a-ž: * te» ^rll is	d.xa.e 1/7. JnnIi» S.©S2©	8C. letnih
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred aii v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 D, pol leta 16 D, četrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 64 D. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta 5. — List se dopošilja do odpovedi- Naročnina se plačuje Vnaprej. Tel. interurb. 113.
Uredništvo je v Mariboru, Koroška cesta 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo
sprejema naročnino, inserate
in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštn. proste. Čekovni račun poštnega u-rada Ljubljana 10.603. Telefon interurban št. 113.
Pcjseme^na številka starte 1*5© din.	Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Ljubezen do rodne grude.
Čudovito lepa je naša slovenska zemlja. Bogata je naravnih krasot, bogata prirodnih zakladov. Največji zaklad na tej zemlji pa je naše ljudstvo, ki živi tukaj že več kot tisoč let in je to zemljo ohranilo kljub največjim sovražnim napadom. Kakor pesem je naša zemlja, naša rodna gruda, otožna in vesela, izražajoča vse trpljenje našega ljudstva, vsebujoča pa tudi veselje, upanje in zmago. Rodna gruda je podlaga naše narodne kulture (omike).
Na tej rodni zemlji je ustvaril naš narod v stoletnem in tisočletnem boju svojo narodno kulturo. Ta kultura je pretežno kmečkega značaja, kajti oznanjevalci in nositelji te kulture so izhajali večinoma iz kmečkega stanu. Naši največji pesniki, pisatelji, učenjaki so bili večinoma sinovi kmečkih staršev. Naše razumništvo (duliovništvo, učitelj-stvo, uradništvo) je sestavni del našega kmečkega naroda, ker živi med njim in deluje z njim ,oziroma bi vsaj moralo delovati za njegovo korist. Vsak narod tvori neko naravno (organično) celoto. Vsled tega- morajo tudi vsi njegovi delci složno delovati, da celota ne trpi škode.
V čem se izraža naša narodna, na rodni grudi zgrajena kultura? V duševnem in gospodarskem življenju našega naroda, v proizvodih naše umetnosti in znanosti, v načinu življenja sploh. Priče naše kulture so naše cerkve in šole, naši kmečki domovi, naše knjige, naše pesni, naši narodni običaji. Ker pripada ogromna večina našega naroda kmečkemu stanu, vsled tega ka. i zlasti vsi duševni proizvodi našega naroda iz:; žito kmečki značaj. To je čisto naravno in mora biti tako. Osobiio velja to za umetnost, ki mora biti res zrcalo pristnega narodovega življenja.
Ali pa mi res poznamo vse temelje na";e narodne kulture? Ali se tega zaveda naše razumništvo? Ali s«-1 k ^f dovolj zaveda svojega pomena in svoje moči? Ali ni zač^a ginevati ljubezen do rodne grude že med samim ljudstvom? Zdi se, da res ni vse v redu. Morda res premalo poznamo temelje naše narodne kulture. Mogoče se *udi naše razumništvo ne zaveda dovolj svojih dolžnosti, ki jih ima nasproti svojemu ljudstvu. Gotovo pa je, da je začela pešati ljubezen našega človeka do rodne zemlje, do kmečke domačije. Odtod beg z dežele v mesta in tovarne!
Ali ni vsled tega nujno potrebno, da poživimo med narodom kmečko-stanovsko zavest in ljubezen do rodne grude? Brezdvomno.
Zato pa se priredi dne 13., 14. in 15. avgusta 1926 v Mariboru kmečki dan za inteligenco, ki deluje na kmetih (duhovništvo, učiteljstvo, dijaštvo) in za voditelje naših prosvetnih organizacij.
Natančnejši spored objavimo prihodnjič!
Kmetijski minister Pucelj proti kmetom.
Pucelj, ustanovitelj rajne Samostojne kmetijske stran ke, ki jo je pa tudi prav po mesarsko s sveta spravil, nekaj časa brez stranke, nato zopet ustanovitelj Slovenske kmetske stranke s hrvaškim Radičem na čelu, je zdaj minister za kmetijstvo. In za časa njegovega ministrovanja se je zgodilo to-le:
Minister Pucelj očita kmetom razkošno življenje.
Poslanci SLS so skupaj z drugimi poštenimi poslanci is opozicije opozorili s posebno vlogo našo vlado, kako v
težkem stanju se nahaja posebno kmetijsko gospodarstvo v naši državi. Na to vlogo je odgovarjal Pucelj, ki je rekel, da bo kot minister storil vse, da se kmetje odrečejo razkošju, kakor da bi kmetje razkošno živeli. Poslanec Vesenjak mu je povedal, da je ravno vlada tista, ki ovira pravi razvoj kmetijskega gospodarstva. Edino pri nas je vlada znižala že itak nizki proračun za kmetijstvo, dej (SLS) in dr. Spaho to pa zato, ker je naša država — kmetijska, ker je vlada — kmetijska, ker je Pucelj — minister za kmetijstvo.
Puclja je ta nastop združene opozicije proti nekmetijskemu postopanju kmetijskega ministra tako razburilo, ! da je tako mesarsko nedostojno nastopil, da je bila seja zavoljo njegovega nastopa prekinjena.
i rečejo radikali, zaradi mehkih ministrskih stolčkov, na katerih se jim prijetno godi.
Dr. Korošec je imel velike politične shode po Hrvaškem v Požegi, Veliki Gorici in po drugih krajih.
Velik shod proti korupciji se je vršil preteklo nedelje v Požarevcu. Govorili so bivši minister Marinkovič, Smo-
Minister Pucelj zoper nujno pomoč po toči poškodovanim.
In zgodilo se je spet to-le: Poslanci Falež, Žebot, Vesenjak, Hohnjec, Pušenjak in tovariši so vložili nujen zakonski predlog o podporah onim kmetovalcem na Štajerskem, ki so utrpeli škodo po toči in po drugih elementarnih nezgodah. O tem predlogu so razpravljali danes v narodni skupščini pred prehodom na dnevni red. Poslanci so zahtevali, ker je pomoč nujna, da se o predlogu nujno razpravlja. Poslanec Vesenjak je obrazložil letošnjo škodo po uimah na Štajerskem ter apeliral na skupščino, da prizna predlogu nujnost. Za poslancem Vesenjakom je vstal minister za kmetijstvo g. Ivan Pucelj in izjavil, da ni za nujnost predloga in prosil skupščino, da se pridruži njegovemu mnenju. Radikali in radieevci, med njimi tudi štajerski poslanec Kelemina, so odbili nujnost in na ta način dovolj jasno pokazali, koliko jim je na tem, da se kmečkemu prebivalstvu nujno pomaga v teh težkih časih. Uspeh glasovanja je opozicija sprejela s pikrimi opazkami.
Ministra Puclju v odgovor.
Kaj naj še več povamo o tem slavnem kmetijskem ministru, ki tako sijajno skrbi za kmete? Ne bomo več mi gr.voriM. Kmetje, sami mu odgovorite! Dovolj je šušmarje-n:'a s i m hlepenjem ljudstva, ki ga uganja Pucelj s svojo Slovensko km..'.¿ko stranko in politiko kot priprego radi-cevskega, v blato zavoženega »dela«. »Po njegovih delih ste ga spoznali«, storite vse, da spoznajo tudi še maloštevilni zaslepljenci po naših vaseh, da Pucelj in Kelemina
V DRUGIH DRŽAVAH.
in njegovih vrst ljudje ne bodo imeli po prihodnjih volitvah zopet priložnosti — vodjji kmetijsko ministrstvo.
Državna politika.
V DOMAČI DRŽAVI.
Narodna skupščina ne dela, ker vlada sama zadržuje njeno delo. Saj ni čuda, če pa se celo ministri tako obnašajo, kakor se ne spodobi. Tako je poljedelski minister Pucelj s svojim obnašanjem pokazal, da niti malo nima navadne, kaj šele ministrske manire. Za svoje obnašanje je bil tudi od svojih ljudi, radikalov in radičevcev, pograjan. Vlada nima za seje ničesar pripravljenega, zato minevajo seje prav hitro, izvolijo se kvečjemu kaki odbori.
Nov podpredsednik narodne skupščine je radičevec Josip Pasarič. Dozdaj je bil podtajnik v ministrstvu pro-svete, kjer pa se z ministrom nista razumela, so ga pa povišali in odstranili.
Razmerje z Italijo hoče naša država urediti z novimi dogovori, ki pa nikakor niso za nas tako ugodni, kakor za Italijo. Izvolili so poseben odbor, ki naj te dogovore še enkrat pregleda. Radičevci tudi v tem vprašanju igrajo dvojno vlogo: zaropočejo proti dogovorom zaradi volilcev po Dalmaciji in v Primorju, potem pa glasujejo za vse, kar
Albanija, naša soseda ob Jadranskem morju, je prav majhna in uboga državica, a se tepejo za njo kot za bajno kraljestvo. Srbija bi se rada v to smer razširila, Italija pa hoče ravno preko Albanije držati našo državo z drugo roko, ker z eno nas že itak v Sloveniji drži. Sedanja vlada v Albaniji je od nas podpirana, služi pa Italiji.
Na Češkem, posebno v Pragi, so imeli komunisti velika zborovanja, po katerih je prišlo do pouličnih bojev. V Pragi je bilo v tem spopadu ranjenih okrog 60 policistov in preko 100 komunistov. Češka država se nahaja v težkem položaju. Slovaki, ki se borijo za avtonomijo enako vstrajno v^a leta od prevrata do zdaj, kakor mi Slovenci za svoje pravice, so odločni vstrajati v svojih zahtevah do končne zmage. Čehi uvidevajo, da bo država bolj utrjena, če se Slovakom ustreže. Na velike slavnosti slovaškega naroda pojde zato tudi predsednik čehoslovaške republike dr. Masaryk.
Rudarska stavka na Angleškem še vedno traja. Gospodarstvo angleške države zavoljo tega močno propada, vsak dan je na milijone škode. Vlada bo morala resno posredovati, ker so delavci pripravljeni za delo in mir ter red, dočim hočejo podjetniki priliko izrabiti za še večje dobičke.
Društvo narodov ima znova burne seje. Brazilija, ki je povzročila, da ni bila nemška država v Društvo narodov siprejeta- je zdaj sama prijavila svoj izstop in ne bo več so delovala. Španija nasprotno zahteva stalno mesto v društvu. Francija je predlagala, da se naj napravi mednarodna pogodba proti ponarejevalcem denarja.
Italija je pokazala svojo dvoličnost, da, v istem vprašanju pravi da in ne tudi Rumuniji. Ministrski predsednik iz Rumunije odpotuje v Rim, da stvori z Italijo zbližanje in dobi oporo zaradi Besarabije, ker Italija do zdaj še ni priznala priklopitve Besarabije Rumuniji. Italija ji je dala že nekako zagotovilo. Kmalu za tem bo pa prišel v Rin» tudi čičerin iz Rusije v isti zadevi in se bodo tudi sporazumeli. Italija hoče pač iz prepira obeh držav odnesti svoj dobiček!
V Nemčiji se še vedno prepirajo, ali naj bivšim vladarskim hišam njihova razsežna posestva, ki so jih ob prevratu vzeli, plačajo ali ne. Hindenburg se je v tem vprašanju postavil na stran bivših vladarjev. Spor še ne bode kmalu končan, gre pač za milijardna premoženja.
Avstrija je oproščena gospodarskega nadzorstva, ker ji večje države zaupajo. Prošt dr. Seipl je šel v Ameriko, da tudi tam pridobi Avstriji ugleda in vpoštevanja.
Kmetski d mi
13., 14. in 15- avgusta v Mariboru.
Zadnji Mohikanec.
Povest iz leta 1757.
Po J. F. Cooper-ju predelal Al. B en kovic.
1
I. Odhod.
Kolonistovske vojne v Severni Ameriki*) so se odlikovale posebno s tem, da so se morali boriti vojskovalci najprej z brezljudnimi divjinami, predno so naleteli drug na drugega. Sovražne pokrajine Anglije in Francije so ločili neizmerni, skoro neprodirni gozdovi.
Morda ga ni kraja, kjer bi bile te vojne bolj divje in grozovite, kakor je bil del zemlje od izvirkov Hudsona do jezer, ki leže blizu njega.
Tu je bilo glavno krvavo pozorišče, kjer so se bile največje bitke za posest kolonij. Na tistih krajih, ki so gospodovali cestam, so gradili trdnjave (forte), jih izgubljali in zopet osvajali. Večkrat so bile do tal uničene in zopet zgrajene, kakor je že nanesla zmaga ali pa potreba.
Na tem bojnem pozorišču so se vršili dogodki, ki jih pripovedujemo, v tretjem letu vojne med Angleži in Francozi za posest dežele, katere pa k sreči nihče ni imel dolgo časa v oblasti.
^ V trdnjavo na jugu pokrajine med Hudsonom in jezeri je dospela vest, da prihaja ob Šamplenskem jezeru gori francoski poveljnik z vojsko, ki jo je »kakor listja in trave«.
*) Te dolgotrajne vojne med Angleži in Francozi so trajale od leta 1688 do 1763. Dne 4. julija 1776, torej pred 150 leti, so Združene države proglasile svojo neodvisnost. — Op. prel.
To poročilo je prinesel proti večeru poletnega dne indijanski ogleduh, obenem pa zahtevo angleškega polkovnika Munro-ja, poveljujočega utrdbam ob »Svetem jezeru«, naj mu takoj pošljejo močnega ojačenja.
Ti dve postojanki sta bili kakih pet milj oddaljeni druga od druge. Za to pot je potreboval Munrov indijanski tekač, ki je poznal bližnjice skozi gozdove, dve uri. Čete z vso opremo in opravo pa bi hodile po edini vozni cesti cel dan.
Podložniki angleške krone so nazivali eno od teh gozdnih trdnjav Fort Viljem Henrik, drugo pa Fort Edvard. Prvi je poveljeval že omenjeni škotski veteran in jo je branil s polkom rednih čet in oddelkom domačinov Indijancev. To je bilo pač premajhno število, da bi se moglo po robu postaviti silni moči, s katero je prihajal Montcalm.
Poveljnik Fort Edvarda je bil general Webb z več nego pettisoč možmi. Ako bi bil ta častnik združil razne čete, ki jim je poveljeval, potem bi imel skoro dvojno silo proti prodirajočim Francozom.
Kmalu potem, ko je bila vest dospela, se je razglasilo po taboru, da bo ob jutranjem svitu petnajststo, mož odrinilo proti Fort Henriku. Ta vest se je kmalu potrdila, kajti z vso naglico so se pričeli pripravljati za -odhod.
Ko je bilo solnce zašlo za daljnimi gorami na zapadu in se je bila noč razgrnila čez tabor, je utihnil hrup, ugasnile so zadnje luči v častniških kladarah*), v taboru je bilo tiho kakor v gozdovih okrog njega.
.*) Angleški: blockhouse (Blockhaus); iz neotesanih hlodov zgrajena hiša. — Op. prel.
Komaj pa se je bil dan zaznal, je ropotanje bobnov vzbudilo vojake iz mirnega spanja. Kmalu je bil pokoncu ves tabor.
Oklic moštva je bil priprost in kratek. Redni in iz-vežbani vojaki so se s samozavednim ponosom ustopili na desno, ponižnejši naselniki pa skromno na levo.
Prednje straže so se zganile, močni oddelki so ob-kolili^ozove s prtljago. Predno so posijali prvi solnčni' žarki, so odrinile čete z vojaško častjo, ki je pregnala strah marsikaterega novinca.
•
Čete so se bile že do zadnjega moža izgubile za gostim drevjem, v taboru pa je bilo videti priprave za drugačen odhod.
Pred veliko kladaro, v kateri je stanoval general Webb, je čakalo šest konj. Njih sedla so kazala, da sta vsaj dva določena za odlične dame, tretji pa je imel na sebi opravo in ščit štabnega častnika. Drugi so bili določeni za sluge in za prenašanje prtljage. Spoštljivo oddaljena od te skupine je stala tolpa radovednih gledalcev, med katerimi se je odlikoval mož s čudno vnanjostjo.
