PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Živela Federativna ljudska republika Jugoslavija, pod vodstvom narodnega heroja maršala Tita!
Leto 1. štev. 170 - Cena 3.- lire
TRST, petek 30. novembra, 194S
Uredništvo in uprava, Plana Goldoni Si. 1-1. Tei. Si.
Federativna ljudska republika Jugoslavija
Včeraj proglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija le ljudska država, republikanske oblike, zveza enakopravnih narodov, ki so svobodno izjavili svojo voljo, da ostanejo združeni v Jugoslaviji
Beograd, 29. Tanjug. — Jutranji časopisi posvečajo svoje prve stra ni prvi začasni seji federalne skupščine in skupščine narodov, ki se je vršila sinoči, ob drugi obletnici zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu, ko so bili položeni temelji A, f. Jugoslavije.
Zasedanja federalne skupščine se je začelo danes zjutraj, ob 0.30. Zasedanju so prisostvovali ministrski predsednik maršal Tito, s podpredsednikom jugoslovanske vlade Kardeljem in dlani vlade.
V diplomatski loži so se nahajali veleposlanik SZ Sadčikov, veleposlanik ZDA Paiterson, veleposlanik Velike Britanije Stevenson, veleposlanik Francije Pagard, veleposlanik Poljske Karol Vende, veleposlanik Turčije KeperUr, minister za Bolgarijo Todorov, za Češkoslo-1 vaško Korbel, številni svetniki veleposlaništev in poslaništev, načelnik UNRRA-ine misije Sergejčik in predsednik zveze pisateljev ZSSR Tihonov.
Zasedanje je otvoril najstarejši čla/n skupščine Tuna Babič, ki je v svojem govoru poudaril važnost dela, ki čaka narodne poslance pri ^določitvi nove državne politike, ki bo zadovoljila vsa jugoslovanska ljudstva — pri ustanovitvi republike».
Skupščina je potem izvolila tri začasne tajnike in poverilni odbor, ki ga tvori SO članov.
Zasedan je se je končalo ob 1.35. Prihodnje zasedanje se bo vršilo danes ob IS. uri.
Začasni tajniki in poverilni odbor so biti izvoljeni, nato pa je bila seja predložena na 9. uro.
Danes popoldne se je ustavodajna 1narodna skupščina sestala na svojem drugem zasedanju.
V skupščini narodov se je najprej izvršila verifikacija mandatov
, hutiancsv, Verifikaciremi so . bili mandati 165 prisotnih tn 9 odsot-. nih narodnih poslancev. Po zaključnem poročilu verifikacijskega Odbora so narodni poslanci položili prisego narodu.
Po prisegi je bilo izvoljeno predsedstvo Doma narodov. Za predsednika je bil izvoljen Josip Vidmar, za podpredsednika Todor Pavlovič in Božo Maslovič, za tajnike pa Niko Perič, Milojevič in GrbuJ.
Ndl o je narodni poslane o dr. Siniša Stankovič prebral deklaracijo o federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Ko je dr. Siniša Stankovič prebral deklaracijo, se je pričelo poimensko glasovanje. Med velikim navdušenjem je Dom narodov enoglasno sprejel predlog dr. Siniše Stankoviča o federativni lju.dski republiki Jugoslaviji.
Po glasovanju se je razvila diskusija, v kateri so govorili minister za Orno goro Milovan Djllas, dr. Hinko Križman in Bane Andrejev.
Ob 15.55 se je zasedanje Doma narodov končalo.
Istočasno z Domom narodov se je pričelo zasedanje Narodne skupščine. Najprej so bili verificirani mandati. Verificiram so bili mandati 345 prisotnih in 5 odsotnih poslancev. Po končnem poročilu verifikacijskega odbora so poslanci položili prisego svojemu narodu.
Nato je bilo izvoljeno predsedstvo narodne skupščine. Za predsednika je bil izvoljen dr. Vlada Simič, za prvega podpredsednika Franjo Ga&i, za drugega podpredsednika Suleman Filipovič, za 'prvega tajnika Voja Leko-mč.
Po izvolitvi predsedstva je narodni poslanec dr. Blagoje Neško-vič prebral deklaracijo o federativni ljudski republiki Jugoslaviji, Skupščina je prešla na poimensko glasovanje in sprejela Meškovidev predlog enoglasno. Ob 17.15 je predsednik narodne skupščine Simič zaključil drugo zasedanje.
Takoj nato sta se obe zbornici sestali na skupno zasedanje.
Ob 17.30 je dr. Siniša Stankovič prebral predlog o federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova deklaracija se glasi:
V JO letih obstoja Jugoslavije jugoslovanski narodi niso mogli uresničiti svojih stoletnih teženj — narodne enako pravnosti in socialne pravičnosti. Namesto, da bi pobratila narode in ustvarila socialno pravičnost, je vladajoča klika ustvarjala razdor in zatiranje ter politično in socialno nepravičnost. Reakcionarna klika z monarhijo na čelu je Jugoslavijo tako oslabila, da se ni mogla upirati nemškemu navalu v a. prilil 1941. Ob nemškem navalu kralj teter Karadjordjevič ni imeli poguma in volje, da bi pozval narod k odporu, temveč je pobegnil v inozemstvo ter prepustil ljudstvo usodi. Ves čas narodno osvobodilne borbe je kralj Peter JI. odklanjal odpor proti okupatorja. Pomagal je narodnim izdajalcem, ki so od leta 1941 vodili ogorčeno borbo proti narodno-osvobodilni vojski, to je proti osvobodilnemu gibanju in sodelovali z okupator, jem. Narodi Jugoslavije so tesno povezani nastopih proti fašizmu in reakciji, trdno odločeni, braniti neodvisnost in svobodo proti skupnemu sovražni, ku. V tej skupni, krvavi borbi so narodi Jugoslavije ustvarili trdno enotnost in bratstvo. Narodi Jugoslavije so spoznali v času med prvo in drugo sveto' vno vojno, še bolj pa med narodno osvobodilno borbo, da je monarhija največja ovira za ustvarjenje nove Jugoslavije,
mmm
'> ■ -r ■
m m
•■••V-v-V:
•7- :• - & ,> ;V'
zajednice enakopravnih narodov. O tem so se prepričali v času pod mednarodnimi režimi, z vsem kar so morali prestati, in so izkusili pri domačih izda-
jalcih, Id so bili največja pomoč okupatorju.
Na podlagi tega izjavljamo v skladu z voljo naroda in v ime nn narodov Jugoslavije:
1. Demokratična federativna Jugoslavija se proglasa za ljudsko republiko, i nazivom Federativna ljudska republike Jugoslavija, (Dolg spontan aplavz med poslanci). Federativna ljudska repub ika Jugoslavija je ljudska država, republikanske oblike, zveza enakopravnih narodov, ki so svobodno izjavili svojo voljo, da ostanejo združeni v Jugoslaviji.
2. S tem se dokončno ukinja monarhija. Petru U. Karadjordjeviču z Vso dinastijo laradjordjevičev pa se odvzemajo vse pravice, k! so jih poprej imeli.
Dano v Beogradu, glavnem mestu federativne ljudske republike Jugos avije, dne 29. novembra 1943.
Narodna skupšoind je z ogromnim navdušenjem sprejela deklaracijo, ki jo je preoral ar. Siniša Stankovič. Predlog je bil sprejet z aklamacijo, ‘nakar je nastalo dolgotrajno nepretrgano odobravanje.
Ob zaključku so narodni poslanci stoje zapeli «Hej Slovani*, nato so pa zapustili dvorano, in si med seboj čestitali.
Pred poslopjem narodne skupščine se je zbralo na desettisoče Beograjčanov, ki so takoj, ko SO izvedeli za proglasitev Federativne ljudske republike Jugoslavije, priredili burne ovacije.
Jugoslovanska armada je z artilerijskimi salvami pozdravila ta veliki dogodek. Topovske salve so oznanile ta dogodek tudi narodom
vseh federalnih enot. Prebivalstvo je navdušene pozdravljalo poslance, ki so prihajali is poslopja narodne skupščine. Zahtevalo je od njih, naj mu govore. Temu -pozivu predsednik Bosne in Heroegcvine Rodoljub Colakovio, za njim pa Dmitar Bakič in Todorovič.
Narodna skupščina federativne ljudske publike Jugoslavije se bo ponovno sestala 1. decembra.
Uresničena je volja vseh jugoslovanskih narodov. Uresničen je najvišji ideal ljudstva, ki je v bratski skupnosti zanj neustrašeno darovalo življenje in prelivalo kri na bojnem polju od Soče do Kajmak-čalana.
Občutek nepopisne sreče in ponosa polni danes srca milijonov Jugoslovanov, kajti odslej bodo za vedno živeli v republiki, zgrajeni in utemeljeni v štiriletnem, krvavem osvobodilnem boju, na en milijon sedemstotisoč žrtvah, na enotni izpovedi ljudstva, na najdemo-kjaHičnejsih volitvah, živeli bodo v republikanski, državi, kjer si bodo — prosti monarhističnega terorja — gradili nemoteno svojo boljšo prihodnjost.
Federativna ljudska republika Jugoslavija je že sedaj in bo s svo-jtm notranjim razvojem vedno bolj srečna domovina srečnega ljudstva.
Vse resnično demokratične množice sveta so ob tem zgodovinskem dogodku radujejo sloupno z jugoslovanskimi narodi. Radujejo se nove zmage demokraoije.
