SLOVENSKI CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. Dirección y Administración: ORAL. CESAR DIA2 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. AfK) (Leto) IX. BUENOS AIRES, 12 DE MAYO (MAJA) DE 1939 Núm. (Štev.) 120 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; s,a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LEPO SO GOVORILI A POLOŽAJA NISO SPREMENILI Govorili so R-ooseve.lt, Hitler, Chamberlain, Daladier, Mussolini, Beck, papež, razni drugi ministri, državniki, vojskovodje, generali in drugi. Vsi so govorili in lepo so povedali, vsaj za nekatere, če že ne za vse. A žalostno pri vsem tem je, da položaja niso v ničemer spremenili. Slej ko prej živi ljudstvo v razburjenju, v večnem strahu, kdaj bo pognano na krvave poljane, iz svojih domov in v še večjo bedo nego je danes. Vse države so do zob oborožene; za. vzdrževanje miru, pravijo. Za vzdrževanje tega "miru" so izdali že težke milijarde in vedno težje izdajajo, dokler nekega dne ne bodo mogli naprej in tedaj se bo zgodilo, kar se spričo tolikšne človeške zablode more zgoditi... V zgodovini človeštva ni bilo še nikoli toliko hinavščine, zavajanja, laži in krivic. Med posamezniki in narodi je postalo nezaupanje in sovraštvo. Moralna kriza je objela vse človeštvo. Strupene megle vstajajo iz tega moralnega močvirja. Strup prihaja človeku v kri in meso in grozi mu poguba. Človek je skoroda pozabil, da je v bistvu vendarle dober, da bi se mu splačalo napeti vse sile, da se osvobodi duševne more, ki ga tlači. Človek bi ne bil tak, če bi se vsi in z vsemi sredstvi ne trudili, za ga —^pokvariti. Lai je za,gygftodovala vsepovsod ; srečaVamo jo v temnili labirintih mednarodne politike, dobimo jo v cerkvi, na cesti in povsod v medsebojnem občevanju. A najhuje je to, da izgubljujemo sposobnost ločiti resnico od laži, med dobrim in slabim. S sistematičnim prizadevanjem potom radia, časopisja, govorov in šušljanjem se je posrečilo doseči lepe uspehe v prid laži in zablod. Koliko pisateljev, pesnikov in drugih poštenih ljudi, vzdihuje v svojih spisih in verzih ter zlivajo strahotne vizije na papir, v opomin, a se izgubljajo besede iz srca v tru-šču zaslepljene mase. A prišel bo čas spoznanja, čimdelj se bo zavlekel, tem silneje bo udaril krivici v obraz. O tem niti najmanj ne dvomimo. Prisluhniti je treba utripom človeških src, skritim željam, ki jih ne upajo vsi glasno vsem povedati, ker se bojijo in mislijo, da je človek človeku sovražen. In prav mislijo... Tako so jih pač vzgojili. Imeli smo priliko govoriti z Italijanom, ki je nedavno prišel iz Italije. Bil je razumljivo v fašističnih vrstah in ga je fašistična vzgoja, o kateri smo v našem listu že večkrat, pisali, tako vsega zajela, da skoro i-stoveti fašizem s patriotizmom, ki je zadnji lepa lastnost vsakega poštenega in zavednega Italijana, tudi an-tifašista. Ta mladenič nam je dejal, da fašisti med sabo šušljajo, da je treba na vsak način doseči kapital, ki se skriva za fašizem ali patrijoti-zem, kar bi po njihovem mnenju, kot smo prej rekli, ne bi bilo velike razlike, in ki je vse mizerje kriv ter večnih vojnih izpadov. Sicer še vedno, je dejal, ko izdajo alarm, tečemo molče k nagli izvršitvi ukaza, a v srcu tli upor, ker nam fašizem ni prinesel onega kot smo pričakovali: kruha in blagostanja. Tako nam je dejal Italijan, ki je doma v Anconi in je bil tam tudi predsednik nekega katoliškega društva. In ko smo se tudi o današnjem krščanstvu malo pomenili, je dejal, da on ter prav tako tudi večina duhovnikov prav dobro vedo, da Kristus ni tako učil, kot se danes često v njegovem imenu dela. Zato da je med italijanskim narodom veliko nejevolje, a ne morda toliko proti fa- V treh smereh se dogodki v Evropi razvijajo BECK JE GOVORIL TER DEJAL: NE! — RUSIJA ODLOČUJE — MUSSOLINI IN PAPEŽ POSEGLA V ZADEVO — PAPEŽ S SVOJIM POVABILOM NAJBRŽE PROPADEL — VOJAŠKA ZVEZA MED NEMČIJO IN ITALIJO — OS RIM-BERLIN HOČE NADOBLAST — ANGLEŽEM IN FRANCOZOM GRE ZA NOHTE — PROTISLOVANSKA POLITIKA ANGLEŽEV — RUSIJA JE PRIČELA S SVOJO POLITIČNO AKCIJO — LITVINOV ODSTOPIL — ZUNANJE POLITIKE RUSIJA NE BO MENJALA — MOŽNA NEVTRALNOST MANJŠIH DRŽAV IN RUSIJE, KO BI SE TOTALITARNE IN DEMOKRATIČNE DRŽAVE SPOPADLE. Poljski zunanji minister Beck je odgovoril Hitlerju, da Gdanskega Poljaki ne bodo odstopili Nemčiji. Obenem pa je Poljska poslala čez milijon vojakov na ogroženo stran drŽave, ki bodo čakali pripravljeni zfl slučaj potrebe. Nemški tisk je odgovoril, da Be-ckov govor ni na stvari ničesar spremenil in da če se bo nemškopoljski položaj poslabšal, tega ne bo kriva Nemčija. Po našem mnenju pa je vse odvisno od Rusije, če bo nudila polnoč Poljski ali ne, oziroma, če bo ista zaprosila zanjo. Vse kaže, da bo. posegel je v zadevo Mussolini in očividno na prigovarjanje papeža, da se stvar na miren način uredi. Papež je poslal k Hitlerju svojega delegata, katerega je Hitler sprejel in gp potem z njegovim osebnim leta-lpni dal odnesti iz Berehtesgadena. kjer se je Hitler nahajal, nazaj v Berlin, od koder je odšel v Vatikan poročat o uspehu poseta. Papež se je tedaj odločil ter povabil potom svojih apostolskih nuncijev vse velesile, izvzemši Rusijo, kjer Vatikan nima zastopnika, na zborovanje v Vatikan, za kar pa vse kaže, da se velesile ne bodo odločile. Na Poljskem v Franciji in drugod so nekateri mnenja, da bi bilo to drugo Mona-kovo, ker bi se sedaj žrtvovalo fašističnemu apetitu še Poljsko. Medtem pa sta Nemčija in Italija podpisali v Milanu vojaško zvezo; politično sta javno enotno sodelovali že prej, odslej pa bosta Nemčija in Italija poleg politično tudi vojaško delali enotno. V to vojaško zvezo, politično je bila že prej, bosta skušali sedaj uradno pritegniti še Španijo. V Londonu se zelo jezijo na Francijo, ker ni te zveze znala preprečiti, posebno Španijo bi radi oddaljili. A gre vse čisto kot mora iti, trdijo v Berlinu in Rimu. Francija in Anglija sta tudi nedavno tega pod- pisali podobno vojaško pogodbo in sta Poljsko priklenili nase, ki je bila prej na strani Italije in Nemčije. V neki italijanski fašistični reviji smo čitali, da imata Italija in Nemčija predvsem namen zmanjšati politični in gospodarski vpliv Anglije in Francije. Od tega namena da ne bosta nikakor odstopili. Gre se torej samo za menjanje vlog. Na mesto Anglije iii Francije bi stopili Nemčija in Italija. Je pa Princ namestnik Pavle in kneginja Olga šizinu kot proti onim, ki ga imajo v zakupu. Brat omenjenega Italijana, ki je že več let v Argentini, se je srdil na brata, da je tako nespameten, da veruje v zboljšanje fašizma. Mi pa, ki smo o fašizmu že odsamega .njegovega početka sem izrekli sodbo in ki je našim čitateljem znana, smo fanta razumeli ali vsaj skušali razumeti. Mnenja smo pač, da je lahko katerikoli "izem" dober ali pa zanič; odvisno je pač od ljudi, ki ga izvajajo. Slike ne prdestavlja okvir in jajo. Slike ne predstavlja okvir in njost. Fašizem torej ni prinesel italijanskemu narodu blagostanja in ga nikoli ne bo, vsaj s takimi metodami ne, kot jih rabijo danes. A to je predvsem zadeva Italijanov samih, ^lovenci, Abesinci in sedaj še Albanci, morda jutri pa še kdo drugi, pa imamo s fašizmom posebne, čisto lastne račune, ki ne moremo biti prej mirni, dokler jih ne uredimo. Podobno je tudi z nemškim nacizmom, ki sine biti za Nemce dober, a za Čehe in morda jutri spet še za koga drugega ni sprejemljiv in ne ho ni- koli. Zato je narodna borba še le v pričetkih, medtem ko je skristalizif ra nje notranjih ideologičnih skladnosti mnogo starejše in bo lahko trajalo še naprej, to je pač življenje, ko bo mednarodna zmaga pravičnosti že dobljena. Četudi so torej razni državniki lepo govorili, položaja s tem niso v ničemer spremenili. "Miru", ki ga prinaša Mussolini na osem milijonov konicah bajonetov in ki ga kujejo nemške Kruppove in sedaj še Ško-dove tovarne, narodi ne potrebujejo in si ga ne želijo. In "varnost", ki sta jo Anglija in Francija oskrbeli Abesiniji, Španiji in Češkoslovaški, tudi ne more nobenega naroda navdušiti. Kako se bodo razmere na političnem nebu zasukale, ne moremo prerokovati. Vemo samo, da tako ne Zunanji min. dr. Cincar-Markovič še drug vzrok, ki trdita Nemčija in Italija, da ju žene v boj: Preobilica naroda in premalo prostora pod solncem. Tega vprašanja Anglija in Francija nimata, zato tudi nimata teritorijalnih zahtev, marveč si hočeta zagotoviti zgolj politično in gospodarsko premoč nad manjšimi narodi in svetovnim trgom. Nemčija in Italija sta se odločili za kompaktno naseljevanje svojega odvisnega narodnega prirastka in ne za poljubno naseljevanje, kot se je doslej dogajalo in so recimo ameriški narodi nastali iz mešanice evropskih priseljencev. Ker pa največ zemlje posedujejo Slovani ter so naj-kompaktneje naseljeni, so se vse do j svetovne vojne na račun slovanskih ! Viceadmiral Nikola Polič narodov raztezali ter nas gospodarsko izkoriščali. Po vojni pa so se slovanski narodi skoro v celoti osvobodili in se je tedaj začelo zanje novo poglavje v evropski zgodovini. Brez dvoma so Angleži vse do danes vodili protislovansko politiko. Našo Primorsko so Angleži darovali more iti dalje in da morajo naro<\ ! Italiji, za ceno, da je v svetovni ypj-najti neke skupne poti in medseboj- j ni pristopila na njihovo stran, dasi nega sporazuma. Če je tudi prvi ko-, so dobro vedeli, saj je to vedel celo rak na to pot in k temu sporazumu, ' takratni predsednik Združenih dr-slovanskih narodov, napravljen 1 žav Wilson, da tod prebivajo Slo- vsaj od strani Rusije, materi slovanskih j venci. Sami pa so pobasali vse nem-narodov, tedaj smo mi tega zelo ve- jške kolonije in tako spodrinili Nem-seli. i ce, ki so jim bili áe ielo nevaren tek- mec. S protislovansko politiko pa tudi po \ojni niso prenehali in če so se delali Slovanom dobri, so imeli pred očmi vedno le svoje interese. Angleži so bili do zadnjega največji "prijatelji" Češkoslovaške, ko pa je prišel odločilni trenutek, so jo takoj prepustili usodi, ker so pač računali, da bodo odvrnili nevarnost od sebe in da bodo zapletli sovjetsko Rusijo v boj z Nemčijo, ki bi spet samo njim prinesel dobiček. A zviti Angleži so se to pot pošteno uračunali. \ Zgleda da je Rusija pričela sedaj s svojo lastno politično akcijo. Že davno prej se je odpovedala svetovni komunistični revoluciji ter je prepustila notranje zadeva vsakemu narodu zase, da si jih uredi kot se mu zdi najbolje, a zase je obdržala svoj delavski sistem, ki ga izoblikuje po svojih najboljših močeh in prepričanju. Pred kratkim je poslala sovjetska vlada podkomisarja za zunanje zadeve Potemkina v Turčijo ter je nazaj grede obiskal Bolgarijo, Romunijo in Poljsko. Povsod je bil z veliko pažnjo od najvišjih predstavnikov države sprejet. Očividno je, da ima Rusija namen organizirati lasten varnostni blok in je bilo Poteinkino-vo potovanje v nekatere prestolice balkanskih držav, ne v vse, samo u-vod v začetek pogajanj. Medtem pa so v Moskvi napravili še drugo veliko politično potezo. Namignili so namreč dosedanjemu komisarju za zunanje zadeve Litvino-vu, ki ¿e rodom žid, naj odstopi, kar se je. seveda tudi takoj zgodilo. Kot zatrjujejo v dobro poučenih krogih AngMe zeJo poparuo; wprat se v Moskvi zagotovili, da se sovjetska zunanja politika ne bo v ničemer spremenila. Časopisje je pričelo sugestirati možnosti, da se naj-brže nameravata Rusija in Nemčija zbližati. K temu so pripisovali tudi dejstva, da Hitler že dve leti sem ni nikoli v svojih govorih napadel Rusijo in da so zato najbrže obstojali kaki tajni dogovori, med Hitlerjem in Stalinom. To najbrže ne bo res, a gotovo pa je, da sta Nemčija kot Rusija spoznali, kdo bi imel največji dobiček, če bi prišlo med njima do oboroženega spopada. In ker so židje najobčutnejši trn v Hitlerjevi peti, so odstavili Litvinovn ter postavili na njegovo mesto Molo-tova, ki je Rus in istotako je tudi Potemkin pristen Rus ter menda tudi edini izmed vseh zunanjih zastopnikov Rusije. Čeprav je torej Rusija napravila vse mogoče, da bi se Italija in Nemčija ne imeli povoda pritoževati, nima namena