Imel je ude in sklepe navadnega človeka, a brez vsakega sorazmerja. Kadar je stal, je njegova postava molela čez druge, če pa je sedel, bi ga bil človek imel komaj za srednje velikega. Imel je veliko glavo, ozke rame in dolge, opletajoče roke. Njegove noge so bile tenke, skoro suhe, a neverjetno dolge. Kolena bi se zdela, da so silno široka in koščena, ako bi jih ne bila prekašala še širokejša stopala. Nosil je suknjo višnjeve barve s kratkimi, širokimi škrici in ozkim ovratnikom, ozke hlače iz rumene kote-nine, ki so bile na kolenih prevezane z belimi, ne prav čednimi trakovi, progaste, volnene nogavice in čevlje, ki je bil eden olepšan s srebrno ostrogo.
Porotna zasedanja.
Namočiti sa praškom „Ženska hvala", Isprail sa Jelen*» sapunom! Tako se rublje čuva I učini sniježno bijellra*
MARIBORSKA POROTA.
Dva detomora.
Dne 7. t. m. se je pričelo zasedanje mariborskega porotnega sodišča. Prvega dne sta se zagovarjali dve deto-morilki in sicer dopoldan Marija Notersberg, rojena leta 1902 v Breslavi pri Ptuju, in popoldan Marija Vošinek, rojena dne 10. avgusta 1904 v Medvedcih pri Majšpergu. Notersberg je umorila v Gojencih, kjer je služila kot dekla, svojega novorojenega nezakonskega otroka, ker je izjavil otrokov oče, da je ne more poročiti. Obsojena je bila na tri leta težke ječe. Druga detomorilka Marija Vošinek je bila že tri mesece poročena, ko je zakrivila zločin, radi katerega je bila obtožena. Rekla je, da je izvršila dejanje v hipu zmedenosti, kar ji je prineslo pet mesecev strogega zapora.
Oproščen vlomilec.
Dne 8. t. m. je stal pred porotniki Ernest List, 271eten trgovec in slikar iz Maribora. Obtožen je poskusa vloma v trgovino Senčar v Ljutomeru, katerega je izvršil 6. sept. 1925 skupaj z nekim Šerksom. Imenovanega so prijeli pri vlomu, List pa je pobegnil. Šerks je bil lani decembra obsojen na šest let težke ječe, vendar ni izdal sokrivca. Šele slučajno je sodišče letos februarja izvedela za drugega po-magača in List je bil aretiran. Porotniki so izjavili, da je izvršil vlom v skrajni sili in sodišče je obdolženca popolnoma oprostilo.
Žlahtičev tovariš pred porotniki.
Vsem čitateljem so še sigurno v spominu zločini, katere je izvršil mizar Žlahtič in njegov pomagač Cič. Oba sta našla žalosten konec na vešalih. Dne 8. t. m. pa je stal pred porotniki tretji Žlahtičev tovariš, Franc Kajič. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje. Kajič je obdolžen, da je skupno s čičem umoril dne 4. februarja 1922 trgovca Rosenfelda v Podvincih pri Ptuju. Radi tega zločina je bil dne 21. septembra 1922 po nedolžnem obsojen na smrt A. Polak, ki je ušel smrti samo vsled pomiloščenja in je bil dosedaj v ječi. čič je malo pred smrtjo priznal Rosenfel-dov umor in izdal Kajiča, katerega so nato aretirali blizu Rogatca. Kajič je spoznal Žlahtiča v mariborski kaznilnici. Žlahtič je povabil Kajiča k sebi in ga nagovoril za zverinski umor. Oba zločinca sta Rosenfelda zvabila pod pretvezo, da hočeta prodati večjo količino jajc, v skladišče, kjer ga je Kajič prijel za vrat, ga vrgel na tla, kjer sta mu zadala z nabrušenima pisarna več smrtnih udarcev. Nato sta mu pobrala denar, zaklenila skladišče ter pobegnila. Kajič je pred porotniki svoje dejanje priznal. Porotniki so vprašanje o zavratnem umoru potrdili, nakar je senat Kajiča obsodil na dosmrtno ječo, ker je bil po storjenem u-moru že kaznovan radi drugih deliktov.
Obsojena tatinska družba.
Pri tretji razpravi je sedelo osem obtožencev zaradi tatvin na zatožni klopi. So to štirje mlinski pomočniki in štirje njih pomagači pri kraji. Obtoženi so, da so kradli moko pri g. Zorčiču v Spodnjem Bregu pri Ptuju. Kradli so tudi žito. Oboje so potem prodajali nekemu mlinarju. Lastnik je prišel sčasoma tatvinam na sled in jih je ovadil. Obsojeni so bili na 18, 12, 10, 8, 4 in 2 meseca ječe.
Dva grda zločina.
Dne 9. junija sta se vršili dve tajni razpravi in sicer , proti gostilničarju in Maribora Maksu Kovač, ki je zlo- | Tabil mlado, še ne 14 let staro rejenko, in Francu Vero- , niku, hlapcu iz Polane pri Mariboru, ki se je izpozabil | nad 131etno hčerko svojega gospodarja. Veronik je obdol- ! žen poleg tega še, da je z nožem v roki izsilil od nekega šolarja vse njegovo premoženje: dva dinarja. Maks Kovač je bil obsojen na dve in pol leta težke ječe, Franc Veronik pa na 6 let težke ječe.
Po šestih letih pojasnjen umor.
Veliko pozornost je vzbujala razprava, ki se je vršila dne 10. t. m. proti posestniku Ivanu Markuziju iz Drvanje, njegovi ženi Erni, dalje proti bratu Jožefu Markuziju iz Spodnjih Žerjavcev in posestniku Mihaelu Zemljiču iz Mač kove. Omenjeni so obtoženi, da so izvršili pred šestimi leti, v noči od 5. na 6. septembra 1920, roparski umor ter so ubili nepoznanega trgovca, katerega so naslednji dan na-
Iz umazanega telovnika od rumene svile mu je molel čuden inštrument, ki bi ga bil v taki bojeviti okolici človek .lahko imel za nevarno orožje. Izpod širokokrajnega klobuka je gledalo iz dobrodušnega obraza dvoje silno neiz-raznih oči.
Med tem ko je možakar stopical med služabniki in konje hvalil ali pa grajal, so obstale njegove oči na visoki, nepremični postavi indijanskega brzoteka, ki je bil prejšnji večer prinesel v tabor neveselo novico, da s^bližajo Francozi. Indijanec je nosil tomahavk*) in nož svojega rodu. Barve njegovega bojevito poslikanega obraza so se bile grdo zlile druga v drugo in so njegove črnkaste poteze delale še odurnejše. Oko mu je iskrilo kakor žareča zvezda med temnimi oblaki. Samo enkrat se je njegov prežeči pogled ujel z začudenimi očmi opazovalca, a se je takoj zopet z zaničevanjem obrnil v stran in srpo gledal v daljavo, kakor bi hotel prodreti zrak.
Predno se je čudni možak zavedel, je znova nekaj vzbudilo njegovo pozornost.
Kladärina vrata so se odprla. Ven je stopil mlad mož v častniški uniformi, major Dunkan Hey ward, z dvema damama, ter ju povedel h konjema. Iz njiju obleke se je dalo sklepati, da sta pripravljeni na težavno pot skozi gozdove. Mlajša izmed njih je bila plavolaska z jasnimi, modrimi očmi. Ime ji je bilo Eliza in je bila majorjeva nevesta. Druga je bila Kora, črnolasa, obe pa sta bili hčerki polkovnika Munra. Ko sta bili dami sedli na konje, se je tudi njih spremljevalec dvignil v sedlo. Vsi trije so še v slovo namignili Webbu, stoječemu na pragu svoje kla-dare, potem pa so v lahnem diru, spremljani od služab-ništva, odjahali proti severnemu vhodu taborišča.
Odkraja ni nihče izpregovoril besedice. Eliza, mlajša
*) Hojna sekirn sevoronmeriSkih Indijancev.
šli mrtvega ležati v Benedičkem gozdu v Slovenskih goricah. O tem zločinu so takrat časopisi obširno poročali. Že takra tso bili omenjeni obtoženci aretirani, iz neznanih vzrokov pa je bila preiskava ustavljena. Med ljudstvom pa se je govorilo naprej, slučaj je prišel na ušesa mariborskim detektivom, ki so nemudoma pričeli slučaj sami preiskovati in skupno z orožniki dognali take stvari, da je sodišče odredilo ponovno aretacijo obtoženih. Priče so izpovedale zelo obtežilno, dočim so pred sodiščem obtoženci vse trdovratno tajili. Razprava, ki je trajala celi dan in pozno v noč, je bila radi zaslišanja še novih prič preložena na prihodnjo porotno zasedanje.
CELJSKA POROTA.
Uboj.
Celjska porota je začela dne 7. t. m. in je prišel kot prvi na vrsto slučaj uboja, ki se je doigral dne 28. marca 1926 v Brežicah. Šele komaj 20 let star mladenič Danijel Ajster je ubil z lato zgoraj omenjenega dne zvečer na dvorišču gostilne Gabrič v Brežicah Karla Hribarja, očeta 4 nepreskrbljenih otrok. Hribar je prišel k Gabriču in začel po stari navadi v pijanosti prepir z Ajstrom. Prepir se je prelevil v pretep med obema na dvorišču gostilne. Pretep je končal s prebito lobanjo Hribarja, ki je drugi dan za tem umrl. Porota je obsodila Ajstra radi uboja na 3 leta ječe, na povrnitev stroškov vdovi za pogreb moža in za vsakega otroka bo moral plačevati Ajster, dokler ti ne odrastejo, 150 din. mesečno.
Oproščen.
Dne 8. t. m. je obravnavala porota slučaj tatvine. Železniški zavirač Valentin Sajko je bil obdolžen, da je vlomil v noči od 15. na 16. t. m. v trgovino Rudolfa Dergana v Gračnici pri Laškem in odnesel različnega blaga v vrednosti 18.868 dinarjev. Sajko je bil dolgo časa v preiskovalnem zaporu. Vse okoliščine so govorile za Sajkovo krivdo, šele potek sodne obravnave je pokazal, da Sajko ni krivec. Porotniki so krivdo na vlom in tatvino zanikali, nakar je bil obdolženec takoj izpuščen.
Krivo pričevanje in uboj.
Celjska porota se je bavila dne 9. t. m. s slučajem u-boja in krivega pričevanja. V Anžah pri Vidmu so se prepirali že dolgo časa, kateri od obeh Šalamonovih sinov
sestra, pa je narahlo vzkliknila, ko je nepričakovano šinil mimo nje indijanski brzotek, da prevzame vodstvo malega oddelka. Njene sestre nenadni pojav divjaka sicer ni vznemiril, vendar ji je obraz izražal strmenje in tudi strah, ko je sledila z očmi gibčnemu kretanju Indijanca.
S šaljivim, a tudi nekoliko boječim glasom je Eliza vprašala svojega zaročenca:
»Ali je v teh gozdovih pogostokrat videti taka strašila? Morda ste ga navlašč naročili v najino zabavo? V tem slučaju vam morava biti prav hvaležni za vašo pozornost, če pa ni tako, potem pa se bova morali s Koro potruditi, da se izkaževa kot hčerki pogumnega vojaka.«
»Ta Indijanec — Magva mu je ime — je brzotek naše armade«, je odgovoril častnik. »Ponudil se nam je, da nas popelje do jezera po malo znani, a krajši poti, kakor je
velika cesta.«
»Meni ni prav nič všeč«, je rekla Eliza in se stresla nekaj v šali, še bolj pa v resni bojazni. »Vi ga gotovo poznate, Dunkan. sicer bi nas ne bili kar tako izročili njegovemu vodstvu.«
»Poznam ga, sicer bi vaju ne bil izročil njemu. Sicer je Kanadijec, a sedaj je naš prijatelj. Tudi vaš oče ga pozna. Ako se prav spominjam, je imel svoj čas neko sitnost z njim. Menda je prestrogo postopal z njim.«
»Ako je bil sovražnik mojega očeta, potem mi je še manj všeč«, je vzkliknila sedaj deklica v resnih skrbeh. »Prosim vas, izpregovorite z njim nekaj besed, da čujem njegov glas. Sicer se vam bo to neumno zdelo, a večkrat sodim ljudi po njih glasu.«
»Ne verjamem, da bi kaj rekel, Eliza«, je odgovoril Heyward. »Bržkone bi odgovoril samo s krikom. Ti divjaki se vsi delajo, kakor bi ne razumeli angleščine. A prav-
i da bo dobil od očeta posestvo. Pravico glavne deščine si je lastil 31 let stari Franc in ga je silno jezilo, ker je pripovedoval mlajši Ivan okrog, da bo prepustil posestvo oče njemu. Ta prepir je dovedel dne 3. januarja 1926 do dejanskega spopada med očetom in obema bratoma. Franc je napadel očeta in Ivana s sekiro, a sta bila oče in Ivan močnejša in sta mu odvzela sekiro. Nato je šel Ivan nazaj v hišo v prepričanju, da bo Franc miroval, a ta je začel ponovno prepir z očetom. Ivan je hitel na pomoč očetu, s. Franc se je lotil obeh z vojaško karabinko in enkrat vstre-lil proti Ivanu, pa ga prvič ni zadel. Začeli so se vsi trije ruvati za puško, Franc se je iztrgal očetu ter bratu in bežal po domačih njivah, Ivan za njim. Naenkrat je Franc postal in ustrelil brata v nogo pod kolenom. Strel je zastrupil Ivanu kri, nogo so mu morali odrezati, a je umrl pri operaciji. Divjaški Franc je pobegnil dne 28. januarja 1 iz zaporov v Sevnici in se skrival pri Levi carjevih v Anžah. Župana Levičarja sin Stanko je izrabil županski pečat in izstavil iz zaporov pobeglemu Francu Šalamonu delavsko knjižnico na ime Anton Resnik. Šalamon je na korist Levičarjevih pri zaslišanju glede krivde županovega' sina krivo izpovedal in je bil radi uboja brata in krivega j pričevanja obsojen na 6 let težke ječe.
Nepoboljšljivi tat.
Franc Hriberšek od Sv. Tomaža pri Vojniku, delavec nestalnega bivališča, je že bil obsojen radi tatvine na 7 let ječe. Kazen mu je bila milostnim potom okrajšana in je zapustil mariborsko kaznilnico leta 1924. Od izpustitve iz ] ječe do 15. februarja 1926 je delal okrog in se tudi potepal ■ v brezposelnosti. Od 19. do 20. januarja je ukradel posestniku Jožefu Mihaleku pri Št. Janžu na Winski gori par volov in jih prodal. Mihalek je komaj dobil vole nazaj. Hriberšek je še zagrešil dve drugi tatvini in porota ga je obsodila dne 9. t. m. na 5 let ječe in po prestani kazni bode oddan kot nepoboljšljiv tat v prisilno delavnico.
Zavraten umor.