In mi v Slovenskem Primor jut Mi, ki smo se ves čas raemo ob rami z vsemi jugoslovanskimi narodi borili za iste cilje t Mi, hi smo za tako srečno republiko Jugoslavijo dali 42.800 smrtnih žrtev, za katero je moralo po fašističnih taboriščih umirati 55.400 sinov Primorske in so zaradi te *ek> Zelje Aprgže primeruasi f Danes, prav danes, so naši, srca polna ponosa. Ponosna zato, ker smo doprinesli tolikšen delež za ustvaritev nove Jugoslavije, ker smo se s tem na najzgovornejši način odločili za republiko Jugoslavijo.
Narodi Jugoslavije so nam za naš boj dali svoja najvišje priznanje, ko so na drugem zasedanju AVNOJ-a sprejeli odlok o priključitvi Slovenske Primorske, Beneške Slovenije, Istre im hrvaških otokov k Jugoslaviji.
Vi še izpolnjen ta sklep, čeprav temelji na naši samoodločbi. Toda ravno nova federativna ljudska republika Jugoslavije nam je jam otvo, da bomo tudi mi, na Primorski zemlji, s krvjo prepojeni in sedemindvajset let teptani, postali sestavni del srečne domovine, bratske zveze enakopravnih narodov. — Utrjujte, bratje v Jugoslaviji republiko, čuvajte pridobitve našega boja, čuvajte našo samoodločbo.
Mi tu vam prisegamo, da bomo!
Red »Zasluge za narod I. stopnje' maršalu Titu
Beograd. 29. Tanjug. — Predaed-ništvo začasne skupščin® d. f. Jugoslavije je sklenilo odlikovati maršala Tita za izredne zasluge, storjene jugoslovanskim ljudstvom med narodno osvobodilnim bojem in za požrtvovalno delo pri obnovi dežele, z redom «2asluge za narod I. razreda*.
Sovjetski nogometaši v Beogradu
Beograd, 29. Tanjug. — Včeraj j® prispela v Beograd nogometna enajstorica «Osrednjega kluba Rde. če armade*, ki bo odigrala v Beogradu dve tekmi, potem pa obiskala Zagreb in Split.
Visoka udeležba pri volitvah v Istri
Opatija, 29. — Oblastna votivna komisija za Istro je na svoji seji 27. novembra, potem ko je prejela okrajne in mestne volivne spise, ugotovila prve volivne rezultate v posameznih volivnih edinicah.
V okraju Labin je od 14.024 volivnih upravičencev volilo 13.482 ali 96.13%, v okraju Motovun od 6178 volivnih upravičencev 5709 ali 94.47%, na Cresu od 5517 volivnih upravičencev 4126 ali 80.08%, v Rovinju od 6957 volivnih upravičencev 5464 ali 78.53%, v Tinjanu od 14.595 volivnih upravičencev 12.871 ali 88.45%. na Krasu od 4060 volivnih upravičencev 3993 ali 99.77%, v okraju Opatija od 18.707 volivnih upravičencev 17.192 ali 95.12%, v mestu Opatije je od 5048 volivnih upravičencev volilo 4631 ali 98.02% ter v Buzetu od 5910 volivnih upravičencev 5818 ali 98.44%.
Iz Jugoslavije države delovnega poleta
Razvoj lesnega gospodarstva v Sloveniji
Potrebe po lesu so povsod ogromne. Samo za obnovo vojnih ruševin
V Sloveniji bo potrebno nad 1 milijon kub. m. stavbenega lesa. Kljub temu, da je okupator uničil rnnogo žag, znaša — šest mesečev po osvoboditvi — kapaciteta žag 1.400.000 kub. m. na leto. Na žagah in drugih lesnih obratih gre Se vedno do 600.000 kub. m. ali 35% lesa v odpadke. Dela ae na tem, da se množino odpadkov z načrtnim Izkoriščanjem zniža no čim manjšo meto in da se odpadki čim racionel-neje uporabijo v drugi industriji.
V Sloveniji se skusa ustvariti predpogoj za snovanje nove industrije, *a izkoriščanje odpadkov od lesa.
V tem oziru ima slovensko lesno gospodarstvo že velike razvojne Složnosti.
Delavske zadruge pomagalo kmetom
V nekaj mesecih, od začetka organizacije za pomoč kmetom, je o-keli 3500 beograjskih delavcev obokalo 39 vasi v okolici Beograda, ‘“o še nepopolnih podatkih so beo-Šbajaki delavci od začetka akcije pomoč kmetom do 1. novembra Poleg ostalega popravili okoli 600 ksenlh delov raznih predmetov, zaspali okoli 5452 sodov, popravili u' nabrusili 1249 sekir in drugega 0rbdja. Zdravniško je bilo preglednih 747 oseb. Poljedelskega °ro-je bilo popravljenega 198 ko-^dov.
To je #amo skromen začetek ret-* *amiSijenega dela, ki se bo v
prihodnosti vedno bolj razvijalo In krepilo. Tako se bo še bolj razvila in okrepila zveza kmetov in delavcev.
Kmetje so povsod prisrčno sprejeli svoje brate delavce ln so bili ponosni na njihovo pomoč.
Popravljanje mostov v Slavoniji in Baranji
Beograd, 29. Tanjug. — Pri svojem umiku so Nemci ip ustaši porušili v Slavoniji in Baranji nad sto cestnih in železniških mostov razen drugih važnih prometnih objektov. S prizadevanjem ljudskih oblasti so doslej popravili vse mostove v Slavoniji, medtem ko so se dela za popravilo cestnih ln železniških mostov v Baranji že pričela. V desetih dneh bodo popravili tri porušene železniške mostove med Osijekom in Dardo, na nekdanjem koritu Drave in dveh njenih pritokov. Na ta način bo vzpostavljena direktna železniška zveza med Slavonijo in Baranjo. Z vzpostavitvijo tega prometa bo mogoče odvažati velike količine premogu iz pečujskih rudnikov do Osijeka, no pa kot doslej do Darde, od koder so premog prevažali s kamioni.
Skrb za gozdova
Okupatorji bo v času svojega bivanja v Jugoslaviji neusmiljeno uničevali gozdove, pri tem niso u-porabljali nobenega načrta za sečnjo. Osvobojeno ljudstvo se aedaj trudi, da na novo pogozdi lasekane predele, V splošni akciji za pogozdovanje so prebivalci vasi Breetača in Subotska zasadili mlade sadike na površini 150 hektarjev. S tem so prihranili državi nad 18.000 di-
narjeV: Mladinci iz Novske in okolice -so pogozdili okoli 20 hektarjev. Tako je bila v nekaj tednih pogozdena površina 632 hektarjev v lem okraju.
Okrožni narodni odbor: y Ku-manovem je izdelal načrt za 'pogozdi te v več, kot 250 ha površine, ki jih bo zasadil z 800.000 sadikami. Ta načrt bodo izvedle množične organizacije, ki so v ta name- razglasile le medsebojno tekmovanje. Načrt bo izveden do 10. decembra.
Tovarna stekla v Pančevu na predvojni s opnji
Beograd, 29. — Tovarna stekla v Pančevu je danes največja. Njena zmogljivost je tako velika, da lahko zadovolji potrebam vsega Balkan«.
V obnovi porušenih vasi in mest Jugoslavije igra steklo zelo važno vlogo ln zato jc pomen tovarne stekla toliko večji.
15. septembra je tovarna pričela , delati. Najprej je bilo zaposlenih l?d delavcev, čeprav je v normalnem času delalo 350 delavcev. Prve dni so bili potrebni veliki napori. Nekateri delavci so delali nekaj dni brez izmenjave, V dveh mesecih je tovarna napravila 500.000 kvad. m. stekla ali dnevno 8000 kvad. m. Ta količina je enaka predvojni proizvodnji.
Banja Luka Ima srednjo poljedelske iolo
V glavnem mestu Bosšnske krajine ■Banja Luki je obstajala od -923. leta poljedelska šola, ki jo je obiskalo do vojne 15 generacij po-
ljedelskih strokovnjakov. Letos se je ta šola spremenila v srednjo poljedelsko šolo. Kot taka bo imela posebno važno nalogo pri zboljšanju gospodarstva v Bosni- in Hercegovini. Ljudske oblasti delajo s svoje strani vse, da se' šolsko poslopje pripravi za normalno delo. Sola bo imela tudi dijaški internat.
ZDA izrabljajo tefki finančni potoZa j Anglijo
Moskva, 29. — «Izvestja» objavljajo izčrpen pregled anglo-ameriž-kih gospodarskih odnošajev, ki ga je napisal Anatolij Georgi jev.,
Pisec opozarja, da je Britanija izšla iz vojne s težko izpodkopanimi financami, z notranjim dolgom 12 milijard funtov In z zunanjim dolgom 3.5 milijard. Georgi jev poudarja. da načrtno povečanje britanskega izvoza, ki zahteva čim hitrejšo preusmeritev industrije, Se bolj otežkoča britanski finančni položaj. Te težave so prisilile Britance, da so se obrnili na ZDA za finančno pomoč. Toda vplivni ameriški trgovski krogi so popolnoma jasno izrazili svoj namen, okoristiti se z britanskimi finančnimi nepri-likami, če navajamo Valtimor.
Komentator oipozarja na zahtevo Scrippoevega in Howardovega tiska po britanskih strateških oporiščih na Atlantskem mox-ju v zameno za finančno pomoč. Ameriški finančni krogi postavljajo kot pogoj za pombč Britaniji izpolnitev dveh osnovnih zahtev: oslabitev šterlin-govega bloka in odpoved lmperij-mu pref en ranemu sistemu. Ta dvf činitelja sta nekoč, služila Britanii kot resni orožji gospodarskega bo ja na svetpvnem tržišču in Ji seda,; zagotavljata številne ugodnosti.
