NACIONALISTIČNI ORGAN. LJUBIMKA, 22, JULIJA 1923. ŠTIV. Sij LETO I. NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.j za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezaa Štev. stane 1 Din. IZHAJA VSAKO NEDELJO! REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Arena Narod. doma. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ns sprejemajo. ESST POŠTNIMA PLAČANA V GOTOVIM! “$KS Sokolstvo in Orjuna. Iz kraja ob zapadni meji se nam poroča, da načelnik tamošnjega sokolskega društva troši svojo energijo. ki bi io z večjim uspehom lahko uporablja v prid lastni telovadnici, v ta namen, da odganja svoje sobrate od Orjune. Dasi nas taki, ažl ne osamljeni slučaji niti najmanj ne razburjajo smatramo vendar za umestno, spregovoriti o tem vprašanju odločno besedo, da te naše nasprotnike prepričamo, da ne poznajo niti našega, niti sokolskega programa. Od dneva svoje ustavitve do genijalnem dr. Tyršu, stremi sokolstvo po telesni in duševni okrepitvi posameznika, kot sestavni del naroda. Povzdiga moči, samozavesti in plemenitosti vsega naroda je cilj sokolske vzgoje. Ker pa zgodovina iasno Driča, da mora fizično slabejši narod podleči močnejšemu, je upeljal Tyrš, voden po (klasičnih grških vzorih, telovadbo kot sredstvo za ojačanje telesa in duha, da tako zada narodu močno odporno silo napram nasprotnikom, češko sokolstvo 'je dosledno svojemu prvaku vršilo ta program od Početka do danes in najlepši dokaz svojih uspehov je pokazalo med svetovno vojno, ko ie na vseli frontah postavilo desettisoče legionarjev. In ko so se ti še borili z bežečimi švabskimi vojskami, prevzeli so ob razsulu Avstrije Sokoli skrb za red in mir v češki. Pri nas pa so se našli poleg častnih izjem ljudje. ki so sredstvo zamenjali s ciljem in videli namen Tyrševega sokolstva v dobro posrečeni stoji ali pa vsaj v uspeli javni telovadbi z ljudsko veselico. In zato ie bilo število jugoslovanskih Sokolov-dobro-voljcev pičlo, mnogo pičlejše od števila z avstrijskimi svetinjami odlikovanih Sokolov. Kaosa in zmede ob prevratu pa se človek ne more spominjati brez sramu. Vendar to vse spada v zgodovino . Po osvobojen iu ie jugoslovansko sokolstvo vseh treh plemen s priznanja vredno odločnostjo prvo med organizacijami dvignilo modro - beli - rdeči prapor z geslom: »za en narod, za eno državo!« Izgledalo ie, da se bo vse popravilo, kar je bilo zamujenega, a po mesecih prvega navdušenega poleta pokazalo se ie. da ie bilo povsod premalo vzgoje v naci-jonalneni smislu. Malenkosti, grde In ogabne do smešnosti, so začeie krhati falango, ki bi bila zmožna, da z enim sunkom vrže ob tla vse. kar ie protivnega nacijonalni in državni misli. Celo od vodilnih oseb se je začelo absurdno filozofiranje o enem narodu, ali o treh narodih, ali nacija. Danes se v krogih edinstveno orijentirane jugoslovenske javnosti splošno smatra plemenski in pokrajinski separatizem za edino zlo. Misli se, da so samo Radič, Korošec, Spaho in Rajič krivi, da je pri nas slabo da ni tako kakor bi moralo biti in si mi želimo. Mi jugosloven-ski nacijonalisti. ki se ne strašimo radi resnice nikogar in ničesar, ml ali pleme itd. In preko noči ie prišlo do preloma, znatno število hr-vatskih Sokolov ie izstopilo in njih število rase. Ni jih škoda, jres je, ampak ni bilo treba čakati, da gredo sami, suniti bi bilo treba in uničiti, dokler ie bil čas. Poleg ali pa tudi preko prostih vaj bi sokolstvo lahko zatrlo vse one elemente, ki rujejo proti državi. Storilo bi to lahko, če bi znalo fizično in duševno moč, ki jo je tekom let nabralo v svojih telovadnicah, tudi praktično uporabiti v korist naroda. Ker se to ni zgodilo, zgubili so sovražniki, ki so ob prevratu trepetali pred sokolstvom, strah pred to močjo in podvojili so svoje izdajalsko delo. Akcija mora roditi reakcijo in tako ie, porojena v kršni Dalmaciji, misel jugoslovanskega nacijonalizma v par mesecih objela vso državo. Brez vednosti in včasih še proti volji voditeljev zbrali so se pod praporjem Orjune vsi oni. ki so telovadili zato, da kre-pe mišice za boj. za čast in svobodo naroda. Razven imena ni nič,novega na nas, srce ie nravo sokolsko in z jekleno odločnostjo vršimo Tyršev ukaz: »da ie naša prva in splošna naloga da smo pred drugimi poklicani ohraniti narod orl tisti vsestranski čilosti, ki ne dopušča, da bi se pokazalo kako izpr-ienie ia vsfcd tega kak zastanek. nazadnla-šivo. ta tijsihuiši. da merilni zločin, storjen nad narodom!