Dne 10. t. m. je razpravljala celjska porota o zavratnem umoru, katerega je zakrivil 241etni Vinko Vasle, sin posestnika na Veliki Pirešici. Vasle je zapeljal Frančiško Verdev, ki je služila pri Vasletovih. Ko je zapeljana priznala Vinkotu, kaj ji je, jo je ta zvabil na belo nedeljo k Cesarjevi žagi. Ko sta se po pogovoru ločila, je Vinko dal Frančiški v usta sladkor, ki je bil zastrupljen s strihni-
kar, glejte, je nehal teči. Gotovo tu pričenja bližnjica, po kateri moramo zaviti v stran.«
Major je uganil. Ko so prišli na kraj, kjer je čakal brzotek, je ta pokazal na stezo, ki se je izgubljala v gozdni goščavi, toda tako ozka, da je bilo na njej prostora samo za posameznega človeka. »Po tej poti moramo torej«, je rekel major Elizi. »A ne pokažite nezaupanja, sicer nas res spravite v nevarnost, katere se bojite.«
»Kaj pa ti misliš, Kora?« je vprašala Eliza vznemirjena. »Ali bi ne bilo bolj varno za nas, ako bi šli po isti poti kot čete, dasi je daljša?«
»Motite se, da bi bili na veliki cesti bolj varni«, jo je miril Heyward. »Ako bi bil sovražnik v bližini, kar pa ni verjetno, ker so na vse strani razposlani naši poizvedoval«, potem bi se gotovo držali velike ceste, kjer lahko oplenijo največ skalpov.*) Kod hodijo čete, je splošno znano, mi pa smo se šele pred eno uro odločili za to stezo.«
»Zakaj bi ne zaupali temu človeku?« je rekla Kora. »Pošten je lahko, čeprav ima kožo drugačne barve in druge navade.«
Eliza se ni več obotavljala, ampak je konja ošvignila s šibo ter oddirjala za tekalcem po temni , zarasti i gozdni stezi. Služabniki so bili očividno poučeni že prej, ker niso sledili gospodi, marveč jahali dalje po veliki cesti. Tako je bil nasvetoval vodnik, da bi puščali za sabo čim manj sledov, ako bi kanadski divjaki utegnili prežati iz zasede. Dalje časa se zaradi nerodne noti niso mogli razgovarjati, kmalu pa so prišli iz nizke hoste v gozd z visokim listnatim drevjem. Prav ko je hotel major ogovoriti črnooko Koro, so začuli od daleč konjsko peketanje. Nehote so vsi ob-st-li in prisluškovali.
(Dalje prihodnjič.)
•) Skalp je s sovražnikove jlave odrezana kož«. — Op. prel
Tri želje
gotovo vsakega človeka glase: zdravje, dolgo življenje in bogastvo, ali oboje poslednje moremo doseči le tedaj, ako posedujemo prvo, namreč zdravje. Zato je ravno sedaj v pravi čas opozorenje, da se tudi neznatne znake vratobola,
nom. Dekletu je postalo kmalu po zavžitju strupa slabo. Zastrupljeni so prihiteli ljudje na pomoč, a je ta kmalu po prihodu domov umrla. Pred smrtjo je še izdala krivca. Vasle je dejanje tajil, a je bil obsojen radi zavratnega u-mora na 10 let težke ječe.
Umor.
Dne 11. junija so se zagovarjali radi zverinskega u-mora pred celjsko poroto: 261etni rudar Josip Kokolj, 46-letna posestnica in vdova v Kasazah pri Petrovčah Marija Štajner in njen 161etni sin Jože. Omenjeni so 27. marca na zverinski način umorili 701etno prevzitkarico Marijo Sel-majster. Hudodelci so sovražili starko, ki je bila pri njih na užitku in ni hotela umreti, kakor bi oni hoteli. Hlapec Josip Kokolj je živel v ljubavnem razmerju z vdovo Štajner. Uboga prevžitkarica je preživljala pri Štajnerjevih že dolgo časa pravcati pekel, dokler je niso umorili dne 27. marca t. 1. na ta-le zverinski način: Popoldne sta prišla Josip Kokolj in mladi Štajner domov iz gozda v Libojah, kjer sta bila na delu. Ko so pojužinali, je pozvala mati Josipa Kokolja, naj gre Micko ubit. Vsi trije so stopili nato v hlev in našli staro Micko pri vratih, kjer se je jokala. Kokolj, ki je imel pod suknjo skrito sekiro, se je zadri nad njo in ji ukazal, da mora takoj v jasli, kar je revica tudi storila. Marija Štajner jo je zgrabila nato za obe nogi, njen sin z eno roko za obe njeni drobni roki, z drugo pa jo je tiščal za vrat, da ne bi kričala. V tem hipu je Kokolj udaril Micko s sekiro po obrazu. Ker pa je močno zavpila, jo je telebnil ponovno po obrazu z ušesom sekire, nakar je u-tihnila. Kokolj ji je potem s krušnim nožem izrezal obraz in vrgel kožo, meso in kosti svinji, ki je vse požrla. Po nmoru so jo hoteli zakopati za vrtom, a so svoj prvotni načrt opustili. Čeravno je mladi Josip Štajner vse priznal, pa njegova mati in Kokolj odločno odklanjata vsako krivdo na umoru. Izgovarjata se drug na drugega. Mladi Štajner je dne 12. maja celo pozval mater z besedami: »Čas je že, da priznate!«, vendar je ta ostala trdovratna in se zato domneva, da je umor zasnovala ona in nagovorila k strašnemu zločinu tudi ostala dva obtoženca. Kakor v celi preiskavi, sta tudi pri poroti Jožef Kokolj in Marija Štajner dosledno tajila vsako krivdo, dočim je Jožef Štajner skesano priznal in določno očrtal celo dejanje. Ker so porotniki na edino vprašanje na umor pri prvih dveh obtožencih soglasno, pri Jožefu Štajner pa z devetimi glasovi potrdili, sta bila Jožef Kokolj in Marija Štajner obsojena na smrt na vešalih. Jožef Štajner pa, ker je še mladoleten (star komaj 16 let) in je ravnal pod vplivom svoje matere in grožnjo Kokolja ter je skesano vse priznal, na šest let težke ječe.
Kaj je novega?
Duhovniške vesti. Č. g. Šoba Alojzij, župnik na Zdo-lah, je imenovan duhovnim svetnikom. — Monsignor prof. Ivan Vreže v Mariboru gre v pokoj. — Č. g. Pavel Živort-nik, podravnatelj Tiskarne sv. Cirila, je imenovan za profesorja na moškem učiteljišču v Mariboru.
Imenovanje okrajnih ekonomov. Za okrajnega ekonoma pri sreskem poglavarstvu Ljutomer je imenovan gosp. Vekoslav Štampar, za okrajnega ekonoma pri sreskem poglavarstvu v Prevaljah pa g. Emeran Stoklas.
Radikalni shod v Mariboru. Srbska radikalna stranka je priredila shod v Mariboru, kamor je prišlo 10 govornikov iz Beograda, sedanji minister Miletič, podpresednik narodne skupščine Subotič, bivši minister Velizar Jankov-vič, predsednik radikalnega kluba Živkovič in še drugi. Govorili so tako neokusno proti Slovencem, da se čudimo, kako se je moglo najti še teh par sto ljudi, ki so jih mirno poslušali. Ker je baje en Slovenec ukradel 200.000 din. v Srbiji, je norčevaje govoril Subotič, nočemo dolžiti celega slovenskega naroda, da krade. Očitalo se je nadalje Slovencem, da so še premalo zanesljivi, zato se jim ne pusti
pokašljevanja, hripavosti, krčev ali nahoda in bolečin v udih ne sme zanemariti. Vedno in vedno slišimo hvaliti kot dobro, bolečine olajšujoče domače sredstvo in kosme-tikum že skozi 27 let priljubljeni Fellerjev blagodišeči »Elsafluid«, tudi pri reumatičnih bolečinah. Močnejši in krepkejšega delovanja kot francoska žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 din., 12 dvojnatih
toliko pravice kot Srbom. Naši davki pa so zanesljivi, bolj kot srbski, tega gospodje niso povedali. Očitali so, da katoličani premalo molimo za kralja Petra, pa niso nič povedali, koliko kaj sami molijo v ta namen. Menda nič več kot nič. — Obljubljali so konečno vsemogoče, ali ne verjame jim nihče več, ker se še vsak spominja tistih brejih krav, ki so jih že enkrat pred volitvami pred leti obljubljali, pa jih še zdaj ni, niti telet. Še niso povrgle. Kolikor bo prišlo teh obljubljenih krav in telet, toliko bo pristonilo Slovencev v radikalno stranko.
Lavantinski ordinariat razpošlje te dni VI. številko škofijskega »Oglasnika«, ki med drugim prinaša pastirski list o sedemstoletnici smrti sv. Frančiška Asiškega; potem važno sporočilo o Slomškovi bratovščini sv. Cirila in Metoda; nadalje odreditev evharističnih pobožnosti povodom kongresa v Chicago; tudi vabilo k misijonskemu dnevu za duhovnike v Celju 1. julija 1926. — Zavoljo važne vsebine bi bilo želeti, da bi gospodje dekani to številko brž po prejemu dostavili župnijskim uradom.
Organisti in pevovodje! Ne pozabite se čimprej priglasiti na tečaj v začetku julija! Tečaj se bo vršil od 5. julija (pondeljek opoldne) do 8. julija (četrtek opoldne) v Mariboru. Za brezplačno stanovanje in prav poceni hrano je preskrbljeno. Domače župne urade prosimo, naj nam gredo na roko, da svoje organiste prijavijo in jim po možnosti iz cerkvenega fonda poravnajo potne stroške. Prijaviti se je na naslov: Prosvetna zveza v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 I.
Hišni posestniki! V nedeljo, dne 20. t. m., ob 9. uri predpoldne, se vrši v Gotzovi mali dvorani plenarno zborovanje Društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico v Mariboru. Samostojni predlogi od članov se morajo najkasneje tri dni pred zborovanjem predložiti odboru.
Drava je dne 15. junija narastla skoro za 1 m nad normalo. Znamenje, da je tudi na Koroškem in Tirolskem bilo zadnje dni veliko deževje. V Pobrežju, Zrkovcih, Loki in Št. Janžu odnaša voda vsak dan cele kose rodovitnih njiv in travnikov. Minister Janez Pucelj bo prav kmalu začel regulirati Dravo . . .
Večje in manjše nesreče. Pri Sv. Miklavžu blizu Maribora sta se v nedeljo težko ponesrečila soproga železniškega kurjača gospa Cecilija Sin in njen 2 kletni sinček Rajko. Vozila se je s soprogom v priklopnem vozu motornega kolesa, ki se je prevrnilo. Soprogu se ni zgodilo ničesar, žena in dete sta pa zadobila take poškodbe, da so ju morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnico. — Pred bolnico v Mariboru se je ponesrečila gospa Marija Soršak, ki se je peljala skupno s svojo bolno hčerko v rešilnem avtomobilu. Pri izstopu iz avtomobila je padla ter si izpah-nila nogo ter je ostala kar s hčerko v bolnici. — Na cesti med Hočami in Slivnico se je težko ponesrečil Franc Kol-man, vozeč se s kolesarske veselice na Pragerskem. Padel je ter si prebil lobanjo, skoro popolnoma si proč odgriznil jezik ter dobil tudi težke poškodbe na nogah. Neki avto-mobilist je ranjenca opazil ter ga prepeljal v bolnico. — Iz Brezna so prepeljali v mariborsko bolnico delavca Antona Lešnik, katerega so v nekem pretepu težko ranili. Dobil je globoko rano v pljuča ter bo težKo okreval.
Novi preroki v Jarenini. Liberalci, ali kakor se navadno imenujejo: »samostalni demokrati«, napovedujejo v »Taboru«, da bodo dne 27. ali 29. junija na občinskem trgu v Jarenini priredili javen shod. To je stranka, katero komandirajo znani velesrb in svobodomislec Pribičevič, največji nasprotnik Slovencev in katoličanov, profesor in »hauptman« Pivko, advokati Žerjav, Koderman itd. To je stranka, ki je glasovala za velesrbsko ustavo in je tako glavni krivec, da se nas Slovence z groznimi davki uničuje. Jareninčani, takih prerokov in škodljivcev mi ne maramo!
Nova cesta Sv. Miklavž—Hoče—Pohorje. Otvoritev in blagoslovitev nove okrajne ceste od Sv. Miklavža do Pohorja se vrši v nedeljo, dne 20. junija ob prisotnosti gosp. velikega župana in g. načelnika okrajnega zastopa dr. J. Leskovarja ter drugih odličnih gostov. Začetek slavnosti
ali 4 velike speeijalne steklenice za 99 din., 36 dvojnatih
ali 12 velikih specijalnih steklenic za 250 din. že ob enem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti plačilu vmaprej lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Hrvatska. — Poedine steklenice Elsailujda se dobijo v lekarnah in sorodnih trgovinah za reducirano ceno 9 din.
ob poldveh popoldne pri Sv. Miklavžu, odkoder se vrši pohod te ceste do Pohorja.
Večkratni tat pod ključem. Znani tat M. Otorepec, ki je pred nedavnim časom vkradel na meščanski deški šoli v Mariboru obleko, ki mu je ravno prijala, je bil te dni obsojen na 14 mesecev zapora in na tri leta prisilnega dela. Bil je že 17krat predkaznovan. Štiri leta bodo sedaj suknje in klobuki vsaj pred njim varni.
Slovesnost pri otvoritvi novega postajališča v Oslu-šovcih. Možje, ki vedo, da resno delo vodi k uspehom, so tekom nekaj mesecev svoje precej veliko delo izvršili. Meseca marca t. 1. se je vršil ogled, kje naij bi se uredila nova postaja med Moškanjci in Veliko Nedeljo, dne 13. junija pa je postajališče Oslušovci bilo otvorjeno za reden promet. Otvoritev se je izvršila s pravo ljudsko slovesnostjo. Ob pol dveh popoldne je prišel prvi vlak, ki se je v Oslu-šovcih ustavil. V salonskem vozu se je pripeljal veliki župan dr. Pirkmajer, železniški ravnatelj dr. Borko in drugi. Dve deklici sta goste in uradne otvoritelje pozdravili. Nato jih je pozdravil še predsednik odbora za zgraditev postajališča g. Jože Lah in naprosil domačega župnika č. g. Zadravca, da je postajališče blagoslovil. Po končani otvoritvi je šla povorka navzočih, ki jih je bilo preko 2000, z godbo in zastavami na okrašenih vozovih in peš v Oslu-šovce, kjer se je vršil za goste obed v gostilni Ferdo Kor-parja, za ostale navzoče pa prava ljudska veselica. Na obsežnem vrtu Društvenega doma ie bila predstava »Desetega brata«, kateri je ljudstvo pazljivo sledilo. V odmorih je igrala godba iz Ormoža pod vodstvom g. Domicijana Se-rajnika. Ljudska veselica, ki je odboru prinesla tudi nekaj dobička, je potekla v najboljšem razpoloženju. — Železniško postajališče je poleg prostovoljnega dela, ki so ga posestniki in obrtniki izvršili, in poleg darovanega lesa, stalo še okrog 50.000 dinarjev. Ob otvoritvi je veliki župan obljubil, da bo država prispevala 10.000 dinarjev, torej petino. Postajališče je postalo v celoti last drž. železnice. Okrajni zastop v Ormožu je dal 5000 dinarjev, okrajni za-stop v Ptuju pa 1000 dinarjev, ostalo pa interesentje sami. Država je prispevala k zgradbi samo 10.000 dinarjev.
Posvetitev treh bronastih zvonov v Vojniku. Na bin-koštni pondeljek je prevzvišeni škof dr. Andrej Karlin posvetil tri nove zvonove za podružnico Marije 7 žalosti na prijaznem gričku nad trgom ob asistenci mil. gg. arhi-dijakona iz Konjic in opata iz Celja, mgč. g. superiora od Sv. Jožefa nad Celjem in 12 čč. gg. sosedov in domačih duhovnikov. Po posvetitvi je imel prevzvišeni zunaj cerkve prav lepo pridigo, po pridigi pa sv. mašo. Ljudstva je bila velika množica. Tudi sprejem zvonov je bil veličasten. Lepi šopki in venci so krasili zvonove, vozove in konje. Visoki mlaji in slavoloki, Orli v kroju na konjih in na kolesih, gasilci in dve godbi. Ob velikanski udeležbi žup-ljanov in dobrih sosedov smo iz celjske postaje pripeljali srečno nove zvonove po strmem gričku k cerkvi D. M. Zvonovi so lepi, imajo milo doneči glas in delajo čast mariborski zvonolivarna »Zvonoglas«.