Danska finančna revija je pred kratkim zgostila bistvo ameriških
zahtev proti Britaniji v sledeče besede; v Združene države se žele o-koristiti z močjo svojega kapitala za torpediranje šterlingovega bloka, da bi na ta način izpodkopale britansek trgovske pozicije.
Georgijev piše, da se bo Britanija s svojimi sedanjimi gospodarskimi težavami le s težavo izognila resnim koncesijam v korist ZDA, kot to ugotavljajo številni opazovalci na obeh straneh oceana. To je razvidno iz petrolejskega sporazuma, ki je bil pred kratkim sklenjen med Britanijo in ZDA. Georgijev pravi, da so britanske in ameriške petrolejske družbe dolgo časa tekmovale v državah srednjega vzhoda, katerega petrolejski izviri so bili o-Čitno glavni predmet pogajanj.
Čeprav imajo britanske družbe tam trdne položaje, so vendar ameriški petrolejski interesi dosegli v teh deželah v zadnjem času velike uspehe. Kljub dejstvu da je po londonskem sporazumu Britanija dobila koncesijo v obliki priznanja svobode petrolejskega uvoza, je bil ves sporazum sprejet v britanskem tisku precej klavrno, zlasti ker postavlja načelo odprtih vrat na Srednjem vzhodu. Mnogi časopisi poudarjajo, da ta sporazum ni odstranil vzrokov nasprotij v petrolejskem vprašanju in da je za rešitev teh nasprotij potreben resničen mednarodni sporazum.
Neutemeljene vesti o reviziji premirja z Italijo
'Waab.In.gton 36. Radio Milano. — Byrnce je na tiskovni konferenci ■anikal veat, ki je bila priobčena v »Vaahingtonu in ki pravi, da je vla-la ZDA predlagala v Londonu in Moskvi revizijo premirja z Italijo, d« H na ta način italijanska vla da dobila večje nadzorstvo nad lastnimi zadevami.
Študij Tihega oceana
Moskva. Tass. — Akademija znanosti ZSSR je razpravljala o sistematičnem študiju Tihega oceana. Govorniki na tem zborovanju, zlasti tajnik Tihomorskega odbora akademije znanosti prof. Peter Schmidt in akademik Zavaricki, c ta poudarila izredno teoretično in praktično važnost proučevanja Tihega oceana za Sovjetsko'zvezo.
Leta 1946. bo odbor opremil več ekspedicij, ki bodo Odšle v različne predele .Tihega oceana. Poleg tega bo vzpostavljena mreža morskih in suhozemskih postaj za redno opazovanje.
Grfija ve, da je dolina zahvalo SZ
Atena, 29. Tass. — Minister zunanje zadeve Sofianopulos je v razgovoru s Tassovim dopisnikoip izjavil, da grška vlada' soglaša k imenovanjem Rooknova za veleposlanika ZSSR v Atenah.
Zunanji minister je poda! tudi sledečo ifcjavo: »Vlada in posebno jaz se zelo veselimo imenovanja veleposlanika ZSSR v naši deželi. Grčija čuti globoko spoštovanje do velike sovjetske države, s katero so jo že v starih časih vezale tesne politične vezi in skupna verska izročila.
Grčija se spominja, da se mora veliki Rusiji zahvaliti za neodvisnost, ki jo je dosegla 1821. leta.
Grčija ve, da se je zaradi junaških narodov Rdeče armade rešila zavojevalcev, ki so jo zasužnjili. Glo. boko je razumela vlogo SZ in je prepričana, da bo SZ še naprej mnogo doprinašala v naporih ostvarite^ miru po vsem svetu.
Grčija je prepričana, da jo bo Sovjetska zveza podprla pri njenih ozemeljskih zahtevah in pri njeni gospodarski obnovi.
Minister je dodal, da bo sodelovanje Grčije a Sovjetsko zvezo prisrčno in brez pridržkov.
Grški ministrski predsednik The-mistocles Sofoulis je izjavil, da je po tem imenovanju Grčija obnovila diplomatske stike z vsemi svojimi velikimi zavezniki.
AngleiikiMugosloTanska trgovinska pogajanja
Beograd, 29. VZN. — V kratkem se bodo pričela pogajanja za sklenitev trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Na predlog britanskega poslanika Beogradu je jugoslovanska vlada odločila, da bo imenovala posebno delegacijo, ki se bo podala v London, in «e tam pogajala.
Menijo, da je to nov koraik k normalizaciji angleško-jugoslovanskih odnošajev, ki so ee v zadnjem času anatno Izboljšali zaradi zadržanja angleškega tiska in javnih krogov do jugoslovanskih volitev.
Spomenica SlAU-a
Slovensko italijanska antifašistična unija za Julijsko krajino tn Trst je predložila višjemu oficirju za civilne zadeve pri ZVU naslednjo spomenico:
Trst, dne 26. nov. 1945.
VIŠJEMU OFICIRJU ZA CIVILNE ZADEVE PRI ZVU
TRST.
Na raznih konferencah Zunanjih ministrov treh velikih demokracij ter treh Velikih je bilo ponovno poudarjeno nadelo, da mora biti popolnoma uničen fašizem, njegov škodljivi vpliv ter vse, kar iz njega poteka.
To je bilo potrjeno s formalnimi sporazumi, kakor tudi s sporazumom, ki so ga podpisali v Moskvi Zunanji ministri treh velikih demokracij.
Sporazum je bil tedaj v skladu s političnimi potrebami, kar so globoko čutile velike demokracije, od katerih sta bili dve neposredno prizadeti od zločinskih napadov fašistov in nacistov ter je obenem ustrezal željam vseh narodov, ki so trpeli pod nacifašistovskim jarmom.
V Trstu je Z.V.U. osnovala Izredno prisežno sodišče ter Kasacijsko sodišče, z namenom, da sodita in obsodita fašiste. Ta ukrep pa se je izkazal nezadosten, ker po zakonu ni dovoljeno preganjati tiste fašiste, ki so zakrivili zločinska dejanja pred 8. septembrom 1943, medtem ko je dobro znano, da niso bila fašistovska nasilja proti ljudstvu v prejšnjih 25 letih nič manjša, kot ona v naslednjih dveh.
Ta razlog in še drugi onesposobljajo Izredni sodišči, da preganjata fašiste, še posebej pa je krivo temu dejstvo, da redni sodniki, ki sestavljajo ti dve sodišči, niso bili izbrani na podlagi pravih antifašističnih načel. Ti vzroki, ki onemogočajo čiščenje, niso obstajali za časa Ljudskega Sodišča, katero so sestavljali sami preizkušeni protifašisti, prekaljeni v oboroženi ter konspirativni borbi proti nacifašizmu.
Tako na primer je bil skupaj z mnogimi drugimi oproščen, po približno enomesečnem zaporu, Teobaldo Zennaro, bivši namestnik zveznega tajnika tržaške fašistične nacionalne stranke, soodgovoren za vsa fašistična nasilja, ki so bila izvršena za časa, ko je vršil to funkcijo. Vršil je še mnoge važne, politične ter gospodarske posle pri Visokem komisarijatu v Ljubjani ter aktivno sodeloval pri gospodarskem izropanju takozvane Ljubljanske pokrajine.
Nadalje sta se ti dve ustanovi za sojenje fašistov, izkazali popolnoma nesposobni pri izvrševanju naloge, ki jima je bila zaupana. Ti sodišči sta oprostili znane fašistične zločince, kot Mione Francesco, ki je bil najprej član Posebne politične policije iz ulice Bellosguardo ter nato pripadal črnim brigadam; Vidus-so Antonia, ki je vodil tržaško fašistično republikansko stranko ter bil tudi poveljnik črnih brigad; mnogo drugih sta pa obsoditi na naravnost smešne kazni.
Zaradi navedenih vzrokov je postal Trst sedaj udobno zavetišče za raznovrstne fašiste. Pridružili so se tako mnogim tržaškim, katere ne more doseči roka pravice, ter drugim iz Istre, mnogim iz Italije in celo jugoslovanskim fašistom ozir. vojnim zločincem. Vse je privabilo v Trst posebno povoljno stanje, katerega so tukaj deležni.
To stanje je zelo težko, ker povzroča ter navaja k stalnim provokacijam, kot so one, ki so se pripetile ob priliki manifestacij 3. nov. t. 1. v Trstu ter 4. nov. t. 1. v Gorici.
Zaradi vsega tega, ter da bi končno bili kaznovani fašisti, Slovansko-itatijanska antifašistična unija, kot politični predstavnik doslednih antifašističnih množic Julijske krajine, zahteva:
1. da se obnovi Ljudsko sodišče in da se mu vrne prejšno polnomočje.
2. da se zaprejo vsi fašisti, ki motijo javni mir in red naše Krajine ter da se postavijo pred Ljudska sodišča.
3. da se podvzamejo vsi koraki za aretacijo vseh fašističnih beguncev iz Italije, Istre ter belogardistov in drugih vojnih zločincev iz Jugoslavije, ki se danes svobodno sprehajajo po Trstu in se pošljejo v mesta, kjer so izvršili zločine.
Samo tako bo zadoščeno praviri in doseženo po mirjen je duhov in le tako bodo zavarovana demokratična načela v blagor ljudstva tega ozemlja proti vsakemu poskusu, na novo oživiti fašizem.
SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU!
SLOV ANSKO-IT ALI JANS KA ANTIFAŠISTIČNA UNIJA
ZA JULIJSKO KRAJINO IN TRST. — IZVRŠNI ODBOR.