« (Tyrš-Uva-hy a reči.) če imamo v svojem programu v slučaju sile tudi fizično moč kot sredstvo ie pri nastopanji! nasprotnikov jugoslovanske nacije in države to upravičeno, da celo prepotrebno. Borimo se v smislu sokolskega programa za moralno čistoto med narodom, za njegov dobrobit proti zunanjim in za njegovo /svobodo proti notranjim sovražnikom. To ie delo in program —Orjune. Nismo napisali teh vrst na naslov vseh bratov Sokolov, ker vemo, da so po večini naši najboljši člani. Hoteli pa smo. da čuieio odkrito besedo oni. ki nas ne poznajo ali pa, ki nas nočeio poznati v strahu, da jim orjunaška peta ne potepta skrito kalečih jn poganjajočih bilk osebnega častihlepja in koristoljubnosti. Kdor nas pozna, ve, da smo pošteni, kdor nas dosedai ni poznal, ve sedaj da nimamo zahrbtnih misli. Zato pa bratje Sokoli, vstopajte v akcijske čete Orjune, da se v slučaju sile ramo ob rami borimo za i čast in slavo nacije in državo. imamo tudi toliko poguma, da povemo: — da to ni res! Tudi če danes odstranimo vse Radiče, Korošce, Spahe in Vlaške Rajiče, pri nas ne bo mnogo ali pa nič bolje. Več zla nego od separatizma izvira iz gnil obe, demoralizacije in koruptnosti naših strank, pa naj se te imenujejo tako ali i '■ To je osnovno zlo in iz tega c. aega zla so črpali ko- maj razni separatistični pokreti ,svo-je življenske predpogoje. Še nikdar ni noben narod ob uri, ko bi potreboval silnih, čistih, poštenih in nesebičnih ljudi, imel tako malih, uina-I zanili. nepoštenih In sebičnih voditeljev, kakor jih ima naš iugosloven-sld ob tei uri 'preizkušnje. Krivico bi delali Korošcu, Radiču. Spahi in njihovim še manjšim trabantom, če bi iih ocenil! nižje kakor razne »državotvorne« politike. Krivico bi storili tudi radikalom, če bi postavili nad nje demokrate. Vse naše stranke imajo krasne programe, toda ti programi so napisani samo zato. da se iih stranke, ki so iih sestavile, ne drže. Vse naše stranke obljubljajo ob volitvah volilcem vse mogoče in nemogoče, toda obljubljajo iim samo zato, da tega kar obljubijo nikoli ne izvrše. Vseeno je. kateri stranki odda vo-lilec svoj glas, kajti vse so enake, vse poznajo samo ta njegov volilni glas. nikdar pa ne njega, niegove vrednosti in njegovih potreb. Blagor volilcev, blagor naroda, blagor države vse to so stvari, za katere se naše stranke prav tako malo brigalo kakor za lanski sneg. Interesi stranke, interesi posameznih izvoljencev. to so zadnji, edini in najvišji ideali, za katere se bore naši partizani. Strankarski boji, ki so pri nas tako srditi kakor malokic ali pa morda nikjer drugod, se ne bijejo za interese ljudstva za interese naroda, za interese države, ampak za interese strank, ki so pri nas postale vse ter za interese poedincev. ki se istovetilo z »narodom«. Eni stopajo pred svoje volilce z visokim geslom, da hočejo očuvati samostojnost slovenskega, drugi hrvatskega. tretji srbskega, četrti muslimanskega Ijudsva, peti hočejo očuvati narodno edinstvo. šesti hočejo izboljšati življenje posameznim razredom, toda vsem so te lepe stvari le agitacijski materijal, iz katerega hočejo kovati svoj strankarski in osebni kapital resnično očuvanie slovenske, hrvatske. srbske samostojnosti. narodnega edinstva. izboljšanje življenja razredov, pa je vsem hekuba. Slovenskemu ljudstvu v edinstveni iugoslovenski državi ne preti nobena nevarnost, kakor ne preti hrvatskemu. muslimanskemu, ali srbskemu, toda Korošec. Radič, Spaho in analfabet Svetolik Savič, so si morali izmisliti nekaj, kar vleče. da s tem slepe in zavajajo ubogo 'jugoslovensko ljudstvo ki se s svojimi mislimi ne more dvigniti preko domačega plota. Pokvarjenost voditeljev naših 'strank .ie naravnost strašna in človek, ki očiščen kakršnihkoli strankarskih predsodkov in vplivov gleda vse to, kar počenjajo ti »voditelji« naroda in države, bi moral že davno obupati nad našo bodočnostjo, če ne bi vedel, da ie naš narod vseh treh plemen in ver kljub vsemu temu po veliki večini še zdrav in pošten. Za ta narod delamo mi jugoslo-venski nacijonalisti, temu narodu govorimo in pišemo, ne pa onim, ki so že davno izgubili sluh. ki že davno več nimajo ne čutil ne vesti. ‘Saj vemo. Danes se ogromne mase slovenskega, hrvatskega in srbskega ljudstva zavedajo, da tako ne more iti dalje, da se po tei poti pride v pogubo. Zavedajo se, zato iščejo izhoda iščejo rešitve in ker ne najdejo druge, se mečejo vedno v nove strankarske pokrete,' čeprav so tudi v teh novih zopet razočarane. Ustanavljanje novih strank ie danes pri nas postalo identično z ustanavljanjem novih eksploatacijskih družb. Vsak politični verižnik, ki nima kapitala, da bi osnoval banko ali trgovsko podjetje •— ustanovi novo stranko. In vsak — kakor Žid svoie blago — hvali svojo novo stranko, ki