XIV. poro.ilo Hmeljarskega diuštva _a Slovealjo. Žalec, dne 20. 10. 1931. V minulih tednih se je nakupovalo po 6 do 7 Din za 1 kg in je bilo 500 starih Btotov prodanili. Zaloge pri hmeljarjih se cenijo na približno 2000 starih stotov, ki pa bodo v najkrajšem času našli odjemalcev. — V javni Oznamovalnici _a hmclj se je do danes signiralo 2257 težkih bal po 150 kg. — Društveni odbor. J. V. čišč.-je drevfa. (Dalje.) Sadno drovje brez nege hira, ne more uspeVati, tudi ne uspešno kljubovati nebroju škodljivcev, ki ga napadajo. Marsikateri kmetovalec se niti ne zaveda, koliko kapitala mu leži v sadnem drevju, katerega bi bilo treba le dvigniti. Izdatki za negovanje drevja se sto tero poplačajo v obilnejšem donosu lepo razvitega in zdravega sadu. Srce boii človeka, ako opazuje popolnoma zanemarjene sadovn.iake. Pomanjkanje smisla in tudi volje do izboljšanja takega stanja pač le kaže naj večjo brezsrčnost in zanikarnost gospodarja napram sadnemu drevju. Suhe ali pa odlomljene veje, lišaj in mah, neprodirna gostota v vejevju samem, odstopajoča skorja, viseča v kosih od debel, napravljajo vtis, kakor da bi se človek nahajal v pragozdu, ne pa v — sadovnjaku. Ali je mogo.e potem, da tako zanemarjcn sadovnjak sploh obrodi? Pri količkaj dobri volji lahko sadjar še tudi tako zanemarjeno drevje obvaruje pred sigurnira poginom, ako se z ljubeznijo in nekolikim zanimanjem loti dela in skuša p^praviti napako, ki jo je zagrešil vsled pomanjkanja potrebnega interesa. Tudi drevo potrebuje nege, tudi drevo živi in diha kot človek, ki bo biral in opešal, ako se ga ne neguje. Jesen je pred durmi, sadje je večinomo obrano in drevje se pripravlja na zimsko spanje. Sadno drevje preko zime počiva, ne počivajo pa milijoni raznih škodljivcev, za katere nastopa čas, da se zavarujcjo precl zimo, skrbe za rod v prihodnjem letu in si poiščejo na drevju varna prezimovališča. ' Za sadjarja je napočil čas, da začnc s temeljitim čiščenjem drevja. Raskavo skorjo, pod katero si hoče nebroj škodljivcev po.iskati varna pozimska skrivališča, treba pred vsem z nalašč za te svrhe napravljenimi strguljami dobro oddrgniti. Zelo praktiene so v te namene strgulje v obliki trikotnika, katerega robi so naostreni, ker je mogoče s konicami trikotnika dose.i tudi razne globokejše zareze in votline, kakor tudi mesta, kjer je čiščenje s široko ploskvijo otežkočeno. Paziti pa je pri vporabi strgulje na to, da nc ranimo kože, kar bi bilo kvarno za drevo, ker take rane v živo labko postanejo tudi najpriljubljenejša naselišča nevarne krvave ušice, ki se kaj rada naseljuje na odprtib. ranah. Lišaje in mah, ki se zarastejo na vejah' in deblih, je treba dobro očistiti, ako jih a strguljami ne moremo odstraniti, vzemimo ščetke z jeklenimi žicami, vendar je treba pri teb posebno pri tanjših vejah paziti, da jih ne ranimo. Ne hodimo tudi na drevje pri či.čenju z okovanimi čevlji, ker bi _ istimi prav občutno ranili na raznih mestih pogeioV no nežnejše veje. Odpadke pri čiščenju drevja je treba skrbno pobrati in na vsak način zažga* ti. Najbolje je, ako razgrnemo okoli drevja pri čiščenju rjuhe, v pomanjkanju istih pa navaden papir, s katerim vred pospravimo vse odpadke. Ako odpadkov po čiščenju ne odstranimo, ja celo delo zastonj, ker si bodo škodljiv-. ci, ki smo jih s čiščenjem skorje odstranili, poiskali skrivališča tudi v zc mlji okoli debla. Dobro je tudi, da pri drevju, ki je bilo močno napadeno po krvavi ušici, odgrnemo okoli debla zemljo do koreninske krone, kjer prezi* muje prav rada krvava uš. Ko smo dcbla in veje do dobra očistili, porezali tudi suhe veje, pripravi-* mo brozgo, s katero debla in debelejše veje kolikor mogoče visoko namažemo. Mazanje drevja s samim apnom po dof?nanjih v poslednjih letih nima proti škodljivcem mkalvega uspeha, varuje sicer drevje, posebno miauO, pred po-j zebo, škodljivcem pa je dobrodošla o^ deja prcko zime. J K apnu je torej na vsak način pridejati nekoliko škropila, bodisi drevesni karbolinej ali pa n. pr. »Garkon«, kateri slednji se je po dosedanjih poizkusih v te svrhe prav izvrstno obnesel, iii nekaj ilovice. S to brozgo namažemo najbolje s starim čopičem dobro debla dreves in vse večje veje ter na ta način nc le obvarujemo drevje pred pozebo, ter dosežemo gladkejšo skorjo, ampak istočasno ugonobimo vse škodljivce, ki se še nahajajo v raznih razpokah pod skorjo in katerih pri čiščenju s strguIjami nismo mogli odstraniti. Obrezovanje ter izčiščenje pregostili vej svetujemo šele spomladi, ker se rane hitreje zacelijo kot pa v pozni jeseni. i Ko smo drovje dobro očistili in debla ter močnejše veje namazali, nikar ne pozabimo na cpasanje debel z lepljivimi pasovi. Dobijo se tudi že gotovi drevesni lepljivi pasovi, n. pr. »Rekord«, ki jih razpečava tvrdka Videmšek v Mariboru, Koroščeva ulica, kamor se naj reflektanti obrnejo. Pri izgotovljenih pasovih odpade zamudno mazanje lima na papir. Lepljivi pas jo pa tudi najsigurnejše sredstvo za lovljenje nevarnega škodljivca zimskega pedica, Ako je bilo drevje močno napadeno po škodljivcih, priporočamo nadalje še tudi škropljenje istega v zimskem ča^ su. Škropimo lahko z močnej.imi sredstvi brez nevarnosti za drevje, ker se drevje v tem času nahaja v sočnem miru. Za škropljenje v zimskem času pa lahko uporabljamo ^azna karbolinejna sredstva, v zadnjem času se je prav dobro obneslo tudi škropilo »Garkon«, ki se izdeluje v Celju. Da je treba na jesen misliti tudi na gnojcnjc sadnega drevja, je popolnoma razumljivo, posebno pa priporočamo gnojenje z gnojili, ki so težko raztopljiva in ki učinkujejo šele v prihodnjem poletju, kakor n. pr. Tomaževa žlindra, apno, kostnata moka itd. (Dalje sledi.)