Levo krilo italijanskih liberalcev se ne strinja s politiko stranke
Včeraj je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom Fer. ruccia Parrija. Ministrski svet je razpravljal samo o tekočih zadevah in zlasti o onih, o katerih je že pretresala konzulta. Po seji je dal predsednik socialistične stranke Neni izjavo, da ni predlagal nobenega kandidata za rešitev krize, ki jo njegova stranka ni povzročila. Izjavil pa je, da je razpravljal z De Gasperijem o predlogih demokristjanov. De Gasperi bo dal odgovor na to na seji šestih tajnikov strank.
Včeraj popoldne se je vršilo zborovanje tajnikov šestih strank pri ministru De Gasperi ju.
Kraljevi namestnik je nadaljeval s posvetovanji ter je sprejel v Kvi-rinalu vrhovnega predsednika ka-sacijskega sodišča, predsednika državnega sveta, glavnega prokuratorja kasači jake ga sodišča, profesorja Maasima Pilotija tef predsednika računskega sodišča Gaeta-na Ingroasa.
Na podlagi misli, ki jih je Zani-boni razvil v svojem govoru v Veroni, so ustanovili socialdemokrat, •ko stranko e sedežem v Rimu.
V Rimu j* levo krilo liberalne stranka v znak protesta proti politiki vodstva ustanovilo -Zvezo republikanskih liberaloev-*. Po izjavi
enega izmed iniciatorjev novega gibanja ima zveza republikanskih liberalcev pristaše po vsej Italiji.
Rimski dopisnik lista »Chicago uSn* Mechiin izjavlja, da zavezniška politika v Italiji hrabri reakcionarne elemente, ki skušajo nadzorovati vlado in ovirati demokratično obnovo Italije. Veleposlaništvo ZDA in Velike Britanije, pa tudi zavezniška nadzorstvena komisija, poudarjata svojo neutralnost kar se tiče italijanskih notranjih zadev. To daje reakcionarjem pogum, da sabotirajo demokratično koalicijo.
Dopisnik pravi, da so zavezniki ovirali vladne napore za industrijsko obnovo, ker niso izpraznili več eto šol, tovarn in drugih poslopij, niti izvršili dobav. Dopisnik pravi, da je na nedavni tiskovni konfe-ferenci v Neaplju predsednik mogočne ameriške finančne družbe »America Banks> Giannini zahteval sestavo »trdne vlade*, ki bi obsegal^ desničarje, kot so Nitti, Orlando, Corhino in De. Nicola, ki so podipirali reakcionarje s trditvijo, da js taka uradna politika ZIDA.
Pred nekaj dnevi je ameriška vojaška uprava v Torinu odstavila levičarskega političnega uradni, ka, ker je dal aretirati 50 fašistov, ki so bili člani tajnega gibanja.
PRIMORSKI DNEVNIK
Hočemo Jugoslavijo - hočemo Tita
V poznih večernih uiah se ja ši-i Tudi pionirji se ves.le zrnate ju-rom primorske zemije, preko krftS-1 goolovamsklh narodov. aNala srca kega skalovja, Vipavske doline, vriskajo ob velikem delu zmage, ki
briških brajd, tolminskih in bovških gora, preko Matajurja in Kanina raznesla vest, o proglasitvi federativne ljudske republike Jugoslavije.
Nepoplsmo veselje je zajelo vse primorsko ljudstvo. Ze davno, še ko so pokale puške v Trnovskem
gozdu, po Čavnu in v Istri se je primorsko ljudstvo skupno z narodi Jugoslavije na svojih mnoii-čnih zborovanjih izražalo za republiko. »Nočemo kraija — hočemo Tita» so vzklikali mladinci, žene in možje. Zidovi in tlakovane ceste so bile popisane a tem geslom. Kraljevina je Primorsko prodala, Titova Jugoslavija pa jim je pomagala pregnati sovražnika in kljub intrigam svetovne reakcije že vedno skrbno stoji skupno s Primorci na braniku pravic primorskega ljud etva. Zato so tudi Primorci želeli republiko. Zato so se tako silno veselili zmage ljudske fronte, dosežene 11. novembra pri volitvah v Jugoslaviji. Ze takrat so vedeli, da ta zmaga pomeni novo repubiiko delovnega ljudstva, da ta zmaga pomeni rešitev za Primorce.
Zaupali so osvobodilni fronti v času borbe, zaupali so ji v najtežjih dneh marčeve ofenzive in zaupajo ji danes, ko kljub velikemu doprinosu v skupni borbi demokratičnih narodov, še vedno ni upoštevana njihova samoodločba.
V številnih pismih in brzojavkah, ki so jih poslali in še pošiljajo Izvršnemu odboru Ljudske fronte in maršalu Titu, se izraža to zaupanje in veselje. Se danes prihajajo brzojavke in pisma. Vsi bi radi povedali svojemu velikemu voditelju to kar čutijo, to kar upajo.
«V imenu oelokupne občine St. Petra iskreno čestitamo k sijajni
zmagi, ki nam vliva novih upanj in vere v pravično rešitev primorskega vprašanja*, pišejo šentpetr-čani. Antifašistke iz iste vasi pa pravijo: Naša bolj in trpljenje sta olajšana, ko vidimo o sijajnih votivnih zmagah da je vse jugoslovansko ljudstvo prevzeto z duhom in vero naših, padlih, sledilo Tebi, maršal Tito*,
si jo izvojeval v blaginjo vseh za-tiranil*, posebno nas Mladih, ,katerim gre pogled v lepšo bodočieost ‘ljubljene Jugoslavije», pišejo maršalu Titu, pionirji neke goriške vasi.
Italijanske antifašistke iz Sta-ranzana v tržiškem okraju pišejo Izvršnemu odboru Ljudske fronte:
«Z veseljem smo sprejele vest o zmagi Ljudske fronte pri volitvah. Ob tej priHki Odbor antifašističnih !ena naše vasi poHtfa iskrene čestitko slavni Ljudski fronti».
Zmage v Jugoslaviji se vesele tudi Tolminci, Sežani, žene in Slapa in Roč, vaščani Vrtojbe, tržiški delavci, furlanski kmetje in žene iz Bergliana, Pierrisa in Staranzana, sa4 je to zmaga tudi primorskega ljudstva. Svojo vesolje izražajo v
Itevilnik čestitkah, ki jih pošiljajo maršalu Titu, Ljudski fronti m predsedniku Osvobodilne fronte Slovenije tov. Josipu - Vidmarju,
Primorci danes poznajo samo eno Jugoslavijo, Jugoslavijo, kateri na čelu stoji Ljudska fronta z maršalom Titom. Samo v tej Jugoslaviji vidijo svojega zatgovor-i*lkn rešitelj*. S krvjo so se odločili za to Jugoelavijo in te njihove samoodločbe ne more nihče izbrisati, .niti prezreti. Le kdor hodi z zaprtimi očmi in zamašenimi ušesi po Primorski zemlji, tega ne vidi in n* sliši.
Vsi pošteni demokrati sveta pa so se prepričali o tem, da je želja in zahteva primorskega
ljudstva danes še vedno ista, kot je bila v času borbe: «Ho-čemo Jugoslavijo — hočemo Tita».
Mezd« gostinskih
n
mi-
ZO. novembra 1945.
■ nameicencev
»Veza trgovcev epdfeča
—r—i— šola
^riSetek pouka bh trgovskem in Jndustrijalnem razredu
Sklenjen je bil mezdni dogovor, Obveščamo vat' one, ki so se ki "Olja as osebje vvendar n« za fg ova razreda vpisali, d* bo uradnike) nameščenoy restavraci- »el po„k 4^ 4. decembra ob 8JO, jah, gostilnah,-4n krčmah. -	- -in si{Ser m dečk« v Šolskem rfomu
Po gornjem— dogovoru otopijo. nadstropje,'ulica Croce in sa  	-	-	.	   x	nad-
predvidene mezde v veljavo s 1. septembrom IMS.
Dogovor vsebuje tudi Izplačilo izredne doklade osebju zaposlenem v notranjih prostorih (kuharice, aluž-
dekltee na Malem, domu, atropje, ulica JRandaccio.
Kdor še ni vpisan, lahko to stori istega dne.
Vsi naj prinesejo seboj pisanke
r&- l |Kdi S&nil ce- ljuds!
dor 'zeli imeti še nad* 1 j na pomila, na* *e obrne . na vodstvo tke šol« v Šolskem domu.
kinje itd.) ter osvobodilno nagrado- ha pisalne potrebščino, vnem nameščencem gori Imenovanih obratov. •?'.
V bližnjih dneh bo dogcvbr v celoti objavljen v krajevnem časopisju. Opozarjamo ns. to vse prizadete in proBimo, da točno »lede na-, vodilom.
Za morebitna pojasnila za ure-
Okajene ribe
a Trgovska zveza uazpanja, jja je 1 podlagi uredbe pokrajinskega
prehranjevalnega urada razprodaja sničenje mezdnega dogovora idffitž* Okajenih rib prosta ter da ni treba ni lahko obrnejo ha urad Zveze nakaznic. Cena za trgovce jestvin trgovcev v Gorici, uli-ca IX. 4vgu- tta drobao je 47jo iii. za potrošni-
ata št. 11, L ’ *	"*	*■	'	;
tie pa 106 tir.
Sejam zv. Andreja
' Trgovska zveza naznanja, da se od 3 do 12 decembra vršil v Gorici tradicionalni trg. Sv. Andreja.