Vlom v Laškem. Zlikovec je vlomil kar pri belem dnevu v hišo Martina Deželaka na Trojnem ter odnesel večjo svoto denarja, ki si jo je bil gospodar pripravil za nujna popravila. Družina je bila na polju in to priliko je porabil hudobnež, ki je moral biti, po vsem soditi, dobro znan z razmerami, da je izvršil svojo hudobijo. Družina je hudo prizadeta.
Strašen požar v Prigorici na Kranjskem. Lepo vas Pri gorico poleg Ribnice je zadela strašna nesreča. Celo vas je dne 11. junija uničil silovit požar. Zgorelo je 22 hiš, 30 skednjev in toliko kozolcev, skupaj približno 80 poslopij. Požar je izbruhnil okrog ene tire ponoči, ko se je zibala cela vas v sladkem spanju. Ker je bil vihar, je plamen takoj v nekaj minutah zajel celo vas, ki je izgledala ponoči kot gorečo morje. Daleč naokrog je bilo videti švigajoče ognjene baklje, ki so razsvetljevali s svojim groznim sijajem temno noč. Na mesto nesreče so takoj prihitela bližnja gasilna društva, toda ogenj je bilo izključeno pogasiti. Zato so poskušali reševati le hiše, katerih še plamen ni
Naša društva.
SPOMINSKI DAN »ORLA« V SREDIŠČU. PROSLAVA
15-LETNICE IN BLAGOSLOVITEV PRAPORA.
To nedeljo — dne 20. junija — se odigra v Središču spominska slavnost. Ondotni Orel proslavi 151etnico svojega obstoja in plodonosnega delovanja. Po došlih prijavah od vseh strani je pričakovati, da bo to prireditev velikega obsega in upati je, da bodo udeleženci odnesli lepe spomine s sabo.
Prireditvi bo prisostvoval tudi voditelj naše parlamentarne skupine g. dr. Anton Korošec, ki bo poleg gospe Otilije Bedjanič, soproge našega poslanca Bedjaniča, kumoval odsekovemu praporu. Prijavljeno je poleg sloven skih, tudi lepo število članov Hrvatskega katoliškega Orla, zlasti iz Medjimurja.
Prapor bo blagoslovil ustanovitelj, častni član in bivši duhovni voditelj središkega Orla, preč. g. Marko Krajnc iz Maribora, ki bo daroval tudi sv. mašo za vse rajne člane, dobrotnike in podpornike odseka. Cerkveni govor ima pa bivši središki kaplan in dobrotnik naših organizacij preč. g. Rajner Erklavec, sedaj dijaški prefekt v Ljubljani. Slavnostni govor ima g. prof. dr. Sušnik iz Maribora. Pri sv. maši pojejo združeni cerkveni pevski zbori Sv. Miklavž, Svetinje, Sv. Bolfenk in domači. Na prireditvi sodeluje tudi 30 mož godbe Katoliške Omladine iz Maribora.
Opozarjamo še enkrat na ugodnost polovične vožnje. (Odlok Ministrstva Saobračaja št. 9207 z dne 1. apr. 1926.) Na odhodni postaji se kupi cela karta do Središča ter se da opremiti z mokrim postajnim žigom. V Središču se vozovnica ne odda, ker velja za brezplačen povratek na pod-
lagi potrdila, ki ga prejmejo udeleženci na slavnostnem prostoru (v šotoru za sreoolov).
Oni, ki so poslali denar za kosilo (po 10 din.), prejmejo izkaznice in navodila na zbirališču.
Kdor želi shraniti kak zavitek (telovadno obleko), jedila itd.), naj nanj razločno napiše svoje ime (telovadci tudi imena odsekov).
To so zadnja navodila; udeležence prosimo, da se ravnajo po njih in nam tako pripomorejo k čim lepši izpeljavi prireditve. Na dan prireditve se v vseh zadevah obračajte na člane pripravljalnega odbora in na reditelje, ki bodo storili vse, da Vam ustrežejo.
Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.
Pripravljalni odbor.
Dekliško zborovanje v Cirkovcah Dekliških zvez Ptujskega okraja je prav lepo poteklo. Nekaj sto mladenk se je zbralo v lepi župni cerkvi v Cirkovcah in nato pri zborovanju. Zborovanje je spretno vodila gdč. Tomažičeva iz Sv. Marjete. Po pozdravih posameznih dekliških zvez iz Cirkovc, Leskovca, Št. Lovrenca v Slov. gor., Št. Lovrenca na Dravskem polju, Hajdine, Št. Vida pri Ptuju, Št. Janža na Dravskem polju, je govorila gdč. jelenškova o poštenem srcu slovenskega dekleta, gdč. Rotovnikova o dekletu v domači družini in g. Hrastelj o stališču dekleta v javnem življenju. Ob začetku in ob sklepu je celokupna množica deklet zapela določeno pesem. — Popoldne po slovesnih večernicah je bila akademija dekliških zvez z deklamaci-jami, petjem, ki ga je oskrbel cirkovški pevski zbor, in igro »Ljubezen Marijinega otroka«, katero je predstavljala Dekliška zveza iz Št. Vida pri Ptuju. Gdč. Tomažičeva je imela prav primeren nagovor o naraščaju dekliških zvez. — Vsa prireditev je potekla tako posrečeno, da jo bodo
najmanj vsako leto enkrat dekliške zveze v okraju ponovile.
Čujte, poslušajte proseči naš glas! Kat. prosvetno dru štvo v Gornji Sv. Kungoti pri Mariboru je poslalo prošnjo s položnicami na vse strani širom Slovenije, a žalibog, le malo jih je slišalo naš proseči glas. Vnovič prosimo, darujte nam po svojih močeh za prezidavo naše cerkvene hiše v Društveni dom! Kaj pač smo zakrivili tukaj na meji, da naše mile prošnje toliko naših ljudi noče poslušati?! Usmilite se nas vsaj Vi naši iz duhovniških vrst, iz vrst naših, ki Vam je na srcu, da se narodna zavest vzbudi in da se tukajšnje ljudstvo kulturno dvigne potom katoliške organizacije.
Gor. Sv. Kungota. Naše Katoliško prosvetno društvo je priredilo ponovitev igre »Trije tički« in »Poštna skrivnost«. Slabo vreme tik pred predstavo je veliko škodovalo. Pač pa vsaka čast nekaterim iz Spod. Sv. Kungote, Svečine in celo iz St. Ilja, ki se niso ustrašili slabega vremena. Tički pa so svoje vloge dobro pogruntali.
Gornja Sv. Kungota. Prihodnjo nedeljo, 20. junija je v Gor. Sv. Kungoti mladinski dan, h kateremu je povabljena vsa naša šoli odrasla mladina in vso verno ljudstvo naše župnije. Dve sv. maši. Mladeniči in dekleta našega Katoliškega prosvetnega društva opravijo vredno sv. spoved in potem skupno sv. obhajilo. Tukaj je prava podlaga za pravo katoliško prosveto. Popoldne ob 2. uri sprejem deklet v Marijino družbo po blagoslovu pa splošno zborovanje in predavanje v prostorih g. Gamzerja v gle-dališčnih prostorih. Pridite tudi iz drugih sosednih župnij. Tam se vrši vpisovanje novih udov z letno članarino 3 D. Vsi dobro katoliško misleči Gor. Sv. Kungovčani, pristopile k temu vele-pomembnemu Katoliškemu prosvetnemu društvu, tudi ve matere, žene, možje, vsi ste lahko v tem društvu, eni kot redni člani, drugi kot častni in podporni člani.
Prosvetni dan za župnijo Sv. Barbara v Halozah in sosednje župnije se vrši v nedeljo, dne 27. junija. Na zbo-
objel. Iz gorečih plamenov je bil čuti jok in vpitje ljudi, tuljenje živali, frčanje gorečih golobov, skratka: bila je to -strašna noč. Drugo jutro je imela prej tako ponosna vas žalostno sliko. Kamor se je oko obrnilo, povsod samo žalostno, očrnelo pogorišče. Proti nebu štrle zidovi, po tleh 7jo^ljenelo pohištvo, okvirji od vozov in strojev, med njimi sežgane kokoši,zdivjana goveda, ki je ni mogoče ujeti, krog vsakega uničenega doma pa jokajoča družina, kateri je o-genj uničil vse imetje. — Zgorelo je vse do tal, strašna vročina je vse uničila, še kamenje v zidovju se je izpreme-nilo v žgano apno, trava na tratah med hišami je zgorela <lo tal. — Žalostna je usoda pridnih prebivalcev, težko jim bo, predno bodo imeli zopet svojo streho nad glavo.
Poziv in vabilo. V noči dne 11. junija t. 1. je požar vpepelil vas Prigorico, občina Dolenjavas, srez Kočevje. Zgorelo je 30 hiš, vsa gospodarska poslopja, gospodarske potrebščine, živež itd. Brez strehe in brez premoženja je vsled tega 166 oseb. Po nesreči prizadeti prebivalci vasi Prigorica so torej v skrajni bedi in si po svoji lastni moči ne morejo pomagati, za kar jim je treba pomoči od drugod. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri velikem županu ljubljanske oblasti.
Deklico je razmesarilo kolo. V vasi Babska pri Šidu se je vračala 141etna deklica Eržika Ulian iz polja domov. Pri tem je padla na veliko mlinsko kolo ob stezi, ki je bilo v polnem teku. Malo deklico je kolo popolnoma razmesarjeno vrglo v vodo.
Zadnji čarugov pomagač pod ključem. Prosluli slavonski tolovaj Čaruga je že davno pod grudo, a njegov po-magač Prpič Mali se je spretno odtegoval roki pravice do pred kratkem. Zadnje dni se je posrečilo orožništvu, da je izsledilo Prpiča v osebi lesnega delavca in ga zaprla. Hudodelstva Prpiča Malega nič ne zaostajajo za onimi Čaruge.
Roparski umor v Ivrapini. V noči na 9. junij so prišli k gostilničarju Adamu Doličkemu v Golnici pri Krapini 4 elegantno oblečeni možki, kjer so jedli in pili. Ko je hotel gostilničar Dolički zapreti gostilno, so ga napadli z noži in popolnoma razmesarili. Nato so odšli v prvo nadstropje, kjer so udarci po glavi onesvestili tudi gostilničarjevo ženo. Skupno so odnesli 8000 din. Storilce je izsledila zagrebška policija, ki je slučaj preiskovala. Bili so iz Zagreba ter so se podali v Krapino z namenom pridobiti si denarja na vsak način. Storilci so trije že večkrat pred-kaznovani poklicni tatovi in zločinci ter se nahajajo že v£i pod ključem.
Krvav pretep v občinski hiši. Te dni sta se srečala v občinski hiši v Dedincih Dušan Petrovič in Nikola Popo-vič, dva stara sovražnika. Srečanje je Popoviča tako razburilo, da je iztrgal v bližini stoječemu občinskemu redarju sabljo ter jel udrihati ž njo po svojem nasprotniku. Petroviča so pripeljali težko ranjenega v novosadsko bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da je malo verjetno, da bi pretepeni okreval.
Tatvine otrok. V Bosni se je pojavila družba ciganov, ki si je nadela nalogo, da krade otroke. Oblasti to družbo pridno zasledujejo, toda dosedaj še brez uspeha. Na otroke, zlasti na deklice, je potreba sploh paziti, ker se povsod po državi dogajajo slučaji, da hudodelci ali hudodelke zapeljejo otroke z raznimi grdimi nameni.
Veliko neurje v Avstriji. Celi zadnji pondeljek je divjalo po Mariboru in okolici silno neurje. Istočasno kakor po Slovenskem Štajerskem je divjala velika nevihta tudi v velikem delu Zgornje Avstrije. Nevihto je spremljal silo vit vihar. Na več krajih se je utrgal oblak, padala je debela toča, ki je napravila na poljih obilo škode.
Vremenske nezgode po Švici, Franciji in na Čehoslo-vaškem. Slovensko Štajersko in Avstrijo je obiskalo silno
rovanju dopoldne govori poslanec Ivan Vesenjak in dr. Jeraj. Popoldne je prireditev domačega društva.
Slovenjebistriško Katoliško prosvetno društvo uprizori v nedeljo, dne 20. junija štiridejansko igro »Stari in mladic. Začetek ob 3. uri popoldne v dvorani hotela Beograd. Slovenjebistri-čani in okoličani pridite v obilnem številu, ne bo vam žal.
Dekliški tabor pri Mali Nedelji. Dne 29. junija se vrši celodnevna prireditev dekliških zvez pri Mali Nedelji. Vse sosedne dekliške zveze in Marijine družbe vabimo na to zborovanje! Podrobni spored objavimo prihodnjič.
Sv. Ana v Slov. goricah. V nedeljo, dne 20. junija 1926, priredi mladina od Sv. Trojice v Slov. goricah pod vodstvom č. p. gvardijana v tukajšnjem Društvenem domu igro »Sv. Alojzij«.
Sladki vrh ob Muri. Dne 27. junija priredi osnovna šola veselico. Vabijo se vsi prijatelji otrok in šole, da se iste udeležijo.
Loterija Katoliškega doina v Ljutomeru. Celih sedem mesecev je počivala naša akcija, a zdaj smo jo krepko razmahnili. Hitimo za srečo, pred nami leže zakopani ogromni zakladi naše loterije; saj ima 250 dobitkov v vrednosti 30.000 D. Dvignimo te zaklade s tem, da kupimo kar meč veliko srečk po 5 D. Požurite se prijatelji, saj veste, da bo žrebanje 29. avgusta. Pišite kar na Društvo Katoliški dom v Ljutomeru.
Prosvetno (lrusivo v Ljutomeru priredi dne 27. junija v Katoliškem domu prelepo petdejanko »Deseti brat«, ki žanje po vseh odrih največji uspeh. Prijatelji, pohitite na pošteno razvedrilo od blizu in daleč!
Sv. Jurij ob šeavnici. Orlovski odsek in orliški krožek vabita vse prijatelje poštenega veselja na telovadno akademijo, z bogatim in zanimivim sporedom, ki se bo vršila dne 27. junija po večernicah (v slučaju slabega vremena 4. julija). Počastite nas z mnogoštevilno udeležbo! — Bog živi!
Zlet orlovskega okrožja. V nedeljo^ dne 20. junija celokupen zlet savinjskega okrožja na orlovski dan v Velenju! Telovadni nastop z bogatim sporedom. Orlovski dan v Velenju dne 20. junija obeta bili prava manifestacija naše mladine. Dopoldne po sprejemu se vrši obhod po trgu, nato takoj sv. maša na prostem. Popoldne istotam telovadni nastop na istem prostoru. Opozarjamo Savinjčane in Saleščane na to prireditev ter vabimo k čim obilnejši udeležbi. Bog živi!