ie edina »dobra«, edina »poštena« in edina v stanju »izboljšati« današnje stanje. Ti povojni politični verižniki so oropali strankarstvo še'onega ugleda, katerega so mu pustili stari. Že spočetka smo omenili, da ni le separatizem kriv vsega našega zla, ampak da obstoja še neko več.ie zlo, ki ie pravzaprav dopomoglo separatističnim lovcem do tako obilnega volilnega piena. To zlo ie gniloba in pokvarjenost tistih strank, ki viadaio ves čas od ustvaritve naše države do danes, ki stoje sicer na stališču narodnega in državnega edinstva. toda to le vsled tega ker vidijo v tem edinstvu svoi profit, ne pa koristi naroda in države, kakor bi bilo edino pravilno. Nikdar bi ne bilo uspelo Korošcu. Radiču in Spahi naloviti v svoje škatlic toliko volilnih kroglic, če bi bili tisti, ki so vladali prva leta našo državo centralistično — pošteni, če bi bili tisti zasledovali interese celokupnega iugoslovenskega ljudstva in države ne pa osebne in strankarske interese, kakor je žaliboe v resnici bilo. Ogromna večina naših ljudi ni vrgla kroglic v Koroščeve. Radičeve in Spahove skrinjice radi princi-piielne nasprotnosti proti narodnemu in državnemu edinstvu, ampak radi tega, ker ie uvidela, da ie način dosedanjega vladanja v naši državi bil neznosen in škodljiv. Mnogi teh ljudi so odločni patrijoti, morda celo večii kakor pa ta ali oni pristaš te ali one stranke ki na zunaj oznanja narodno in državno edinstvo. Ti patrijoti so postali separatisti samo radi napačnega mnenja, da ie centralistični vladni sistem kriv. da je narodno in državno edinstvo krivo današnje mizerije in obupnega stanja, gnilobe in korupcije in še bolj napačnega mnenja, da bi bilo bolje, če bi zmagali separatisti in razpar-celirali našo državo, tako da bi v avtonomni Sloveniji vladali klerikalci. v Hrvatski Radičevci. v Bosni Spahovci, v Srbiji na radikali. Ti separatisti so pri zadnjih volitvah res zmagali, države sicer še niso razparceiirali in je tudi ne bodo, dokler bomo mi tu. ljudstvo pa bi se uverilo. če bi se to zgodilo, le prekmalu, da tudi v federalističnem sistemu ni rešitve in izboljšanja. Tudi v razoarceliranih pokrajinah bi bilo pod vlado klerikalcev. Radičev-cev, muslimanov itd. slabo, ker so pač slabi klerikalci, Radičevci. muslimani itd. V tem slučaju bi^se sedanjim nesrečam priključile še številne druge. Sistem edinstvene države in edinstvenega naroda ie predpogoj našega razvoja in naše bodočnosti, ker le velik in močan narod le edinstvena velika iu enotna država iah-ko nudi svojim državljanom vse ono, kar ie potrebno, da doprinesejo svo.i del do razvoja in napredka celokupnega človeštva, ki mora biti vsemu vesoljstvu naivišji ideal 'n končni cili. Vsi oni stotisoči našega naroda, ki so šli med separatiste, naj pomislijo, da ni sistem narodnega in državnega edinstva kriv če je pri nas slabo, če je pri nas v bujnem cvetju korupcija, ampak da so tega krivi le oni politiki,, ki so s svojo moralno pokvarjenostjo ta sistem kompromitirali in diskreditirali. Noben sistem ni sam na sebi glede moralne strani boljši, boljši ali slabši je le radi ekonomskih, tehničnih in drugih podobnih momentov Moralno je vsak sistem dober, naj bo to monarhističen ali republikanski. centralističen ali federalističen, če so oni. ki ga sprovajajo dobri, moralni in pošteni, če imajo pred očmi le dobrobit naroda in države; nasprotno pa ie vsak sistem slab. če so slabi oni, ki ga upravljajo. Naj bo naša država monarhija ali republika, edinstvena ali razdeljena v moralnem oziru bo to vseeno: če bodo na vodilnih mestih poštenjaki, bo v vsakem slučaju dobro, bolje pa vsekakor — iz tehničnih razlogov — če bo edinstvena. V edinstveni državi imamo en parlament in eno vlado, v razdeljeni bi jih imeli več. bilo bi še več prilike za korupcijo, uprava bi bila dražja ln na zunaj bi bila država šibkejša. Tudi mi čutimo, da so razmere v naši državi neznosne, tudi mi vemo. da tako kakor je šlo teh pet let, ne more iti dalje, toda radi tega še ne mislimo, da ie treba razbiti našo narodno in državno edinstvo. da je treba razparcelirati našo državo. Mi vidimo rešitev na drugačni poti, tembolj ker vemo, da vsled današnjih razmer ne trpe samo Slovenci in Hrvati, ampak tudi Srbi. Mesto da bi na ljubo peščici strankarskih pijavk razbili to s toliko krvjo idealistov ustvarjeno državo, združimo se raje vsi. ki smo še pošteni in odstranimo te pijavke ter vzpostavimo stranko in vlado poštenjakov, ki bodo poznali samo dobrobit naroda in države ter ničesar drugega. Združimo se vsi v organizacijo Ju-goslovenskih Nacijonaiistov. dvignimo visoko prapor poštenja m zrušimo \ .. kar ovira našo srečo. Povedali smo že neštetokrat, da se Orjuna ne bori za kako stranko, da-: nes pa gremo še dalje in pribijemo, da bi se morali s studom obrniti od nje vsi pošteni .iugoslovenski naciio-naiisti, če bi se borila za kako stranko. Naš narod, našo domovino, našo državo je treba rešiti iz krempljev partizanskih hijen in če tega ne bo storila Orjuna, drug tudi nihče ne bo storil. Kdor hoče. da doseže ta svoj vzvišeni cilj. nai stoni v njena vrste po številu naših članov bomo videli, koliko je še poštenjakov v narodu Jugoslovenov! EDINO NAS POKRET LAHKO OSREČI DOMOVINO! nismo mi sam n ki vse to vidimo in PooblaSCenJ dobavite!! 