OD TRIGLAVA DO JADRANA
liHTUjejl
Obsojen denunciani
Včeraj se je vrčila na izrednem porotnem sodišču razprava proli Silviju Vianall-iju, obtoženem kola-boracionizma. Baje je aprila 1944. leta v Rovinju (Istra) kot član fašističnega republikanskega direk-torija priporočal puljskemu fede-ralu in SS aretacijo in deportacijo v Nemčijo Josipa Soberja, Segala Matije in Sponlza Eufemlje. Ovadil jih je kot člane Komunistične partije in protifašistične propaga-torje med delavstvom. Obtoženec zanika obtožbo, ker se je po lastnih trditvah mudil za časa aretacije v okolici Trenta In ne v Rovinju. Tudi tri obtežilne priče, med katerimi sam Šober, ne morejo z gotovostjo potrditi krivde obtoženega, Javni tožilec je z ozirom na dejstvo, da več prič potrjuje odsotnost obtoženega za časa aretacije in ves mesec poprej, smatral da krivica ni dovolj dokazana in je predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Zanimivo pa je, da je v teku razprave nekdo drugi navedel proti obtožencu podobne obtožbe, o katerih pa je sodisče izjavilo, da ne morejo biti izpričane na današnji razpravi, ampak jih
lahko vzame javni tožilec na znanje za drugo obtožbo. Vendar po tam, kar se je videlo na razpravi, javni tožilec Plncherle na to sploh ni reagiral. Značilno za vidike tega sodišča je tudi, da je tožilec predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov glede navedene denun-claolje, čeprav je bil kolaboracioni-zem jasen, ko je vendar bil obtoženi član direktorija PRP! Vendar je sodišče obsodilo Silvia Vianelli-ja na ifest tet in osem mesecev zapora in tri leta naknadnega nadzorstva. Predsednik sodišča Ther-mes, tožilec Plncherle, branilec Tromba.
Ali bo rešemo šolsko vprašanje
Trst, 29. — Včeraj so bili zastop- I burnu, da prosvetno niki Primorske prosvetno zveze strankarsko gibanje, tov. Turk, tov. Jelinčič, dr. Kosovel in tov. Pahor na razgovoru pri zavezniškem ofioirju za šolstvo za vse Italijo, polkovniku VVashburnu, in pri oficirju za Šolstvo za. Jullsko krajino, poročniku Simoniju. Gospod Washburn je predvsem izjavil naslm tovarišem, da je ob obisku slovenskih šol v Primorju u-gotovil, dd je v njih več resnega prizadevanja po napredku kot v italijanskih šolah.. Izrazil je željo, da bi slovenske šole tako nadaljevale s svojim delom.
Glede sporov, ki so se pojavili med slovenskim ljudstvom in zavezniško oblatjo na šolskem področju, so zastopniki primorske prosvete dejali gospodu W»shburnu. da edino rešitev slovenskega šolskega vprašanja sploh vidijo le v tem, da se da slovenski kulturi popolna avtonomija, ki bi jo zajamčila samostojna slovenska prosvetna komisija za Julijsko krajino,
Imenovana od FNOO-ja In MOS-a za Trst in odobrena od zavezniške vojaške Upravo z izvršno oblastjo za vsa prosvetna, šolska vprašanja.
Vse to s formalno odobritvijo zaveznikih oblasti. To bi bilo v soglasju z Atlantsko listino in z zavezniškim sporazumom z Jugoslavijo ter potrebno za bratsko sožitje med Slovenci In Italijani. Gospod Washburn je odgovoril, da je njegova oblast le konzultatlvna za vso Italijo in da ni v njegovi tnožno-stl spreminjatf temeljne institucije šolske superlntehdahce, ki pa mora objektivno upravljati vse u-pravn« posle in dopuščati čim širšo avtonomijo slovenskemu ukitume-aiu zastopništvu, to je prosvetnemu odboru ali svetu.
Zastopniki slovenske prosvete so nadalje poudarjali gospod Wash.
gibanje ni
pač pa enoten naroden blok vseh pozitivnih struj, ki imajo cilj, doseči bratstvo in sodelovanje med Slovenci in Italijani te pokrajine in nadaljevati z borbo proti nocl-faslzmu, ki je še vedno resničen nasprotnik mirnega sožitja med obema narodoma v'tej pokrajini in v Soli.
Med razgovorom je gospod Wash-burn dejal, da prizna, da so krajevni Roditeljski sveti zelo dobra u-stanova, kakor tudi tak osrednji Slovenski šolski svet, toda potrebno je, da so res dejansko svobodni. Tov, zastopniki 30 nadalje izjavili gospodu Wa»hbumu, da so nepremostljiv* ovira za sodelovanje z zavezniško oblastjo včerajšnji so. delavci nacifašistov, ki so danes na čelu zavezniške šolske uprave, začenši s strokovnim svetovalcem dr. Barago in slovenskima šolskima nadzornikoma za provinco Trst in Gorico ter razni šolski ravnatelji. Njihov kolaboracionteem jasno potrjuje beg pred jugoslovansko to Jo zavezniško armado. Med drugim so tudi navedli primer profesorja Budala, ki se po 20 letih prisilnega življenja v tujini, ne more po zavezniškem ukrepu vrniti v domovino.
V nadaljnjem razgovoru je gospod VVaehburn sam priznal svojo napako, ko je zahteval, naj bi se
v slovenskih šolah obvezno poučevala Italijanščina. Zato mislim, je dejal, da bo dobro vplivala na sožitje in tudi nu pouk, zavest, da učenje drugega jezika ni obvezno, marveč fakultativno.
Končno *o se mu tov, zastopniki pritožili, da slovensko gledališče v Trstu nima stalnega prostor* za svoje prireditve. Gospod Wash-burn je priporočil gospodu Simoniju naj se pozanima za stvar.
Študijski krožek v St. Petru na Krasu
Učiteljstvo postojnskega okraja, s Pivke in Delana se je vnovič polnoštevilno zbral k študijskemu krožku. Na programu je bil vzorni nastop, nakar je sledila debata. Tovariš Trošt je Imel referat: Sovjetska država — država novega tipa. V debati, kjer so se nekatere točke natančneje pojasnile, je tov. šolski nadzornik posebno poudaril naloge, ki jih ima danes naše učiteljstvo in ki so: Graditi našo mlado domovino po vzorcu sovjetske države in dvigniti raven izobrazbe našega ljudstva. Družabni red prejšnjih režimov je preprostemu človeku za branjeval dostop k umetnosti in h kulturi. Nova država pa mora ravnati obratno. V našem ljudstvu bdi mnogo skritih sil, ki jih je treba zbuditi in gojiti. Poglobiti moramo študij teorije, nato pa jo sprovesti v življenje, da postane živa, gibalna sila. Vzgojiti moramo novega človeka, ki bo junak dela In borbe, ki bo' sam znal graditi iti vladati svoji domovini.
Na krožku eo obravnavali še razna druga pedagoška vprašanja ter uradne zadeve!
Stavka pekov
Tajništvo Enotnega sindikata trgovcev z jestvinami sporoča: Ob čni zbor tržaških pokov, ki se je sestal 2«. novembra 1946. v dvorani Enotnega sindikata kemikov, je po proučitvi tajniškega poročila o poteku pogajanj z delodajalci po ugotovitvi, da so ,bill vsi napori Enotnega sindikata trgovcev z jestvinami, <la s« z mirnimi pogajanji zagotovijo tej kategoriji najosnovnejše življenjske pravice, ostali vsled nerazumevanja in opozicije delodajalcev brezuspešni, enoglasno sklenil, da napravi konec tem brezplodnim zavlačevanjem in proglasil stavko vseh pekov, k,l se prične danes ob 24. Uri ln bo trajala, dokler ne bo njihovim zahtevam ustreženo,
IZ
V Dolenji Brestovici je bila 14. t. m. okrajna konferenca vseh tovarišev, ki so se vrnili Iz Fran-cije.Ko*ferenco je otvorila tov. Mirka, tajnica OkO 5IAU za Komen. Dejala je, da so se zbrali zato, da se pogovorijo o težavah in prihodnjem delu. Navzoče tovariše je v imenu Odreda pozdravil komisar I. bataljona OJA. Nato je spregovoril zastopnik tovarišev, ki so se pred nedavnim vrnili na svoje domove. Govoril je o hrepenenju po domovini, o njihovi organizaciji in političnem vzgajanju in zagotovil, da bodo z vsemi močmi pripomogli k vsakemu delu, predvsem v borbi za ljudsko oblast*in za priključitev k demokratični federativni Jugoslaviji. Navzoči tovariši so prirejali venomer ovacije. V imenu mladi ne goriškega okrožja je spregovorila tovarišica Zorka. Orisala jim je zgodovino Osvobodilne fronte. Navdušeno so pozdravili tudi govor tovariša Jankota, ki je preda-
Sirite , Primorski dnevnik"
val o demokraciji, o zmagi Ljudske fronte, o duševni in gospodarski obnovi. Po odmoru je sledila kulturna prireditev, na kateri je z igro, petjem im recitacijami nastopila mladina iz Hruševca. iz Dolenje Brestovice in iz Dolenje Branice.
Delavnost žena v mlljskem okraju
Zeno miljskega okraja nameravajo prirediti Miklavžev večsr in božičnico vsem sirotam svojega okraja. Sedaj imajo Številne nastope, da naberejo potreben denar. V-Miljah so v soboto zvečer pri prireditvi nabrale 20.000 lir.
