sirom sveta, pet mičnih pesmi. Koledar je opremljen s slikami. Narodni dom, Stane Vidmar, Kaskade ob Lobnici na Pohorju, Ruška koča, Planinka. Dve sliki iz drame: »V znamenju križa". Koledar šteje 96 strani in stane le malenkostni znesek 50 vin., po pošti 60 vin. Kdor si ga naroči po pošti, blagovoli poslati znamko za 60 vin. na naslov : Vilko Weixl, trgovec v Mariboru, Gosposka ulica 33. Odpošiljanje pošte za c. kr. poStni urad v Solunu. Pošta za avstrijski poštn urad v Solunu se bo odpošiljala od se- ,EDINOST" št. 337. Stran VII daj nadalje izključno via Brindisi-Patras-Pirej. Šentjakobška mladina sklicuje danes, 3. t. m., ob 8 zvečer sestanek v goslilni Jadran" pri Sv. Jakobu. — Ker Je pa na dnevnem redu sklepanje računov preteklega plesa ter važen pogovor o prireditvi prihodnjega, velja ta poziv vsej mladini pri Sv. Jakobu, da se gotovo udeleži tega sestanka, posebno glede na to, da nam preosta|a le malo časa. _ Slovensko gledališče. V četrtek zvečer se prvič ponovi v le tošnji sezoni najobljubljenejša izmed vseh operet, Strausov »valčkov Car«. Opereta te na novo naštudirana in inscenirana. »Franci* igra gca. Thalerjeva, princesinjo gca. Lepuševa, »Frideriko*, ga. Toplakova, „Niklja* g. Iličić, „Monči|a" g. Untervveger; ostale uloge kakor prej. Tržaška mala kronika. TltST, 2. decembra. Pismonoša aretiran. Že dalje časa so sumili na tržaški poŠti, da nekdo odpira pisma namenjena raznim naslovljencem. Po Mlramarski cesti je raznašal pisma pismonoša A idrej Bavcon, star 38 let, iz Prvačine, stanujoč v ul. Tor San Piero št. 212, poprej v službi v Puli. Zasledovali so stvar latančneje in so našli povsod, kode*- je tiodil omenjeni pismonoša po svojih službenih potih, da so bila po tleh raztresena razna pisma in raztrgani ovitki. Preiskava e dognala, da je Bavcon jemal pisma svojim ovarišem, jih potem odpiral in razmetaval 30 tleh, ko je raznašal pisma po svojem »rajonu". Kolikor se je dosedaj moglo dognati, denarja ni zmanjkalo, ker ni bilo nI kakih tozadevnih pritožeb. Bavcon je bil aretiran, pa taji. Aretacije na kolodvora. Marija Mon-ecca je oddala eno sobo v svojem stanovanju v ul. Donota št. 8 neki Mariji Rich-terjevi, stari 18 let, iz Pule. Richterjeva je porabila priliko, ko Monteccove ni bilo doma in jej je ukradla iz neke omare 20 K ter je zginila nato. Na tozadevno ovadbo je bila Richterjeva aretirana na državnem kolodvoru, ko se je hotela odpeljati v Pulo. Snoči je po prihodu dunajskega osebnega vlaka na južnem kolodvoru ustavil vratar Ivan Kavčič neko žensko, ki ni imela ne voznega listka ne denarja. Na policiji so konstatirali, da Je ženska neka 341etna brezposelna dekla Marija Starčević iz Ogulina, zasebna prostitutka, izgnana iz Trsta. Dvakrat 14 je 28. Renjikoli so v Trstu znani kot prav pridni — razgrajači. Tak je tudi 26letni Anton Evangelistria, iz Ravene, stanujoč v ulici Altana št. 1, dninar. Bil Je včeraj aretiran, ker je moral presedeti 14 dni zapora. Ko ga je stražnik pripeljal na ko-misarijat, je aretiranec tamkaj začel tako razsajati, da mu je službujoči uradnik naklonil še nadaljnih 14 dni zapora. In dvakrat 14 je vendar bolje nego samo enkrat. Zaradi goljufije. V