menjati svoje zunanje politike. Balkanskim državam, Romuniji in Poljski je pripravljeno nuditi direktno vojaško pomoč, brez posredovanja od Anglije in Francije, čt) so za to dotične države same zainteresirane. Nemčijo in Italijo po eni ter Anglijo in Francijo po drugi strani pa prepustiti, naj se same po-glihajo, kakor vedo in znajo. Če pa bi se Anglija in Francija resno odločili za kolektivno varnost, česar doslej še nista pokazali, tedaj bi seveda tudi Rusija pristopila zraven. A dosedanja angleška in francoska politika ni stremila za tem, da bi se fašizem zlomilo, marveč da bi se ga samo oviralo do ne prevelikega razmaha, ki bi jim utegnil škodovati, in kot strah manjšim evropskim narodom in kot stražo sovjetski Rusiji- Odtod sledi ruska nova politika in dejstvo, da je bil Potemkin povsod, kjer se je oglasil, lepo sprejet. V Parizu in Londonu z mrzlično razburjenostjo računajo, proti komu bo fašistična politična in vojaška ost pričela z akcijo. Pripr^vlala se je na dve strani: proti demokracijam, Angliji in Franciji ter proti manjšim evropskim državam in Rusiji. V katero stran se bo boj'razvil? Vse kaže. twwmmmn iw\m «nniin' hm hit iimi -ljiitii¥[riiM(iniirriw"-yr--iy-'Twrmriir— »aauu 3° ^ # Argentinske vesti * a i j.j ŽALOSTEN POLOŽAJ INDIJANCEV V zelo žalostnem stanju žive Indijanci v Laguni Blanki in v Formo-si, katere so pohlepni tujci pregnali iz zemlje, katere so bili edino le oni gospodarji in jih zaprli v ta majhen kot, da tu od lakote in bolezni pomi-rajo. Vnebovpijoča krivica se godi tem ljudem in ni je oblasti, ki bi tem revežem pomagala. Za vsakovrstne reči se nabirajo prispevki, ki nimajo dostikrat nobenega stika z Argentino, le za uboge Indijance se nihče ne zmeni, kakor da bi oni ne bili ljudje. Kje je tu človekoljubnost. Poglejmo samo koliko denarja živil in obleke se je nabralo v Argentini in poslalo v Evropo — v Španijo. Če bi se le en del tega poslalo stradajočim, bolnim in nagim Indijancem, bi bili ti reveži vsaj kar se tice obleke rešeni za par let. Toda ne, Indijanec ni človek, naj umre, da se bodo, ko umre še zadnji lahko polastili še tiste legue zemlje, ki so jim jo odmerili. Znano je, da se nahaja že kakih 6 mesecev tukaj v Buenos Airesu glavar teli revežev, Trifon Sanabria. On je prišel sem, da poroča na pristojnem mestu o bednem stanju njegovega plemena, da izposluje še nekaj zemlje, da se da njegovim ljudem šole in drugo pomoč. Za vse njegove prošnje, pa so ljudje, ki bi jim morala biti blaginja državljanov sveta, imeli gluha ušesa. Trifon Sanabria, ki je le čakal in čakal, da se njegovi prošnji ugodi, bi bil kmalu s silo odgnan nazaj v Laguno Blanco, da se niso končno zanj in za njegovo pleme potegnile razne patriotične organizacije. Glavar je sedaj še vedno v tukajšnjem mestu in je pričakovati, da se bodo oblasti vendar enkrat zganile in napravile konec temu nečloveškejnu postopanju z Indijanci. Skrajni čas pa je že tudi, da se da tem plemenom enakopravnost. na sta bila oba v. bolnišnico "Fiori-to", kjer pa je Novak poškodbam podlegel, dočim se Chufo nahaja v težkem stanju. POLAGANJE TEMELJNEGA KAMNA ZA PRAVOSLAVNO CERKEV V MACHAGAYU V nedeljo 23. aprila so imeli na- gle izslediti, dasi so se zelo trudile. Iz vsega tega je razvidno, da na normalnost v San Juanu ni misliti. Štetje glasov, ki bi moralo biti že prejšnji teden končano, je odgode-[no in je spričo tako nevarnega polo-| čaja tudi mogoče, da bodo volitve razveljavljene. To bi bila pa tudi i edina rešitev, da se prepreči krvo- MEDNARODNI POLOŽAJ ši verniki pravoslavne vere velik i prelitje, ki bi bilo v nasprotnem slu-praznik. Ta dan je bil položen te- čaju neizogibno. meljni kamen za pravoslavno cer-1 - kev v Machagayu, v Chacu, kjer je | RESTAVRACIJA SE JE naseljenih mnogo naših rojakov iz j ZRUŠILA Dalmacije in Črnegore. Precej je tu- V restavraciji, ki jo imata v Villi Devoto v ulici Cor. Ramón Lista di Bolgarov. Cerkvene obrede in blagoslovitev temeljnega kamna je opravil glavar ruske pravoslavne cerkve iz Buenos Glavar ruske pravoslavne vere v Argentini Msgr. K. Izrastov Airesa Izrastov, ki je bil v ta namen poklican v Machagay. I Tej proslavi so prisostvovali tudi zastopnik guvernerja, pol. komisar 5034, rojaka Tone Colja, doma iz Ri-hemberga in Viktor Saksida iz Dorn berga, bi se v soboto zjutraj kmalu zgodila velika nesreča. Poslopje, v katerem se je nahajala restavracija, je bilo že staro in v slabem stanju. Radi tega se gradi v ta namen zraven drugo poslopje ter bo v par mesecih že dograjeno. V tej restavraciji je bilo v soboto, ka-I kor vedno precej gostov, posebno šoferjev kolektiva štev. 25, ker imajo ti kolektivi tam pred restavracijo svoje postajališče. Nič slabega sluteč so nekateri gosti sedeli pri mizah, drugi so stali, dočim je eden od gospodarjev stal- za prodajalno mizo in stregel, ko se nenadoma zamaja zid in v nekaj sekundah tudi zruši. Prestrašenim gostom in gospodarju _ je komaj uspelo, da so se rešili. Za ¡ las je mankalo, pa bi jih podsulo, ker se je med tem zrušila tudi streha. Človeških,žrtev pri tem k sreči ni bilo. Precejšnja škoda pa je pri gostilniški opravi in potrebščinah. DVAINŠESTDESETLETNICA NEODVISNOSTI ROMUNIJE V sredo je tukajšnje romunsko iz-seljeništvo praznovalo 62 letnico svoje neodvisnosti. Ob 11 uri dopoldne se je vršila, v ruski pravoslavni cerkvi zahvalnica. Od poldne do dveh je bilo na poslaništvu spreje- KRVAV SPOPAD V kavarni, v ulici Berlin št. 1274 sta sedela in pila kavo, naš rojak Božidar Novak in njegov tovariš Antonio Chufo. Med tem pa je prišel v kavarno G. Magliore ter navalil na mirno sedeča Novaka in Chufa ter ju z nožem nevarno obklai. Prepelja- Suarez, sam guverner, ki je bil odso- manje, ob 9 zvečer pa so bile podane ten, pa je poslal pozdravno brzojav ko. Dalje župan, dr. Dante Tarelli, ter drugi predstavniki oblasti in organizacij. Veličasten je bil sprevod 70 deklic belo oblečenih, za katerimi je 19 moških neslo zastave za novo cerkev, za njimi pa predstavniki argentinskih oblasti in veliko število naših izseljencev. da proti velikim demokracijam, Angliji in Franciji, oziroma njunim kolonijam in da bodo male države ter Rusija pri tem nevtralne, ker prvič nimajo zakaj biti hvaležne demokracijam in drugič ne želijo od svojih sosedov ničesar drugega kot da jih pustijo v miru, da se lahko nemoteno kulturno, gospodarsko in politično razvijajo po svojih lastnih uvidevnostih. Tak je vidik, a Se lahko tudi drugače zgodi, kajti v Evropi ni še nikjer nobene prave politične in gospodarske ter niti kulturne stalnosti. Iz Beograda preko Ljubljane in Postojne sta v spremstvu viceadmirala Polica in zunanjega ministra Cincar-Markoviča dospela v sredo zjutraj v Rim princ Pavle in princesa Olga. Na postaji sta ju sprejeli italijanska kraljeva dvojica in Mussolini z mnogimi drugimi veljaki. Več tisoč ljudi se je bilo zbralo k temu sprejemu. Rimski guverner Colonna jima je z neke tribune prečital visci-kim gostom dobrodošlico potem pa sta se odpeljala v Quirinal, kjer sta jnost, radi česar ne ena ne druga ui bila gosta ital. kraljeve dvojice. Na- j mogla doseči pravega uspeha. Ta ni JK * * * , » jugoslovanski Oddelek — •K.lUu Av PODRUŽNICA BUENOS/.AIRES Glavno ravnateljstvo: AMSTERDAM (Holandska) Centrala Y.P,ienos Aire'sii: Bmé: MITRE 234 vogal 25 de Mayo. vogal Rio Bamba. Ve s ti i z o r g a ni z a c i j .i I i 'l' ' i. : i"! flfil SLOV. DOM 113a cq ''■•r'ííiimqa OdbOrova seja društva T Slov. dom" se bo vršila v torek ob 8 zvečer v društvenih prostorih, ulica Gral. Cesar Diaz 1657. f.'Pridite točno in vsi! '•■c.. . Odbor. ibi SLOVENSKI DOM NA RADIO-URI V nedeljo se bo dovršilo leto, odkar imajo jugoslovanski izseljenci svojo radio-uro. Na tej obletnici bo nastopil tudi Slovenski dom s petr jem mešanega in moškega zbora in godbo. SKUPNI PROSTORI Jugoslovanski klub si 'je najel nove prostore ter se nahaja sedaj v ulici Stgo. del Estero 629¡ Ker so ti prostori zelo obsežni, je1 naprosilo Jugoslo. šolsko udruženje, da bi mu klub odstopil nekaj prostora. Isto je napravilo tudi vodstvo ' radio-ure. Obema je klub radevolje ustregel. Tako imajo Jugoslovanski klub, Jugoslovansko šolsko udružeiije in Jugosl. radio-ura isti naslov':: St£o. del Estero 629. JUGOSL. DRUŠTVO "SAMOPOMOČ" Odborova seja Jugoslovanskega društva "Samopomoč" se bo vršila v nedeljo 21. t. m. ob 4 uri pop. v u-Jici Chivilcoy 2309. Tajnik. JUGOSLOVANSKA DRUŠTVA V MONTEVTDEU ZA JUGOSLAVIJO í' Slovensko in srbskohrvatsko društvo sta v Montevideu prejšnji teden sklicala veliko zborovanje, na katerega se je odzvalo vse jugoslovansko izseljenstvo brez ozira na mišljenje. Na zborovanja se je razpravljalo o položaju v Evropi s posebnim ozirom na Jugoslavijo ter je bila z velikim navdušenjem sprejeta sledeča rezolucija: Jugoslovanski izseljenci v Uruguayu bodo' gmotno in moralno podpirali svojo narodno državo ter žrtvovali vse v obrambo in za neodvisnost Jugoslavije. IZ ROSARIA POZOR Kdor želi sliko z otvoritve Slovenskega doma Triglav v Rosiriu, si ¿0 lahko naroči v nedeljo 21. maja pop. v društvenih prostorih Mitre 1 3936. Vsaka slika stane 50 eertt. PLESNA ZABAVA Društvo Triglav priredi v dvorani Soc. Socorro Mutuo Argentino dne 21. maja ob 5 uri pop. v ul.,1 de Mayo 1159 veliko plesno zabavo. Vstopnina za nečlane je $ 1.—, za člane pa $ 0.50. ■Čisti dobiček te ples. zabave gre v prid obzidave društvenega. zemljišča, zato pričakujemo, da se boste v polnem številu odzvali. Torej na svidenje v nedeljo dne 21. maja. Zadnjič je bilo pomotoma poro-čano, da se vrši v Slov. domu. F. Mezgec. tajnik. iboi.:ut> PRIREDITEV JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVA VZAJEMNE POMOČI V BERISSU V soboto 6. t. m. se je vršila v Be-rissu v proslavo Zrinjskih in Fran-kopana velika akademija, katero je priredilo Jugosl. društvo vzajemne pomoči s sodelovanjem Sokola Dock Sud-Boca in Češkoslovaškega Sokola. Prireditev se je vršila v poljski in Sud-Boca ter 20 članov, članic naraščaja Češkoslovaškega Sokola iz Villa Dominico. Člani obeh sokolskih društev so izvajali vaje na bradlji in razne proste vaje. Naraščaj pa zopet več prostih vaj. Razun tega je bilo podanih več deklamacij, ki so jih deklamirali naraščajniki in na-raščajke Sokola Dock Sud-Boca. Vse vaje, članov kakor naraščaja, so bile res dobro izvajane ter je za- "SLOVENSKI DOM" Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires PROSTORI: odprti za |lar naprej, ob'nedeljah ~~ * m ure zvečer dan 0$ 7. p|"^es dan. PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo. DRAMATIČNE VAJE: vsak ponedeljek in sredo. GODBENE VAJE: vsak torek, četrtek in soboto. DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke. POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja! STARŠI, ki želite, da bi se vaš sin ali hčerka, izučila v glasbi bodisi violine ali klavirja, prijavite jih v društvu. Pouk brezplačen. S prireditve Jugosl. društva dvorani, ulica Ñapóles 4333, katera je bila nabito polna. Poleg jugoslovanskih in češkoslovaških izseljencev iz Berissa, Ensenade in La Plate, je to lepo akademijo posetilo tudi mnogo Jugoslovanov in Čehoslova-kov iz Buenos Airesa in okolice, ki so se pripeljali v Berisso v 2 bañadé-rah (izletni avtomobil) in z vlaki. Pri sporedu, ki je bil jako posrečeno izbran, je sodelovalo 40 članov, članic in naraščaja Sokola Dock v za j. pomoči v Berissu to mnogobrojno občinstvo izvajalce tudi primerno s ploskanjem nagradilo. Prav posebne pohvale so bili deležni bratje Čehoslovaki, katere je zbrani narod že ob prihodu na o-der burno pozdravljal. Pohvalo so želi tudi naraščajniki in naraščajke, ki so se kakor vedno tudi sedaj s svojimi deklamacijami dobro odrezali. Po končanem sporedu se je vršil ples, ki je trajal do jutra. Svečano polaganje temeljnega kamna za "Jugoslovanski dom" na Dock Sudii Kakor je bilo svoječasno javljeno, bi se moralo vršiti svečano polaganj? temeljnega kamna za "Jugoslo- na DRUŠTVENA KNJIŽNICA Slov. D. D. "Triglav" ima na razpolago mnogo knjig, najboljših domačih in tujih pisateljev. Knjižnica je odrta vsem članom in članicam, vsako