Poleg kulturnega dela in skrbi za- sirote pa so se žene miljskega okraja lotile tudi dela pri obnovi. V Sv. Barbari so pomagale pri gradnji šole. Med seboj so tekmovale in s tem pri delu dosegle lepe uspehe.
Proslava im%o ljudske fronte
v Tolminu
V Tolminu so 17. t. m. proslavili zmago Ljudske fronte. Ulice ln trg so bile polne Tolminuanov in okoličanov. Zbrani množici je spregovoril tovariš iz poverjeništva PNGO. Poudaril je važnost zmage Ljudske fronte v Jugoslaviji. Množica je navdušeno vzklikala maršalu Titu in zahtevala priključitev k demokratični federativni Jugoslaviji. Ob tej priliki sta bili odposlani brzojavki maršalu Titu in Slovenski vladi.
Gospodinjski tečaj v Kobarida
Gojenke gospodinjskega tečaja v Kobaridu ee pridno in z veseljem že mesec dni udeležujejo predavanj ln praktičnih vaj pod vodstvom učiteljic Gerbec io Hmeljak. Zelo jih zanima krojno risanje, pri-pjravljajo si razne kroje, veseli jih pa tudi kuhanje. Pred dnevi so priredi«* čajanko in pokazale, kaj so se dosedaj naučile. Čudno se jim zdi, da so se tečaja udeležile aamo mladinke iz okoliških vasi, ki so oddaljene po dve ln tudi več ur, medtem ko so se iz Kobarida samega udeležile tega prepotrebnega tečaja samo štiri gojenke.
Razpis literarnega natečaja ..Mladinske knjige"
»Mladinska knjiga*, založba Glavnega odbora ZM8 za »»'venijo v Ljubljani, razptottjb pet literarnih nagrad v skupni višini 60.000 Din, in sicer: L 10.000 Din za slikanico, povest ali zbirko povšstt za otroke od 8. do 10. leta; 2. 10.000 Din povest, ki naj bo primerna za otroke od 10. do 14» leta; 3. 10.000 Din za povest, primerno za mladino nižjih razredov srednjih šol; 4. 10.000 Din a* povest Za odraslo mladino do 20. l*t& Jn 5. 10.000 Din za knjigo realne vsebine za poljubno sta rastno dobo mladine.
Snov za povesti naj bi bila zajeta iz naših osvobodilnih bojev ali iz narodnega življenja, povesti morajo imeti zdravo jedro ter naj obsegajo 5-8 pol.
Pri knjigi za naše najmlajše se zahteva, da obdeluje sodobno snov, Ce je to slikanica, naj bi bila plod vzajemnega dela slikarja in literata, slike pa naj bi bile delane tako, da bi se lahko izdale v ofsetnem tisku s tremi temeljnimi barvami s poljubno četrto, ki naj bi služila tudi za besedilo. Obseg: 3 do 5 pol.
Knjiga realne vsebine naj obdeluje poljubno zanimivo snov, ki naj bo čim bolj poljudno In beletristič-no obdelana in naj obsega 6 do 6 tipkanih pol.
Poelg nagrad sprejmejo avtorji za svoja nagrajena dela tudi običajni honorar.
Nagrajena bodo pa le izvirna, še neobjavljena dela, ki so zrela tisk.
Možnost je, da se odkupijo poleg nagrajenih' tudi nenagrajena dela. Ce bi bila med poslanimi deli posamezne skupine nagrad le nezrela dela, si založba pridrži pravico, da posameznih nagrad ne izplača, temveč jih porabi za nov razpis.
Rokopisi naj sc vlagajo pod geslom do 1. marca 1946. na tajništvo « Mladinske knjige* v Ljubljani, Frančiškanska 6, I., kjer se dobijo tudi vse podrobnejše Informacije.
Kmečke mladina hoče boljše življenjske pogoje
V. tržiškem. okraju je'bila sklicana konferenca, kmečke mladine. Postavljen Je bil pripravljalni odbor, ki je zbral ves potreben material to konferenco. 2* dober teden pred konferenco so nekateri člani Okrožnega odbora antifašistične mladine za tržaško okrožje obiskali nekatere vasi v tržiškem okrožju, da bi iz pogovora s kmečko mladino ugotovili njihove potrebe in težnje. Večina kmetov v okraju nima svoje lastne zemlje, temveč dela na tuji zemlji in mora polovico pridelka oddajati svojim gospodarjem. Tako je položaj to kmečke mladine še doatt težji. Ta mladina se čuti zapostavljeno fn Vredno manj od ostalih mladinskih množic. Le malo jih je med njimi, ki so končali več kot ljudsko šolo, Vsled tega se tudi v kulturnem pogledu čutijo zapostavljene. Vse to in se marsikaj so tovariši izvedeli v pogovoru z mladino in so se tako lahko bolj temeljito pripravili na konferenco.
V nedeljo dne 25. novembra se je vršila konferenca za ves tržiški okraj v Turriaco. Udeležili so se je predstavniki mladine vseh poljedelskih krajev tržiškega okraja.
govorili o potrebi organizacije, s katero se bo doseglo izboljšanje socialnega in kulturnega položaja naših kmečkih mladinskih množic.
Na podlagi diskusije so bili sprejeti sklepi da je treba organizirati vse mlade kmete, začeti z ofenzivo in obrazložiti naše probleme 'in predloge za njih rešitev pristojnim Oblahtem, organizirati večerne kurat o kmetijstvu, gospodinjstvu, veterinarstvu, za upravljanje traktorjev, izvoliti stalen odbor, ki bo organiziral po vaseh pododbore, ki bodo nudili vso pomoč mladim kmečkim množicam.
Izvoljen je bil odbor, ki ga tvo-
rijo najboljši tovariši raznih vasi tržiškega okraja.
Ob zaključku konference je bila poslana resolucija Enotnim Sindikatom, v kateri kmečka mladina tržiškega okrožja odobrava napore Enotnih sindikatov, da se doseže sindikalna enotnost in zadrži avtonomija sindikatov v Julijski krajini, dokler ne bo dosežena končna rešitev glede teritorialne pripadnosti Julijske krajine. V reso-ulctji tudi ugotovaljajo, da bi priključitev kateregakoli naših sindikatov kaki inozemski sindikalni organizaciji dovedla samo do sindikalne razcepljenosti.
GOSPODARSTVO
Potrebe in politični interesi
Naši kmetje so se znašli v povojni dobi v neštetih težavah. Za (osa vojne jim je okupator uničil premoženje, odvzel krave, posekal gozdove, jemal plemensko živino, plenil poljedelsko orodje itd. Razen tega so bile njive zapuščene, ker niso mogle biti sistematično obdelovane, niti ^e je moglo nabaviti do-Konferenco je v imenu pripravljal- j vojj umetnih gnojil. Zemlja je po-nega odbora otvoril tov. Sergio Mo- stala pusta in bi bilo sedaj nujno,
ri, ki je objasnil vzroke, ki so pri vedli do sklicanja konference. V prvi vrsti je treba ugotoviti, kakšni problemi se v tem trenutku postavljajo pred kmečko mladino in ugotoviti vzroke, ki omogočajo rešitev teh problemov. Na podlagi tega se mora potem ugotoviti stališče, ki ga je treba zavzeti v svrho izboljšanja življenskih pogojev kmečke mladine. Konferenco sta pozdravila tudi predstavnika sindikatov in antifašističnih žena.
Pevskim zborom
priporočamo bogato pesmarico »Mlada pesem*, ki vsebuje 36 enoglasnih, dvoglasnih, trogla*nlh In čer.veroglasnih pesmi za mladino. Stane 70 lir in se dobi pri glasbenem referentu »Ljudski dom* II. Goriča in drugod.
SEŽANA
V Sežani se je. vzpostavila Zveza primorskih partizanov. Njen delokrog bo obeegaj ves sežanski okraj, Sežansko podružnico bo organiziral tov. Kocjan Miroslav, ki »e. obrača na vse tovariše, ki so se za naš pokret borili, in na one, ki so se kot aktivisti udejstvovali, naj sodelujejo prt utrditvi naše Zveze. Pri tem naj upoštevajo, da bo noša Zveza vršila selo važne Ln koristne materialne in moralne naloge.
Gim*az ja v Postojni
Stalna izpitna komisija na gimnaziji v Postojni poroča, da se vrše izpiti za vse razrede od 19. do 21. decembra. Rok za prijave s predpisanimi dokumenti poteče 12. decembra. Naslednji izpiti bodo od 29. januarja do 2. februarja; rok za prijave traja do 20. januarja. Novi tečajni razredi se odpro v začetku februarja. Prijave »e sprejemajo do 20. januarja.
Oblava
Prosvetno di-u#tvo Opčine prire-Idi v soboto 1.12.1945, oh 20. uri Gro-[ gorčic er večer s pestrim sporedom umotvorov »goriškega slavčka*. Sledi prosta zabava.
Obvestilo
Obveščamo, da se bo dne 1. dec. t. 1. vršil prekop zemeljskih ostankov tovaviš.-v Draga Okretiča 'n Spacal Alojzija. Prepeljali ju bomo iz Ajdovščine v Kostanjevico na Krasu. Pogreb so bo vršil ob 3. uri popoldne.
Sporočilo
V Sužidu pri Kobaridu je pokopan partizan, ki je umrl v bolnlcJ leta 1943., bil jc 19 let star visoke postave, partizansko ime Filip, doma je bil nekje od Cerknega. Kdor kaj ve o njem, naj to sporoči krajevnemu NOO v Sufcidu.
Tovariš Bacicchi Silvano je P° kratkem pregledu političnega položaja prešel h konkretnim predlogom za izboljšanje organizacije.