Griže pri Celju. Žalska orlovska srenja ima pri nas v nedeljo, dne 27. junija 1926 celodnevno prireditev s sledečim sporedom: Dopolune: ob 9. uri sprejem Orlov-gostov pri Gasilskem domu v Megojncih, nato obiiod, ob 10. uri služba božja v župnijski cerkvi v Grižah. Popoldne ob 15. uri javna telovadba. Proste vaje članov, članic in obojnega naraščaja, lahka atletika in orodna letovadba. Za okrepčila je oskrbljeno. Prijatelji naše katoliške mladine! Pridite v obilnem številu od blizu in daleč, da se razvedrite in prepričate o idealnem, vestranskem delovanju orlovske organizacije! Na svidenje! Bog živi!	I
Prostovoljno KnHilno društvo v Ormožu proslavi 15. avgusta
40 letnico ,->,l>stojn združeno s krajinskim zletom in blacoslav- ' lj:.tij4-m motorni, hrir.tfnlne
neurje zadnji pondeljek. Po celi Srednji Evropi so divjale vremenske nezgode zadnjo nedeljo. V Švici je v nedeljo nad francosko-švicarsko Juro divjalo strahovito neurje. V okolici Caux des Fonds je močen vihar tekom petih minut popolnoma uničil 18 kmetskih poslopij. Vihar je s koreninami vred izruval velikanska drevesa ter jeh vlekel 20 do 30 m daleč. Pri nevihti je bilo mnogo oseb ranjenih, ena pa je bila ubita. Uničeno je tudi mnogo glav živine. Nevihta je istočasno divjala od Basela do Ženeve. V okolici Chaux des Fond je bil v dolžini 500 do 1000 m uničen krasen smrekov gozd. Brez strehe je okoli 100 oseb. Število človeških žrtev še ni ugotovljeno, ker je mnogo ljudi popoldne v gozdu nabiralo gobe. V mestu Chaux des Fond samem so siloviti zračni vrtinci odtrgali strehe raz hiš in jih odnašali po zraku. Izpod razvalin neke kmečke hiše so potegnili mrtvega sedemletnega dečka. V mestu je težko ranjenih osem oseb. Nesreča je tako velika, da jo v Juri ne pomnijo najstarejši ljudje. — Tudi nad Parizom je v nedeljo divjalo silno neurje, ki je tako v mestu, kakor v okolici povzročilo ogromno škodo. Vihar je zajel tudi Sred njo in Vzhodno Francijo in napravil tudi tam precej škode. — Skoro istočasno se je v nedeljo popoldne nad Mo-nakovim utrgal oblak. V mestu je nastala velika poplava, večina podzemnih stanovanj je bila pod vodo. V mnogih slučajih je morala na pomoč požarna bramba. — Nalivi so bili v nedeljo tudi nad vso Nemčijo, Češko in Madžarsko. Izredno huda nevihta je divjala v Pragi.
Samomor radi »bubikopfa«. Neki sprevodnik cestne železnice v Lyonu na Francoskem se je vrgel nedavno pod tramvaj ter obležal na mestu mrtev. V njegovem stanovanju so našli listek, na katerem sporoča, da gre v smrt, ker si je dala njegova žena po modi ostrici lase. — Kako so ljudje neumni! Kaj ni imel nobene palice, da bi »ozdravil« tak bubikopf?!
Velika železniška nesreča v Avstraliji. Te dni je skočil brzovlak Sidney—Brisbane v Avstraliji s tira ter padel z mosta v globočino 12 m. Z vlakom se je vozila neka operetna družba iz Londona. Pet oseb je bilo ubitih, nad 40 pa težje ali lažje poškodovanih.
Prostovoljno gasilno društvo v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 11. julija 1926 veliko gozdno veselico na začetku studeniškega gozda povodom II. župnega sestanka mariborske gasilske župe. Svira priljubljena godba. Začetek ob 15. uri. Slavno občinstvo in dobrotniki ter gasilna društva se opozarjajo, da se druga vabila ne bodo razpošiljala radi prevelikih stroškov. Čisti dobiček se bo uporabil za nakup turbine.
Na gostiji Janeza Murko in Elizabete Muršec v Bišu se je nabralo D 50,— za nove knjige za našo društveno knjižnico. Tem potom se tukajšnjo katoliško Prosvetno društvo iskreno zahvaljuje vsem blagim darovalcem!
Na gostiji našega somišljenika Leop. Krojzl z Marijo Lo-renčič se je nabralo 35 D za sklad SLS in 35 D za Dijaško kuhinjo v Mariboru.
Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Ob blagoslovljenju Nedo-govega križa v Krabonošu se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 28 D. Prisrčna hvala.
Pismo iz domačih krojev.
Gor. Sv. Kungota. Veličastno je praznovala naša župnija dne 13. junija praznik Presv. Srca Jezusovega. Pred deveto sv. mašo se je razvila mogočna procesija s kipom presv. Srca Jezusovega, ki je kot zmagoslavni kralj šel v triumfalnem pohodu, blagoslavljal našo župnijo in verno ljudstvo. Kip so nosili mladeniči iz Mladeniške Marijine družbe. Med procesijo smo peli litanije Srca Jezusovega. Veliko ljudi je prišlo iz sosednih župnij. Veličasten je bil trenutek, ko so kip presv. Srca postavili nazaj na oltar, nakar je zagrmelo po cerkvi: Kvišku zdaj župnija vsa, dvigni roke in srca.« Potem je domači župnik stopil na prižniooi, prebral po pridigi velevažno listino, s katero ljudstvo Gornje Sv. Kungote slovesno obljublja za se in za svoje potomce, praznik presv. Srca vsako leto slovesno praznovati, ter si presv. Srce Jezusovo izbere in izvoli za svojega najmogočnejšega zaščitnika, kojemu priseže cela župnija večno zvestobo.
Gornja Sv. Kungota. Krasno uspeli izlet šolske mladine se je vršil v družbi vsega učiteljskega osobja z domačim župnikom Frančiškom Magdič gor k Sv. Urbanu, kjer je bila najprej sv. maša, med katero so peli in molili šolarji. Po sv. maši smo molili in prosili sv. Urbana, naj bi ljubi Bog obvaroval Slovenske gorice na priprošnjo sv. Urbana vseh nesreč, posebno toče, ki letos tako grozi uničiti poljske pridelke. Zabave in razvedrila ni manjkalo, za okrepčilo pa je poskrbela blaga gospodična učiteljica Leslcovarjeva vsem otrokom. Le prehitro je minil čas in oditi je bilo treba. Veliko navdušenje pa se je nazaj grede pojavljalo še v mičnih pesmicah in v veselem razpoloženje.
Sv. Jakob v Slov. goricah. Našemu organistu Konradu Muršec je po kratki, jako mučni bolezni dne 8. junija umrla mlada žena Alojzija, rojena Žmavc. Zapustila je štiri otroke, najmlajše staro komaj nekaj dni. Tudi prvo cerkveno pevko smo izgubili z njo. Zaradi njenega mirnega značaja, njenega modrega in prijaznega vedenja in njene marljivosti so jo spoštovali vsi. Pogreba so se udeležili visoki in nizki in posvolili smo se od nje z žalostinkami in govorom. Blaga žena, počivaj sladko v svetem miru božjem.
Gornja Radgona. Sosede opozarjamo, da dobimo nove zvonove v četrtek, v nedeljo, 20. t. m. pa jih posveti naš vladika dr. Karlin, ki se pripelje v Gor. Radgona v soboto okrog petih popoldne. Začetek posvečenja je v nedeljo, ob pol 9. uri. Vabimo k tej izredni slovesnosti. — Preteklo nedeljo smo obhajali god svojega župnika A. Kocbeka. Predvečer je dokazal, kako priljubljen je pri nas ta gospod. Godba je svirala, pevci so prepevali, srca so izražala iskrene častitke, vse je bilo v radostnem razpoloženju. V nedeljo popoldne je pri svoji akademiji izrazila čestitke Dekliška zveza. Kljub bolezni neumorno delavnemu gospodu kličemo tudi na tem mestu: Bog ga čuvaj med nami še mnoga leta!
- Sv. Andraž v Slov. goricah. Svojo vernost in vdanost sveti Cerkvi je pokazala tukajšnja župnija na lep način ob priliki sveto letne procesije k sosedni cerkvi sv. Bolfanka. Dolga vrsta mož in fantov, še daljša vrsta žen in deklet se je vila po solnčno zeleni Pesniški dolini, prepevajoč nabožne pesmi. Vsi so se čudili lepemu redu procesije, da so tudi ženske korakale po dve in dve. Po enourni pobožnosti v cerkvi sv. Bolfanka se je vrnila procesija v domačo farno cerkev, kjer smo v tretje opravili molitev za svetoletni odpustek. Andraževčani, le pokažimo vselej, kadar je treba, svoje verno srce. Mi za Boga in z Bogom, Bog pa z nami. — Vitomarčani so oskrbeli temeljito popravo nekdanjega kužnega znamenja na svojih poljih in ga preuredili v lepo in lično znamenje sv. križa. Prikupljive so slike, kakor sv. Družina, sv. Anton itd., četudi jih je slikala preprosta domača roka. S popravo lega znamenja so Vitomarčani pokazali, da prešinja verski duh njihova srca, da hoče tudi sedanji rod biti to, kar so bili njegovi predniki, dobri kristjani. Dokaz temu je tudi ta vesela
prikazen, da je začel »Slov. Gospodar« zahajati v mnoge družine tako. da bodo skoraj redke tiste hiše, ki še nimajo krščanskega ; lista. Bog živi vse vrle Vitomarčane. — Prihodnje dni se bo po | ročlla družbenica Marija Simonič iz Hvaldinec. Dala bo slovo i Sv. Andražu, kjer ima križ in šla raje k Sv. Urbanu, ki ima sladek j grozd.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Kaj lepo smo zmiraj tukaj praznovali
praznik presv. Bešnjega Telesa in tudi letos nismo zaostali. Pri nastopu vseh organizacij Orlov, Orlic, Marijine družbe in gasilcev je sodelovala tudi nova salezijanska godba iz Veržeja. Komur ni srce vzkipelo ob pogledu na te mlade fante, ki komaj inštrument nese, pa že veselo piska. Kratka je še doba, odkar se je godba ustanovila, komaj 6 mesecev, a vendar je že toliko iz-vežbana, da nastopa pri cerkvenih slovesnostih. Upajmo, da kar . letos ni bilo izpolnjeno, bo drugo leto gladko šlo da bomo tukaj imeli godbo, ki se bo sčasoma kosala s salezijansko godbo na Rakovniku. Vsa čast pa gre tukaj Orlom, ki so tako lepo organizirali slovesnost. Celokupna orlovska organizacija pa se i tukaj zahvaljuje vsem dobrotnikom in darovalcem, ki so pripomogli k oskrbi mlade, a korajžne godbe, ki je pozno popoldne veselo igrajoč okrepčana korakala čez trg proti Veržeju. Bog živi!
Polenšak. Kruta žena smrt je spet posegla s svojo ledeno roko v krščansko hišo Petkovo v Brezovicah in utrgala nit živ-ljanja pridni gospodinji vdovi Mici. Bila je že dalje časa bolana in je mirno in Bogu vdano prenašala vse bolečine in tako je tudi mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi naših župljanov. Rajna je bila milosrčna žena. Noben siromak ni od nje odšel praznih rok. In lahko rečemo: Da levica ni znala, kar je dala v obilni meri desnica. V hiši je vedno moral biti naš »Slovenski Gospodar«, »Bogoljub«, »Katoliški misijoni«, «Glasnik« in drugi krščanski listi. Rajni naj sveti večna luč, preostalim pa naše sožalje.
Žife ari Konjicah. Na Petrovo kaj radi zahajajo iz sosedn;h občin v prijazne Žiče, da se priporočajo farnemu patronu sv. ; Petru, naj bi nam rad odprl nebeška vrata, kadar pridemo trkat.
Posebno pohiti še letos prav mnogo bližnjega in daljnega občin , stva v 2iče. Čemu neki? Gasilno društvo, ki se je ustanovilo pred : dvema letoma, si je nabavilo brizgalno, ter bo ta dan slovesno blagoslovljena pred 10. mašo pri cerkvi. Po maši je sprevod na veselični prostor v Dražovas. Po prihodu vlaka iz Konjic, ob 2. uri je začetek veselice. Pozdrav. Govor župnega odposlanca o gasilstvu. Nato se vrši tombola, ki nudi mnogo lepih dobitkov, tablica po 3 D. Gorka in mrzla jedila, pijače, vse dobro in ceno, ker je v popolni lastni oskrbi. Šotori, šaljiva pošta in še mnogo-kaj zanimivega. Svira godba na pihala. Vstopnina samo 2 D. Čisti dobiček je namenjen za nakup gasilnega orodja. Več tov. gasilskih društev se udeleži slavnosti. Pridite, ne bo nobenemu žal. — V slučaju, da bi deževalo, se vršr prireditev prihodnjo
I nedeljo.
Laporje. Nemila smrt je ugrabila dne 5. junija po dolgi muč-; ni bolezni 25 letnega mladeniča Jožefa Pirš, kmetskega sina iz i Hošnice v najlepši dobi svojega nadepolnega življenja. Pokojni je bil splošno priljubljen in vzoren čebelar. V svoji bolezni je veliko pretrpel, a vdan v božjo voljo je vse potrpežljivo prenašal in tako mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se je vršil dne 7. junija ob obilni udeležbi domačega ljudstva. — Rajnega Jožefa priporočamo v pobožno molitev in blag spomin!
Celje okolica. »Po njih delih jih bote spoznali.« Koga? Demokratsko stranko in njene voditelje. Po demokratski krivdi težko prizadeti celjski okoličani vam to lahko potrdimo. Ob vsakih volitvah so prišli v naše okoliške vasi znani demokratski prvaki iz mesta, med njimi tudi mestni župan in načelnik kraj-nega šolskega sveta. Ko bi videli, kako so se ti gospodje prijazno smehljali, kako so nam ljubeznivo stiskali roke, kako sladko so govorili, kako so hvalili svojo stranko kot največjo prijateljico in dobrotnico slovenskega ljudstva. Obetali so nam nebesa, ako bomo volili demokratske kandidate. Niso štedili z denarjem, ne s smodkami, ne z vinom, ne s pečenkami itd. Ni čuda, da je tolika ljubeznivost, tolika radodarnost, toliko obetanje vseh mogočih dobrot tega ali onega premotilo, da jim je revež verjel. Sicer pa delajo ob volitvah gotovo demokrati tudi pri vas na isti način in z istimi sredstvi. Toda tako, kakor zadnji čas pri nas, se pa gotovo niso demokrati nikjer tako popolnoma razgalili, tako jasno in razločno pokazali, da jih je sama laž in hinavščina. Dobro so vedeli, kakšno šolo si želimo; da hočemo-šolo, ki bo ustrezala našim potrebam, ki pa ne bo preveč obremenila našega gospodarstva. Vedeli so za naše predloge, za naše prošnje, za naše proteste, pa vse ni pomagalo nič. Proti naši volji so nam vsilili velikansko šolo ter zadali s tem našemu gospodarstvu smrtni udarec. »Po njih delih jih boste spoznali.« Da,, sedaj jih docela poznamo. Sedaj spoznamo, da so bile vse vaše besede in obljube ob raznih volitvah lažnjive in zato vam v bodoče ničesar več ne verjamemo in smo tudi prepričani, da ne boste več tako drzni, da bi se še kedaj ob kakšnih volitvah prikazali med nas. Ker so demokrati vedno in povsod enaki, ker nimajo sploh več nobenega čuta pravičnosti, resničnosti in poštenosti, zato se jih vse ogiblje, zato vse, kar je še količkaj poštenega beži iz njihovih vrst. In kar je pa še ostalo od demo kratske stranke, to pa mora prej ali slej samo od sebe propasti,, ker mu manjka poglavitni življenski pogoj, to je pravičnost in resničnost in poštenost. — ar.
Gospodarstvo
ZAKAJ SMO PROTI NOVEMU DAVČNEMU ZAKONU?
(Narodni poslanec Vlad. Pušenjak.
Radičevci in sam minister Ivan Pucelj se z veliko vnemo zavzemajo za novi davčni zakon in napadajo nas, ki nočemo slediti njihovemu vzgledu. Ne samo poslanci, temveč vsi finančni strokovnjaki so mnenja, da se bodo z novim davčnim zakonom davčna bremena v Sloveniji še povečala, samo Radičevci in minister Ivan Pucelj tega ne vedo, ker se niso toliko potrudili, da bi zakonski načrt proučili, oziroma si dali pojasniti, v kolikor bo davčno breme po novem zakonu večje ko po dosedaj veljavnih avstrijskih zakonih.
V čem obstoji povišanje?
Zakon določa, da se bo na novo določeval katasterski čisti dobiček po gospodarskih razmerah v času od 1. julija 1925 do 30. junija 1926, Skoraj gotovo je, da se bodo zemljišča uvrstila v višje razrede in da bo čisti dohodek zemljišč znatno višji kot do sedaj, s čimur se bo zemljiški davek znatno povečal. Za kmete in obrtnike pomeni občutno breme davek od zgradb, ki znaša 20 din. od vsake sobe. Obrtniki in trgovci bodo morali plačevati 12% čistega do-■ hodka v obliki davka. Plačilo dohodnine se začne že z 3600 din., davčna lestvica pri višjih dohodkih je premila, pri nižjih pa prestroga.
