ISSN 2536-264X Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme Osip iglic zelenega bora (Meloderma desmazieri) Dr. Nikica Ogris, Oddelek za varstvo gozdov, Gozdarski inštitut Slovenije (nikica.ogris@gozdis.si) 1 4 5 2 3 GozdVestn 77 (2019) 4 LATINSKO IME Meloderma desmazieri (Duby) Darker (sin. Hypoderma brachysporum Speg., anamorf Leptostroma strobicola Hilitzer) RAZŠIRJENOST Areal glive je Severna Amerika, od koder so jo prenesli v Evropo in na druge celine. GOSTITELJI Najpogostejši gostitelji glive so zeleni bor (Pinus strobus) in drugi petigličasti bori. Redko okuži tudi dvo- in trii- gličaste bore. OPIS Gliva je verjetno endofit v živih iglicah, povzroča odmira- nje oslabelih iglic in ni zelo patogena. Trosišča oblikuje na odmrlih iglicah. Trosišča so črna, podolgovata, eliptična, obdaja jih ozek svetel kolobar (histerotecij). Najpogosteje jo najdemo na tistih iglicah, ki so v šopih še pritrjene na vejico, v opadu redko oblikuje trosišča. Spomladi do jeseni askospore okužijo mlade iglice, kjer se najprej pojavijo rumene pege, ki kasneje porjavijo in dajejo zelo okuženim drevesom rdečkast videz. Trosišča se razvijejo na odmrlih delih iglic naslednjo pomlad in dozorijo od maja do junija. ZNAČILNA ZNAMENJA (SIMPTOMI) • Iglice rumenijo, kasneje rjavijo in odpadajo (slika 1). Drevo lahko dobi rjavkasto-rdečkast videz. • Poškodovane iglice so pogosto v šopih pritrjene na vejico. • Na iglicah so do 1 mm dolgi črni, podolgovati histeroteciji, ki jih obdaja ozek svetel kolobar na povrhnjici odmrle iglice. Trosišča so vidna s prostimi očmi, še lepše z ročno lupo (sliki 2 in 3). • Aski so valjasti, veliki 100–150 μm in vsebujejo osem askospor (slika 4), ki so velike 25–40 × 3,5–4,5 μm in obdaja jih širok sluzast ovoj. • Parafize so večcelične, na vrhu rahlo odebeljene in pogosto ukrivljene (slika 5). VPLIV Na Češkem in Nemčiji poročajo o obsežnem sušenju zelenega bora zaradi glive M. desmazieri in jo v gospodarskih gozdo- vih zatirajo s sanitarnim posekom. Bolezen lahko povzroča obsežno sušenje iglic, zaradi česar odmirajo vejice in celotna drevesa. Osip iglic zelenega bora je največji v predelih z vlažnim zrakom, v dolinah in ob potokih. Okužuje mlade in tudi starejše borovce, a so mlajše rastline za bolezen bolj dovzetne. Osip iglic zelenega bora je pomembna bolezen v drevesnicah, medtem ko v gozdu njen vpliv ni tako izrazit. MOŽNE ZAMENJAVE Osip iglic zelenega bora, ki ga povzroča Meloderma desma- zieri, lahko zamenjamo z osipi iglic, ki jih povzročajo druge vrste gliv, npr. iz rodu Lophodermium. Podobne simptome lahko povzročijo tudi druge glive: rumeni borov osip (Cycla- neusma minus), rdeča pegavost borovih iglic (Dothistroma pini in D. septosporum), rjavenje borovih iglic (Lecanosticta acicola), sušica najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea) in Sclerophoma pityophila. Vse naštete bolezni lahko ločimo po tipu trosišč in mikroskopskih značilnostih. DODATNE INFORMACIJE • Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) • Portal Invazivke (www.invazivke.si) • Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) GDK 443(045)=163.6 Osip iglic zelenega bora Slika 1: Zeleni bor je poškodovala gliva Meloderma desmazieri; iglice rumenijo, rjavijo in odpadajo (foto: Petr Kapitola, Central Institute for Supervising and Testing in Agriculture, Bugwood.org) Slika 2: Črna trosišča na iglicah (histeroteciji) (foto: Petr Kapitola, Central Institute for Supervising and Testing in Agriculture, Bugwood.org) Slika 3: Navlaženi histeroteciji glive Meloderma desmazieri (foto: Dušan Jurc) Slika 4: Dva aska in askospori glive M. desmazieri (foto: Dušan Jurc) Slika 5: Parafize glive M. desmazieri (foto: Dušan Jurc) GozdVestn 77 (2019) 4 ČE OP AZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA, obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke. Tisk in oblikovanje publikacije je izvedeno v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru projekta CRP Uporabnost ameriške duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst pri obnovi gozdov s saditvijo in setvijo v Sloveniji (V4-1818).