Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. V krizo je zapadlo naše kmetijstvo, naša obrt in ludi naša industrija, torej vse tri panoge, ki so bile najbolj značilne za gospodarski ustroj naše dežele. Vse te tri panoge se med seboj izpopolnjujejo in tvorijo v Sloveniji gospodarsko celoto. Brez dvoma je od krize najbolj prizadel naš kmet. V kolikor more sploh vnovčiti svoje proizvode, so cene njegovim proizvodom tako padle, da so daleč pod mejo rentabilnosti. Naša kmetijska proizvodnja se mora docela preorien-tirati. Naše kmetijstvo mora preili na proizvodnjo industrijskih in izvoznih proizvodov, če je kje potrebno, je ravno v kmetijstvu potrebno načrtno gospodarstvo. To je ogromno delo, loda ni neizvedljivo. Naš krnel je priden pa tudi vesten pri delu, zato ne bo težka ta preorientacija, samo če bo videl, da mu prinaša koristi. Proti nobenemu stanu se ni toliko grešilo pri nas kakor proti obrtnemu. To gospodarsko panogo se je omalovaževalo, kjer se je moglo. In vendar, koliko kmeiskih sinov je dobilo tu dobrega kruha in koliko je obrtni slan pripomogel k našemu gospodarskemu napredku. S primernimi zakoni in uredbami bo Ireba ponovno zaščitili ta slan, ki je za naše narodno gospodarstvo velike važnosli. Z raznimi sirokovnimi šolami bo treba dvigniti ludi strokovno našega obrtnika, da bo mogel ludi izven naše ožje domovine najti dober zaslužek. Slovenija velja ko! najbolj industrijsko razvita dežela v državi. Žal da je po mnogih napakah, ki smo jih v preteklosti naredili, ta industrija večinoma v tujih rokah. Treba bo gledati, da se ta panoga našega gospodarstva razvije v prid našemu kmetu pa tudi obrtniku. Industrija poživlja domači trg kmetijskih proizvodov, bodisi da predelava kmetijske sirovine, bodisi da njeni delavci naravnost porabljajo kmetske proizvode. Vse le tri panoge našega gospodarstva preživljajo krizo in treba bo dosti dosti časa, da se zopet spravi vse v pravi tir. Kot prvi pripomoček, da se izvrši vsa preorientacija, so javna dela. Slovenija polrebuje javnih del kot nobena druga pokrajina. Ta dela morajo biti široko-poiezno izvedena, da bo imelo koristi vse naše gospodarstvo, obenem pa spravilo ljudi iz malo-dušja in zopet vzbudilo v ljudeh zaupanje do države, obenem pa naj bi bila ta dela kol prvi nastop v novo dobo. Danes je ena stvar nesporna in lo je, da delovni stanovi ne morejo več živeti kakor se človeku spodobi. Kmetje ne dobe za svoie pridelke niti toliko denarja, da bi mogli oblačili svojih družin, da bi mogli nabavljati in popravljali prepotrebno kmetijsko orodje, popravljati poslopja, kupovati nmetna gnojila in plačevati davke. Plače delavcev so veliko premajhne, da bi se mogli pošteno preživljati, da ne govorimo o brezposelnih. In dohodki obrtnikov? Odkod naj jih dobe, ako ni naročil, če krnel nima der narja za nabavo orodja, obleke, čevljev itd. Pri praznih delavnicah ni dohodkov! Posledice gospodarske bede Pri takem nesorazmerju med dohodki in izdatki, oziroma potrebami delovnih ljudi opažamo naravnost obupne razmere po nekaterih družinah na kmetih. Lakota in beda vladata pod slreho. Bledi obrazi lačnih in strganih otrok ti stopajo nasproti. Cela družina ima po en par čevijev in eno obleko, ki jo izrnenjaje rabijo, kadar gredo k maši, ali če imajo kaj opravka pri oblasteh. Po cel mesec nimajo kruha v ustih. Malo je* izjem po hribovskih bajtah, po družinah blagoslovljenih s kopico otrok, ki bi se jim boljše godilo. Po industrijskih krajih vidiš postavati krepke fante in irrcže. Radi bi delali, a nimajo kaj in kje. Zadnje leto se je to stanje tako poostrilo, da se mora vsak resen človek prijeti za glavo in reči: tako ne sme pod nobenim pogojem več naprej. Kajti če se gospodarske in socialne razmere ne spremene in ne poboljšajo, se nam obeta temna bodočnost. Beda in pomanjkanje povzročata strahovite razmere tudi v moralnem oziru, ki so mnogo težje ozdravljive kot gospodarske. Zato je potrebno, da se vsi lotijo dela za olajšanje gospodarskih ležkoč in za omiljen je ljudske bede. In to brez odlaganja. Kje je treba zagrabiti? Tam kjer je edino mogoče in hitro izvedljivo. Če se ne more povečati izvoz kmetskih pridelkov in jim s tem povišati , cene ter na ta način povečati kmetu dohodkov; - - - - - ... . . .. , se mora brez odlaganja pr čeli znižcvanfe njegovih izdatkov: pocenili se mora vsa ona roba, ki jo kmet rabi. Odpraviti je ireba zaščitne carine na vse industrijske izdelke, ki |ih delovno ljudstvo potrebuje in uporablja. V prvi vrsti na železo, tekstilno blago, papir itd. Znižati