V prvem delu svojega referata sc je dotaknil tudi razdiralnega dela Julijskih sindikatov, ki hočejo ua vsak način razbiti enotnost, ki jo je naše ljudstvo doseglo z borbo. Nato je govoril o položaju, v katerem žive kmečke množice, o izkoriščanju kateremu je Izpostavljena kmečka mladina s strani njihovih gospodarjev. Omenil je, da se je vse to dogajalo tudi v drugih deželah, toda z vzpostavitvijo ljudske oblasti in z agrarno reformo je bil ta problem rešen. To ponovno dokazuje, da je tudi za kmečke množice ljudska oblast edina rešitev. Za dosego tega pa se je treba boriti in sukšati reševati vsaj najnujnejše probleme. V svojem nar daljnjem izvajanju se je tovariš Baccichi dotaknil najvažnejših problemov, ki 30: pomanjkanje kmetijskih od in onemogočeno posedanje istih. Potrebno bi bilo organizirati večerne tečaje, v katerih bi se kmečka mladina strokovno izobraževala, kar bi omogočilo uspešnejše dele. To ne velja samo za moško kmečko mladino, temveč v isti meri tudi za mlade kmetice, katerim je potreben pouk o novih tehničnih iznajdbah, da bi i.«hko jutri boljše vodile kmečka gospodinjstva. Zlast* je potreben pouk o reji domačih žival L 'Dalje je govoril o problemu, ki so ga v razgovoru pred konferenco omenili že mladinci sami, namreč o tem. da je obdelava zemlje mnogo uspešnejša, če se obdeluje a stroji. Pri nas nihče ne misli, d« bi te stroje izdelovali na drugi strani pa vidimo ogromne delavske množice brezposelne, Mladinske kmečke množice se temu protivljo, hočejo traktorjev in drugih tehničnih iznajdb, potrebnih za poljsko delo. Tovarne, ki so preje Izdelovale tanke, naj danes izdelupepo traktorje. «Mi hočemo delati s »troji*, jo dejal govornik, «ker vemo, nam bo zemlja rodila več ln ker hočemo uživati sadove našega dela. Mi se zavedamo doprinosa, ki smo ga dali in ga bomo dali z našim delom vsemu človečanstvu. Ta naš delež hočemo še povečati, ker hočemo skupno z vsem našim ljudstvom izboljšati naše šivljeneke pogoje*.
Referatu je sledila živahna diskusija, ki je odkrila nove načine, s katerimi skušajo gospodarji izkoriščati svoje kolone. Nadalje so
okrepiti jo s potrebnimi umetnimi gnojili. Na žalost, se danes odgovorne institucije zelo malo brigajo za usodo naših poljedelcev.
Letošnja suša je povzročila razen velike škode tudi posebne skrbi našim kmetom zato, ker ae bo dovolj dobrega semena za prihodnjo letino. Tudi jesenska setev je predstavljala problem za naše kmete.
Skoraj vsaka družina je v normalnih časih imela po kakega prašička, letos pa je to onemogočeno večini naših kmetov in polproletar-cev z dežele. C*oe mladim prašičkom so take, da si jih naš mali kmet ali delavec ne more privoščiti.
Vsled suše in vojne je problem krme zelo pereč in bi bilo potrebno končno zbuditi oblasti da ta
problem rešijo, sicer bodo morali kmetje prodajati precejšen del rogate živine.
Naši kmetje se posebno pritožujejo zaradi pomanjkanja gradbenega lesa, posebno v krajih, ki so uničeni ali hudo poškodovani. S prostimi administrativnimi ukrepi bi se ta stvar lahko rešila; če M le bilo dovolj dobre volje.
Marsikdaj opažamo, da se taki problemi morajo rešiti, kadar so po sredi razni politični momenti reakcionarnih krogov. Te dni obetajo neki gospodje našim kmetom semena, sladkor za čebele, umetna gnojila itd pod pogojem, da podpišejo pristopno prijavo za Julijske sindikate. Seveda je naše ljudstvo dovolj zrelo in politično zgrajeno, pa se ne da zapeljati 9 takimi ob-lpubami. Mogoče, da bo komu uspelo, prevarati posameznega kmeta, kar pa bo vsak vedno pripravljen preklicati in prijaviti. Čudno nam izgleda le, odkod je mogoče dobiti semena sladkor za čebele in umetna gnojilo, kadar gre za politične interese medtem ko se kmečkim potrebam ne more ugoditi, saj gre le za gospodarske interese.
Vsem vojnim invalidom iz narodno osvobodilne borbe
Porivamo vse vojne invalide iz narodno osvobodilne vojne obojega spola (borce in aktiviste), da se v svojem lastnem interesu, v kolikor tega še niso storili, nemudoma javijo referentu m social, skrbstvo pristojnega okrajnega NOO zaradi izpolnitve prijave za komisijski pregled v svrho odmere pripadajoče invalidnine.
Invalidi, ki stalno bivajo v Trstu in okolici, naj se javijo na uradu social, skrbstva MOS : Trst, via Galatti 20-11.
Lopo Miklavževo darilo
Dva slovenska dečka sta odletela po svetu z letalom: Triglav, ki ju je poneslo po širnem svetu. Evropa, Azija, Afrika in končno Amerika, vsa zemlja se odpira pred njunimi začudenimi očmi. Vrstijo se gorovja in reke, polja in gozdovi, mesta in vasi, vse, kakor v najlepšem filmu. Pa tudi mpogo pustolovščin in čudnih dogodkov sta doživela na tem potu, tako z ljudmi, kot z raznimi živalmi. Končno sta srečno pristala v Ameriki, kjer se je njuno potovanje končalo.
Vse to in še več podrobno povedano v besedi in mnogih lepih slikah v prvem zvezku «Mladinske knjižnice*, Oskarja Hudalesa: Triglavov polet. Knjiga ima preko 120 strani in je bogato opremljena s slikami. Starti, napravite veselje svojim otrokom, ki si boljšega Miklavževega darila ne bi mogli želeti. Knjiga bo stala aa one, ki so se nanjo naročili lir 30 izvod. Vsakdo, ki je plačal lir 10 na račun, naj doplača ob prejemu knjige Se 20 lir. Ker stanejo podobne knjige na trgu še enkrat toliko in tudi več, je to res pravi pravcati knjižni dar. Gregorčičeva založba v Trstu, ki je knjigo izdala, bo začela z razpošiljanjem še prihodnji teden.
Kdor se n* knjigo ni naročil, naj se obrn<» do najblišje knjigarne, kjer si jo bo lahko nabavil z malim doplačilom.
Otvoritev italijanske šole
V Št. Petru na Krasu se 26. t, m. prične na tukajšnji rfoll za otroke Italijanskih staršev pouk v italijanskem jeziku.
Kulturni krožek Rojan
V soboto L decembra ob 20. uri bo prof. Smidichen predaval o temi »Izvor in razvoj jezika*. Vabljeni so vai člani, družine in simpatizerji.
Gledališče Verdi
Jutri, soboto ob 20. uri bo prva predstava »BVusta*. V nedeljo ob 16. uri bo tretja predstava «Sevil-skega brivca*.
Enotni sindikat gradbene stroke
Danes ob 18. uri vabimo vse tesarje, ki so vpisani v ta sindikat, v ulico Imbriani 6, L, soba št. 3.
Odgovorni urednik DUŠAN HREŠČAK
ZAHVALA
Globoko ginjeni nad iskrenimi iZ' razi sočutja ln veliko udeležbo' domačinov in znancev pri prenosu zemeljskih ostankov
GRGIČ JOSIPA
iz Podri o
komandirja II. čete III. bat.
XVII. brig. Simona Or e gorčica
padlega 21.8.1944. v borbi za svobodo ob Soči pri vasi Kamno, n* farno pokopališče v Bazovici, sc zahvaljujemo čč, duhovnikom, da' rovalcem cvetja in vencev, godbi 1* Trebč, terenki Jožefi Smrekar i* vasi Kamno pri Kobaridu, ki g* je pokopala, ko je padel in skrbel* za njegov grob, okrajnemu odboru Opčine in odboru iz Padrič.
Padriče, 26.11.1946.
Žalujoči: mati, bratje, sesti* ln sorodniki
K.
LJ
U
R
Cankar-Delak: Jernejeva Pravica
Leta 1906 je delovno ljudstvo bivše avstro - ogrske monarhije izvo-jevalo splošno in enako voltvno pravico. Ivan Cankar, član socialdemokratske stranke; je kandidiral za poslanca v novi parlament in je kot propagandno delo napisal svojega znamenitega »Hlapoa Jerneja in njegovo pravico*, klasično delo, čigar slog spominja na svetopisemski stil. »Hlapec Jernej* je verna slika kmečkega proletarca, ki gara na posestvu vse življenje, ki postavi s svojim trudom in znojem gospodarju Sitarju prijazen dom ln ki ga Sitarjev sin “rže na cesto, ko so hlapcu pošle moči.
Jernej nastopi svoj križev pot, najti hoče svojo . pravico. Zakaj? Sam pove; Štirideset let sem delal na svojem domu; Če tam poklekneš, natančno pogledaš grudo, pa boš videl, da je moja, pa boš »poznal mojo kri.