Nesprejemljive za Slovenijo so določbe, da morajo občine v bodoče sodelovati pri pobiranju davka in popisu davčnih obvezancev (tudi dohodnino plačujočih), kakor tudi, da samoupravne (občinske, okrajne) doklade odobrava — finančni minister.
Nezaslišano je in nima primera v zakonodajstvu drugih držav, da se pooblašča finančni minister, da sme, ako bi predpis davkov ne dal dovoljne svote, uvesti doklade na vse neposredne davke, ali samo na gotovo vrsto nepo-srednh davkov. S to določbo se izigrava pravica narodne skupščine, katera edina je opravičena, da uvaja nove davke, ozirom nove doklade, a ne sam minister.
Naše stališče.
Iskreno želimo pravo, resnično izenačenje davkov v državi, katera pa mora ob enem donesti i omiljenje davčnih bremen v onih pokrajinah, kakor Slovenija, v katerih so davčna bremena pretirano visoka.
Ker je predloženi načrt davčnega zakona slabejši glede obremenitve kot prejšnji trije načrti, ker donaša povišanje, a ne omiljenje davčnih bremen, ker ne vidimo resne namere izenačiti davčna bremena v celi državi, je predloženi načrt zakona za nas nesprejemljiv in se bomo borili, da dosežemo spremembo predloženega načrta.
Odpor slovenske javnosti.
Vso slovensko javnost, osobito občine, politične, stanovske in gospodarske organizacije pozivamo, da v svojih sejah, odnosno shodih, protestirajo proti novemu načrtu davčnega zakona in da svoje proteste pošljejo dr. N. Pe-riču, finančnemu ministru in Jugoslovanskemu klubu v Belgradu.
TOČA.
Naša domovina je na žalost precej izpostavljena poškodbam po toči; imamo kraje, katere obišče toča redno skoro vsako leto po enkrat, ali še celo po večkrat. Med vremenskimi nezgodami je ona najhujša pri nas; njena škoda se občuti v vinogradu ali v sadonosniku par let, ker močna toča rani in poškoduje tudi les. Ljudje se v takih slučajih često udajajo obupu, češ, tukaj ne moremo nič več storiti itd., kar pa ni prav, temveč si moramo tukaj prizadevati učinek toče, kar se da ublažiti in ne držati po toči križem rok.
Poškodbe po toči zamorejo biti v vinogradu različne. Ako je le malo toče, ali če pada med dežjem in to že pozneje proti jeseni, takrat škoda ni tako velika, v glavnem trpi to leto trgatev. Močna toča nam pa more poškodovali vinograd za več let, posebno še, če nam potolče zgodaj. V takem slučaju moramo skrbeti, da si vzgojimo vsaj les za prihodnje leto. V jako stolčenem vinogradu odstranimo ali oberemo vse pobite mladice ter prirežemo ostanke mladic kratko na 1—2 očesi, da ta poženejo in dajo rodni les za prihodnje leto. — Kakor znano, nastopa za točo ^rav rado v vinogradu peronospora ali balež. Trta je namreč sedaj vsa zbita in ranjena po toči, brez vsake odpornosti proti boleznim. Ker a z škropljenjem zabranjujemo razvoj pero nospore, bo nam ¿asno, da moramo, še posebno v slučaju toče, takoj škropiti. Da si trte po toči zopet kmalu opomorejo, je treba takemu vinogradu dovoljno gnojiti. Trsni les, po toči močno poškodovan, zelo rad v teku zime pozebe, zato ga je treba dobro zavarovali pred pozebo z osipa-njem, kjer je le to mogoče. Prihodnje leto ob rezi se pa morajo trte močno pomladiti, da pridemo zopet nazaj do močnega lesa.
Proti toči pa imamo končno tudi sredstvo, ki sicer to-.če ne »zabrani«, pač pa zamore prizadetemu gospodarju z gotovim zneskom vsaj deloma ublažiti škodo, ki jo ima v slučaju toče. Je to takozvano zavarovanje proti toči. Ker še nimamo tozadevnega državnega zavarovanja, obavlja ta posel tudi že večina naših zavarovalnih društev po vzajemno določenih tarifah (premijah). Res so te premije za nas razmeroma visoke, toda znižavale bi se one gotovo v onem obsegu, čim splošnejše bi bilo organizirano te vrste, zavarovanje. Tudi tukaj vidi se torej korist vzajemnosti. Seveda se pa zamore proti toči zavarovati tudi ostale pridelke gospodarskega obrata, kot žita, koruzo, hmelj itd.
Naš dolg Ameriki. Sedanja vlada, v kateri sedi tudi kot poljedelski minister g. Janez Pucelj, je predložila narodni skupščini načrt o dogovoru med nami in Združenimi državami glede odplačevanja našega dolga Ameriki. Ta odgovor je v imenu naše države podpisal dne 3. maja naš londonski poslanik dr. Gjuričič. V tem dogovoru je določen dolg naše države v znesku 62,850.000 dolarjev. Plačevanje dolga bo morala pričeti naša država dne 1. junija t. 1. Tako se bodo k 13milijardnemu proračunu pridružili novi izdatki, ki bodo bremena, ki težijo davkoplačevalce, še bolj povečala.
VI. Medmnarodni vzorčni velesejem v Ljubljani, ki se bo vršil od 26. junija do 5. julija, naj bo zopetna manifestacija slo venskega in jugoslovenskega gospodarskega življa. Slovenija je pač v Jugoslaviji iindustrijelno najmočnejša in njeni velesejmi zrcalo procvita njenega gospodarstva, obrti in trgovine, so vsakokratna reprezentanca jugoslovanske industrije, obrti in trgovine Icr njenega napredka. Kakor druga leta, bodo tudi letos na Ljubljanskem velesejmu zastopane tvrdke skoro vseh evropskih in deloma izven evropskih držav. Na vsak način bo pa letošnji ve- J lesejem najpomembnejši, kajti nudil bo vpogled v vse panoge ] zadnjih tehniških novosti. Kdor ima količkaj smisla za gospodar- ' stvo Slovenije in države in komur je količkaj za zboljšanje trgovskih odnošajev, mora posetiti letošnji velesejem. Ogledal si bo lahko razstavo »Slovenske žene« in poučno strokovno ure- ' jeno zdravstveno razstavo. Za obisk velesejma so preskrbljene vse ugodnosti. Z legitimacijo, ki stane 30 D je združena ugodnost polovične vožnje na vseh vlakih in brzovlakih. Legitimacije se dobe pri velesejmski blagajni in v vseh večjih denarnih zavodih in trgovskih korporacijah. Obiskovalec velesejma s permanentno legitimacijo naj si kupi pri odhodni postaji celo vozno karto in jo naj obdrži. Povratek mu je brezplačen s potrjeno legitimacijo. Družini so na razpolago posebne družinske vstopnice po D. 20,— s pravico enkratnega obiska za tri osebe. Navadna dnevna vstopnica za eno osebo in enkratni obisk pa stane 10 D. Permanentne legitimacije se dobe: pri denarnih zavodih, Balkan d. z o. z. Mn-ribor, v vseh večjih krajih pa pri bankah, hranilnicah, županskih uradih, razprodajalcih sejmskih legitimacij, župnijskih uradih itd. itd.
Mala Nedelja. Pri tukajšnji kmetijski podružnici je imel v,nedeljo dne 6. t. m. gospod direktor Zmavc iz Maribora strokovno predavanje o vinarski in sadjarski stroki ob jako lepi udeležbi. V svojem izborno izvajanem predavanju je podal splošne smernice, ki se jih je držati vinogradniku pri obnovi vinogradov, izberi podlag in žlahtnih vrst, o sredstvih glede zatiranja peronos-pore in plesnobe itd. Opozoril je tudi na izpopolnjevanje praznih prostorov v starih vinogradih potom grobanja. Istotako je pov-
daril glavne naloge dobrega kletarstva, predvsem o ravnanju s posodo, o pretakanju, kako je ravnati z mošti iz gnilega grozdja itd. Gospod ravnatelj je obdelal v kratkih in jasnih obrisih obsežna poglavja in dasi je predavanje trajalo nad dve uri, so udeleženci z velikim zanimanjem vstrajali do konca.
Mariborsko semjsko poročilo. Na svinjski sejm dne 11. junija se je pripeljalo 275 svinj, 4 ovc, 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari eden po 112—125 D, 7—9 tednov stari eden po 150—200, 3—4 mesece stari 350—380, 5—7 mesecev stari 420—450, 8—10 mesecev stari 550—570, 1 leto stari 1500— 1700 D. 1 kg žive teže 10.50—12.50, 1 kg mrtve teže 15—17 D, ovce 90 D. Prodalo se je 189 svinj in 1 ovca.
Mariborski trg dne 12. junija 1926. Slaninarjev je bilo 22, ki so pripeljali 22 vozov z 51 zaklanimi svinjami na trg in so prodajali meso in slanino po 15 do 20 din. za kg za cele komade, a po 10.50 do 25 din. kg na drobno. Domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. — Perutnine je bilo okoli 700 komadov. Cene so bile piščancem 12.50 do 30 din. za par, kokošem 40 do 60 din., racam in gosem (mladim) 40 do 50 din., starim 70 do 100 din. komad, puranom 80 do 125 din. komad, kozličem (8 komadov) 75 do 100 din., jagnjetom (2 komada) 150 din. komad, domačim zajcem 6 do 25 din. komad. — Krompir, zelenjava in druga živila, sadje, cvetlice: Na ta trg se je pripeljalo ve-_ liko zelenjave in drugih stvari, radi česar so cene zelo popustile. Krompir se je namreč prodajal novi po 4 din., stari po 0.75 do 1 din. kg, grah v stročju po 6 do 8 din., fižol po 14 do 16 din. kg, čebula po 4 do 5 din. kg, kislo zelje po 2 do 3 din., kisla repa po 1.50 do 2 din. kg, solata pa 0.25 do 1 din. kupček ali pa glavnata solata po 1 do 2 din. komad, jajca po 0.75 do 1 din. komad, mleko po 2 do 3 din., smetana po 12 do 16 din., oljčno olje po 30 do 40 din., bučno olje po 20 do 25 din. kg, med po 20 do 25 din. kg. Sadje: Črešnje, katerih je bilo 7 vozov, so se pocenile, so po 5 do 8 din. kg, oziroma po 3 do 4 din. liter, pojavile so se tudi dalmatinske marelice, ki so se prodajale po 30 din. kg, jagode po 15 din. liter. — Lončena in lesena roba 1 do 120 din. komad, brezove metle po 2.25 do 6 din. komad, koruzna slama po 25 do 30 din. vreča, lesene grablje po 8 do 10 din., lesene vile za seno po 10 do 14 din., cepci po 12 do 15 din. komad. — Seno in slama: V sredo, dne 9. t. m., je bilo 7 vozov sena, v soboto, dne 12. t. m., pa 5 vozov sena in 8 vozov slame na trgu. Cene so bile senu 70 do 85 din., slami pa 35 do 45 din. za 100 kg, oziroma 1.50 do 2 din. za snop.
IV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hineljskih nasadov v Savinjski dolini. Žalec SHS, 12. 6. 1926. Neugodno vreme je povzročilo, da je stanje hmelj- i skih nasadov v Savinjski dolini več ali manj različno. V- I obče se opazuje, da letos zgodaj obrezani nasadi lepše us- j pevajo, nego pozno obrezani. Trte so dorasle do % visokosti drogov in še višje. Rastlina je videti bujna in zdrava. Obrambna dela zoper peronosporo se nadaljujejo vedno in še v pomnoženi meri in kakor je videti, tudi uspešno. Žalibog se je tuintam pokazal eden izmed najhujših sovražnikov hmeljarstva, to je hmeljska stenica, zoper katero se tudi uporabljajo uničevalna sredstva. V svrho spoznavanja in zatiranja raznih hmeljskih škodljivcev se prirejajo v raznih krajih okoliša po društvenem poslovodji poučni tečaji. — Društveno vodstvo.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56 din., avstrijski šiling 8 din., italijanska lira 2 din., francoski frank 1.50 din., čehoslovaška krona 1.67 din., švicarski frank 10.95 din., angleški funt 275 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.11 din. — Zadnje čase je opažati očvrstitev našega dinarja v mednarodnem denarnem prometu in znatni padec francoskega franka in italijanske lire.
Za razvedrilo.
Slikar in skopuh. Neki skopi trgovec je hotel dati v svoji novi hiši napraviti veliko celostensko sliko in je poklical slikarja, naj mu naslika dogodek iz sv. pisma, kako so šli Izraelci skozi Rdeče morje. Slikar je zahteval za tako sliko nekaj desettisočev, a trgovec mu je ponudil le en tisoč in zahteval, da mu slikar za ta tisočak napravi sliko. Slikar je molče vzel denar in naslikal vso steno rdeče. Ko pride trgovec pogledat, se razljuti: »Kaj je to?« — »To je Rdeče morje!« — »Kje so Izraelci?« — »Oni so že prek prišli!« — »Kje pa so Egipčani?« — »Ti pa so vsi potonili.« — In tako je slikar izplačal trgovčevo skopost.
Kmet in slikar. Kmet si je naročil slikarja, da naj mu naslika velikega sv. Krištofa. Pa mu je prinesel desko, ki pa je bila premala. Tedaj je rekel kmet: »Saj nič ne stori! Naj pa noge doli z deske visijo!«
Brihtna glavica. Nekdo je očital, da Slovenci niso dovolj podjetni, da bi v raznih prilikah lahko veliko zaslužili. Pa mu je tovariš ugovarjal, rekoč: »Kaj boš govoril! Slovenci še v prepiru najdejo dobiček!« — »Kako to?« — Oni pa mu je odvrnil: »Kaj, ali ne veš, da pravijo: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima!«
Pri izpraševanju. Pri katehetskem izpraševanju se je neka mala deklica posebno bala. Zanemarjena je bila od doma, pa nič ni znala. In katehet jo je vprašal: »Kdo je zapeljal Adama in Evo?« Deklica pa ni vedela in je začela jokati. Katehet ji je hotel pomagati, pa je rekel: »Kako pa pravimo živali, ki se po trebuhu plazi?« Zdaj pa je deklica svetlo pogledala, se počohala po trebuhu in odgovorila: »Uš!«
Na kmetih. Gospa iz mesta je prišla poleti na kmete. Dobila je na travniku kmeta, ki je ravno gnal mlado kravo na pašo, pa ga je vprašala: »Koliko je ta krava stara?« — Kmetic je odgovoril: »Dve leti.« — »Kako pa se to pozna«, je vprašala dalje. — »Na rogovih«, je odvrnil kmet. — »Oh, saj res«, je rekla gospa, »saj vendar sama vidim, da ima krava le dva rogova na glavi!«
Čudno vprašanje. Imeniten gospod izletnik je neko nedeljo popoldne postal pred kmetsko hišo v vasi in poklical domače: »Povejte mi, ali je v tej vasi rojen kak velik človek?« — »Ne, ne, gospod«, je splašeno odgovorila domača dekla. »Pri nas pridejo samo mali otroci na svet, pa šele potem zrastejo!«
Zanimiv konj. Kmetič je kupil konja od cigana, pa ni vedel, da je bil konj preje v cirkusu, kjer je le ob godbi »delal«. Zato seveda ni hotel vleči pluga. Ko pa je konj
nekoč zaslišal harmoniko domačega hlapca, je začel v hlevu skakati, da so ga komaj ukrotili. In kmetič jo je po-šinil: Konja je vpregel v plug, hlapec pa je vzel harmoniko in so orali, da je bilo veselje!