nedeljo popoldne v "Slov. Domu", ulica Gral. Mitre 3936. S prispevki, ki jih bomo dobili od knjig, pa bomo naročili novih knjig iz Ljubljane. Knjižničar »X'XK^'X^OIK^^ ?xe<¿m: ¿sttcXKkcg ÍFOTOGRAFIJA| J "LA MODERNA" ; VELIK POPUST PRI £ FOTOGRAFIRANJU , j £ Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" § S. SAáÉAf SKY ¿ Av. SAN MARTIN 2579 § Telefon: 59-0522 • Bs. Aires § dom na Dock Sudu", praznik sv. Jožefa, 19. marca, a iz solidarnosti do bratov Čehov, ki jih je ravno v tem času zadela nezaslišana krivica, je bilo polaganje kamna od-godeno. Prejšnjo sredo se je vršila pod predsedstvom arh. V. Sulčiča seja odbora za zgradbo tega doma, pa je bilo sklenjeno, da se ta veliki dan proslavi na sam splošni jugoslovanski praznik — Vidov dan. Ker je Vidov dan, jugoslovanski narodni praznik na 28. junija, ki pa pade na delavnik sredi tedna in je radi tega neprikladno za tako obširno proslavo, se bo proslava polaganja kamna vršila v NEDELJO 25. JUNIJA, predpoldne, združena z Vidovdan-sko proslavo. Na tej seji je arh. Sulčič predložil tudi načrt za bodoči dom, katerega je sam izdelal ter prosil navzoče, da povedo svoje pomisleke in dajo svoje nasvete, da se zamore načrt zgradbe zboljšati in izpopolniti. Z velikim zanimanjem so se odborniki udeležili teh razgovor in posvetovanj. Prvotni načrt bi bil tak le: Z leve strani je širok vhod, po katerem se pride v prostorni bufet. Ta vhod drži vse do vhoda v društveno ki bo obenem tudi proslava Vidove dvorano, služi za vhod v vse dru- ga dne, se bo javilo v poznejših šte-štvene prostore, do blagajne, garde- vilkah Slov. Lista, ker se je treba robe, do katerih se zamore priti tudi1 glede tega porazgovoriti z društvi, iz bufeta, ki ima vrata spojena z dvo ki bodo pri tem sodelovala stvo zadržavati. Na koncu dvorane je oder, ki meri 14 m 20 cm za 7 m 80 cm. Na desni strani odra se nahajati 2 oddeljeni garderobi, vsaka z malo kopalnico. Z desne strani je drugi vhod, ki gre preko celega zemljišča in služi za razsvetljavo in zrak. Tudi iz tega vhoda se zamore priti v društvene prostore, na dvorišče, katero je napravljeno za poletne zabave in telovadne vaje in nato v dvorano. Ta desni vhod rabi tudi za šolo, iz katerega vodijo stopnice v I. nadstropje, kjer bodo šolski prostori in stanovanje učitelja. Za šolo so določeni 2 sobi, 6x5 in 8x5 metrov ter soba za šolsko pisarno. Vse prostore veže hodnik, ob katerem bodo obešalniki, da bo šolska deca odlagala svojo obleko in drugo opravo. Tu se nahajati tudi 2 kopalnici, ena za dekleta in druga za dečke ter prostor za razvedrilo otrok med odmorom. Razen vsega tega pa ostaje v I. nadstropju še vedno veliko prostora za kako drugo vporabo. To bi bil v glavnem načrt, kakšen bo "Jugoslovanski Dom" na Dock Sudu, katerega pojaganje temeljnega kamna bo, kakor smo zgoraj omenili 25. junija dopoldne. Natančnejši spored o tej proslavi, OBČNI ZBOR SLOV. D. D. "TRIGLAV" V ROSARIU Odbor je odredil, da se bo vršil 9. redni občni zbor dne 28. maja ob 15 uri pop.-v ul. Gral. Mitre 3936. Vljudno se vabi vse člane, da se ga gotovo udeležijo. Vabljeni so tudi vsi slovenski rojaki in rojakinje. Dnevni red: 1) Otvoritev občnega zbora z nagovorom predsednika. 2) Poročilo tajnika, blagajnika, knjižničarja, gospodarja in revizorjev. 3) Volitev novega odbora. 4) Slučajnosti. Udeležite se vsi tega občnega zbora, da postavimo v novi odbor, dobre voditelje. Odbor. G.P.D.S. Opozarjamo vse slovenske rojake, da bo G.P.D.S. v Villa Devoto, Sim-brón 5148, v nedeljo 14. maja praznovalo svojo 4 obletnico, z dobrohotnim sodelovanjem vseh slovenskih društev v Buenos Airesu, Ponovila se bo ob tej priliki prelepa otroška igra "SIROTA JERICA". Priznani pevski zbori naših organizacij, nam bodo zapeli zbrane komade. Radi obširnega programa se bo spored začel izvajati točno ob 16 uri. Natančen spored prinaša "Naš Dom". Za obilno vdeležbo tega pravega shoda slovenske naselbine se vljudno priporoča ODBOR Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires IZ UREDNIŠTVA IN UPRAV-NIŠTVA , Abe F., Rep. Paraguay. — Vaš llopis bomo pregledali ter priobčili po možnosti v prih. štev. Vasa ideja glede nakupa zemljišča za stare ljudi ni slaba, a dvomimo, da bi se pri Slovencih še kaj kmalu uresničila, dasi je pri Nemcih že, kot trditje. Pravite, da ste tam čisto sam in da bi se rad oženil s kako Slovenko, dasi ne manjka domačink, a bi vseeno želel rojakinjo za ženo. Tukaj je deklet dovolj, morda bi katera šla k vam. — Sprejmite najlepše pozdrave ! Benita B., Capital. — Naročnino smo prejeli. Hvala! Pozdrav! Saksida J., C. Saltos. — Naročnino za dve leti smo prejeli, kot smo že v zadnji številki javili. Pozdrav! Biblioteca Cul. Eslava, Rosario. — Polletno naročnino prejeli v redu. Pozdrav! F. Gaucho, Sta. Fe. — Izgubljene številke vam bomo dostavili. Pozdrav ! Lia P., Cap. — Nam izročil A. Škr-bec v. redu. Podrav! Vidič A., Muñiz. — Nam izročil vašo naročnino J. Hladnik v. redu. Pozdrav! Ivan G., Florida. — Dveletna naročnina nam izročena po A. Škrbec v redu. Pozdrav! Vsi oni, ki ste plačali našim inka-santom ali osebno na uredništvu i-mate tozadevno potrdilo. KROJAČNICA Martin Turk ima na izbero vsakovrstnih vzorcev ter Vam napravi elegantno obleko. Prepričajte se! LORIA 1760 Buenos Aires rano. Pred veliko dvorano, ki je za prireditve, se nahaja obsežen prostor (hali), kjer se zamore občin- 9C3o: 30B0I aoi PRVOVRSTNA Restavracija, Bar in Pivnica RIVERA 1999 vogal DORREGO U. T. 54 - 7461 Zračni prostori za društva, ban-„ kete in svatbe z rezerviranimi i f~. prostori za družine Kegljišče in krogljišče Vsakovrstne jedi ob vsaki uri Za društva dvorana brezplačno Priporoča se lastnik ANTON DEKLEVA locaoi, : ione Kdaj in kje se bo prihodnja seja vršila, bo javljeno v našem listu. KROJAČNICA 'GORICA" Hočete biti dobro in vedno dobro elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste postrežem. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) 2C D o :oaot X0E20I XOE "SLOVENSKI LIST" Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan. ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj. VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje. PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah. POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske. ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi. V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh, o P AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi, sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom. NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pome,n tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tOVa- rifii in rAiaVi va 1'«f.VwTPxratnr t.iíst»» __ D o n o Q o o D o L riši in rojaki za "SLOVENSKI LlST" tel naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo. POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v »ašem listu! S tem koristite sebi in nam obenem. Slovenci doma in po svetu Drobne vesti iz naših krajev Trst. — 41-letnega Viktorja Kavčiča je stražnik ujel v času, ko je hotel pobegniti s ukradenimi stvarmi, katere je vzel v stanovanju Angele Vodopivec. * Trst. — Pri dvoriščnih vratih je 75-letni Špedič Mihael prišel med steber in voz, ko je baš takrat zavo-zil v dvorišče in ga stisnil, tako da mu je zlomil nekaj reber. * Trst. — Pri Repentabru se je zaletel avtomobil v steno, v katerem so sedeli Gvidon Jerko star 20 let, Ezio Alberti in 21-letni Bandelj Jakob, ki je šofi\'al. Da bi se izognil kolesarju, je Bandelj napravil oster ovinek, kar pa je povzročilo, da se je avto zaletel v steno ob cesti. Alberti in Bandelj sta zadobila lažje poškodbe, le Jenko jo je težje skupil, ker mu je počila lobanja in ima pretresene možgane. * Trst. — Med družinami, ki so prišle iz Tunisa v Italijo, se nahaja tudi 10 družin iz Trsta, ki so pretekli teden prišle nazaj iz Afrike v rodno mesto. Fašistične organizacije si prizadevajo, da jih spravijo na delo in k zaslužku. * Trst. — Vojak A. Spina, ki je pred nekaj meseci povozil z avtomobilom Katarino Vidrihováo, ki je dobila težke poškodbe po vsem telesu, je bil pred sodiščem oproščen, ker je dokazal, da ni kriv te nesreče. * Trst. — V bolnišnico se je zatekel 19-letni mehanik Kazimir Ste-pančič s številnimi poškodbami na rokah. Izjavil je, da so ga ranili v pretepu. Trst. — Z zlomljeno čeljustjo so pripeljali v bolnišnico 17-letnega pastirja Ivana Pezetiča iz Dan pri La-nišču. Povedal je da je padel s kolesa. * Trst. — Angelo Čokovo iz Lonjer-ja je podrl nerodni kolesar. Zaradi lažjih poškodb je bila prepuščena domači negi. * Trst. — Pri padcu je 13-letni Danilo Pertot zadel z glavo oh kamen tako nesrečno, da mu je oster kamen prebil oko. Poklicali so takoj rešilno postajo, ki je fanta odpeljaja v bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da je oko izgubljeno. * Trst. — 30-letnemu Sil vi ju Mozetiču je velika deska padla na glavo. Z obtolčeno glavo so ga odpeljali v bolnišnico, kjer bo obstal 15 dni. * Trst. — Umrli so: Tavčar Ivan 54 let, Rudež Roman 28, Dan Rudolf 60, Skubic Josip 67, Živic Karel 70, Kovačev Nikolaj 60, Gliha vd. Win-kler Frančiška 78, Štok Štefan 81, Ipavec Anton 59, Križman por. Čak Ivana 45. * Trst. — 55-letni Kapič Alfred, knjigovez, je padel na tla in se težje ranil na čelu. Prepeljali so ga v trž. . bolnišnico. * Trst. — V morje je padel 45-letni Kari Benčič, ko mu je prišlo nenadoma slabo na pomolu Bersaglieri. Iz vode so ga izvlekli finančni stražniki. * Postojna. — Na meji so prijeli nemškega državljana Ivana Kopec-kega iz Dunaja, ki je že večkrat prišel v stike z obmejnimi oblastmi. Od- premili so ga nazaj na Dunaj. * Trst. — S kolesa je padel 18-let-ni Josip Trebičan, ko se je z veliko brzino vozil po ulici. Pri padcu je zadel z glavo ob pločnik in prenesli so ga v bolnišnico v težkem stanju. * Trst. — Tržačani so pojedli preteklega leta 7,649.921 kg mesa, o4 tega 1,950.029 teletine, 1,931.328 o-stale govedine, 1,800.000 volovskega mesa, 430.717 konjskega mesa, 829.903 svinjskega mesa ter 50.275 ka' mesa domačih zajcev. Na vsakega Tržačana odpade na leto 30 kg mesa. * Trst. — Pred sodiščem sta bila obsojena zakonca Čeh Josip in Marija. Obtožena sta bila, da sta se zo-perstavljala gostilničarju Ladislavu Kresu, ki jima je najavil v gostilni policijsko uro, pa sta čkljub temu od njega zahtevala vina, dokler se niso vsi malo potolkli. Zakonca sta bila obsojena na preko 100 lir denarne kazni. * Trst. — 41-letnega tefana Stanto so obsodili na 5 mesecev in 23 dni zapora in 783 lir denarne kazni, ker je kradel električno strujo. * Trst. — Ko so razkladali premog s parnika je padla velika deska na dva delavca. Enega je pri tem ubilo, a 26-letnega Antona Naprotiča teš-ko ranilo. * Solkan pri Gorici. — Sredi preteklega meseca je umrla kot žrtev materinstva 33-letna Zofija Kancler- jeva. Zapušča moža in dva otroka. * Zgonik na Krasu. — Poročil se je g. Janko Obad iz Saleža z gdč. Marijo Škrkovo. Ruža Lucija Petelinova: Tako mi je... Tako mi je, Kot da se nadme spušča lakve pokrov — zelo z visokega in na široko, da zmano lahko v grobu bi ležalo vse kar objemala sem s toplo roko, vse kar me nase živo je vezalo. Kdo je zastrupil moje čište gore, da kot ost:klenelo so oko, kdo skozi duše rije si predore, da ugrabil bi ponosa jim zlato? Kri je še živa! V zemljo vre pomlad! Dvignimo roke, kakor plamenice! Pokrov zgori naj! - in če brat ni gad, kateri vrag nam vzeti sme pravice!? Pravice, ki zapisane so živim: Besedo, lastne zemlje kruh in strd svobodnih ponos, ki sodbam krivim pokaže svoj pošteni, sveti srd! pravil niti par korakov, ko se je cela streha sesula z njim vred. Ta prizor je videlo samo nekoliko prisotnih in ostali so domnevali, da to ne bi moglo biti res. Ko pa so naslednjega dne pregleda vali ruševine so na žalost ugotovili, da je bilo res, kar so nekateri govorili. Med ogorki in kamenjem so našli že povsem zogljenelo truplo ubogega Gregori-ča. Iz Devina pa bo premeščen župnik Stanič, proti kateremu že del j časa hudo rovarijo fašistični činite-Jji. 30 LET ZAPORA Gorica, april 1939. — Pretekli