Zakaj Ljubljana ni bela?
AVTOBUS se ustavi. Zrinete se proti izhodu, globoko vdihnete svež zrak in se odpravite v syojo stran. Saj res, v žepu imate še vozov-nico, ki se je seveda morate čimprej znebiti, saj vendar ne gre, da bi človek prenašal pa-pir po žepih ... Pogledate na levo, potem na desno, roka, v kateri držite listek, vam za trenutek obvisi, nekaj vam pravi, da se to ne sme, da je to grdo. Potem se pest le odpre — saj se vendar ne bo nič poznalo, če bo na tleh ležal še en papirček več ...
•  Vidite, takšnih zgodbic pa je v našem mestu na tisoče vsak dan. Vedno, ko se na avtobusni postaji ustavi zelena konzerva in se iz nje vsuje grozd potnikov, pločnike in zelenice pobeli nova plast lističev, papirčkov, cigaretnih ogorkov, ovitkov bonbonov in dru-gih okraskov. Seveda niso vsi takšni kot vi, mnogi niti ne pomislijo, da je to, kar počno, grdo...  In rezultat?  Takšen,  da  je  sleher-nega pravega  Ljubljančana  sram,  ko  mora tujcu razlagati, da je prišel v pravo mesto, čeprav je pričakoval, da bo zagledal res ne-kaj »belega«, kot so mu obetali prospekti in znanci, ki so obiskali Ljubljano pred vojno.
•  In, povrh vsega, takšni pujsi in packi, kot ste vi, še najraje zabavljajo čez komunal-no službo, ki da prav malomarno skrbi za red in čistočo y našem mestu. Ne, dragi moji, svinjarije, ki jo pušča za seboj takšna mno-žica ljudi brez slehernega smisla za red in čistočo, ne more počistiti še tako moderni-zirana in opremljena komunalna služba. Do-kler bo  komunalna  kultura  naših  občanov na tako nezavidljivi stopnji, toliko časa bo-mo zardevali ob geslu »bela Ljubljana«.
•  Pa pustimo sedaj razglabljanje o tem, poglejmo raje, kako skrbe za čistočo našega mesta tisti, ki so za to plačani iz proračuna mesta (resnici na ljubo povedano — precej slabo plačani). S širjenjem mesta in z vedno pogostejšimi   zahtevami  po   zdravem   in   či-stem okolju naraščajo  seveda tudi potrebe po sredstvih, namenjenih za čiščenje, spira-nje in luženje cest. Na območju mesta Ljub-ljana je kar 2,730.994 kvadratnih metrov vo-zišč,   679.872   kvadratnih   metrov   pločnikov, kar skupaj znaša 3,400.866 kvadratnih metrov površine, ki naravnost vpije po metli in sme-tišnici. Žal pa proračun odmeri za te namene
tako pičla sredstva, da se mora služba ome-jiti le na najpomembnejše cestne površine, to je v glavnem na območju občine Center, na površinah ob vpadnicah ter v nekaterih urbaniziranih soseskah, seveda z različno intenzivnostjo čiščenja. »Snaga« ima na skrbi tudi spiranje in luženje makadamskih cestišč, površina potrebna luga se bo letos zaradi širjenja mesta in prometa še povečala. Pri »Snagi« so vzeli svinčnik v roke in ugotovili, da so komunalna podjetja v drugih jugoslo-vanskih mestih precej na boljšem, saj recimo v Zagrebu dobijo za kvadratni meter očišče-ne površine 206 starih dinarjev letno, v Spli-tu 289 ter na Reki 443 starih dinarjev, med-tem ko v Ljubljani slej ko prej ostajajo pri borih 117 dinarjih za kvadratni meter. Toda, če bo akcija, ki jo že več let organizirajo »Snaga«, »Dom«, »Fond« in »Rast« pod nazi-vom »Bela Ljubljana« resnično obrodila sa-dove, potem bo tudi ob teh sredstvih naše mesto zablestelo tako kot je treba ...