Jim je znano. Katehet je v šoli razlagal zgodbo o usmiljenem Samarijanu, da sta roparja napadla potnika iz Jeruzalema v Jeriho, ki staga slekla in hudo zbila. Nato pa je vprašal katehet: »Zakaj pa sta roparja potnika slekla?« In takoj se je oglasil eden učencev: »Da sta ga bolj natepla!« »
Ponesrečen vlom. Jurij je šel zvečer rad v gostilno, kjer je precej dolgo v noč zaostal. Naravno je bil drugi dan slabe volje. Neko jutro pa je prišel zelo vesel v gostilno in žena z njim. »Kaj pa to pomeni, Jurij?« Jurij pa se je smejal in rekel gostilničarju: »Pomisli, kaka sreča, da sem bil sinoči v gostilni! Žena je bila doma jezna in me je čakala z burkljami, skrita za vratmi. Pa je prišel tat, žena pa ga je namlatila v sveti jezi, ko je mislila, da tolče mene. Obležal je. Zdaj pa ga je orožnik že odpeljal. Zato ga bova z ženo pol litrčka, a za naprej pa me ne bog več zvečer tu videl. Varno je varno!«
Ni mislil tako. Pred sodnijo je stal kmetič, ki je v pretepu z ženo zlomil nad njo dežnik. »Kaj ste vendar mis lili, da ste zlomili dežnik nad ženo?« Kmetič pa je žalostno odgovoril: »Jaz pa nisem mislil, da se bode dežnik zlomil!«
NOVE KNJIGE.
Novo izdanje Cirilove knjižnice. V založbi Cirilove tis karne v Mariboru sta izšli pravkar kot 15. in 16. zvezek Cirilove knjižnice dve zanimivi knjigi, ki bosta zopet obo gatili našo prevodno literaturo ter oživeli naš književni trg, ki je zadnja leta tako mrtev. Knjigi sta prevoda iz italijanske in francoske literature ter bosta zlasti dobrodošli našim knjižnicam. — »Zgodbe napoleonskega vojaka«, francoski spisal Erckmann-Chatrian, poslovenil Al. B., so izhajale kot podlistek v »Gospodarju« ter vzbujale splošno pozornost. Velezanimiva snov obravnava zadnje dogodke napoleonskih vojn, pohod v Rusijo, odločilno bitko pri Lip skem in končni poraz Francozov. Knjigo bodo z užitkom brali zlasti oni, ki so preživeli vse strahote svetovne vojne. Cena broširani knjigi je 12 din. — »Mali svet naših očetov« je delo slavnega italijanskega pisatelja Antonia Fo-gazzaro. Ozadje romana tvorijo silno burni dogodki, ki so leta 1848 pričeli ogrožati avstrijsko-nemški imperializem v Gornji Italiji ter so dosegli 1. 1851 vrhunec vstaje, ki je bila krvavo zadušena. V tem okvirju slika strastno in ginljivo zgodbo ljubezni mladega markiza Franca Mai-roni in njegove žene Luize. Globoko ljubav do katoliške vere in domovine daje romanu privlačnost, kot jo ima le malokatera knjiga. Knjiga stane broširana 28 din. — Do zdaj so izšle že sledeče knjige Cirilove knjižnice: 1. Naša država (razprodano). 2. Slovenski Piemont, 7 din. 3. Slovenska žena, 10 din. 4. Moj stric in moj župnik, 4 din. 5. Gladiatorji, I. del, 8 din. 6. Gladiatorji, II. del, 10 din. 7. Nevidni človek, 7 din. 8. Dušica, I. in II. del, 16 din. 9. V libijski puščavi, 12 din. 10. Živ pokopan, 8 din. 11. Izpovedi socialista, 16 din. 12. Džungla, I. del, 18 din. 13. Šumi. šumi Drava, 5 din. 14. Slovenske gorice, 7 din. — Knjige priporočamo posebno knjižnicam naših prosvetnih društev!
Jules Verne, Otroka kapitana Granta. Potovanje okoli sveta.' Roman v treh delih. Poslovenil A. B. Ljudska knjižnica XXIL zvezek. V Ljubljani 1926. Cena Din. 48.—, vezano celo platno Din. 58.—. Dobi se v knjigarni Cirilove tiskarne v Mariboru.
Življenjepis sv. Alojzija v tisku. Letošnjo 200 letnico kanonl-zacije sv. Alojzija bomo Slovenci pač najlepše proslavili, če bomo naši mladini v čim večjem številu dali v roke lepo življenje sv. Alojzija, ki izide te dni v zalogi Glasnika, Zrinjskega cesta 9 v Ljubljani.'Cena bo: broširan 20 D, vez. polplatno 25 D, celo platno 30 D; poštnina 1.50 D.
Sv. Peter Kanizij, cerkveni učitelj. Izšla je mala knjižica v proslavo kanonizacije velikega apostola, organizatorja in pisatelja katoliške Cerkve sv. Petra Kanizija iz Družbe Jezusove. — Cena brošuri znaša 1.50 D in se dobiva pri oo. jezuitih in v trgovini Ničman v Ljubljani, večje množine pa se naročajo pri upravi Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega 9. Istotam se dobivajo lične podobice sv. Petra Kanizija.
Palma pete in podplate je potrebno, da nosite vsaki Čas. Palma ni razkošje, ampak daje elastičen, prijeten hod ter je trajnejši in cenejši od kože. En poskus in uverjeni bo-dete, da ni več mogoče imeti čevljev brez Palme. 826
-ii^ü	4ÍJ» ft t\• r% O #» A #» S #» ® f» A « f» * /V
Mala oznanila.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.
ISčem trgovca, ki bi me moral zalagati redno z raznovrstnim žitom po dnevnih ce nah za moj mlin. Ponudbe na Anton Stante, valjčni mlin v Teharjah pošta Štore. 827
Za gospodinjo želi boljša inteligentna oseba v službo k versko-pobožni obitelji; gre tudi na deželo v župnišče; govori nemški in slovenski. Naslov se izve v upravi. 831
Velika hiša s štirimi koncesijami, mesarija, gostilna, briv-nica in prodajalna z velikim vrtom je na prodaj. Studenci, Aleksandrova cesta 17 pri Mariboru. Lešnik.	841 2—1
Dijake oz. dijakinje sprejme na stanovanje in hrano pod strogim nadzorstvom učitelj v pokoju. Svetla, solnčna učilnica l<i posebna spalnica. — Naslov v upravi pod >Di bkt 1926-27«.	" 843
Občinski urad Razvanje (Hoče) sprejme takoj tajnika. — Plača po dogovoru.	832
Sprejme se slikarski in pleskarski pomočnik. Trgovina Morelly, Ptuj.	837
Čebelnjak s čebelami in posestvo ima za prodati Ivan Jaušnik, Spod. Sv. Kungota.
822
VOZNI RED
veljaven od 15. maja 1926 (povečan) se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5, ali t njeni podružnici Aleksandrova cesta 6. Komad po 1.50 din.
Prevzem trgovine
f
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel že od nekdaj slovečo in najboljše upeljano
trgovino z barvami in krtačami H. B1LLERBECK,
S povečanim in osveženim skladiščem blaga se bom potrudil, svoje cenjene odjemalce v vsakem oziru z nizkimi cenami in reelno postrežbo zadovoljiti ter prosim, da zaupanje, ki ste ga imeli do mojega prednika, izkažete tudi meni v največji meri.	385
FRANC WEILER. MARIBOR,
G-cspcsIsa -ULlica 2©-
f*lu ia solidna postrežba!
Uatanovljeao 1188:
: Kilne pasa:
trebatae obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim leti
vicam in znSenju želodca, mijeve nogavtSe in «bveza al krčne žile. Umetne noge in rake, korsete, bergle, podloge aa ploske noge, suspenzorije ia vsa aparate, proti telesnim poškofl-bam izdeluje staroznana tvriia
FRANC PODGORŠEK, BANDA2IST, MARIBOR,
Slovenska ulica 7. Plamena naročila se točno izvršujejo ter pošiljajo 99 povzetju.
						
1 \t						■ ' '
Zalivala.
Povodom bridke izgube in prerane smrti našega srčno ljubljenega brata
Tcižefa ¡Fixs
se prisrčno zahvaljujemo preč. duhovščini, domačemu pevskemu zboru pod vodstvom g. organista za pretresljive žalos-tinke na domu in ob odprtem grobu, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremljali našega ljubljenega rajnega na zadnji poti.
Hošnica, dne 10. junija 1926.
Žalujoča rodbina Pirš.
es
FRANJO VEABL
zidarski mojster
DušanoYaulica2 MARIBOR Betnavska cesta
se priporoča za vsa v stavbno stroko spadajoča dela v mestu in na deželi, katera izvršuje dobro, solidno in po najnižjih cenah. Načrti in proračuni brezplačno, če se mu delo po ver L


Prodam posestvo, njive, travnik in gozd, vse v dobrem stanju, meri skupaj 9 oralov. V Lormanju, četrt ure od Sv. Lenarta v Slov. gor. (prej Jančič).	823
Prodam posestvo, poslopje je novo, z opeko krito, studenec pred hišo, 120 sadnih dreves, zemlje tri orale, vse doma. Oddaljeno od mesta Ormož 30 minut, od velike ceste 2 minuti. Od nove proge Ljutomer •—Ormož 10 minut. Proda se pod ugodnimi pogoji. Lastnik: Filip Blumen, posestnik na Humu, pošta Ormož. 3—1
Prevzamem vsakovrstno šivanje po najnižjih cenah, st»-ro in novo. Žalne obleke se točno izdelajo. M. Florjan, šivilja Tkalska ulica 6, Maribor.	820
Sod za izpraznjevanjc stranišč se takoj proda. Vpraša se pri upravi SI. Gospodarja.
821
Kmetijske stroje, nove in rabljene, kakor: mlatilnice, vitlje, slamoreznice, velernike, sadne mline itd. proda pod običajno ceno J. Pfeiler, tovarna strojev, Hoče.	824
Koleselj (Steirerwagen) in ko-telj za žganje se proda po ceni. Naslov v upravi.	839
Harmonika, še nova, trivrstna lahka za igrati, se proda. J. Seme, Ptuj, Miklošičeva ul. 11.
840
Kmetijska zadruga Račje r. z. z o. z. ima svoj občni zbor dne 4. julija, ob 3. uri popoldne v hiši g. Lašiča v Račjem. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje rač. zaključka za leto 1925. 4. V slučaju likvidacije, volitev dveh likvidatorjev. Če ta občni zbor ob napovedani uri ne bo sklepčen, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Na-čelstvo.	844
Pozor! Modra galica 98—99% »Montecatini« dospela. Vsaka
množina se dobi pri FRANC VIDOVIČ, Maribor Glavni trg 20. 838
MALIN0V SOK
najboljše zajamčeno pristne kakovosti, lasten proizvod nudi preprodajalcem
F. S. LUKAS, CELJE.
833 5—1

m

Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ter porcelanasta posodo, sv«* i'£k, ogledal, raznovrstnih Up, lepih okvirov itd. Itd. — Prevzema vsakrita* steklarske dela. — NajsolidnejS* osne hi točna postrežba.
Ko «boboo te na debato,
Na drobno in aa MMfe
Naznanilo
Svojim cenj. odjemalcem uljudno sporočam, da sem svojo trgovino z mešanim blagom preselil z Meljske ceste št. 41 v Vetrinjsko ulico 30 ter se priporočam v naprej.
Z odličnim spoštovanjem	846
RUDOLF EICHHOLZER, trgovec v Mariboru.
Mizarji, pozor
?
. -¡.T-:
mm
S ' W.--V
■'Vlu ' '
26. junija — 5. julija 1926. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja
VI. Ljubljanski meinaniiBi vzorčni velesejem
Najstarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava naše države. Zbirališče trgovcev, obrtnikov in industrijalcev. Razstavljalci so samo prvovrstna podjetja. Cene brezkonkurenčne.
Toraj najugodnejši ogled in nakup vsakovrstnega blaga. Permanentna legitimacija upravičuje do 50% znižanja na vseh
vlakih (tudi brzovlakih razun S. O. E.). Cena Din. 30.—. Najcenejša prilika za izlete in obisk alpskih krajev in kopališč divne Slovenije.
Tehnične novosti. — Razstava »Slovenska žena«, — »Higijenska
razstava. — Stanovanja preskrbljena. Legitimacije se dobe v denarnih zavodih, gospodarskih društvih, potniških pisarnah itd. itd.	2—1
825
Tri pogrebne vozove za I., II. in III. razred s celina kompletnim pogrebnim inventarjem in obleko za 15 po-grebcev, vse v dobrem stanu, se zaradi preselitve po ugodni ceni proda.
Ponudbe sprejme Ivan Dimnik pri Sv. Lenartu v SI. g.
Redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Hajdini, r. z. z n. z., se vrši dne-29. junija 1926 ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Čitanje revizijskega poročila.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1925.
5.	Prememba pravil.
6.	Volitev načelstva in nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Če bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure-pozneje drug občni zbor, ki veljavno sklepa pri vsakem j številu navzočih članov.	842
Vet masla,
boljše! maslo
in najvišje cene zanj dobite iz vrhnje, ki se napravi z uporabo
švedskega


DÍAB0L0-SEPARAT0RJA
Diabolo je poklican, da vsled svoje najvišje uporabnosti, idealne konstrukcije in preprostega načina uporabe ter vsled svoje trpežnosti reši končno vprašanje lastnega mlekarstva.
Tri krave so mi v hlevu stale, Ki masla so za pet dajale; A to dosegel sem samo, Ker rabil sem Diabolo.
Večkrat patentiran!	Pet let garancije!
Ugodni plačilni pogoji!
-f	- :	Zastopstvo z}
V- JERDE iPELLE-A VDOVA, CELJE
Diabolo-Separator A. B.
Stockholm, Schweden. Glavno zastopstvo: Ludvik Klein, Zagreb, Račkoga B.
Vse te (epe stvari:
Itp» čeveljčka, torbice in druga darila lahko kupite, ako naidete v
samo en zlatnik. V vsak tisoči komad našega priznanega mila vtisnemo namreč po 1 zlatnik in ako imate srečo ga bodete sigurno našli.
ki se odlikuje po izreano obilni peni ter jako temeljito in hitto očisti perilo.
Mllaarskega vajene«, krepkega fanta iz poštene hiše sprejme v učenje ob popolni oskrbi J. Zadravec, paromlin Središče ob Dravi. Ponudbe je poslati, odnosno se je predstaviti imenovanemu. 815 2—1
Sprejme se trgovska vajenka, adrava in poštena v trgovino mešanega blaga pod št. 1926.
781 2-1
valjčni mlin se Jj. Pc
Učenec za
sprejme takoj. Pogoji: zdrav, krepak, 14 do 16 star, vsa oskrba v hiši. Cenjene ponudbe na Hrabroslav Mastnak, valjčni mlin, Sibenek—Št. Jur ob juž. žel	793
Tičem mesto majerja ali kaj slišnega na kakšno manjše posestvo, nastopi se lahko avgusta ali septembra. Naslov v upravi lista.	808
Krepkega vajenca za sodarsko obrt sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Re-pič, sodar, Ljubljana, Trnovo.