teden je bil pred porotnim sodiščem obsojen na 30 let zapora, 2500 lir denarne kazni in na 3 leta policijskega nadzora Vladimir Ličen, star 39 let, po poklicu mehanik, ki je bil kriv umora karabinerja Giovannija Melisa dne 27 .marca preteklega leta v Gorici. O tem dogodku je tudi naš list svoječasno pisal. Toda naš list je i poročal, da je bil Ličen aretiran zato ker ni hotel posoditi biciklja ka-rabinerju, ko je ta zahteval. Kakor se pa vidi je bila stvar čisto drugačna. Ličen je ukradel kolo, pa so ga mimoidoči zasačili, ujeli in predali omenjenemu karabinerju, *ki ga je odvedel v karabinersko kasarno. Med potjo se je posrečilo Ličenu pobegniti, toda karabinjer mu je bil takoj za petami in ga končno tudi u-jel. Ko je videl Ličen, da je premagan, je izvlekel revolver in izstrelil na Melisa tri smrtonosne strele. Toda na svobodi je bil prav malo časa. j y primeru vojllih zapletljajev na ju-e 4. aprila so ga prijeli v Trstu in gDvzhodu Evrope bi zunanji dovoz ga spravili pod ključ. Kanal Donava-Var-dar-Solun Med Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarijo se nadaljujejo pogajanja za zgraditev kanala, ki bi bil ploven tudi za težje ladje. Izhodišče kanala, ki bi bil ne samo važnega gospodarskega temveč tudi prometno političnega in strategičnega značaja, bi bilo po novih načrtih pri izlivu Timoka v Donavo, na meji treh držav. Po dolini Timoka in dalje preko Niša v Moravo in Vardar do Soluna spojeni rečni sistem kanala bi prihranil ladjam, ki plovejo zdaj po i Donavi do Črnega morja skozi Dar-! danele v Sredozemlje, 1420 km poti! ZDRAVNIKI PRED SODIŠČEM Reka, april 1939. — Listi so prinesli kratko poročilo, da so se morali zagovarjati pred reškim sodiščem zaradi splava Marija Božič iz Opatije in trije zdravniki, imena katerih pa listi ne prinašajo. Državni tožilec je zahteval za vsakega dve leti in tri mesece zapora. Sodišče pa jih je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. POŽAR V GROPADI ZAHTEVAL SMRTNO ŽRTEV | Gropada, aprila 1939. — Komaj teden dni je preteklo od velikega po-, žara v Lokvi, pri katerem je prišel ob življenje osemdesetletni starček, pa že moramo poročati o slični nesreči, ki je zadela to pot Gropado. Iz neznanih vzrokov je pričelo goreti na poslopju hšt. 11. Zaradi burje je 15 stotov sena in druge krme zgorelo. Celo poslopje je bilo takoj ovito v ogenj in tržaški gasilci, ki so takoj nato prišli, niso mogli ničesdr rešiti. Omejiti so se morali samo na zmanjšanje požara in so budno pazili. da se ne bi ogenj razširil še na ostala poslopja. Domačinom in gasilcem se je naenkrat nudil pretresljiv prizor v trenutku ko se je pričakovalo da se celo leseno in goreče ogrodje vsak hip zruši. Opazili so kako je 28-letni Franc Gregorio tekel po goreči strehi, hoteč se rešiti iz objema plamenov. Toda revež ni na- UTONILA V VODNJAKU Gorica, aprila 1939. — Pretekli teden se je v Biljah pri Renčah zgodila težka nesreča. 65-letna Marija Saunigova je iz vodnjaka zajemala vodo, ko ji je nenadoma postalo slabo. Nagnila se je na nizek obzidek vodnjaka in padla preko njega v vodo. Prisotni so takoj pritekli na pomoč, pa je bilo že prepozno in brezuspešno. Po napornem delu so jo izvlekli iz vode, toda njeno truplo ni kazalo več znakov živiljenja. Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto ne bil vezan na dardanelsko ožino, blago bi lahko prihajalo neposredno v Podonavlje. Kanal, 5500 kru dolg, bi stal blizu dve milijardi din, ki bi se razdelili po ključu na tri države tako, kakor bi pač* od nove gradnje vsaka imela koristi. Prvi padli vojak v Albaniji je bil Slovenec pretekli teden odpeljal z avtomobilom večjo količino mleka proti Tr- Prvi italijanski vojak, ki je padel stu. S seboj je vzel hčerki 15-letno v Albaniji, je bil poročnik Rudolf Marijo, 20-letno Terezo in 17-letno Bombič iz Pulja v Istri. V Pulju mu Ljudmilo Fondovo. Komaj nekaj ki- bodo priredili slovesen pogreb, ko lometrov od Lokve je Anton, ki je bodo prepeljali truplo iz Albanije šofiral opazil, da avtomobil zanaša domov, sem pa t je. Vsa njegova spetnosšt. AVTOMOBILSKA NESREČA Lokev, april 1939. — Da nesreča ne pride sama, to bi mogli potrditi vnukinje in sin nesrečnega starčka Mavriča, ki je pri požaru zgubil življenje, kakor smo v prejšnji številki pisali. Komaj so se malo oddahnili od nesreče in pokopali starega očeta, že jih je doletela druga nesreča. E-den izmed sinov pokojnega Mavriča, mlekar Anton Mavrič, star 50 let, je da bi uravnovesil vožnjo, je bila za man in avtomobil se je prevrnil v jarek. Vsemu je precej pripomogla slaba cesta in pa dež, ki je napravil blato. Anton si je zlomil nogo in dobil več ran po vsem telesu, Marija ima zlomljeno nogo v kolenu. Tereza je zadobila težko rano na glavi. Ljudmila pa je najtežje ranjena: i-ma težke rane na dolnjem delu telesa in pretres možganov. Vse je rešil*- PODJETJA V JUGOSLAVIJI IN NJIH PROIZVODNA VREDNOST V Jugoslaviji je bilo koncem i. 1938. po najnovejših podatkih 2976 industrijskih podjetij. Vrednost industrijskih proizvodov je cenjena na 1-1 milijard in 517.500.000 din. Živilska industrija šteje 833 podjetij (vrednost proizvodov 4.21 milijard na postaja odpeljala v tržaško bol-1din), lesna industrija 396 podjetij nišnico, kjer bodo morali ostati po (1.69 milijard din), tekstilna indu- nekaj tednov. Avtomobil je zelo po-škovan in razlilo se je tudi več hektolitrov mleka. strija «lin). 306 podjetij (2.23 milijard SLOVENSKA DUHOVNIKA PRED KONFINACIJSKO KOMISIJO I AKO HOČ1TE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO-1 VORNEGA ZDRAVNIKA ^ zatecite se k I Dr. A. GODE L AKUTNE, KRONKNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PC FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNI IN KOžN$ BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezv maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se oi 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGULO 154 2 $ Pozo Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto D. T. 50-0277 GOSPODARSKE NAMERE NEMČIJE V NAŠI DRŽAVI Trst, ajrila 1939. —' Razen župnika Krtela, iz Kojskega v Brdih, ki je bil obsojen na dveletno konfina-1 svoj vpliv cijo, sta bila pozvana pred konfina-cijsko komisijo pri goriški prefek-turi še dekan Pavlin iz Kobarida in župnik Bregant iz Cerovoga v Brdih. Ta dva sta bila sicer izpuščena, toda dobila sta nalog, da se morata zglasiti pri goriškem nadškofu Mar-gottiju, kjer bosta dobila obvestila o nadaljnjem postopanju. Očitno sodeluje cerkvena oblast v najtesnijši zvezi s političnimi državnimi in fašistični m i organi pri preganjanju naših duhovnikov in našega jezika v cerkvi. O tem priča tudi dejstvo, da bo i-menovan za dekana v Idriji italijanski duhovnik. Po gospodarski okrepitvi v srednji Evropi je Nemčija z znano pogodbo z Romunijo znatno okrepila v južnovzhodni Evropi. "Metalurgija" poroča, kakšne bi bile osnove za poživitev nemške trgovine z našo državo. Minimalna baza pri pogajanjih z Nemčijo bi slonela na ponudLi, ki jo je stavil dr. Funk naši vladi ob priliki svojega bivanja v Beogradu: Nemčija bi prevzela polovico naše rudne proizvodnje: železu, antimona, bakra in magnezije ter i polovico pšenične letine; Nemčija ' bi s svojimi stroji pripomogla k izgradnji avtomobilskih eest v Jugoslaviji; Nemčija bi dala Jugoslaviji na razpolago finančna sredstva za eksploatacijo rudnega bogatstva in zagotovila stabilnost cen naših pridelkov. I Ste bolni? Telefonirajte po slovensko U. T. 22 - 4026 in takoj Vam pošljemo pomoč KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9-M2 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 PO ZAPADNI DRŽAVNI MEJI ■'Če vidiš s strelskimi jarki in z, drugim živežem. Po zapadnem po-iičnimi ovirami oskrunjeno lice na-1 bočju sva se vzpela na vrh, po vz- rave, če nosiš v duši zavest, da si v deželi, kjer te nadzorujejo ljudje, ki so brez smisla za tvoje misli, čustva, za tvojo dušo sploh, egoistični ljudje, ki si jim na potu zato, ker živiš, ker ljubiš to polje, te planine. Ker ljubiš svoje brate in sestre, ki ljubijo ta lepi del prirode, če nosiš v srcu občutek, kakor da si v tujini celo tam, kjer ti je dala usoda dom zato, da lahko tudi ti doprineseš svoj del k zgradbi človeške kulture, tedaj ne moreš uživati niti, če si sredi najlepših planin. Zdi se ti, da se godi nad temi svetimi kraji velik greh, ti pa si preslaboten, da bi ta greh preprečil. Zato hodiš po teh gorah s tako težkim srcem, kakor bi te tiščal jarem k tlom. .. " DR. KLEMENT JUG -j- 1926. 1. na Triglavu. * Ko odide človek z doma v svet in se vrata za njim zapro, morda za vedno, tedaj ugotovi, da je brez doma, da je dom samo eden, da je z njim prekinil vse vezi in da mu o-stajajo samo še misli, v katerih se bo tolikokrat vračal nazaj v domačo hišo. Daleč proč od doma se skuša večkrat tudi dejansko približati svoji domači zemlji in včasih mu zadošča en sam bežen pogled iz daljave, na katero komaj sluti utrip domačih krajev, zadovoljen in srečen je. Kakor so različne molitve posameznikov, tako različna so tudi hrepenenja po rodni zemlji in načini, kako se ji ta ali oni iz daljave skuša približati in nanjo navezati. Moj domači kraj je tako blizu, da bi ga lahko vsak dan obiskal, Radi cementnih stebrov, ki so jih postavili preko in proti tako opevani samoodločbi narodov, med mano in domačijo, pa tako daleč, kakor bi bil med nama obširen ocean ali celo nepregledna atmosfera. Tako mi je postal dom iz vsakdanje resničuoti, ko sem grabil z lastnimi rokami domačo zemljo, ki je bila trden temelj mojim korakom samo še nodsežen ideal, h kateremu hrepeniš, želiš in se boriš, da bi ga dosegel. Toda i-deal ostane ideal — nekaj nedosegljivega. Točko, s katere sem lahko užival domače kraje, sem kmalu našel prav blizu doma, pravzaprav še v njegovem območju. Je to edinstvena točka v širnem obmejnem pasu, med hodnem sva jo udarila proti Vrhniki.-Od tu pa s polnimi nahrbtniki krompirja, ki sva ga dobila v zameno za petrolej, preko Logatca domov. Ko sem dorastel, sem se vedno oziral z domačih planin po tem vrlin, sedaj ko so se časi spremenili, sem pa samo menjal položaj in gledam z njega na domače hribe. Vedno sem hitel proti vrhu in komaj zemlje. Vsako leto se znova vračam na prag domovine, vsako leto se mi odkrivajo nove strani njene lepote in njenega trpljenja. Tu si v stiku z domačo zemljo gledaš jo, doživljaš jo, ob južnih pobočjih Julijcev do Jadrana in Furlanske nižine. Pred teboj leži kakor na dlani, a vendar nedosegljiva. Vsako leto me znova vabi k sebi, vsako leto se vrste romanja od Jalovca do Ratitov-ca, a hrepenenje ni utešeno. Meseca junija je bilo. Vreme je o-betalo, da bo še par dni lepo, vroče ča«al trenotka , ko se mi je s prvega in jasno. Človek si želi, kadar se od- sedla odprl pogled na domače gore. Na Vrhu sem v mislih in s pogledom objel domači svet. Pogled je begal loči za pot v gore, čistega brezoblač-nega neba, da sonce pali in puhti vročina od segretih skal. Tudi ob- na jugovzhodu, preko Javornika, ki zaslanja izhod in po Notranjski zemlji pozdravlja naš rod, kakor poje pesnik, preko Nanosa, Golakov tam daleč na skrajnem zapadnem obzorju do tolminskih grebenov in najvišjega mejnika Triglava. Med to mejo in me ono, ki je bila s silo začrtana pod menoj in teče od Črne prsti, med Blegašem in Poreznom preko Mrzlega vrha, ob cesti Žiri— Logatec proti Hotedršici, na grebe-se nad Cerkniškim jezerom do pod Snežnika, tu leži .moj domači svet. Oko je begalo in iskalo znanih vrhov, dolin in grap, cerkva in vasic. Na levi stoji na grebenu tik nad mejo cerkev Medvedjega brda pod njo idilične Trate, v prijetnem zavetju ležeča ljubka vasica Zavratec, prelepo razgledno točko Sv. Magdalene samo slutiš za drevjem pora ščenega grebena, tam daleč se blišče v jutranjem soncu skale in pečine Golakov in svetlikajo lične hišice naše vasice Vojskega pa bližje pod nami Vrsnik, na desni Ledine in tik nad Žirmi skrajno obmejna idilična vasica Breznica. In tam zadaj za prvim višjim grebenom leži Idrija globoko v kotlu, nevidna, samo slutena, toda živa in naša. 8 težkim