'iiset® uwitopmsklh pofrefei^ln ©r.Jn.Nai PETER CAPUDER, LJUBLJANA VEdovdsnstta casia 5tew. 2. Zahtevajte brezpaačen se sik, navesšfla se maro in pSaflSne p©S®|e. Odkrita beseda. Ugodil je vsem zahtevam modernega pisalnega stroja edino le ,STOEWER“. Zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1. TRBOVLJE. Povodom obstoječega mezdnega e!bania hočejo naši nasprotniki zowet pr kazati delavstvu Orjano kot nekak bavbav v slučaiu štrajka Kaoitaiisti bodo samo zažvižgali 11 Oriiuia bo že s težkimi verigami uklenlene delavce gonila na dalo. Naš m članom in somišljenikom ni treba še posebej razlagati nesnt sal takih trd te v. Orjuna Se bila, ie in bo vedno tam, kjer ere braniti opravičene Interese delavea-treina To ca še posebej pri Trboveljski družbi. Ona na tega ne dela z demagogije ali pa morda iz osebnih In na strankarskih koristi-To iei predpisuje njen program če-gar podlaga ie nesebična žrtev. Orjtma na Triglavu. Naši ljubi sosedje Italijani ne zamude nobene prilike, da bi ne kazali svoie moči in ne zasmehovali naše države. Ker jim je menda drugod že zmanjkalo prostora, da bi razobešali zastave, zahotelo se lini ie še našega Triglava, katerega ie usoda in pa prevelika zmožnost naših državnikov postavila kot skrajni mejnik napram Italiji. Več tednov so po vseh fašistovskih Ustili vabili k slavnostnemu razvitju italijanske triko-lore. ki bi se imelo izvršiti prošlo nedeljo ob 12. Da bi katerega teh požigalcev domov in 'iunakov ricinovega olja ne bilo strah jugoslovanskih turistov, povdariali so vedno v vabiiih, da se vrši ekspedicija pod varstvom oddelka alpinov. Naša organizacija zavedajoča se svoje naloge, se ie takoi odločfa, da onemogoči to zasmehovanje Jugoslavije na našem vrhu in ie odposlala na Triglav več akcijskih čet pod vodstvom br. Mihe čopa. Odpeljali so se naši člani v soboto popoldne ob 3. uri in so do dokaj naporni celonočni ho*ii okroe col 5. ure zjutraj prvi dospeli na vrh Triglava (2863 metrov). Na Aljaževem stolpu so razvili veliko državno trobojnico, nato pa zasedli mejo. da tako onemogočijo prehod na naše ozemlje. Okrog osme ure zjutraj se tudi že v resnici pokaže na poti iz Trente laška ekspedicija, na čelu ii oddelek alpinov z veliko italijansko trobojnico. Zanimivo i h ie bilo opazovati skozi daljnogled. Cim boli so se bližali tem bolj se ie njih zmagovita zastava ovijala droga in naenkrat ie zginila. Eden očividcev trdi, da Jo ‘ie nek alpin stlači! za bluzo ali pa za — hlače. Vsled terena ni mogoče cel čas pregledati noti in tako smo čakali kedai se prvi kobariški junak pokaže na vrhu. Med tem se 'ie na- BEN ABEBA: Dvajset let po,meje. (Pravljica.) Kdo izmed vas še ni slišal čudežne pravljice o tistem menihu, ki je poslušal več desetletij peti ra'jsko ptico pa ie mislil, da jo ie poslušal le nekoliko minut? Rajska ptica je pela in pela, dan ie potekal za dnem, mescc za mesecem, leto za letom, med tem na se ie menih staral rod za rodom ie umiral, on pa ie še vedno poslušal. Tudi jaz sem še kot maihen šoiarček slišal to pravljico, ker pa sem bil že takrat precej svobodomiseln, nisem verjel, da bi se bilo lcdai kaj takega res dogodilo. Tudi pozneje, v boju življenja, sem se često spomnil na to pravljico in ko me ie obšla radovednost, kako bo izsrledala naša domovina čez pet, deset, dvajset let. sem si od srca že!el. da bi mi zapela tista čudežna raiska otica ter me uspavala, tako, da bi mi vsal dvaiset let ne bilo treba zasledovati vse te naše umazane in neznosne plemenske, verske in strankarske borbe, ki divjajo že ših nabralo do 150. Okrog pol 11. dopoludne se prikažeta z laške strani 2 deklici in en gospod, ki po prijaznem pozdravu »Guten Tag« prosijo. če smejo do stolpa. Ker ie naša kultura nekoliko boljša od tisočletne italijanske, jim tega ni nihče branil, ker mi smo povsod, zlasti v planinah gostoljubni napram vsakemu, kdor je ponižen. Počasi se ie nabra- lo do 20 italijanskih turistov. Ker nas ie zanimalo, kedai se prikaže slavna vojska, smo povprašali turiste. na kar srno dobili odgovor: »S0110 restari giu. per che anno paura!