749 4-1
Sprejme se fant, ki bi se rad učil orglati; nastop takoj. Naslov v upravništvu. 814
Agilnega zastopnika za Maribor in okolico sprejme Adria tovarna sladne kave in vple-pražarna zrnate kave, Glince pri Ljubljani.	777
Vlnliar s 4—5 delavskimi močmi se sprejme s 1. novembrom t. L pri Viljemu Els-bacher v Ptuju.	785
Posestvo v obsegu 4 orale: njive, travniki in gozd z gospodarskim poslopjem v lepi legi, pol ure od postaje se pro da. Cena 75.000 dinarjev. Natančna pojasnila daje: Martin Cokl, Lušečka vas, p. Poljča-ne.	778 2—1
Bnonadstropna dobrozidana hiša z vrtom se proda. Pojasnila daje iz prijaznosti gosp. Hois, Koroška cesta 24. 802
Proda ali odda se ▼ zakup lepo posestvo z enonadstropno hišo in opekarno v majhnem mestu ter jako prometnem kraju ob Dravi. Natančnejše poizvedbe v odvetniški pisarni dr. Lovreca v Ormožu. 752
3-1
Posestva, mlini, gostilne, nakup, najem, izročitev itd. pe-sreduje »Marstanc, Maribor, Rotovški trg 4, dvorišče. 763
Madrace afrikove 360 D, žim-nate 1000 D, zofe in drugo 18 do 30% znižano. Ivan Jazbec, Gaberje, Celje.	748 3—1
Suhe gobe in jajca kupuje ved; no po najvišji dnevni ceni trgovina Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Velika
izbira raznovrstnega oblačilnega blaga.	794 2—1
Proda se po ceni vinogradna preša z velikim hrastovim prešpanjem ter radi prezidave štedilnik z dvema pečicama z bakrenimi stenami in z gornjo ploščo. Vpraša se pri Biller-beck Oskar v Kamnici pri Mariboru.	812 3—1
Cveterokolna brizgalna v dobrem stanju, kompletno nalo-žena se proda. Kje, pave upravništvo.	754 3—1
Smrekove hlode večje množine kupi Mariborska lesna industrija A. Domicelj, Koroška cesta 46, Maribor. Nakupova-!ec lesa se sprejme istotam.
695
Hrastov, jesenov in orehov okrogli les kupuje proti takojšnjemu plačilu električna žaga M. Obran, Tattenbachova ulica, Maribor.	660 6—1
Narodni dom, Štajerska klet Osat, prvovrstna vina, rnižane reae Strani. Kegljišče. 548 19—1
Nove bicikle, Styria 2200 D, Ohampion, Rekord 2000 D, — pneumatika Dunlop 130 D, — Semperit in Michelin 120 D, — Horst 100 D, zračnice 30, 40, 45 D, pumpe 40 D, črne in rumene gamaše 120 D, pipe z slovami 30 in 40 D, vrvarsko, galanterijsko in špecerijsko blago, galico, žveplo, rafijo, bencin petrolej, milo, kremo, sveče, prvovrstno bučno in namizno olje itd. prodaja po najnižjih cenah R. Wratschko, ▼ novi pošti, Ptuj. 684 10—1
Kapi ae večja množina stekleni«" od kisle vodeč Tudi posa-rneani ksmadi. Naslov t upravi.	287
Kose
Kupil sem v trgovini A. Pin-ter v Slov. Bistrici >srebrno-jekleno« koso, s katero kosim 300 korakov brez brušenja in je ne dam za 125 D. Kosa stane 45 D ter se tako blago priporoča. Gregor Auer, posest., Leskovec.	816 3—1
Kostanjev les za tanin kupuje
po dnevnih cenah Ernest Marine, Celje, Zrinjskega uL 4.
766 3—1
-tiTiTnnnnnf^rrinnnnnnnnrinnnnnnnnnnnnnnannanam
Lajtersbei ška opekarna
pri Ma ibo*u
hna aopet zidno ter vse vrste stresne opeke po znižanih cenah na razpolago.	788
* A
-Xlk-r/
Damo zastonj! 7.000 ur
samo proti povrnitvi stroškov za delo. Da tudi manj premožni pridejo v posest dobre ure, smo nabavili 5000 orig. švicarskih moških ur v najfinejšem nikelnastem okro-vu, dobro idoče, elegantna oblika. Tri leta ^ pismeno jamstvo.	B
Proti povrnitvi stroškov za delo kom. 175 D.
Nadalje 2000 kom. najelegantnejših na 1 električni način s pristnim zlatom prevle- V čene ure, ki se ne razločujejo od pristnih zlatih ur. Te ure imajo tudi izvrstno kolesje in so jak» lepe; pošiljamo na gospode in dame, ravno tako
proti povrnitvi stroškov za delo kom. D 210.—.
Ponujamo tudi lepe dobro idoče posrebrnjene ure kom.
(3 leta pismene garancije.) D 145.—. Uporabite to priložnost, ki se malokedaj nudi, da si naročite. Pošiljatve carine prosto po povzetju. Poštnina in zamot 10 D. Fine verižice k uram primerne D 40.—.
UHREN-EXPORTHAUS ZÜRICH
Vogelsangstr. 52-138. Schweiz.
Dnevno dobivamo priznanice, kakor naslednjo: Mäurach am Achensee, 14. IV. 1926. Prosim, da mi pošljete 4 ure, ravno take g. Leonhartsbergu. Mihael Posch,
Maurach am Achensee, Tirol. Poštnina za pisma v Švico 3 D, za dopisnice 1.50 D
Obdelovalci ripsa, pozor!
Najboljše ripsovo olje proti izmenjavi se dobi v tovarni olja Tomaža Krajnca v Framu. — Izmenjuje tudi druga vsakovrstna semena.	787
Vse kar potrebujit«
£« sebe, tvojo družino, svoje prijatelje najlepšo zlatnino in «rebrni no, ur«, verižice, prstane uhane, zapestnt ce in ves nakit v vsaki ceni; dilje apaiate it. britje in rezanj« !as, nože, Škarje, doze za cigarete, denarnice, list-iiiee, godala in najrazličnejše praktične predmete morete kupiti brei vsakega rizika, ker Vam se nepovsečno takoj na željo zamenja z drugim. Preglejte bogato ilustro-?ani divot-c«nik, ki ga dobite brezplačno od svetovne tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 992.
«#» Q éss

Kromp! r-m oka
v čitsti kakovosti, za medičarje uporabljiva, dobiva se pri tvrdki: Bratje čelikovič, Novi-Sad.	783
J. KULLICH,
kamnoseški m.cjster
Celje, Aškerčeva uliea 12
priporoča najcenejše svojo veliko zalogo prvovrstnih nagrobnih spomenikov iz različnega marmorja, granitov in umetnega kamna. Plošče za pohištvo (za umivalnike, nočne omare itd). Okvire za grobe.
Seme srebmaste ajde
(Sliberheide) se dobi pri Josip Rosenberg, Maribor, Slovenska ulica 1.	776


Harmonike
fino izdelane, najbolj« i*> brikat, enoredn« 10 tipk, S basi 270 din., dvoredne li» j tipk, 6 basov 385 dim., ne harmonike 8 gImkss 2.50 din., 14 glasov 4 din., 32 glasov 12.50 daiL, dvostranske 64 glasov 21.50 din., razpošilja vek-trgovina R. STERMECKI, CELJE, št 24. Vzor«! manufakture se pošljejo za 8 dni v pogled, ilustrirani cenik z čez lOOO slikami čez razne domač» potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. — Trgovci «v gros cene.
B. S. A.
Motoci kli
in prikolice najnovejših modelov 1926. 1. po znižanih cenah dospeli. — Na ogled in poskušnjo pri JUG0 AVTO d. z o. Z. Ljubljana, Dunajska cesta 36. Telefon 236. — Ceniki na zahtevo brezplačno.
Oglasi v Slov. Gospodarju
imajo najboljši uspeli!
Stambiljke
vseh vrst izdeluje najcenejše Zinauerja naslednik S. Petan v Mariboru, Aleksandrova 43. Na dvorišču.	1266
saBaBffNRnnaeiBH
MONTI*
za izdelovanje zdrave in dobre domače pijače se zopet dobi samo pri edinem izdelovatelju Maks Wolfram, med. drogeri-ja, Maribor, Gosposka ul. 33.
801 5—1
BBBBBBBBBBBBiSHa
maBBaaiiaBaBBaBafliaBBBBBBBBBxaB
S 3-1
588
redne sveže ii Zagorja, najfinejši
Trboveljski in Splitski Portlandcement
sidne in strešno opeko kakor tudi vse irug« stavbne potrebščine in cementne Izdelka priporoča po najnižjih ceaaH
C. Pickei, Korošfieva ulica 39.
na&sisaasiagmsasgBaBBRsiiaHaHSBsa»*
Krapinske Toplice'
blizu Zagreba, Hrvatska, 42° C termalna voda in blato, le« cita revmo, protin, ishias, ženske bolezni itd. Stanovanje i popolno oskrbo dnevno 50—80 din. po oskrbi. V pred- in posezoni znatni popustki. Vojna glasba ter druge zabave. Kopela v hiši, lastna električna razsvetljava itd. Natančnejša obvestila in prospekte daje kopališka uprava
Krapinske Toplica
-
41
manuiakturnega blaga Vam nudita
rata SUMER, Celje
trs i
Pozor!	Paia?l
Najceneje in najbolje se kupijo moški in ženski štef!, različno moško perilo, belo in rjavo platno, celire in §šh tove različne obleke itd. pri	S®8
IVANU MASTNAK
Celje, Kralja Petra cesta 15. Manulaktura in lastna iždelovalnica oblek.
SSBBSSHiB3!!BBRllBfiHBBBaiBaiiBSagilB)l!
Kmetje šmarskega sreza!
Botri in birmanci!
V sedajnem težkem času potreba Vam je poceni In dobr« blago, zato pridite samo v staro domačo trgovina
Ed. Suppanz v Pristavi.
Novo blago 1	Nizke eeaei
Najlepše molitvenike za birmska darila. 7§S
BBBBflBBBBBBBEBBBBBBBBBaBSaBBBBIBB
Ustanovljena 1. 1839.
klobučarna
Celje, Kralj» Petra eesta št 14
trgovina klobukov in klobučarskih izdelkov. Velik« ga domačih suknenih čevljev. — Popravila po najalipi
cenah.
šivalni stroji in kolesu so le
JOSIP PETELINC-A
LJUBLJANA
(blizu Prešernovega spomenika. ob vodi)
znamke Gritzoer, Adler in PMan =
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke Dubled.
Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago.
JEasnmiHo.
Cenjenim odjemalcem vljudno i.oznanjam, da preselim svojo
medičarsUo in srečarsHo obrt
v lastno hišo, Celje, Glavni trg štev. 6 ter se tudi v naprej najtopleje priporočam
Itihnra MLraupneri Celje
j ~.....—-----
i irtra Jagoslovaiiska žična iadustrija d z o. z. Celje
ta. 11%
756
medičar in sveča'.
V«v, talalMi M« «S»
lavrtvj« vt« vrsto ÉilníiÉ pleUwto i« tkani* tea raabovrstaa i«l«a** k wBitrukclje, agí aja aa (***•*» vrta i» park* ter teals iflp-aUU^
11 reža aa presipaaje, »oattrii*«
vi»««. *•!«■■• PMteJfci Iti,
inpccêni
ffl&liia Âual&gM tnanupsidurrwgau sper^eiphega in ioloxnegaÜaget
snofio unMratm
R E SNIC
je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajoe, že vi je in drugo različno blago najboljše kakovosti po «kj-žanih cenah samo v manufakturni trgovini
»»Ss»**! BOlll
Za obilen obisk se priporoča:	VS&
A. DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG ŠT. I.
Godbena glasbila m strune
Prtparečam »Tej« največjo Ealage piial it. glasbil iz lesa, kot: gosli, kitare, tamburic« it£
fio najnižji ceni. Za aehibni in čisti tvsS »* amči. y»a pepravila »e izvršuje]« * lasteč delavnici, »trekevnjaikt
^ VACLAV SCHRAMM, CELJE
špec. delavnica za izdelovanje godbenih glasbi«. Nakup starih gosel, čeravno zlomljenih.
Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
-ni n II « B U E U 3 B U II h 11 U 11 BIT
Vv a k. j'», A L
Priporoča se
Marna sy. Cirila y Maribora.
poljske kplž«
«i mnogi želijo Kristusove podobe (korpusej. Ba ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv.
Plrilo TT Morlhnrn lrin„ n«	— — „1 „ J .X.'L
----- J ~ " ---- '	I"-" ■	»" WVW	VUJ
p* 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D. 120 cm veliki po 1700 D.
Stenvkl kplžt
h leseno podobo (korpusom) staneje: Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm p« 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D, 40 cm po 140 D.
* kavinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D.
8f<©j©6s križi
i kevinasto podobo stanejo v raznih velikostih
in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se topi» priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
5
œ m
a
m
6
& m
EB S
m s
m
s œ
K
1 S
m
SBBMaaaaBfflra^mHmreRB?
....................................
za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, voMen«: blago, plavino, cefir platno, robce, nogavice, gotove oblek« in perilo kupite najcenejše le v trgovini
J. N. SoStariG Maribor
Aleksandrova cesta 13.
m
n 1 » » « » «JULJLIJIJJLJL»,! mmiTiumiiHi »TLETrOJOP
Cujte!	C»eft«| -
MARTIN SUMER, KONJICE
Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjiae teti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poeei dobi Za obilen obisk se uljudno priporočami
! Ugodna prilika!
CeTotPn razproda j afe
768 se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
I. TRPIN, Maribor, Glavni trg št. 17.

CKVJLJAHN A
Zaloga vsakovrstnih čevljev lastnoročne izdelave po konkurenčnih cenah.
Dominik CJršič
Breg št. 1., Oelje.
Razpošilja se tudi po pošti. — Na zahtevo se pošljejo
tudi ceniki.
Na malo.	378	Na veliko.
fHMHPIMfRHMIRRVIMPn »««
Kadar pridete v Celle
in predno nakupite manufakturno blago, obleko, odeje ali srajce, oglejte si velikansko zalogo blaga in izdelkov pri
13
merikancu"
Glavni trg, pri iarni cerkvi.
ms
Tam se prodaja najcenejše, ker ima lastno tovarno. Ne mecite denarja proč I	Prepričajte sel
p«1)
Naložite deaar le pri
Ljudski posojilo! v Celju
registrirani zadrugi z ¡¡aapo urezi
Cankaijeia ulica 4
poleg davkarij; (pcp.ej pri »Beiem volu«), kjei je najbolj va;no naložen in se najugodneje obrestuje.	50
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.
*
Posojila po najnižji obrestni meri. °
¿01 i
S
f
•Tili ' ¿■M
5M i«
S n
vfP

SX®
Wte

Zadružna gospodarska banka l i
mimimiiinimnii inrnmrii u n 3 b» mi mm m n m n iTrmmm
PodniKiiScB M ari bor»
K lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova eesta 6, pred frančiškansko
cerkvijo.
Iavršuje vae bančne posle najkulantnejel — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu.
Pooblaščen! prodajalec srečk drž. razr, loterije.



Hi IH —II 1 Wm <
kjtmljfi« lx>	**%'H
pr!
Spodnještajerskl ljudski posojilnici v Maribora,
Stta liica iii	nt o«i,	^tftiril Mit. \
HB»e«i«le hranilne vloge bre« »dpovedi po I*, ■a trimesečno odpoved po i*,
Katera ¿oapodinja ne pozna v moiro-raitia« Skatlje paketiranega
Zlatorog - terpsntinovega mila,
katero je vsled čudovitega nspeha pri pranju in velike izdatnabti splošno priljubljen« I Zlatorog-terpentinovo milo se Izdeluje iz najboljših surovm z dodatkom terpentina, je torej tudi za Dfj-% finejše perilo popolnoma neškodljivi vol Zlatorog-terpentiaevo milo je ^najboljše, najdragocenejše, zlata vredno!
: Da to simboliziramo in vzbudimo ' tudi v najširših krogih zanimanje za to neprekosljivo milo, se vpreša , . od 1. avgusta 1925 v vsaki tisoči ko-v mad 10-irank-zlatnik, kateri se pojavi pri vporabi mila. Dosedaj te ]e našlo že mnogo tlatnikavl
.i*.-.
a:t^mri ¡Titkunt »t. Cirila jr Mariboru, predstavnik: Lc-j Brože, poslovodja ▼ Mariboru. — Urednik: Janui Goleč, hoTUm i Mari^ome. Izdajatelj: Konzorcij «Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Janui Gole«, novinar T Mariboru.