pričakovanjem sem vedno prisluhnil odmevu zvonov z domače zemlje. Poznal sem njihove glasove in vedel kdaj se je oglasil Zavratec, kdaj Ledine pa Medvedje brdo, Breznica in Vrsnik. Toplo mi je bilo ob poldanskem zvonenju, sledil sem mu do vaških zvonikov in od tam v kmetske izbe, kjer se še moli sloveneski očenaš. Le zvona z Vojskega nisem nikdar slišal. Preslaboten je bil njekov razbit glas, bil je sin vojne. Pa tudi preje niso bili zvonovi na Vojskem nikdar ve-Blegašem in Snežnikom, ki nudi člo- liki, saj ni bilo niti prave poti, da bi od ponosnega Snežnika, tam daleč i zorje je bilo čisto, brez mrča. Z ve- veku edinstven razgled na naše kraje. Nič čudnega, da me je tolikokrat vabila k sebi, da sem jo v resnici obiskal neštetokrat v vsakem letnem času in v vsakem vremenu. Kadarkoli me je življenje oplazilo s svojim korobačem, kadarkoli se mi je stožilo po domu, sem jo mahnil tja gori na Vrh, k Svetim Trem kraljem nad Vrhniko. Vrh mi je vzbudil zanimanje in občudovanje že v otroških letih, ko sva ga med vojno naskočila z materjo. Bila je to ena izmed neštetih tur, ali kakor smo jih po domače nazivali "brnjavov", ki smo jih delali med vojno in stikali in prosjačili za krompirjem, repo in maaaaemmKmK>msMKm<3me9 RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal jih bili lahko pripeljali. Stare zvo nove so pripeljali po strmih poteh in grapah preko Angelske gore in Mrzle rupe. A tudi idrijskega zvona ni bilo čuti kljub njegovi teži in močnemu glasu. Pel je in odmeval v dolini, njegov glas je udarjal ob pobočja Magdalenske gore in se vračal nazaj. v line pri sv. Barbari. Pa vendar se mi .je zdelo, da ga čujem, bil pa je samo spomin na nekdanje čase. Tu je bila in je moja ožja domo-1 svetlika predilska cesta in mežikalo likim pričakovanjem in z veliko no tranjo pripravo sem izstopil na zadnji postaji in jo mahnil preko travnikov v gozd na severnih pobočjih rateških Ponc. Moj namen, je bil iz doline na prve obmejne grebene in dalje po vrhovih do črne prsti. Naprej sem zaželel pogledati na Man-gartska jezera, ki se skrivajo zadaj za Policami. Žal, ta namen mi je spodletel. Ponce me s te strani niso sprejele. Pri Vratcih sem samo pogledal preko meje in pred seboj občudoval kamin, ki navpično sili proti nebu. Ura je kazala četrto, ko sem zapustil kočo in nameril korak proti Jalovcu, slovenskemu Matterhornu. Kugy je zapisal o njem: "Prevzet sem se zagledal v sosedni Jalovec, dva ostra grebena, ki se v omotični strmini ustromita nad strmimi stenami ter se visoko gori združita v predrzen oster rog". Mogočen, veličasten stoji v kotu Planice, na drugi strani pa zapira našo Trento. Državna meja, ki teče v smeri sever-jug, od Peči in preko grebenov Ponc, se na Jalovcu obrne proti vzhodu. Jalovec, gora, ki vzbuja toliko strahu, je lahko dostopen iz Trente, z naše strani pa težje. Ni me bilo strah, čeprav sem bil v tem planinskem raju čisto sam. Sonce je že poljubljalo Jalovčeva temena, ko sem stopil v o-zebnik in ga brez nevarnosti prehodil. Vrh ozebnika se mi je v sončnem jutru odprla naša zemlja. Na desni Veliki in Mali Ozebnik, v ozadju Bovški Grintovec, na levo proti Trenti padajoča pobočja Travnika. Z malce tresočo nogo sem prestopil mejnik in se po stari planinski poti podal proti vrhu. Človek hodi z neprijetnim občutkom po domači zemlji, oči begajo okrog, ušesa so napeta, v možganih pa vrtajo hude misli. No radi rane ure se nisem preveč plašil in kmalu dospel na vrh. Sam sem bil v zračnih višavah, sam užival veličastno prirodno, grobno tišino in božanski razgled. Na vrhu; stojiš, gledaš proti severu in šteješ: Visoke Ture, Karavanke, Julijske alpe, Jadran. Tu vmes je slovenska preteklost, sedanjost in bodočnost. Pred menoj je žarel v jutranjem soncu Mangart, na levo od njega se zebnika proti Trenti in nato po južnem pobočjix proti vrhu Mojstrovke. Ni me mikaja niti prva niti druga line in se povzpel po severni strani pot. Spustil sem se po snežišču v dona Mojstrovko. Mojstrovka triumfi-ra nad zahodnim delom Trentske doline in nudi lep razgled. Žal, da se na vrhu šopiri močan in velik mejnik, ki zapira pot v Trento. Trenta, najlepša dolina slovenskih Alp, zelo malo obiskovan, danes pa zaprt in nedostopen planinski raj. Vseh dolin, sotesk in tesni ne moreš opaziti z nobenega obrobnega vrha. Dolina Trente je ozka, z malimi ravnicami, posejanimi z revnimi bajtami. Tren-tarji so revni ljudje, pa vendar priklenjeni na svoje borne gredice "čompe" in revne gor sive pašnike za svojo drobnico. Trentarji so tudi odkrivali lepoto naših dolin in gora, toda nisu užili slave, ta je pripadla tujcu. Pod Mojstrovko izvira hči naših planin, Soča. Ne vidiš izvira, samo dozdeva se ti, da vre in kipi v velikem podzemeljskem jezeru pod tvojimi nogami. Tako blizu je, tako hreepniš po njegovi romantični okolici, a pot ti je zaprta. Po severnih grebenih Trente sledimo mejo preko Vršiča na Prisojnik. Nobena gora naših Alp ne napravi na človeka takega vtisa kakor Priklenjeni na svoje borne gredice "čo-sojnik. S svojo ogromno razsežnostjo in silnostjo stoji pred človekom in ma zapira sapo. Tisočletja že kljubuje času pa je še vedno silen in divji. Na temenu mu čepi mejnik, ki mu prav nič ne pristoja. Tuja, nadležna navlaka mu je, ni zrastel z njim iz globokih dolin in ni delo onih, ki padejo stoletja svoje črede ob njegovih vznižjih. Slaboten kupček peska je, ki ga bo čas razdejal in veter razpihal. Prisojnik pa bo ostal. Take misli so mi kljuvale v možganih, ko sem dolge ure sedel na vrhu, sam, čisto sam in zrl proti jugu. Vrh za vrhom, greben za grebenom, med njimi pa doline, so se vrstili proti morju. Nebeške tišine in težkih misli ni motil nihče. Sonce je žgalo in obsevalo vso našo deželo. Tako majhna se mi je zdela, kamorkoli pogledaš, vidiš menike. Kako bo z njimi v bodočnosti? V naši preteklosti so se slabo izkazali. Danes vidiš samo obrise gora, nekdanjih meja na severu in zapadu, tu pa stojiš poleg kamna, poleg sedanje meje. Mejniki se vrstijo po grebenu proti Razorju. Lepa, divna gora, žal, nam težko dostopna. Planinec je že davno o njem zapisal sledeče besede: Kakor akordi v glazbi, plavajoči šunino drug v drugega, drvijo v mislih spomini na bivanje v planinah, a vrača se v njih ko meteor, nadkriljujoč druge, spomin na Razor. Skušal sem ga obiskati z vrha Kriške stene, a mi ni uspelo. Že sem prekoračil meje in drvel na lvrižke pode, kjer utripljejo ljubka jezerca, ko so mi odmevi neznanih in nevid- vina. Za temi mejami pa sem gledal njen podaljšek daleč tja na zapad in jug. Videl sem jo za Snežnikom, slutil njeno toploto za Golaki, čutil njen utrip pod tolminskimi gorami in Triglavom. Vzljubil sem jo z istim žarom kakor ta košček, ki sem ga gledal pred seboj z Vrha. Z isto ljubeznijo sem se jo oklepal če sem jo gledal z Jalovca, Triglava, Blega-ša ali Slivnice. Ture, katere sem napravil po teh vrhovih, niso bile ture v onem običajnem planinskem smislu. Bila so to romanja k svetišču domovine, v katerega nisem smel, dovoljeno nti je bilo samo s praga gledati in obču- Rabeljsko jezero. Tam na zahodu Poljski Špik in njegova skupina, pod zahodno steno Jalovca velike sipine in dolina Koritnice z redkimi bajtami. Pa naprej tam bovški hribi Rombon, Kanin in drugo, pa Krn na jugu in obrobne gore nad dolino Trente na vzhodu. Prijatelj dragi, dvigni se, pojdi sam in užival boš lepoto, ki ji ne najdeš para, združil •se boš z gorami in domačo zemljo v nerazdružljivo enoto. Tu boš šele spoznal resnico Cankarjevih besed". Domovina, ti si kakor zdravje. Kdor je plezalec jo udari kar po grebenu Travnika, in šteje med potjo mejnike, kdor ima veliko korajže OBIŠČITE KROJAČNICO Leopolda Usa j do vat i to prelest naše izgubljene in malo grehov, jo mahne z vrha O- >•. Ugodna prilika za čitatelje Slovenskega Lista a&J/vwJE. ' Kombinirano pohištvo za jedilnico in spalnico obstoječe iz 15 komadov za samo $ 225. Avda. SAN MARTIN 2700 U. T. 59 - 0504 (Nasproti pošte) [ROJAČNICA MOZETIČ i t d r * 1 § Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne $ bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše £ mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke § ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj oe sam! 9 ■ v* I 'lo S O R I O ■ 5025 (Paternal) — Buenos Aires « nih stopinj prekinile pot. Vrnil sem se s teškim srcem in nadaljeval pot proti Stenarju. Pod njim v kotanji leže še ostanki vojne. Nihče jih ne spravlja, samo čas jih gloda in uničuje. Križlci podi s svojimi očesci so se mi posebno priljubili. Kadar morem pohitini v njihovo bližino. Škoda le, da se ne vidi tudi Splevtslco jezero, mimo katerega pelje pot v dolino Zadnjice. Meja se povzpne po grebenih in pade v prelaz Luknja pod Triglavom, od tu pa se vzpne proti vrhu Triglava. Triglav, prava slovenska božja pot. žal, da je v poletnih mesecih le redko sam, žal pa tudi, da je s svojo veličino in ss vojo nemo zgovornostjo le malo koga spametoval. Tih je, zaprt sam vase in zre nad slovensko deželo. Vse meje so mu vidne, mnogi z očmi pa jih ne vidijo. Nema priča je bil naši preteklosti, nema priča sedanjosti. Mogočno kraljuje nad dolino Zadnjice in zre na Log, kjer se družita Soča in Zadnjica, na dolino Soče, ki jo spremlja do izkva v morje. Svojo očetovsko roko steguje daleč tja na zapad dO tujih ravnin, na svoje sinove ob narodni meji na zapadu, na Romobon, Kanin, Matapur in Kolovrat, na jugu na Banjško in Trnovsko planoto in še dalje do Javornika in Snežnika ter vabi mornarje na sinjem Jadranu v varno zavetje. Hitimo dalje za mejo, ki pade v nudi lep pogled v dolino Zadnjice in prelaz Dolič, krene na Kanjavec, ki dalje preko Vogla, Kala in Lanševi-ce na Bogatinsko sedlo in Bogatin. Pod Bogatinom zreš lepe tolminske planine s pastirskimi kočami, gledaš Tolminko od izvira do izliva v Sočo. Tu začenjajo pod grebenom one lepe vasice, katerih se človek nikdar ne na gleda. Kraljestvo Zlatoroga, ti nudi nešteto užitkov in nekaj tako prijetno domačega, kar te vedno in vedno vleče nase. Pred teboj se šopiri pogorje in značilni vrh Krna, na levo od njega pa zreš na morje. Z Bogatinom začenja hrbet tolminskih gora, ki ti nudi po svojih značilnih vrhovih in lepih razgledih ne-broj lepot. Popni se na najvišji vrh Kuk, zagledal boš pod teboj Tolmin, Gorico in Sv Goro. Podrta gora ti bo nudila sliko prave podrtijp in raztrganosti, soseda Škrbina pa najlepši pogled na Tolmin, vasice in planine. Greben z mejo se vleče preko Vogla in Rodiee do Črne prsti. Pod njim pa so na južnih pobočjih posejane vasice Čadrg, Ravne, Žab-če, Nemški Rovt, Stražišče in Kal. Edinstven pogled je na zadnji vasici s Črne prsti. O Črni prsti je dejal Kugy, da je najodličnejša med gorami. Pod Črno prstjo je Baška dolina z Bačo in Podbrdom. Na levi nad Baško dolino se dviga raztegnjen greben Porezna, ki kraljuje nad ozkimi in temnimi grapami in soteskami ter nad Cerkljansko dolino. Meja krene preko Baškega sedla na Možic, preko Zlatnika na hribe onstran Sorice in se spusti na Petrovo brdo pod Poreznom. Pod Poreznom in Blegašem je kraljestvo Bevkovega umirajočega boga Triglava. Ozke romantične doline, strmi bregovi, temni gozdovi, vrhu nad njima pa gole glave očeta Blegaša in Porozna. l>legaš, samo enkrat sem ga mogel obiskati, samo enkrat sem se z njega razgledaval tu in tam preko, samo enkrat sem zrl z njega proti Jelenku in .Masorskim planinam, pod katerimi sem slutil našo Idrij-co. Državna meja beži izpod Blegaša proti jugu, mimo Sovodenj na Koprivnik in Mrzli vrh, v dolini O-sojnice in dalje proti Tratam in Hotedršici. Tako hodi človek ob naši zemlji s potrtim srcem; z mislijo in pogledom nanjó. Grenke so njegove misli in spominja se besed, ki jih je govoril pokojni Klement Jug. A obupati ne smemo. Bodimo predrzni, ker le oni, ki zna žrtvovati je velik, le njegovi volji se usoda pokori. Preko prepadov in nevarnosti vede' pot na vrhove do zmag... Lado Božič. kjer dobite najboljši "Pera-mus", obleke in obleke za ženske (Traje sastre) (GARMEN- / DIA 4947 "Sahmh* \ Bs. Aires, [Paternal POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI m Sir. b SLOVENSKI LIST ČEHI IN SLOVAKI Zgodovinski sklep, ki ga je sprejel parlament avtonomne Slovaške .14. marca t! T je bil za Češko-Slova,-ško usodenejšega' pomena, kakor pá odločitev, v Monakovu; Kg.jie^r^ka javnost izvedela za sklep bratislavskega parlamenta, ki je pretrgal zadnje vezi, ustvarjene 1. 