« (Ostali so spodaj, ker imajo strah). Kobariški junaki so stali 400 metrov pod vrhom pri svoji baraki in niti tu si niso upali razviti svoje zastave. Naši so zapeli »Bože pravde«, »Triglav, moj dom« in »Trst, Gorica. Reka — sloboda vas čeka«, kar so navzoči Italijani poslušali — z ne vem kakimi občutki. Med petjem orlunaške himne in salutnimi streli so italijanski turisti okrog pol 3. ure zapustili vrh nakar so odšle tudi naše čete, pustivši pri zastavi stražo, katera le pozneje trobojnico spravila v Aleksandrov dom. Preko bohinjske strani smo se vrnili domov in ob 11. uri zvečer smo bili v Ljubljani. Tako se ie končala s tolikim pomoom napovedana italijanska slavnost s popolno blamažo. In to ne po zaslugi oblasti, niti koga drugega faktorja, temveč po zaslugi Orjune, ki neomajno stoji na braniku narodnih pravic. Nasprotniki in oblast so se lahko prepričali, v kake namene postoie naše akcijske čete in če se nas ne bo preganjalo po nepotrebnem, bo orjunaško orožje branilo domovino njen ugled in njeno čast — od Triglava do Vardarja do poslednje kaplje krvi. Kongres Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva v Ljubljani. Kakor nam javljajo, se ie priglasilo do sedai do 3000 učiteljev in učiteljic iz Hrvatske. Srbije, Vojvodine, Bosne in Hercegovine. Dalmacije in črne gore ter okrog 1000 učiteljstva iz Slovenije, ki poseti v dneh 5., 6. in 7. avgusta kongres v Ljubljani. Zbrani bodo vsi najboljši zastopniki učiteljstva iz vse države. Kongres se vrši v velikem obsegu. Vsega bo torej v teh dneh nad 4000 jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani. Quosque tandem ... Stipica Radič ie v svojem govoru v Zagrebu dne 14. t. m. ponovno žalil na na'j-podlejši način državo, blatil je pa istočasno našo kraljico Marijo na način, ki ne b;ie s pestjo v obraz le nadionalno mislečim temveč vsa- ! kemu človeku, ki ima le še količ-1 ka'i poštenja in spoštovanja do žene j v sebi. Primerjal ie kraljico in njeno živlienie onemu madam Potrrnadoar na svoicčasnem francoskem dvoru. In ka'i se ie zgodilo? Nič! Ker Ra- dič ie narodni poslanec in štiri dni po zločinu ministrski svet še premišljuje, ali naj zahteva od imunitetnega odseka njegovo izročitev. Zdi se, da bo vlada čakala toliko časa, da bodo nahujskani protidržavni elementi storili najhu'iše, da bodo segli po življenju našega vladarja, predno se bo odločila zato. da udari pastiria in tako razkropi čredo kozlov. G. pravosodni minister, ki Izdajate naistrožie odredbe proti na-cijonalnim elementom, ali hočete res prisiliti poštene ljudi, da z bombami dovrše ono. kar bi Vi že zdavnaj morali storiti z orožniki. Mera je polna! Ni tekla kri jugoslovanskih četnikov in dobrovoHicev zato, da bo sedaj bivša avstrijska kreatura Radič olju val in blatil najsvetejše — domovino in narod, kralja in kraljico! Zato zahtevamo brez ozira na levo ali desno enkrat odločnosti od naše vlade, da s sredstvi. ki 'jih ii daie na razpolago zakon o zaščiti države napravi konec temu brezvestnemu 'početju. Na vislice z Radičem! Strah ima velke oči. G. Josip Krhne, o katerem smo imeli drzno čelo povedati resnico z ozirom na njegovo plodonosno delovanje med soroiaki v Vipavi, nam posveča v »Glasu Svobode« z dne 12. t. m. sledečo izjavo: »Orjuna« napada mojega brala, ki 'ie v Ljubljani občinski svetnik NDSJ zavoljo mene, češ, da sem laški fašist. Ta trditev je laž in nesramno obrekovanje. Jaz sem zaveden delavec in kot tak se borim tako proti jugoslovanskim, kakor tudi laškim fašistom, ki so oboji le bojne bande kapitalistov in največji delavski nasprotniki. Ker pa »Or-juna« tudi grozi moicrnu bratu izjavljam, da bodo gospodje vedeli, da bodo za vsak napad na moliega brata, dajali odgovor vipavski or-junci. Mislim, da se razumemo. — Vipava, 5. julija 1923. — J. Krhne. Ni nas volja, niti nam ne pre-ostaia časa. da bi vodili polemiko z osebami takega kalibra. Navedli smo v zadnji številki en fakt. 6e~ hoče kdo. "lih bo bral še več. Ce je g. Krhne danes mogoče v resnici zopet postal »zaveden delavec«, nas to ne preseneča, ker bi njegova j karijera popolnoma odgovarjala oni njegovega prijatelja, vipavskega župana, ki je od germandfilskega avstrliskega orožnika preplezal stopnje navdušenega Jugoslovana ob prevratu, dalie komunista ob volitvah, dokler ni svoie prepričanje ustalil na vrhuncu človeške kulture, fašizmu. Vam pa g. Krhne, povemo jasno, da nam spokorjeni grešniki, tudi če se Skrivalo zn socialistično zastavo, ne