Gre k županu, k sodniku, na
Dunaj gre, da bi pri cesarju dosegel pravico, a povsod Isti odgovor: «Ne prerekajte e« s pravico, kakor je; ljudje so jo ustvarili, ljudje »o ji dali silo in oblast Kadar vas biča, upognite hrbet in zaupajte v Boga!*
Jernej zahteva pravico od Boga: »Pravico si dal ljudem, pa so jo skrili; ni Je pri biričih, ne pri sodnikih, ne pri cesarju; biriči so me pehali med hudodelce, sodniki so me zasmehovali, za cesarja so me ogoljufali! Pri tebi je pravica, tl si jo poslal, tl potrdil, tl skrbi zanjo, da se Izpolni tvoja zapoved!*.
Župnik, božji apostol, mu odgovarja: «Ne tako Jernej! Vellko hu-d*B* so. tl storili, nekrleansko so ravnali s teboj — ampak odpusti Jim, kakor je Bog Odpustil tistim, ki so ga preganjali*.
Jernej: «AU je Bog na moji strani, ali je na strani biričev in krivičnih sodnikov —■ ali Je pravica
pri Bogu, ali jo ni, to razsodite!* Župnik: »Bogokletne so tvoje besede, Jernsj! Ce stopiš pred Boga, ne terjaj stoje, temveč poklekni in prosi in jokaj!*
Jernej: «Ne bom prosil, ne bom jokal, moja pravica je božja pravica. Kar je sam ustanovil, ne bo razdiral. Dolžnik je moj: ne klečim — stojim pred njim ln terjam! Tisto besedo recite, ki sem čak!H nanjo toliko grenkih dni: ali jo pravioa, ali Je ni — ail Je Bog, ali ni Boga?*
Stran, bogokletnik!*
Brezpravni hlapec Je dospel do zadnje postaje. Pravice ni, vzel si jo bo sam. Slišal je božjo besedo ln napravil bo po božji zapovedi,
Vrne »e na Sitarjevo in zažge dom; ki so ga bili pognali Iz njega. Ogorčeni ljudje, ki Jernejeve pravice nočejo priznati, ga vržejo v sredo plamenov.
Cankarjevo dalo Je monumentai-.no. Prevedeno je v vse glavne ev. ropske. jezike in Je povsod našlo .priznanje, Ivan Pregelj je v imenu slovenske reakcije sicer napisal, da je »Hlapec Jernej*' enako velika umetnina, kot je velika
«zmota:>. Toda dejstvo je, da se nihče pri nas še nt dotaknil vprašanja kmečkega proletarca na tak nravno resen In učinkovit način, kakor je storil Ivan Cankar. Tudi v tem irnn Cankar prednost, da je pogumno odkril rano, -na narodovem telesu, ki so jo drugi kot izkoriščevalci skrivali, in dokler ne bo kmečki proletarijat prižel do vseh svojih pravic, bo Cankarjevo delo živo in aktualno.
Prav je, da je Ferdo Delak »Hlapca Jerneja* dramatiziral. Tako bo prišla vsebina dela mod ljudstvo; ne !e vsebina, tudi zavest, da ima izkoriščani, brezpravni sloj pravico do lepšega življenja in da mora vsa jbvnoat skrbeti za večer bednega delava*. Ce Je človek dal vse svoje moči v splošno korist, mora biti na starost, ko Je izčrpan in onemogel, zavarovan pred lakoto in ponižanjem, da bi kot berač prosil miloščine od praga do praga-
Kolektivna drenja »Jernejeva pravica*., kakor jo Je priredji F-
Delak, se more uspešno uprizoriti tudi brez predpisanih skioptlčnih projekcij, zato naši ljudski odri,
segajte po knjižici, ki je pravkar izšla v založbi Slovenske prosvetne zveze v Trstu 1
Z Delakovo dramatizacijo »Hlapca Jerneja ln njegove pravice* se po toliko letih zatiranja slovenske besede oa naši lastni zemlji otvori slovensko gledališče v Trstu. Tudi v tem, kakor v knjižni izdaji drame je zgodovinski pomen, ki sega preko dogodkov dneva. Z borbo in žrtvami smo si odprli pot v prihodnost, svoboden razvoj v smislu Prešernovih besed, da prihaja čas, ki ga žele dočakati narodi, ko bo prepir pregnan s sveta ln ko rojak proet bo vsak.
JOŽE PAHOR.
Slovensko narodno gledališče za Trst ln Primorje
Svečano otvoritvena predstava o nedeljo i. deo. ob IB. uri v gledati-šdu iFsnice* z vprizoritvljo Can-k ar-Delakovo kolektivne drame:
*Jsmejeva pravica». Hlapca Jerneja igra tov. Korfutu, Gostačevega tov. Tiran, Gosposko tov. Nakrst-V zboru sodelujejo člani in dobro-voljcl Slovenskega narodnega gle- J na 16 Ur,
dali&ča. Sodeluje š« 30 članov orkestra, pod vodstvom tov. Cavalli-nija Režiser in scenograf tov. Delak.
V nedeljo ». deo. ob so. uri isto-tam Jurčio-Delak: tDeseti brat*,
romantična zgodba v 14 slikah. Sodeluje ves ansambel SN gledali«’ča, svatje, pevci, kmetje in harmonikar. Igra »e v kostumih. Režiser Kosič. Scenograf ing. urh. E. Franz.
V ponedeljek 3. dec. ob 20. uri istotam, Nicodemi: tBcampolo*, komedija v 3 dejanjih. Režiser Delak. Igrajo Simčičeva, Nakerat, StaVčeva, Saneinova, M. Sancin, Kočič, Fišer, Raztresen.
Nadaljnjo predstave prihodnji teden se bodo vršile o« «Casa Por-tuale*.
Opozarjamo na prodajo »Gledališkega lista* in «Jcrnejevo pravico* v Stokov! knjigarni v vla Milano. Gledališki Ust bo i shajal ob priliki vsake nove premiere, kot periodična revija. Pfva številka je l*5la pravkar ob priliki otvoritvenih predstav. Obsega 32 strani ter Je opremljena z 22 slikami in zanimivimi gledališkimi članki. Ce-
Nasiop v radiju
Opozarjamo na današnjo radijsko oddajo ob 21. uri, v kateri bo nastopil mešani zbor lz Boljunca. pod vodstvom tovariša Žerjala Draga.
RADIO
12.
Spored za soboto 1
7. napoved čaea — glacba za dobro jutro; 7.10 čitanje sporeda slovenščini; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v Italijanščini 7.45 koledar; 7.56 pestra jutranja glasba; 8.30 zaključek.
10. prenos iz Vidma; 12.35 preda vanje v slovenščini; 12.45 poročila v slovenščini; 13. napoved časa —• poročila v Italijanščini; 13.15 operna glasba. 13.46 preda vanje; pregled vesti; 14.16 zaključek.
16. prenos iz Vidma; 19. ljudska glasbena ura (slov.); 19.30 oddaja za italijanskega delavca; 20. napoved časa — poročila v slovenščini; 20.15 poročila v Italijanščini; 20.30 glasba za delavce; 21. diletanti; 21.90 komedija; 22. oddaja za konec tedna (slov.); 22.30 lahka glas-ba; 23. napoved čaea — zadnjo vesti v italijanščini; 23.10 zadnje vesti v slovenščini; 23.20 nočno zabavišče; 24, zaključek,
Poizvedbe
Kdor bi kaj vedel o DULLIJU DE VINCENZI — videli so ga avgusta 1944. z gartbaldinci in <><* akrat ni ved glasu o njem — ne> sporoči Clari De Vincenzi, Trži« San Paolo, Via Monteaeibual 29. ^
Tovarišica Oevnja_Ana, Tomaj 9h naproša vse tovariše, ki so bili 'r XVIII. brigadi IX korpusa (Kosovelovi) za vesti o njenem sin1* CBVNJA RUDIJU, starejšemu vodniku. Dne 23.3.1945. se je baje udeležil bitke na Foreznu pri Cerkne*1 in bil ujet ter odpeljan od Nemce'jj Kdor kaj ve o njem, živem »" mrtvem, naj sporoči njegovi uifttv rl na gornji naslov.
FRANCILLO ALESSIO, roj. 1«^
1900., zaprt od 17.8.1944., januar)*
1945., bil v Ellvic (Nemčija) v >? nioi zaradi zlomljene noge. p,dzj kaj ve o njem, naj sporoči Vittorljl Franctllo — Polšak, * stojna, Jamska ceata 17.	 -
Kdor bi kaj vedel o DUILUU VINCENZI — videli so ga avgh»G 1944. z garlbaldlnct in od tak’ », ni o njem več glasu — naj »P"T‘ Clari De Vincenzi, Triiič, San r“ lo, Via Monteselbusi 29.
Kdo ga pozna? Dne 18. »cpk^k; je neki vojak vračal iz I“a,»i
w J'-	v	— -	«91
skozi Miren pri Gorici, ko je v * bila ravno bitka, z Nemci. pa" ,„10
zadet od krogle In njegovo trer
lezi na mirenskem pokopališču; j jak je bil Slovenec in je lnlfaUr°'‘ sebi proinjo ln pismo, podp'*-^, PANJTAR MARIO OD Pri vojakih Je imel »e brat* nu Franca. Natančnejša se dobijo pri Forint Adeli, u” eadl št. 1, Gorica.
MALI O G
L
IZBRANA ZIMSKA	&
IČ/lHUVnn. XJil«KMWa *">1 rtkrA®
sončne Tirolske, najlep»* »judav*"; mizo, lepo darilo z* eV'tlA„ dob'*' božič, novo leto, godove njufeiu'. .. ....	.	.—„ S- *r_..,rsit»*
mizo, lepo darilo za novo ‘ v akladliču Androna št. 2, podaljšek vlafl Odprto 8,30-12., 14.30-1».
Un