1918. , in proglasil samostojno slovaško državo, se je mogla samo en dan vdajati veri, da bo mogoče izgraditi preostalo Češko-Moravsko v samostojno državo. V resnici se je na bratislavskem "snemu" odločila tudi usoda ostalega dela države, ki ji je na mah zmanjkalo enega izmed dveh nosilnih stebrov. Ko bodo bodoči zgodovinarji razpravljali o usodi češkoslovaške republike, se bodo morali vedno znova vračati k bratislavskemu sklepu z dne 14. marca. V dvajsetih letih skupnega življenja Čehov in Slovakov je zgolj enkrat ležala vsa teža končne odločitve , samo in izključno na slovaški strani. Samo enkrat je odločevala Bratislava o skupni državi Čehov in Slovakov, ne da bi imela Praga kakršen koíi vpliv na nje odločitev. Glasilu odločilnih slovaških _kro-gov "Slovaku" se je zdelo, da je-bilo zadoščeno pravici. V isti številki — 15. marca — je o tem dalje napisal : "Od 6. oktobra, od dneva zgodovinskega žilinskega sporazuma, je slovaški narod pod vodstvom svojih voditeljev korakal k izgraditvi slovaške državnosti. Samostojna slovaške država — to je bilo geslo, ki je vodilo slovaške državnike in 'politike v minulem polletju, dokler jih ni privedlo do 14. marca. In za tem geslom — tega naj nihče ne pozabi — je stal ves slovaški narod!" Danes smo kajpak še preblizu tem usodnim dogodkom, da bi jih mogli objektivno in vsestransko presoditi. .Sklep, ki ga je sprejel slovaškPparlament na podlagi poročila dr. Tisa in ob izključitvi javnosti, bo dobil šele kdaj pozneje svoje pravilno ozadje; brez njega je premalo jasen. Sleherni, tudi 'Slovakov" oficiozni komentar, je nepopoln in celo napačen, če ne poznamo pravega ozadja dogodkov, ki so se z dramatičnim razpletom odigravali med 12. "in 3{>. marcem. Da imajo ti dogodki vzroc-* no zvezo s celo vrsto drugih dogodkov in pojavov ter-da so saino logična konsekvenca razvijajočega se položaja na tem prostoru Evrope, o tem ne dvomi nihče, kdor ga le nekoliko ostreje gleda in kritični) raz-členja. Vprašanje je, ali bi se bilo mogoče izogniti dogodkom 14. in 15. marca? To vprašanje bo še dolgo v diskusiji in končni odgovor bo lahko dal kdaj s svoje odmaknjene retrospektive samo zgodovinar časa. Prevladuje V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. AtoHo M/VT?.KO Facundo l¿uiroga io¿o U. T. 22 - 8327 DOCK SUD pa mnenje, da bi čvrsta strnjenost Čehov in Slovakov preprečila razpad skupne države in njegove posledice. Zakaj so se torej razšli Čehi in Slovaki v toliki meri, da so naposled pretrgali vse vezi, ki so se zdele u-sodno važne' za narodni obstoj slehernega obeh državnih partnerjev? Koliko so pri tem sodelovali tuji vplivi, ostani ob strani; zanimivo bi bilo dognati, kaj sta zakrivila oba partnerja, da sé je po dvajsetih letih sožitja razvezal državno-politični zakon. KAJ PRAVIJO ČEHI? Vzrokov razida s Slovaki, je seveda mnogo, toda najvažnejši utegne biti ta, da so se premalo poznali. Zlasti v današnjih časih je nevarno, govoriti o enem narodu, pri tem pa premalo, prepovršno poznati tisti del naroda, ki naj bi ga centralistična politika zgnetla v enotno narodnost. Verjetno je, da izhajajo odtod premnoga nesporazumljenja in da je tu psihološki vrelec vzajemnega nezaupanja, obtoževanja in kljubujoče politike, ki tolikokrat izpridi medsebojne odnose. Gotovo je, da ijo,§ehi in Slovaki en narod, Čc zga- ke narodnosti v tesni jezikovni skup nosti, v kulturni tradiciji in v vza-jemnostnem zbliževanju narodnih elit zaradi ohranitve skupnega obstoja. Navedite večji narod v Evropi, v čigar dialektih bi ne bilo takih ralik kakor ob stoje med češčino in slovaščino 1 Samo pičla šestina besednega zaklada je različna, vse o-stalo so lahko razumljive slovniške in pravopisne posebnosti. Razlike v mentaliteti prav tako ne morejo drugod ovirati narodne skupnosti: samo spomnite se, kakšen razloček je med severnimi in južnimi Francozi ali-Italijani! Čehi imajo s Slovaki del skupnih kulturnih tradicij vse do Štura in tudi po njegovi jezikovni reformi še dalje do osvobojenja. Ko so bili Slovaki na Ogrskem zatirani, je njihova inteligenca, iz-i vzemši del katoliške duhovniščine, , vzdrževala stalne stike s Čehi. Da-! nes očitajo, da so Čehi v interesu . svoje hegemonije iznašli teorijo o ¡ narodnem edinstvu s Slovaki, v resnici so s to idejo prihajali k Čehom že pred vojno slovaški izobraženci in vse do zadnjega časa so imeli na Slovaškem mnogo Slovakov, ki so iz nesebičnega prepričanja zastopali to idejo v njenem bistvenem smislu, ne glede na to, kako daleč so dopuščali razne njene konsekvence. Na Češkem ni nihče silil Slovakov, da naj bi bili kaj drugega kakor hočejo sami biti, toda Slovaki se sami niso mogli zediniti za enotno stališče v vprašanju svoje narodne individualnosti. Nihče izmed Čehov ni hotel zaradi tega ideala delati Slovakom sile. Tudi Čehi so sodelovali pri razvoju slovaške kul- ture, pisali po slovaško in poudari kakor nekoč-madžarofilsko strem-jali slovaške posebnosti. Poglavitno | ljenje; ne ti ljudje so samo čutili je hilo, da se ostane na zunaj, tam, ■ averzijo nasproti vsemu češkemu, kjer gre za usodo v zgodovini, enot- ¡slovaškemu in slovanskemu, in so no državno telo. Zaradi te ga so Če- | načelno dajali prednost tujim vpli-hi delovali za osvobojenje Slovakov, ¡vom pred češkimi. in da se brez njih ne bi bili osvobodili, to priznavajo celo zakrknjeni séparatisti. — Toda dejstvo je, da se Čehi in Slovaki niso poznali in da se niti v Eden iznibed, poglavíthih ¡vzrokov češkega spora s 'Slováfu^so lcil¥-turne razlike, je clejal neki o-pazovalec. — Če vzamete v roke slovaške avtonomistične liste, opazite dvajsetih letih niso zbližali v toliki j kaj kmalu besede husiti in podobno; meri, da bi slovaško ljudstvo brez ' mnogim vplivnim ljudem — in med razlike strank in slojev razumelo, kaj so mu Čehi in kakšne vezi ga spajajo z njuni. Očitajo Češko hegemonijo, centralizem in podobno. Mogoče se je tako kaj zagrešilo. Toda mnogo tega, kar pripisujejo na rovaš praškega centralizma in češke hegemonije, izhaja iz težnje, da bi oja-čili slovaški del države, gá gospodarsko dvignili, kulturno razvili, ga storili odpornejšega. Če bi Čehe Slovaki bolj poznali, bi videli dobro dejanje v marsičem, kar se jim zdi sedaj slabo. Tudi Čehi so delali podobne napake: premalo so upoštevali svojstvenost Slovakov v nekaterih rečeh, ki se Čehom vidijo drugačne. Na pr. niti katoliški stranki Čehov in Slovakov se nista mogli sporazumeti za enotno politiko; tu ne gre i samo za interesna nasprotja, marveč za posebne razmere med katolškimi Slovaki, za razmere, ki so jih katoliški Čehi razvojno že premagali! njimi je bil v zadnjih letih tudi Andrej Hlinka — se je zdelo, da Čehi ne podpiramo samo slovaških protestantov, marveč zanašamo tudi v ka-toliške vrste svobodomiselnost. Z verskimi gesli in očitki so močno, napadali naše pozicije na Slovaškem. Danes vidimo, da smo v tem zares grešili, kajti čemu si delati sovražnike zaradi prosvetnih idealov, ki jih to ljudstvo ne priznava? —- Čehi so premalo teatralni, — je rekel nek visok uradnik v zunanjem minstrstvu. — Ne znamo nekih reči obesiti na veliki zvon, odbijamo mnogo ljudi s svojo stvarnostjo in treznostjo. Vsako leto je odhajalo iz Slovaške dokaj čeških u-radnikov in na njih mesta so vstopali Slovaki, toda tega ni nihče opazil in o tem sploh nismo pisali. Češki uradniki niso šli zaradi tega služit na Slovaško, ker bi Čehi hoteli spremeniti Slovaško v svojo kolonijo, Čehi in Slovaki so živeli v polotič- marveč zato, ker Slovaki niso imeJil nem zakonu, hoteli so, da bi jim o- svojih kvalificiranih ljudi in se; šel troci bili vzgojeni v istem duhu; za- niso mogli sami upravljati. Na v«?na kon se je razdrl, ker se niso dovolj mesta vendar nismo mogli postaviti ponali in pazili na medsebojne du- madžaronov; no, to se sedaj mašču-ševne obzire. Bili so različno vzgoje- je, kajti marsikateri izmed njih je ni in čas je potekal hitreje, kakor začudo postal ognevit slovaški ¡ nanaša prevzgoja; morda je tudi eden cionalist in pomaga izganjati nesreč-izmed partnerjev rajši gledal za dru- ne Cehe. ghn, tujim? Kje je torej krivda? V | O tej preobrazbi madžaronov in okoliščinah, v času, delno tudi v Če- 1 mlačnih Slovakov so pripovedovali hih. Toda krivda ni bila taka, da se tudi drugi. Toda kako je z mladino, ne bi dala popraviti. V Žilini so Slo- ki se je izšolala v zadnjih desetih vaki dobili vse, kar so hoteli; nič jih letih in ki ni poznala madžarske Poslužujte ?e PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54 - 5172 — 54 - 2094 več ni oviralo, da ne bi poslej delali za utrditev svoje avtonomije. Toda šli so dalje. Pozabili pri tem na skupno državo in posekali tudi naše zadnje korenine. — Da se njso razumeli, — je dejal neki pisatelj, — kar pa ne veljfe za vse Slovake j' z inteligenčnimi plastmi, ki so se usmerjale po istih progresivnih idejah kakor češke so se razumeli prav dobro. Z ljudmi iz lllinkove stranke se niso mogli docela sporazumeti niti češki katoličani Tudi v nekaterih drugih skupinah so bili ljudje, ki Čehov niso hoteli razuhmeti. Po veČini so bili ti ljudje pristaši "ancien regima", madžarske hegemonije. Postali so Slovaki, vendar pa z neko arriére — pensée, z neko rezervo, ki jih je zapeljavala k temu, da so z nejevoljo spremljali češko delo na Slovaškem in očitno širili v družbi nezaupanje do Čehov. Nihče ni mislil, da se bo razvoj slovaškega nacionalizma na te ljudi naslonil in da navsezadnje bodo ti mlačni Slovaki sprejeli nekega dne bojno geslo radikalnega slo-vaštva. V zadnem času so Čehi šele spoznali, kako vpliven je bil na Slovaškem tako zvani hungarizem. Morda to ni bilo več v toliki meri nadvlade ? Profesor, begunec iz Slovaške, pove tako: — Nekoliko hungaristične menta-litete je ostalo tudi pri mladini,,saj šola ni mogla spremeniti rodbinskega ozračja. V letih gospodarske krize se je pojavila brezposelnost tudi med mlado inteligenco. Ta pojav so izkoristili razni separatisti in so jeli vpiti, da mlad slovaški inteligeni ne more do kruha, ker zavzemajo najboljša mesta Čehi. Statistično dokazljiva resnica pa je ta, da so se Čehi počasi umikali in da je državnaad-ministracija postajala čedalje bolj slovaška tudi bolj po poreklu urad-ništva. Toda mladi ljudje «niso bili s tem zadovoljni; hoteli so, da bi takoj zasedli tako zvana boljša mesta, na katera so Čehi dospeli po lestvici uradniške hicrarjije. Zaradi takega pojmovanja reda so nastali mnogi spori in marsikdo je šel v skrajnost samo zato, ker je kot Slovak zahteval položaj preko kvalifikacij in službenih let. Mladi Slovaki se niso mogli otreti nekega posebnega, hungaristično pobarvanega hohštaplerstva. Pri zasebnih podjetjih je bil močno udeležen češki kapi- tal,, ker-slovaškega ni bilo) in tudi ta je sprejemal v pravičnem sorazmerju Slovake, vendar pod pogojem da so 1)ili polno kvalificirani in delavni. Ta pogoj ni bil vsakomur po volji; prvenstveno merilo naj bi bilo ti), cfñ !f¿ Slovaíc. Míbi orfc-=- i» ".ir/u,- :i .