imponiraio. Vemo dobro. da perete zamorca, ker narae- il ravate v Mariboru prevzeti stav-ij beno delo in imate strah pred Or- jnuo. V svojem strahu pa izdajate svojo pravo — fašistovsko — naturo. ker grozite vipavskim orjun-cem t. i. onim ljudem, ki ne prodajajo svoje narodnosti. Za vse svoje prejšnje grehe in za to nesramnost pa prejmete pozdrave, kadar se zopet prikažete med nas! Samo glejte, da ne bodete zopet zadržani! In glejte, da se ne bodete prišli zopet opravičevat k »Orjuni«. Uredništvu perijodičnega ista »O r j u n a« v Ljubljani se v zmislu § 20. tisk. zak. nalaga, da objavi sledečo sodbo v zmislu iste: V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Obtoženi inženir Ferdinand Kranjec, rojen 12. nov. 1885 v Ilirski Bistrici, pristojen v Ljubljano. kat., samski, inž. kem. pri carinarnici v Ljubljani, stanuiioč na Karlovški cesti 24, je kriv. da je dne o. aprila 1923 v Ljubljani, kot odgovorni urednik »Orjune« v številki 16. tega lista pri priobčerfju članka »Mandelj, Tomc. Baburk, Prva tobačna tovarna Slov. republike v Ljubljani d. d.«, v katerem se navedenim uradnikom tobačne tovarne očita. da so domišljavi in predrzni, da si prisvajajo nelegalna prava, da gospodarijo kakor se iim ljubi, da šikanirajo uslužbence, da vršijo proti neveio komu gonjo v znamenju partizanstva, da postopajo koruptno, se namigifie. da se nekai vrši za kulisami pod njihovim vodstvom in nadzorstvom. da se vrše v tovarni škandali, da je tam anarhija, da ne vršijo dolžnosti in da so pristranski, da sedijo pri koritih in zabavljajo čez sebe, da so krivi, da so tobačni izdelki slabi. da Drefrarfiaio ljudi, ki ne trobijo v niihov ros:. da te I.iuai hrulijo kakor pse da uvajajo proti njim disciplinarno postopanje, da so gadi a zalega, da uganjajo politiko in partizanstvo, namiguje se. da bodo gotove delikatese še servirali, da zatirajo in sr.movladajo. kateri očitki tvori'io dejanski stan pregreška po § 48S. in 491. k. z., zanemaril ono pazljivost pri kateri bi bila izostala priobčitev kaznjive vsebine članka, če bi io bil uporabil, kakor ie bila njegova dolžnost. Zakrivil ie s tem prestopek po čl. III. zak. z dne 15. oktobra 1868, št. 142 drž. zak. in se po tem mestu zakona obsodi peto leto v naši državi. Ptice pa ni hotelo biti. Bilo je nekega soparnega dne v juliju leta 1923. po Kristu. če je bila nedelja ali samo praznik se ne spomin iam več. Mestna vročina me ie pregnala ven na deželo. Prišel sem v neko prijazno vas v mariborski okolici ter hotel ravno zaviti v go-stiino, ko me ie iznenadilo s sosednjega dvorišča glasno ploskanje in odobravanje. Obrnil sem se ter radoveden pogledal proti oni strani od koder so prihajali glasovi, potem pa me ie neka neznana, tajlnstvena moč povlekla proti dvorišču. Odprl sem velika vrata in vstopil, t oda na dvorišču ni bilo nikogar. Šel sem dalje do nekakega skednja in tu sem komaj opazil, da se vrši v skednju shod. Vrata so bila zaprta, zato sem potrkal Zacvilili so tečaji in krivogled grbavec v orlovskem kroiu me ie pozdravil: »Bog živi! Le naprej!« Vstopil sem in snel iz spoštovanja klobuk: vrata za menoj pa so se zopet zaprla. Moj prihod je obrnil nase pozornost vseh navzočih. Govornik ki ie stat na prevrnjenem zaboju in preie mahal kakor besen krog sebe, ie tudi utihnil, se nagnil naprej in izbuljil oči. Potem ie vprašal razburjeno: »Kdo je prišel, Ali je naš?« Takrat sem ga komaj spoznal — bil ie Zebot! Kaj bo sedaj sem si mislil in segel instinktivno v žep. čeprav ni bilo v njem nič drugega razen vžigalnika. Moja gesta pa je tako prestrašila nekega možakarja, ki ie stal poleg mene, da je kakor od strele zadet zarjul: »Orjunec je; bombe ima!« »Ubijte ga!« ie zatulil Zebot in skočil z zaboja. Kakor bi trenil, me je zgrabilo dvajset rok; na glavo mi je padlo nekaj težkega pred očmi se mi je zabliskalo, v ušesih zabrnelo, potem pa ie vse ugasnilo in utihnilo. Krog in krog mene je zavladala neprodirna tema in grobna tišina. Nisem čutil bolečin, prepričan pa sem bil trdno, da so me res ubili, da sem mrtev. »Kai bo sedaj?