Starem mestu |e bil aretiran 25letni Marij Perišić, iz Knina v Dalmaciji, stanujoč v ulici delte Scuole israelitiche št. 1, ker je bilo proti njenu podanih več ovadeb zaradi goljufije v skup-znesku okrog 1000 K. Prezgodnja ovadba. Marija Fonda, stanujoča na Vrdeli št. 1030 je dne 30. decembra ovadila policiji, da jej je nekdo ukradel za 216 K zlatnine. Obenem pa je obdolžila te tat?ine nekega 161etnega Ivana Kusa. Na policijskem komisarijatu je bil Kus strogo preiskan, je' pa obenem tudi popolnoma dokazal, da ni bil tat. In v resnici je Fondova pozne|e dobila vso ono zlatnino za neko omaro, za katero je najbrž vse skupaj padlo, ne da bi bl!a Fondova vedela za to, in Je misliia, da Jo je nekdo okradel. Porotno sodišče. Razven že priobčenih, vršile se bodo v tekočem zasedanju še sledeče porotne razprave : 9. decembra proti Andreju Čokelj in V. Kubik radi zločina goljufije. Branitelja dr. Josip Mandić in dr. Pangrazl. Predsednik dež. sodni svetnik Mlnio. 10. in 11. decembra proti Mariji Del Tin zaradi dvojnega zavratnega umora. Predsednik: podpredsednik Clarici. Braniki J : dr. Josip Mandić. Društvene vesti. Pevsko društvo »Trst" Danes ob 8 zvečer pevska vaja za mešani zbor; po vaji redna odborova seja. mTrgovsko izobraževalno društvo ima nocoj, v torek, ob navadni uri odborovo sejo. Zavod sv. Nikolaja ima odborovo sejo jutri v sredo ob 3*3o pop. Uijudno se vabijo vse odbornice, da se iste udeleže polnoštevilno. _ ^ar. dei. organizacija. Strokovna skupina pekovskih po močnikov N. D. O. V četrtek ob 10 pred-poldne društven sestanek v društvenih prostorih. Ogljarji, ki so se zglasili prejšnji teden v N. D. O. zaradi ustanovitve skupine, naj se blagovole zglasiti ta teden od 5—7 zvečer v uradu strokovnega tajništva, ul. Sv. Frančiška št. 2. Zidarji 1 V četrtek ob 6 zvečer važen društven shod v društvenih prostorih. Predavanje. Danes ob 8 zvečer )redava v društveni dvorani „Nar. del. org " dr. A. S o s i č o predmetu: „Hitra pravna pomoS v civilnih stvareh". — Vstop brezplačen. Zidarska skupina »Nar. del. organ * Danes ob 6 zvečer važna odborova seja v društvenih prostorih. Odborniki in namestniki godbenega odseka NDO so vabljeni na odborovo sejo, ki bo danes ob 7 zvečer v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Na to sejo so vabljeni tudi odstopivši člani odbora. Člani godbenega odseka . DO so vabljeni na zelo važen sestanek, ki se >o vršil danes ob 8 in pol zvečer v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Pi ipravljalai odbor »Žveze lesnih delavcev NDN. Jutri ob 7 zvečer se|a v društvenih prostorih NDO. Skupina postiljonov NDO sklicuje za četrtek, 5. t. m. ob 9 30 zvečer javen shod konsumnem društvu v Rojanu. Dnevni red: »Plačilno gibanje in poročilo o dosedanjih intervencijah glede službenega reda". v. redni občni zbor NDO se bo vršil v nedeljo, 15. t. m., ob 10 predpoldne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. tajni-kovo poročilo, 3. blagajnikovo poročilo, 4 poročilo strokovnega tajništva, 5. poroči'o nadzornikov in pregledovalcev računov, 6. volitev novega odbora, 7. slučajnosti. Vesti iz Goriške. Iz Sežane. V Sežani imamo dobrovoljno gasilno