„•: c- silMofl /J- Čehe so inhogi v slovaški družbi ptezirali; ker niso bili taki kakor madžarski uradniki. Res je, češki uradnik je bil demokrat in. se ni s^fti meval ustáviti na cesti preprostega človeka ali trčiti z. njim v krčmi) Verjetno je, da se s tem slovaškemu kmetu ni prikupil? Bolj mu je im-poniral nekdanji madžarski uradnik, ki si je mislil o njem, da "Tót nem ember" (Slovak ni človek) i« ki je bil vedno oblečen kar moči gosposko, osoren in ukazovalen, čelu niso znali biti "gospodje". Mnogi češki uradniki, profesorji i. t. d., so i se ob pomanjkanju družbe v malih mestih zapili; madžarsko meščanstvo jih je preziralo, slovaški kmetje so se jim posmehovali. — Kajíbi'bila brez češke inicijati-ve, našega dela in kapitala slovaška mesta: Bratislava, Košice in druga? — je rekel nek Čeh iz Slovaške. — Dvignili so moterialno kulturo Slovaške ; prav to ni po volji sedanjim voditeljem. Kje bi bila brez Čehov slovaška univerza v Bratislavi? Koliko se čuti in vidi češki vpliv v njihovi znanosti, literaturi, vpsepov-sod i In vendar Čehe danes proglašajo za svojo nesrečo... To so reči, ki presegajo normalne pojme. Da so Cehi delali napake, je mogoče. Toda kje bi bili narodi, če bi bil moral vsak tako kakor Čehi plačevati majhne napake z ogromnimi žrtvami? — Eden poglavitnih vzrokov češkega .neuspeha med Slovaki so strankarske borbe. Praga se je preveč posluževala strank in je tako iz nasprotnikov teh strank pomagala u* stvarjati' nasprotnike celotnega si-sisteiha. Slovaški socialni demokrati so praške kroge večkrat prepričevali, da Illinkova stranka ne sme v vlado, ker Jjfc reakcionarna in avtono-mistična, v resnici pa bi mogel pravočasni sporazum s hlnkovci marsikaj preprečiti. Seveda, po Žilini je bilo že firépozno. Sploh Praga ni u-mela zadostiti nekaterim osebnim ambicijam, nasititi apetit raznih mladih, za vsako ceno kvišku stremečih ljudi. To só' nekatere češke izjave ¡u pripombe, ki jih — prav kakor naslednje slovaške — navajamo s povsem reporterskimi nameni: brez komentarja in polemike. (Nadaljevanje prihodnjič) KROJAČNICA S "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Izdelujem obleke po najnovejii modi _ V zalogi je tudi velika izbera vsakovrstnega blaga. c tboiliiS i. . : Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom STANISLAV MAURIč TRELLES 2642 U. T. 59 -1232 slovenska tovarna mozaika Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del Albert Gregorič J. Pedro Várela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130 Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pra-Ri in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse žens!ce bolezni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zintr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 Spet boste imeli priliko, da vidite v isti dvorani "Dve materi v> AZCUENAGA 168 — 14 MAJA OB 3 URI - Poleg(igre bodo še druge lepe točke. Kavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPCIO in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal Bs. Aires Neverjetno! Prva Slovenska krojačnica v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za zimske obleke, suknje in površnike NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega bla? ga — Priporoča se DANIEL KOSIC m. Calderón 3216 Villa Devoto ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Os. Aires U. T. 54 - 3588 Ana Ch rpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porod-« nišnlci ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistkc iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Certe izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 6 2 1 tJ. T. 88, Mayo 8182 Kako sta se Jože in Roža skregala Jože. No ja, saj'vésfe, kako je s temi moškimi. Takole v ped^ljo po-I poldne jo radi zavijejo malo na kak kozarček dobre kapljice m na ba-lince. Pri vsem tem se pa tudi besede rade kaj križajo in tako se marsikaj "pogrunta''. Oni dan je bilo prav tako kot vselej. Vsi so veliko vedeli, nekateri pa je hotel vedeti še več kot vsi skupaj. Ti nič ne veš, se je ustil Gašerin in zavračal Tonejca. Spet so se spravili nad Slovaško in nad ubogega Tisa, ki da je Čehe in Slovake prodal... No, oni dan so svoje mnenje morali le popraviti. Oglasil se je k besedi tudi Matevž, ki navadno ni bil kdove kaj zgovoren in je potegnil iz žepa nek nemški časopis, kjer je stalo črno na belem za tistega, ki po nemško razume, da je. bila tista zgodba o Tisu umetno zlagana. Njegov podpis na tisti listini, ki so jo izdali kot dokument za ustanovitev Slovaške in za odcepitev: od skupne države s Čehi je bil falzifikat... Ali mar nisem tega že preje povedal, je mirno povdaril Matevž, da se ni treba zaganjati nikamor, dokler se ne ve za kaj pravzaprav gre- Saj danes vidite, kaj delajo s-Slovaško naprej! Praz zato ker Slovaki niso s takim načinom sporazumni, jih hočejo spraviti s sveta. Tako je to zadevo rešil Matevž, ki je navadno najmanj govoril a večinoma največ vedel in kadr se je k besedi oglasil, je vedel zakaj. Beseda je nasela tudi na Sveto Goro in na slovesnosti, ki se pripravljajo. ' fj Kaj nas to briga je rentačil Tonejo. Če bi bilo kaj na tistih pobožnih stvareh, zakaj pa ni Marija branila svoje hiše, ko so streljali vanjo! To je že za nami. Tukaj se za take otročarije nič več ne menimo. Jaz tudi mislim, da je danes ma-šina in kanon in avijon yeč vreden kot pa roženkranc, je klatil Gašpe-revc. To je za ženske in za otroke. Za nas je pa kozarec vina, pa četudi je/'kebračo''. .,. Le pijnjo ga,, ne glejmo ga! Jože je molčal in v kozarec gledal. Rad bi kaj rekel, pa se je bal, da jo bo slabo izvozil, če se oglasi. Pa se je oglasil Matevž, ki se mu je le preneumno zdelo to besedičenje. Ti Tonejec. Kdo pa je zidal cerkev na Sveti Gori? Ali so jo angeljci aü | so jo ljudje. No, lena zgodba. Še kaj takega nam boš sedaj pravil. Jáz samo vprašam, kdo jo je zidal. Ljudje, kajpada. Zidarji so jo, je samozavestno odgovoril Tonejc, ki ni vedel kam beseda meri. In ti misliš, da bi Marija morala braniti hišo, ki so jo njej na čast postavili ljudje? Ne bodi no smešen. Kar so ljudje zidali, naj tudi ljudje varjejo in vzdržujejo, če hočejo, da se ohrani. Kaj misliš da je sveti Florjan dolžan varvati hišo pred ognjem, če ga na steno naslikajo. Le nikar se ne delaj učenega, Tonejc. Saj se stvari čisto nič ne spremene zato, če se ti norčuješ iz vere. Ni dolgo, ko sem se srečal s svojim nekdanjim znancem, ki je bil tako stru pen kot si ti. Nazadnje se je pa oženil in ima tudi otroke. Pa je bil tako strupen, da je ženi prepovedal o-trokom govoriti o Bogu. Danes je njegov sin že 14 let star. Resnico ti povem, da se je zjokal pred mano, ko mi je tožil, kake strašne težave ima z otroci, ki mu nazaj odgovarjajo, ga nič ne ubogajo..... Lahko si misliš, kaj sem mu mogel odgovoriti. Tako je tekla beseda. Jože je pa rnOleal. Od vseh besed mu je pa le 'Ostal trn. ;>. Zares ni vedel kako in,kaj. Že vem. Bom videl, kaj mi pove Roža. Malo preje bi pa lahko prišel. Saj bo prav sedaj ura, da pripravim večerjo, je bila nevoljna Roža, ki je prav tisti hip lupila krompir, ko jo je poklical Jože. Nekaj minut časa bo pa že še, da se kaj pomeniva. Za kaj pametnega že, za neum- Ti, Roža! Meni se zdi, da je vse skupaj neumnost. Kaj neumnost? Da je neumnosti na svetu veliko več kot pameti, to bi že davno lahko vedel. To pa zato, ker neumnost prodajajo na vseh krajih tisti, katerim se je pamet ski-sala. In kaj te je danes pičilo. Nič. Tako pravim. Tam doli v Re-tiru sfcni se srečal z nekaterimi znan- Ki niso imeli treznih glav, kajne. Pijani pa tudi niso bili. No in kaj so povedali? Da je vse skupaj neumnost. Tisto od Svete Gore in druge take stvari. In ti si molčal. Si jezik požrl. Kaj sem pa hotel. Povabil bi jih, naj gredo v nedeljo v Lurdes in naj se ponudijo, da bi nesli Marijo v procesiji. Zakaj naj bi jim to rekel? Da bi se mi smejali. Nič se ti ne bi smejali, če bi znal prav povedati. Pa ti si mi že tak, da jezik požreš prav takrat, ko bi ga moral imeti najbolj namazanega. Pa te res ne razumem, zakaj praviš, da naj bi jim svetoval, da naj bi nosili Marijo v procesiji. Zato ker... No, kaj se ti zdi, zakaj so se pa spravili nad Mater Božjo tisti učenjaki. Ali jim je bila mar kaj napoti? Nič. Kaj jim bo napoti. Le pogovor je tako nanesel. Seveda. To je gotovo. Zakaj pa je nanesel na to, če ne zato ker tisti tvoji lepi bratci sami čutijo dobro, da jim je vera v Mater božjo tako globoko zapisana, da je ne morejo prezreti. Pa bi radi sami sebe pre-kričali kot da ni vse skupaj nič. Ti Jože takole ti povem, da bodo vsi tisti tiči še radi prosili Marijo na pomoč, ampak to bo takrat, ko ne bodo imeli polna usta vina in ko jih bodo vsi prijatelji zapustili. Tako ti povem, da bi tisti Tonejc in Gašpe-rin nekoč še vesela bila, če bi jima bilo dano, da bi Marijo nesla v procesiji. Samo da bo tedaj malo drugače kot je bilo danes pri vinski mizi. Ti bi jim že znala povedati, jaz pa si ne upam, ker bi se iz mene nor-ea delali. Kaj jim nisi mogel povedati, da naj si le nikar ne mislijo, da ni nobene pametne glave in da so vsi tisti, ki kaj vedo, prišli sem v Argentino, da tukaj po oštarijah svojo modrost prodajajo... Zares nisem mi: slila da si tako babji.... pa kaj bi rekla babji, ker jaz sem baba, pa bi jim že povedala, ti se pa nekaj šte-ješ, pa si takole molčal. Sram te bodi Iškoda, da nimam več časa, da bi te prav pošteno ozmerjala. Jožetu se je kar za malo zdelo. Čeprav je vedel, da ima Roža nekaj prav, se mu je zdelo le prehudo. Molčal je. Tako, le drži mulo! Te bo že minilo. Nocoj te ne bom več učila, pač pa ti bom razložila stvar tako, da boš zastopil, v nedeljo v Lurdu. Ne bom šel tja. Šel! Saj ne pravim da pojdi. Je malo predaleč. Pripeljal se pa boš. Z ontnibusom 69! Če te ne bom videla tam, te nikoli več ne pogledam. Še tiste tvoje pajdaše, ki samo slabo govore, povabi in jih pripelji meni pred oči, da jim jaz razložim kaj je prav, če jim ti ne znaš in ne upaš. Danes si pa res nataknjena. Saj ni mogoče pametno govoriti s, tebo j, r y Zate je pametno govorenje le, Če kdo zabavlja čez tisto, kar je dobre- f4S • ¡I M-fcí ■ Vsi vendar ne moremo biti svetniki. Saj ti si lep svetnik. Kdo pa pravi, da bi morali vsi vsak dan cel roženkranc moliti. Prav bi bilo, toda s tem se še ne zataji vera, če ga kdo vsak dan ne moli. Da se pa taki modrijani, ki so že očenaš in češče-nomarijo pozabili spravljajo nad Boga in nad vero, je pa gotovo znamenje da ni vse prav. Rečem in ponovim: Če mi ne prideš na Binkoštno nedeljo v Lurdes, če me ne boš ob 3 uri čakal tam pred votlino, potem se mi nimaš nikoli več prikazati pred oči. Za nocoj pa lahko noč. Kar šla je Roža. Pa tudi Jože je šel. Ne boš me videla, tako je mislil sam pri sebi, rekel pa ni nič. Še lahko noč ne. Pa' dobro! je rentačil sam s seboj. Sdj jé' deklet na kupe, in boljših. i, rc os- -, i * Takole je mislil Jože tisti večer. Drugo jutro ga je pa že jelo minevati. Ko je prišel z dela v pondeljek, je poiskal nek načrt mesta in okolice in začel študirati, kaj bi bilo najbolje napraviti na binkoštno nedeljo. Kaj pa če bi šel tudi v Tropezón k maši. Saj res. Saj tam imam celo nekatere znance.... Da, da. Samo da ne bo tako, kot je Roža rekla. Ne bom šel z omni-busom 69, pa tudi ob 3 h ne bom pred votlino. Tistega pa že nočem, da bi me vse komandirala. Tam na cesti bom počakal.... Tistega Tonejca in Gašperevca bi pa res rad dal njej v malin. Bog ve, nemara bi pa šli, tako je ugibal Tone, ki je čimdalje bolj uvideval, da je Roža pri vsej svoji razburljivo-sti ena naboljših, kar jih pozna. Bomo videli.... Janez Hladnik. ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? CERKVENI VESTNIK 14. maja. Maša na AVellaiiedi za Terezo Frumen. .Molitve se opuste. Maša na Paternalu za Valentina Vuga. Molitve na Paternalu. Vaja za petje v Lurdesu pri procesiji in za slovestnost 400 letnice Svete Gore. Pridite vsi prijatelji ljudskega petja. 28. maja. Maša v Tropezonu ob 10 uri. Ob 3 uri shod v Lurdu, kjer bo lurška procesija. 14. maja se vrši ponovitev igre "Dos Madres" v salonu San José, Azcuénaga 158 (blizu Plaza Once). Pričetek točnoo b 3 uri. Povabljeni ste, da se številno vdeležite. 21. maja pridite kar v največjem številu k molitvam, da se čim lepše pripravimo na ljudsko petje za procesijo v Lurdu na binkoštno nedeljo in pa za slovesnosti 400 letnice Svete Gore. \ Janez Hladnik. Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: KronSni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota, «ib-kost sica, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. CUEVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, TTSESA, vnetje, polipi: brez operacije In bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenja zajamčeno. — Ugodno tedensko in me- plačevanje. OP 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 PLAZA ONCE ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 138 Čudno, včasih se zgodi, da človek ravno takšnih malenkosti ne pozabi. Taki spomini se vsidrajo v človeško dušo, ko pa odrastemo in slučajno srečamo takšnega človeka, se takoj spomnimo, da ni bil mož-beseda. Tako je starala stvar, ko jo je oče nekega dne poklical k sebi in jo refc-< no vprašal, za koga se je odločila: za graščaka, za majorja ali pa za trgovca iz Moskve. _Oče, — je rekla Mila in pogledala svojega očeta s svojimi čistimi očmi, — graščak bi me imel rad za ženo, da bi poplačal svoje upnike, major potrebuje bolničarke, star Ba-log pa bi me imel najbrž rad zato, ker upa, da mu boš dal potem svoje vino ceneje. — Od teh treh nočem nobenega, sicer pa sem še mlada. Se je dovolj časa, kajneda, oče? Stari Barjanski ni mogel na te besede ničesar odgovoriti. Ljubše bi mu bilo sieerf du bi si hčerka izbrala katerega izmed teb treh snubačev, naposled pa — je i mola Mila tudi prav. — tfefclici s sedemnajstimi leti Jij treba hiteti. Takoj po tem ražgovon*^1 Mita odhitela v Vinograd in šla na grič, kjer je rasla- najboljša' vinska trti-Tukaj, sredi vinskih trt je stal vitek, ornólas mladenič. Ko je zagledal deklico, je vrgel nož, s te"1»1 je rezal grozdje na tla in vzkliknjl, veselo.-, . ... 11 t- Mila, Mil«^ tfmrn ' .U.V.-nVOVKI «dS^U T In mlada človeka sta se objela ; če. jt>i{M «tari Btarjainski' to vídol, & si pulil hm,- tyqü-.ApwwWnjjú bil fv «jegovili očeli" ničesar drugega, ká-kitfr-navntlnl-Rluga', -kmet, krjtrbil v njegovi službi in katerega je sprejel v svojo hišo, ker je mladenič ubog in brez strehe potrkal na njegova vrata. Barjanski se doslej ni še nikoli kesal, da je vzel mladeniča v svojo hišo. Apraskin je bil priden in dober mladenič, skrbel je za vso hišo, tako da je bil Barjanski popolnoma brež skrbi. Vse je bilo v najlepšem i redu. Apraskin je bil njegov oskrbnik, i vodil mu je celo knjige, izplačeval I ljudi, izterjeval dolgove, vozil v mc-I sto jajca, sir, maslo, svinje in perut-| nino, prodajal žito in dobival zanj mnogo denarja, svojemu gospodarju je prinesel vsako kopejko, skratka bil je njegova desna roka. Barjanski pa je bil skopuh napram njemu. Za njegovo ogromno delo mu je plačal kakor navadnemu slugi. Apraskin pa si je vzel sani nagrado. Pri denarju si človek ne bi mogel zamisliti bolj poštenega mladeniča kakor je bil 011. Ni mu bilo toliko za težke rublje, kakor za rdeče ust -n i ve lepe Mile. Od nje je dobil nešteto poljubot;, [neštetokrat mu je Mila prisegla več-¡110 ljubezen. Obljubila sta si da si bosta ostala zvesta, dokler se jima ne bo nudila ugodna prilika, da bi se vzela. —- Oh, moja d*raga Mila, — vzklikne'Apraskin in jo poljubi, — lahko si že mislim, kaj ti je rekel se-dajjtvoj joče. — ftSar ne, irti te hoče tari||^mla bi seK poročila ?! ! — 'ifetjj mtfj ljubljeni,'to namerava,— odvrne* Mila. — Ti pa veš, da jseni safrio tvoja i,n 8#in<^ iyyja in da |joi$ pihala edino le tvoja žena in pd üíkó$r dmgég»^ -' '» > i Apraskin zavzdihnem ... f — Že mnogokrat' sétíi tí'dejal, -4+ reče. Apraskin, — da bi--govoril ft tvojim očetom, ti pa si mi vedno to preprečila. — Zato, ker vem, da bi moral potem takoj oditi iz hiše! Jaz pa bi u-mrla, če ne bi bilo tebe več tukaj! Mila mu zopet ponudi ustnice v poljub, toda Apraskin se jih tokrat ni dotaknil. — Draga Mila, — je dejal črno-lasi mladenič, — jaz sem pošten človek. Meni ne ugaja, da se ljubiva za hrbtom tvojega očeta. Pošten človek govori iskreno in zato bom stopil še danes k tvojemu očetu in ga bom prosil za tvojo roko! — Ne stori tega! — ga je prosila Mila. — Ti ne veš, kakšen je moj oče! — Oh, ne bojim se, da bi me zavrnil! — odvrne Apraskin. — Čeprav sem siromak, ki nima ničesar, razen svoje glave in dvoje r6k, vendar sem tvojemu očetu neobhodno potreben. Vsa oskrba premoženja tvojega očeta je v mojih rokah! —Oh, Apraskin, rotim te še enkrat, ne govori z mojim očetom! -r-Ne izdaj mu najine skrivnosti. V tem trenutku je Apraskin 0-;pazil starega Barjanskega, ki jo jv mah«] proti- íGnogradtfc'Vsfl fiiflV .¡J' i> Apraskin je stisni) Mili roko in ji y.ašepetal:-'- ' ''"'i" — Počakj me, počakaj me tukaj! Potem pa je šel ponosno in dvignjene glave staremu. Barjanskemu naproti. — Apraskin, kaj je? — vpraša posestnik. '— Kiij delate? Pa mi rie'misliš povedati, da , je zbolela vijaka trta kakor pri našem sosedu?, — Né, gospodar, — oclvnife Apraskin, — trta, ne more zboleti, ker šem že prej poskrbel, da se to ne bi ¿godilo. Letaš bomo imeli trgatev, kakvšne ni bilo.¿£ deset let< ¡¡¿w — To je dobro, to me veseli! -4 vzklikne Stari Barjanski in¿sé W do voljno pogladi-po 4rebuhu.~<—»Á* današnji. Kmet noče biti več kmet, postati hoče gospod. Apraskin, jaz pa ne dvomim o uspehu! Ti boš že pregovoril starega, saj si spreten dečko! — Mogoče! — odvrne - Apraskin. _Samo če bi imel načrt, kako naj bi se spravil nad starega. _ On ti torej ne da svoje hčerke ?G — Da! Rekel mi je, da mi svoje hčei'e ne da, prav tako kakor mi tudi Barjanski ne bi dal svoje Mile! __:To ti je rekel? — reče Barjanski. — Čudno', ta človek me torej pozna. — .0, da, on vas pozna, tudi vi poznate njega, njegovega imena pa Vainillé smem povedati — pri takih prilikah ne sme človek vsega povedati.;— Gospod Barjanski, sedaj mi pa vjlpovejte — ali bi mi dali na primer ¡vi svojo hčerko za ženo? Barjanski se zagrohota. —k Moj dragi prijatelj, — reče stari odkritosrčno, — če bi bili tako neumni in bi me prosili za roko mojega otroka, bi vam rekel: Moj dragi prijatelj Apraskin, kaj tokega mi ne prihaja niti na misel. Vi ste sicer dober sluga, moja Mila pa je ustvarjena samo za odličnega «noža, to mi lahko priznate tudi sami. > • — Toda to so samo,neumnosti. Gre za hčerko nekega drugega posestnika ¡11 če vam je' ne da fcain RO sebi»- uporabite pač silo. v ' . .! «f- Ah, to mi svetujete? y . . t-o je edini izhodj — Prihodnjo noč pojdi k deklici ati'Vá " aj pride ona k tebi, duliov-rti^aiaj bo pigpravljen f%—Jg, deseti-.m¡i rubí j i boste dosegli v^^jduhof.-nik vaju bo poročil, jaij ]pvam(i be posestnik obrnil in odšel, Apraškin pa j< odhitel k svoji Mili. — Mila, moje tladko srce. — je vzkliknil mladenič.-- Ali si slišala? — Mila. drugega izhoda nt. ne moreva drugače, kakor da se brez njegov«; vednosti poročiva. — Saj si sama slišala, da mi je malo prej sam svetoval to. Mila je pordečila in se stisnila k njemu. — Apraškin, če misliš, da je to e-dini izhod, tedaj bova tako storila. Nocoj boni postala tvoja žena, sedaj pa pojdi in uredi vse z župnikom. — Ali misliš, da bo molčal? — Mislim da bo, — odvrne Apraškin, — župnik je velik prijatelj cvetlic in jaz sem mu pred kratkim uredil njegov majhen vrtec, radi tega ini bo storil, kar ga bom prosil. Apraškin poljubi Milo še enkrat, potem pa odhiti k župniku, ki je bil takoj pripravljen, da bi ju poryčil. Po večerji v Barjanskega hiši je poklical mladenič gospodarja v stran in mu zašepetal v uho: — (iospod Barjanski, sedaj greni poklicat svojo ženo. — Saj mislite še tako, kakor ste mislili pred poldne? Svetovali ste mi namreč, naj se tajno poročim, kajneda? — Samo po sebi umevno, — odvrne Barjanski, — če stari noče zlepa, morate pač uporabiti silo. Drugega si ni zaslužil. —• To je tudi moje mnenje, — re» če Apraškin. — Vrtna hišica bo torej nocoj odprta ? — Ko boš nocoj prišel s svojo ženo, potrkaj na moje okno, odprl vama boni sam. — Ah, gojtpod Barjanski, vi ste zares dobri I Več ne moreni zahtevati od vas. Apraškin je odšel iz sobe, kjer so večerjali, ko pa se je stari Barjanski obrnil, je mladenič namignil Mili, naj bo ob dvanajstih v vinogradu na istem mestu, kjer sta bila predpoldne. Mila ga je točno o polnoči ča- kala. Apraškin jo je objel in odpeljal trepetajočo deklico s seboj. — Ali si mogla uiti skrivaj iz hiše? — jo je vprašal Apraškin, ko sta šla proti cerkvi. — Ali te ni nihče opazil? — Nihče, dragi moj. — Ali pa veš tudi prav gotovo, da oče ni ničesar opazil? — Ničesar ni opazil! Pa če bi me tudi sedaj videl, me ne bi spoznal, ker sem si izposodila od svoje prijateljice plašč in pajčolan. .Medtem sta prispela do župnikove hiše. — Stopila sta v vrt kjer ju je župnik pričakoval. — Župnik je vzel iz žepa ključ od cerkve, šli so v cerkev, kjer ju je župnik po vseh pravili poročil in blagoslovil njuno zvezo. Apraškin mu je dal dvajset rub-ljev, župnik pa reče: — Amen in bodita srečna! Apraškin odpelje svojo mlado ljubljeno ženo domov. To pa je bilo najtežje. Apraškin je hotel, da bi sprejel po poroki Barjanski v hišo svojo hčerko, kajti v Rusiji je veljal zakon, da oče ne more razdediniti svo-ega otroka, če ga je enkrat po poroki sprejel v svojo hišo. To je Apraškin vedel in zato mu je bilo na tem, da bi preživel s svojo ženo samo eno noč v Barjatiskije-vi hiši. — Ljubica, zavij se močneje v je poročil. Bodite tako dobri, pustite naju v hišo. — Noč je hladna. — Prijatelj, počakaj malo, — zii-kliče Barjanski, — v dveh minutah sem pri vama. — V vrtni hišici je vse pripravljeno! Čez dve minuti odpre Barjanski vrata in stopi na ulico. Bila je temna noč, mesec ni svetil. Barjanski je oblekel samo hlače in lahko suknjo, v eni roki je držal svetiljko, v drugi ključe. Jlila se stisne k svojemu mlademu možu, — obraz je skrila na njegovih ramenih, ker je kmet dvignil svetiljko, da bi jo pogledal, čigava je deklica, katerega očeta je Apraškin prevaril. — Toda zastonj si je prizadeval. Ni mogel spoznati njenega obraza. — Koprena je bila preveč gosta. Ko je kmet dospel do vhoda v vrtno hišico, odklene vrata. — Gospod Apraškin, vstopite s svojo mlado ženo, — reče on, —► želim vam mnogo sreče in zadovolj-nost! — Vi pa, mlada gospa, ste si res izbrali dobrega moža, — reče on zakriti Mili, — Apraškin je v moji službi, on je prvi med mojimi ljudmi, sedaj mu plačam petdeset rub-Ijev na leto, če pa bo tudi v bodoče marljiv in pošten, mu bom plačo še povišal. — Moja žena je vama postavila v spalno sobo malo vina in potice, kil: plašč, — zašepeče on Mili — po-1 kor je pač že navada pri novoporo- krij si obraz k kopreno. — Tako, sedaj pa se naj zgodi božja volja! Apraškin vstopi k oknu Barjan-skijeve spalne sobe, ki se je nahajala v pritličju. Nato potrka na okno. Kmalu sliši drsajoče korake. — Ali si ti, Apraškin? — Da, gospod Barjanski, prišel sem ss vojo Seno. — Duhovnik naju čenili. — Ne sinete se torej pritožiti. — llaha, Apraškin, jutri predpoldne ti ni treba priti na delo, jutri lahko ostaneš pri svoji mladi soprogi. — Lahko noč! — Gospod Barjanski, — zašepeče Apraškin in prime starca za roko, pomiril se bom šele takrat, ko mi boste dejali, da sem prav storil. —j Popolnoma pravilno,!— vzklikne Barjanski, kajti boljšega zeta si človek ne more želeti in da nisi že oženjen, bi ti dal tudi svojo Milo za ' ženo. — Tega sicer ne bi nikoli storil, je že vseeno, sedaj me to ničesar več — pomisli Barjanski, — toda sedaj ne stane. v- Res? — vzklikne začudeno A-prnskin. — Vi bi mi dali tudi svojo Milo? — Ženica, ali si slišala? — Vidiš, vest naju ne more peči! —-Nato popelje svojo ženo skozi vrata v vrtno hišico. Barjanski se vrne s svetiljko v roki v hišo in ko je čez nekaj trenutkov zopfet legel v posteljo, si poma-ne roke in reče: — Ko bi le vedel, kateri moj sosed bo napravil jutri zjutraj prav neumen obraz! Prepričan sem, da si ta Apraškin ni ravno izbral najslabšo deklico v vasi. — človeče, ali veš, — mu odgovori žena. — veselim se, da je tako, ker se mi je pri mizi žc večkrat zdelo, da «a naša Mila zaljubljeno gleda. — Tako, tako, — reče Barjanski, — potem pa je res dobro, da sem mu svetoval, naj se skrivno poroči. — Sedaj bo Mila pozabila na svojo ljubezen, ko bo videla da se je o-ženil z drugo. — Bali, moja hčerka je namenjena grofu ali pa kakemu drugem» odličnemu gospodu, ne pa hlapcu. — lz moje postelje lahko vidim vrtno hišico — okna so še razsvetljena, s" nista upihnila luči. — Sedaj gotovo jesta in pijeta — meso, vino in potice, ki si jih postavila v spalno sobo. čez pol ure zakliče Barjanski: — Sedaj sta upihnila sveče! — n1" česar ni lepšega, kakor pa mlada ljubezen. (Dalje prihodnjič)