« to ie bilo prvo vprašanje, ki se mi je izvilo iz preplašene duše. Prisluhnil sem. ali ne bi kie slišal šuštenla angelskih kril ali pa vsai ropota hudičevih verig. Ničesar. Noč... molk... Ta strašna negotovost, ali me odnese angelj na odmerjeni parterni ali vsai ealerijski nebeški sedež — zadovoljil bi se v skrajnem slučaju tudi z galerijskim stojiščem — ali pa hudič v gorečo peklensko peč, pa je k sreči trajala le nekai trenutkov, kajti kmalu sem zaslišal sladek glas, ki ie pel prekrasno pesem o avtonomističnem raju, v katerem zvell-. čan slovenski rod gleda neposredno iz obličja v obličje samega najvišjega med najvišjimi — dr. Antona Korošca. Tako sladek ie bil ta glas in tako lepa je bila ta pesem, da so m« od same obljubljene blaženosti pričeli teči curki solz iz slepih oči. čutil pa sem okrog sebe ihteti tudi še neštete trume ljudi, kakor da ihti od blaženosti ves slovenski »narod«. Poslušal sem in ihtel 'n nisem imel niti toliko časa od samega poslušanja da bi prevdaril, ali ie ono nevidno bitje, ki poje to pesem, rajska ptica ali Zebot. Kitica ie sledila kitici, melodija ie postajala vedno slajša in ihtenje blaženih poslušalcev vedno glasnejše. Pesem ie pripovedovala o tistem času. ko bo beograjski centralizem v 100 Din globe, ki se v slučaju neizterljivosti spremeni v 48 ur zapora, dalie po § 389. k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopa--nia in eventuelneo izvršitev kazili. —< V smislu § 39. zak. z dne 17. dec. 1862, št. 6/63 se ima priobčiti ta sodba na obtoženčeve stroške v »Orjuni« v treh dneh po dostavitvi sodbe na istem mestu in z istimi črkami, kakor je izšel inkriminirani članek. Okrajno sodišče v Ljubljani odd. VI., dne 6. junija 1923. muDDHA* r------------------------ ^ r vkk1/ •'' * TRAK MARK C F. n. Konečno se nam je posrečilo, uvažati neposredno od prve in največje amerikanske tovarne hranil Z žvečenjem teh prvovrstnih originalnih ameriških gumi bonbonov Wrigley si prihranite mnogo denarja in dosežete sledeče učinke: Pospešuje prebavo. Odstrani žejo. Odstrani slabi ustni duh. Ščiti telo pred ntrudljivostjo in zaspanostjo. Varuje «ob«5 pred gnilobo in Jih obdrži zdrave. Pospešuj® slino. Prihrani se alkohol in tobak. V službi ni dovoljeno kaditi in »o torej najboljše nadomestilo .Wrigley-jevi žvečilni gumi b6nbonl“. Odlikovanja. Direktorij ie odlikoval za požrtvovalno delovanje tia nacijonalističnem polju sledeče naše člane: Atanazija Rističa, podpredsednika O. O. z rdečim zmajem; Radivoia Reharja, predsednika Orjune Maribor z zelenim zmajem; Mošo Pavloviča, člana Orjune Rakek z zelenim zmajem. Dalje so prejeli pohvalno priznanje za svoje delovanje na nacijonalističnem polju bratje Orjune Maribor dr. Krsto Cazafura in dr. I. Štefančič. Iskreno čestitamo. Program vrtne veselice dne 22. julija v Šiški (vrt gostilne pri Šte-picu). Začetek ob 3. uri popoMne. Godba zveze jugoslovanskih želez-ničarjev. Petje: lasten pevski oktet. Šaljiva pošta. Komični prizori: (morje smeha) igrajo člani. Zverinjak: najbolj divie zvezi iz Afrike. Druga zabava po razpoloženju. Poživljamo člane, da se prireditve v čim večjem številu udeleže. Na svidenje. Zdravo! Akcijske čete Ljubljana. Obvezen zbor vseh akcijskih članov ie v ponedeljek, dne 23. t. m. ob 20. uri (8. uri zvečer) v areni »Narodnega doma«. Udeležba pod kaznijo obvezna! — Mestni čelnik. Sike slavnostnega razvitja praporov oblastnega odbora jn mestnih Orjun Ljubljana in Šiška so izdelane v 4 posnetkih in se prodaja:o pri ohlasnem odboru v Učiteljski tiskarni. Velike slike stanejo po 45 Din, razglednice po 6 Din. Kupujte jih za organizacije in za osebni spomin. VSEM ČLANOM MESTNE ORJli-NE V LJUBLJANI. Dasi čanstvo rapidno rase. tako da smo presegli že število 1400. je vendar opažati, da je še mnogo članov ki se niso opredelili v posa- • - - ------------------- vzel hudič: ko bo božja previdnost spremenila Jugoslavijo v zvezno republiko: ko bodo Srbi postali sužnji Rima, ko bo Radič odpravil voja-. štvo in davke ter gospodo; ko nikomur. ki bo pravoveren klerikalec ne bo treba delati; ko bo izpod slovenskega neba padala slovenska mana in se bodo po slovenskih rekah potokih in lužah pretakala slovenski med in mleko in ko se bo naše slovensko Pohorje spremenilo v slovensko surovo maslo, slovenski Kozjak pa v ogromen hleb slovenskega maslenega kruha, pomazanega s slovensko marmelado :z slovenskih avtonomnih in federativnih češpelj. Rad bi si bil napisal to pesem, ki bi bila najdražji biser svetovne poezije, pred katerim bi potemnela slava Dantejeve »Božanske komedije« kakor luna pred soln-cem. toda ker nisem imel ne papirja ne svinčnika, sem si zapomnil samo kratek odlomek, samo tri verze: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, jim milši žarki solnca zasijali, poslanci in ministri vsi poštah., (Dalje prihodnjič.) Dobi se povsod in pri generalnem zastopstvu: Drogerija „ADRIJA“ Ljubljana, Šelenburgova uL 5. ESKSnSSBSHa MANUFAKTURNA VELETRGOVINA HEDŽET & KORITNIK LJUBLJANA, Frančiškanska ulica štev. 6. BRZOJAVI: HEDŽET. TELEFON ŠTEV. 75 Potrti naznanjamo, da je naš preljub posestnik in bivši deželni poslanec itd. po dolgi