društvo. To društvo je po-rebno vsestranske podpore, posebno Še, [er bo treba letos (oziroma prihodnje leto) nadomestiti razne cevi, orodje, obleko itd. A kako temu odpomoči, ko je društvena blagajna — prazna? Treba torej, da so mu razni faktorji, kakor n. pr. občina, deželni odbor, razne zavarovalnice in več podpornih udov bolj na pomoč, nego so mu bili doslej. Letos si je društvo nabavilo potrebna obuvala (ki jih je že rabila s prav dobrim uspehom o priliki požarja). V pokritje tega troška Je nakazal deželni odbor društvu vsoto 1000 kron. Hvala 1 Društvo ima razun stroškov za nabavo >otrebnega orodja, tudi druge velike stroške, d so: razna popravljenja orodja čišćenje in režijski stroški. Te je do sedaj pokrivalo društvo samo, a za naprej mu to nI več možno zaradi pičlih dohodkov. Torej: na somoč I, Društvo je sodelovalo (razun pri malih požarih) tudi pri velikih požarih kakor na pr. v Drenjah pri Sežani. Tu sta se vnela dva hleva, v katerih se je nahajalo seno, sl2ma in drugI gorljivi predmeti; da ne bi bili naši vrli gasilci omejili požara, pogoreli bi zraven hlevov še drugI dve stranski poslopji. Ogenj se je širii s tako naglico, da je vpepelil oba hleva z vso pritiklino vred, razun živine. Tu je razvidno, kolike koristi je tako društvo. Še nekaj o bivšem društvenem tajniku, ki je bil duša in desna roka društvu. Ta Je bil g. Vekoslav Bajec, c. kr. vad. učlte.J in voditelj c. kr. pripravnice za učiteljišča v Sežani. Po zapretju te šole nas Je zapustJl ter se preselil v Gorico. Naše društvo mu želi vse najboljše tam v solnčni Gorici. Učiteljska usposobljenja pri jesenskem terminu v Gorici so si pridobili sledeči kan-dati oziroma kandidatke: a) s slovenskim učnim jezikom : An-drejčič Ivan, Kari Cibič, Del Cott Olga, Droč Zofija, Fakin Vincenc, Ipavic Armin, IvanČiČ Ljudmila, Jug Ignac ], jurko Emilija, Kabaj Ljudevit, Kancler Antonija, Klavora Adolf, Lenarčič Ema, Pahor Slavica, Pečar Eliza, Požar Ljudmila, Rustja Karol, Ruka Marija, Šavli Valerija, Ščuka Franc, Škof Franc, Štih Josipina, Štrukelj Maks, Trohli Fran, Visenjak Jerica, Vodopivec Alojzij, Žagar Ferdinand; b) s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Ambrožič Josipina, Cej Marija, Dereani Ivanka, Dugar Marija, Gorjup Urbana, Horvat Ernest, Janovsky Josipina, Jurko Olga, KSilg Ana, Kuhar Ivan, Lekše Marija, Mlekuž Ljudmila (z odliko), Pagon Frančiška, Slokar Albina, Soban Josipina (z odi.), Stegu Angela, Surz Marija, Šalamun Marija, Vrečko Martin; c) z nemškim učnim jezikom: Debe Josip, Kotnik Stana (z odi.), Lenček Her-mina, Mayer Valerija (z odi.), Rutar Er-nesta, Steverer Herta, Sutter Evgenlja, Strammer Marjeta, Šorli Marija, Vipauz Ka-rolina (z odi.), Vipauz Marija, Wagner Adolf (z odi.). Dopolnilne izpite iz posameznih učnih predmetov ali jezikov: Feriuga Ferdinand, Hren Adaibert, Katnik Valentin, Medlč Hinko, Vrtovec Ciril: iz francoščine: Borto-lotti Marija, Gutman Marjeta, Mozetič Zora, Rossi Pia. »ARftVL — Dekliški CM šoli pri Sv. Jakobu je daroval za učila narodni trgovec od Sv. Jakoba 20 K v veseli družbi pri .Poldetu". Velikansko Meblirano zanimanje vlada povaod za Miklavžev večer, ki ga priredi veaelični oda t k tržaškega „ Sokola* v soboto dne L m. v gledališki dvorani „Narodnega doma"'. Začetek točno ob 8. tiri zvečer. Darove s prijema goapa Biče k. 2245 sobo Be odda v najem v ulici Commerciale 9, II. nad. drsno. ___ 2579 7alnn5l nivo i5če u PoletJe naravnega ledu. C.alUya piVU Ponudbe pod „naravni led* inseratnemu oddelku Edinosti. 