mučni bolezni danes ob 9. uri zjutraj izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se vrši v Logatcu v nedeljo okrog 5. ure popoldne. NA VRHNIKI, dne 20. julija 1923. Rodbin! Arko in Burger« Stran Stev. 31, d. s o. z, konfekcijska tvornica o LJUBLJANA. VOŽARSKI POT 1 IMA VEDNO V ZALOGI IN IZDELUJE PO NAROČILU VSE VRSTE KUVERT !! NA ŽELJO POŠLJEMO VZORCE !! mezne sekciie. Ker je velike važnosti. da je naše delo smotreno in do Podrobnosti organizirano, pozivamo vse, ki hočejo aktivno sodelovati, da prijavijo svoj vstop v sekcijo, kier bodo najuspešnejše lahko delovali Predvsem pozivamo vse bivše >oiake. Sokole telovadca In sploh vse one. ki hočejo v slučaju potrebe tudi s nest jo braniti čast jn obstoj države in nacije da vstopijo v akcijske čete. Notranji in zunanji nasprotniki naše države nastopajo od dne do dne predrznejše in zato moramo biti pripravljeni na trenutek, ki nas bo pozval na plan v obrambo našeea najsvetejšega. Pri'iave sprejema tajništvo mestne Orjune vsak dan od pol 7. ao Dol 8. v svoji pisarni v areni »Narodnega doma«. Mestni odbor. Domžale. Dne 19. avgusta se Vrši svečano razvitje društvene zastave Natančnejši program objavimo kasneie. Šoštanj. Začetkom sept. razvije ta naša vrla organizacija svoj društven prapor. V težki bobi, na ogroženih tleh, s svojimi žufii je zbrala že potreben denar za nakup zastave. Gledali bodemo, da pripomoremo kar nam bo mogoče, k čim slavnejšemu razvitju Sv. Lenart v SJoy. goricah. Dne 25. t. m. ob 20. uri se vrši v Sokolskem 'lomu izredni občni zbor naše mestne organizacije. černomeli. V torek, 17. t. m. se ie vršil občni zbor Or-ju-na. O našem pokretu ie poročal delegat oblastnega odbora I. Tonja. Upamo, da se bodo sedaj, ko ie ustanovljena Orjuna, Črnomaljci otresli mrtvila, ki je dosedai vladalo v tem kraju in z novimi močmi šli na delo »Za Nacijo!« Mestna Orjuna v Trbovljah poživlja svoje člane, da se polnoštevilno udeležijo slavnostnega odkrit-ia spominske pošče slovenski materi Ani Dimnikovi. ki se izvrši v nedeljo 29. t. in. ob 10. uri dopoldne v Trbovljah pri Dimniku. — Zbira- nje pred gostilno Dimnik ob pol 10. uri dopoldne. Obenem javljamo, da se vrši istega dne popoldne ob pol 3. url kratek plenarni sestanek trboveljske Orjune v gornjh prostorih gosp. Kuhenberga. — Zdravo! Tvrdka Josio Rebek nam ie poklonila račun v skupnem znesku 75 Din. Iskrena hvala. Za tiskovni sklad »Orfune« so darovali: O. Dragotin Kette, trgovec v Ljubljani, 100 Din. G. Mastnak. restavrater hotela »Slon« 100 Din. Skupaj 200 Din. Darovalcem iskrena hvala! Drugim v vzgled Zdravo! Uprava. Sestanek v št. Lovrencu ua Pohorju. V Št. Lovrencu na Pohorju se je vršil v soboto, 7. t. m. zvečer v gostilni Autor sestanek odbornikov naše tamkajšnje organizacije m nekaterih članov in članic, na katerem ie poročal brat Radivoj Rehar iz Maribora o sedanjem stanju naše ga pokreta in o splošni politični sl-tuaciii v naši državi. Po njegovem poročilu se ie razvila debata o delovanju šentlovrenske Orjune ter so se ugotovile smernice in taktika za bližnjo bodočnost. Razveseljivo je dejstvo, da se naš pokret v Št. Lovrencu dobro in naglo širi. Spočetka ie obstojala nevarnost, da sploh ne bo mogoče v tem lepem pohorskem trgu' dobiti dovolj članov za osno-vanie samostojne organizacije, napadi v »Straži« pa so napravili tako reklamo, da ie pristopilo takoj lepo število članov in to tudi dosedaniiih pristašev SLS. Iz Št. Lovrenca prodira naša misel tudi v okoliške vasi in z gotovostjo lahko pričakujemo. da bo ta del zelenega Pohorja kmalu oriunaški. Bratom in sestram v Št. Lovrencu na Pohorju kličemo: Širite dalje našo misel! Mestna organizacija Oriuna v Šoštanju ie na svoii seji z dne 28. junija izključila člana Mirko Nider radi kršitve pravil in programa Orjune. Izkijučcnie. Matko Likovič, bivši tajnik Orjune v Šiški ie izključen iz organizacije in nima nobene pravice več nastopati v imenu Or. Ju. Ne, odnosno nabirati denarnih prispevkov. V slučaju pa, da bi on vršil to Še nadalje, prosimo vse dotične. ki bi jih nadlegoval, da nam to javijo, nakar ga predamo brezpogojno državnemu pravdništvu. Oblastni odbor. Dopisnike opozarjamo, da ne bomo v bodoče priobčevali dopisov, ki niso overovljeni od pristojnih naših mestnih organizacij. Vendar enkrat. Pokrajinska uprava v Bosni ie razpustila in razgnala vse bosanske organizacije »Hanao«, v katerih so se zbirali sovražniki naše države. Bosanskemu vzgledu bo baje sledila tudi zagrebška. Teror. Dne 11. t. m. se ie moral pon o v-no zagovarjati g. Tone Jager pred okrajnim sodiščem v Ljubljani. Kakor smo že poročali.