2690 li^italiina poučnih ar. Tudi za me&čanake UtrllUlJIl/a gole, glasovir in francoščino. — Pogačnik, Barkovlje, Vil« „Ida- 30. 2691 Iščem Čevljarskega pomočnika sposobnega vsakega dela. Vekoslav Božić, Greta St 6. 2692 CioQnvil* j ako izvrsten, garantiran 5 let, je UlOOUVir Da prodaj dober kup. Belvedere 57. L desno. 2695 nhlolfO površniki, suknje, kratke suknje s ko-UUlGIVOj žahovinastim ovratnikom, kožuhi, lovske obleke, vse po polovičnih cenah. Barriera 4, L desno. _2696 7anel#n loei "^Sijane in reeane kupujem ^CllOliC Idol po dobri cem. A. Sebe k po vlasuljar, Trst, via Carducci 9. 1865 Stari časopisi (papir) .li.'^'USC Zglasiti se je v upravi „Edinosti". 1142 Korešpondent i5če trajnega nameft&nja. Cenjene ponudbe pod Šifro „Marljiv" na inseratni oddelek Edinosti 2256 Kupujem železo, stare kovine : Anton Cerneca, Trst, uL Olmo Bt. 12. 1733 za zavese se prodajo po K 3 50. — Vi® Caserma 14. Umberto Oesca, trgovina z železnino. Obešala iz medi Soba elegantno meblirana, se odda takoj. — Našlo? peve Ins. oddelek „Ed.". 2683 Moderne spalne sobe ZZ2EZ delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Belvedere 28, ogel Torquato Tasso. 720 Listnica uredništva. Antilačenbergar v Gorici: Kdor nima toliko poguma, da bi napisal svoje ime pod svoje silno modre svete, kako naj pišemo in urejujemo naš list, pač ne zasluži, da bi se resno bavili ž njim. Tore* v — koš. 1 Tužnega srca naznanjamo sorodnikom, Drijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena mati, gospa Ivana Peca danes ob 3 popolnoči mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnicc se bo vršil jutri, dne 3. t. m., ob 4 popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Dekani, dne 2. decembra 1912. Josip Peca Ana, omožena Valentič sin. hči. več marljivih sotrudnikov Oddelek za srečke Češke industrijske banke. Zastopstvo za jugoslovansko ozemlje, Ljubljana. Excelsio: Pnlnce Ho'el „n„„M„,,,,,n,MI,,MTTT>rnnMTTiTHiiiiimiin KONCERTI godbe c. in kr. pešpolka „Cesarica in kraljica Marija Terezija" št. 32 pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. Karla "VVetascheka. 1. koncert v sredo 4. decembra 2. m n »11* n 3. 0 » » iS. n yt rt n 25. n 5. . „ četrtek 26. Predprodaja vstopnic pri hotelski blagajni, kjer se tudi naroča reserviranje miz. Začetek koncertov ob 8.30 zvečer. Vstopnina za osebo 50 vinarjev. ^^Koncerti se vrše v vestibilu in jed. salonih. Oči mu veselja == žarijo in zadovoljno se smehlja naš papa pri vživanju skodelice kare, napravljene iz Franckove Perl-rži, znamke ,,Perlo4*. Slastni vonj vabi k vživanju. Izborna je kava za zajutrek in malico, napravljena z najboljšo, zrnati kavi po okusu najbolj slicno rženo kavo: „Perlo". Mala primes pravega Franckovega kavinega pridatka napravi tako kavo še močnejšo in jačjo. t Stran Vin. „EDINOST" št. 337. V Trstu, dne 3. decembra 1912 JADRANSKA BANKA VRST, VIA 6AS8A » flMFMMO ST. 5 (USTM POSL0P** or noDiiit mli9ac VALT7TE nr DEVIZE. predujmi _ gmui m BLAee uoči f litra eKLADidum. flhum . DEPOSEES. — FBOMESB. mojatl: jap*a*bxa. MENJALNICA. «iOQI NA KNJIŽICI OD DNEVA VLOOfi DO DNEVA VZDICU anmn »avaa pliabu uhia a «tojb®a. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOOOVORU. &V4JDIA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI URADNE URE: 9—12, 5Vt. ifSSv. ZAVAfKTVAJOT PiPIKJIT PBOfI IPlMl bsvtzm rjojjfja «*c* itd. bubftatar. 0KAVBNI KREDITI. REMBOURSKREDESl kxa»rn proti d«mmov uemajua. borzna naroČila • dteaso. ngjpOHI: 14—, rfWL M Filijalke v Opatij! in LJubljani. ......... .........— Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravnika Dr. Barry-Brillant-a Ermanno Schultze, I. tehnik. Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, olatinom in porcelanom Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do i in od 3 do 6 popol. J IDE RESTAVRACIJA AURORfl Najstarejša restavracija za koncerte Trst, uf. Car^ucci št. 13, Vsaki večer od 7. do polnoči veliki KONCERT Ivan Kosmerlj Ivanov Rojan, ul. Montorsino št. 7, podružnica ul. Moreri št. 77, prlporofia o. občlnetvu svojo trgovino jeatvinin kolonijalnega blaga. F. Pregel Trst, via fiiuseppe Caprin 10 (pri Sv. Jakobu), priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano mirodilnico. Prodaja se vsakovrstne mirodije in drueo Sipe, barve, kisline in profumerije. Sveče petrolej in mineralna voda. Cene zmerne timburaškega društva 99 fi£ pod izbornim vodstvom gospoda M. TUNIĆ-A 5 dam - 2 gospoda Opozaija se slavno občinstvo na izbran in bogat glasbeni in pevski program ter narodne pesmi. Ob nedeljah in tudi v praznikih : MATTIN&E : VSTOP PEOST. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. Poleg renomiranega Goessovega piva se toči pivo Renchel-Brfiu iz Kulmbscha. Gostilna Max Trst, via Petroalo 3 (pri novem trga)- ToSI ie latrako črno In belo vino, kraški teran, vipavsko vino in Preherjevo pivo. T06IJ0 ne tudi vsakovrstni likeri ln žganje ter kava Kuhinj a vedno pripravljena z gcrklml in mrzlimi Jedili. Odprto od 5 zjntraj naprej. Tehnična poslovnica FRANC & KRAK C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavata: Tingye« najlzvrstnejte notorje na bencin, plin, upojni plin in motorja oa aafto, sistem „Diesel" stoječe in ležeče ustrojbe. Lokomoblle na benzla !n paro. Prevzemajo delo induatrijahuh tovaren kakor: Milni za aioko, stroji za proizvajenje olja, tovarea leda, stroji za kamenolom«, stroji in tovarne za cament, stroji in namešženja za mizarsko Obrt, centralno kurjatav, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. Nameščenje za električno razvetljavo in prenos moči. Električna vzdlgala za osebe (Llft) sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Mode.raa transmisije. SeBalke in cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstna oavi. Orodje in stroji za poljedelstvo in preše za vino. Olje, zamahi, pipe itd. „Andoro" najbolji in najcenejši pokrov hiš. __ _ _ Proračuni to obisk mernikov zastonj. — — — T V R D K A Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST )e preložila svojo trgovino šivalnih strojev bcikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico Campanile štev. 19. , Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma fit 2. — Telefon 952. ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki Je ms proti vloma is požara, v kateri »o 8HBAMBIOE, ki se oddsjejo Strankam r najem In riesz za oelo leto kron SO, za 6etrt leta kron 12 za pol lota „ »Of za on moseo „ 6 Bhrsmbice io 24 cm visoke, 84 cm liioks, 4« cm globoke. Shiambio ne more drogi odpreti kakor stranka, Id sune osebno shranijo svoja stvari, kojih nI irebs prijaviti. ■9T Oddaja hranilna pusica kstsre priporoča posebno stariiem, ds ns ta najnovejši in najvspelneji asfin | navajajo itediti svojo deco. Hsdaljs* psjssslls đsjs zsved sb srsdslb arah. B33S Pekarna in sladcičama MIKUSCH Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7. dodaja moke I. vrste, sladčice ln prepečene! biskoti) najboljših vrst, velika izbera bom-Donov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Izdeluje kruh z zdravim higijeničnim == električnim strojem. = Nov velik dohod oblek za moške in dečke za jesen in zimo v dobroznani ti govini 41 la Citta di frieste ul. Oiosue Carducci št. 40 kjer dobite obleke, suknje, remglane, površnike, kratke suknje s krznenim ovratnikom, plašči iz pravega tirolske.a sukna za dež. Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc, spodnjih srajc itd. itd. Velikanska zaloga inozemskega iu domačega blaga. Sprejemajo se tudi naroČila po meri. Vse po ne erjetno nizkih cenah v trgovini Alla Citta di Trieste ul. GUosue Cardueci št. 40 (bivSa ul. Torrente) Točne ure prodaja Emilio Muller n»juglednejSli in najstarejša prodajalnlca nr v Trata, vit a. Antonlo (vogal ulico S. Nicol6). VELIKA IZBERA verlilo, sla tih, srebrnih, kskor tndl stenskih nr vsake vrate. Uitanevli«no l«1« HM. V vsaki šoli, bodi v mestu ali okolici, je že pričela telovadba. Zato priporočamo vsem onim učencem, ki potrebujejo telovadno obuvalo, naj se obrnejo v dobroznano trgovino JOSIP STRNTIC, Trst, Piazza Rosario Ivan Krže Trst - Piazza 8. Glovannl St. i. kuhinjskih in kletarnkih potreb, fičin od lesa In pletenin, Škafov, brent, čsbrov in kad, lodčekov, lopat, reiet, sit in vsakovrstnih ko&ev, jerbaaev in metel ter mnogo drugih v to stroko spada- Pi*;ma«aA!L 8T0}0 U" jočih predmetov.— * **Pfovino s kuhinjsko posodo vsake vrBte bodi od porcelana, šamije emaila, kositerja ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, ssmljs&o in stekleno posodo za vino. Ivan Žniderčič Trst, ulio a Belvedere 17, Tiat Trgovina jestvin in kolonijalij. Zaloga testenin iz Bistrice »n Neap ja, vsakovrstna olja, mila, kave itd. VELIKA ! ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor : otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd. po pošti. Cene ugodne in točna postrežba. ŽIVNOSTENSKA BANKA, podružnica v Trstu vplačana delniSka glavnica in rezermi zakladi nad 103 milijone kron. Zcdolžnlce Žlono- o Sprejema denarne vloge ln lih obrestuje po IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE. stenske banke prinašajo na vložnih knjižicah - na tekoči račun in najbolje po dogovoru.