trošarino na sladkor in cene monopolnim predmetom kakor soli, petroleju itd. Določiti se tnorajo zakonitim potom najnižje mezde industrijskemu delavstvu in istočasno utrditi najvišje cene industrijskim izdelkom. Z javnimi deli je treba odpraviti brezposelnost ne le po industrijskih krajih, temveč nuditi delo in zaslužek našemu' malem m kmetu. Dobro vemo, da se bo velekapital upiral do skrajnosti znižanju zaščitnih carin industrijskim izdelkom in vmešavanju države v njego > privatno gospodarstvo in da bo borba huda in težka. Za tako borbo se bo treba temeljito pripraviti. Prepričani smo, da se bodo našli vsi slovenski narodni jposlaaci na skwp~ nem dela in v enotni fronti v borbi proti tujemu in brezsrčnemu kapitalu. Prepričani smo, da bodo vsi narodni poslanci ostali zvesti svojim volilcem in stopili krepko na branik zaščite izkoriščanega naroda, ki jim je 5. maja zaupal svojo usodo in svoje interese. Prepričani smo, da bodo vsi brez izjeme zahtevali znižanje cen industrijskim izdelkom in podprli vlado pri njenih naporih za omiljenje socialne bede in olajšanje gospodarskih težkoč. Ako ves narod trpi zaradi gospodarske krize, zakaj naj tvorijo edino izjemo kapitalisti? Zakaj naj bi oni nič ne prispevali k poboljšanju splošnega stanja, tega nihče ne razume. Za vse veljajo enake pravice in tudi enake dolžnosti. Tudi za kapital in njegove lastnike. Ne more in ne sme eden umirati od bede, drugi pa bogateti. ■.; ._ ■. X Rokopisi se ne vračajo. Flaea in toži se * Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al št. 1. Telefon inter. št. 32-59 Kačun pri poštni hranilnici št. 14.1!)4. Štev. 22. PoStnlna plačan« v gotovini. Ljubljana, dne 29. maja 1935. V sredi najtežjih časov pričenjamo novo parlamentarno dobo. Novi parlament si je zadal nalogo, gospodarsko obnoviti državo. Na tej obnovitvi ima največ interesa ravno Slovenija, zakaj ona je kot gospodarsko najbolj razvita in organizirana dežela najprej in najbolj občutila krizo. Čim finejši in kompliciranejši je stroj, iem prej se ob vsaki najmanjši napaki ustavi. Naše poslance čaka velika naloga, še nikoli ni bila slovenska delegacija tako enotna kot sedaj, zato upamo, pa tudi zahtevamo, da bo enotno zastopala koristi Slovenije v Beogradu, doma pa pripravljala Ha za novo gospodarsko politiko, za novo gospodarsko preorien-iacijo. Proč s političnimi intrigami, v naši delegaciji naj ne bo poslanca, ki bi z raznimi poli- §lovenija je okno, skozi katero pronica v našo državo zapadna kultura in civilizacija. Slovenci imajo nalogo, da prečislijo pridobitve za-padne kulture in da tako prečiščene oddajajo naprej, zato mora biti Slovenija iz državnih ozi-rov najbolj upoštevana pokrajina in prva skrb države. Z enotnim nastopom naših poslancev za koristi Slovenije bodo naši poslanci naredili veliko uslugo našemu narodu in državi. ez2cfei2 ziczsicp ličnimi intrigami onemogočal enoten naslop naših poslancev. SVovi narodni peslancz Glavni volilni odbor je končal svoje delo in objavil imena izvoljenih narodnih poslancev Glavni volilni odbor je na podlagi doslej pregledanega volilnega materiala izvršil 23. t. m. razdelitev poslanskih mandatov v Drav. banovini. Na državni listi g. Bogoljuba Jevtiča je bilo izvoljenih 27 narodnih poslancev, na isti listi g. dr. Vlad. Mačka pa 2 narodna poslanca: na listu g. Jevtiča so bili izvoljeni: 1. srez Dravograd: Karel Dobršek, šolski upravitelj v Prevaljah; 2. »rese Celje: Ivan Prekoršek, upravitelj javne bolnišnice v Celju; 3. srez Ljutomer: Avgust Lukačič, šef postaje v Mariboru; 4. srez Laško: Rudolf Pleskovif, učitelj v Trbovljah; 5. srez Slovenjgradec: dr. Anton Novaean, konzul v Celovcu; 6. srez Brežice: dr. Andrej Vcble, odvetnik iz Maribora; 7. mesto Ljubljana: Ivan M oboril, bivši minister iz Ljubljane; 8. mesto Ljubljana: dr. Riko Fhx, višji magistralni svetnik v Ljubljani; 9. srez Ljubljana okolica: dr. Drago Maruši*, minister za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu; 10. sre« Ljubljana tktliu: Stanko Hotavar, lekarnar in župan na Vrhniki; 11. srca Logatec: dr. Drago Maruši«, minister za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu; 12. srea Radovljica: Ivan Mohorič, bivši minister iz Ljubljane; 13. srez Litija: Milan Mravlje, geometer in bivši narodni poslanec iz Ljubljane; Naše dnevno časopisje se že več dni razburja in Hrdi policija ima polne roke dela z ra~ finirano, originalno afero, katere žarišče je Zagreb, a nje omrežje, ki se je vanjo ujelo to: liko žrlev, da približne številke še ni mogoče ugotoviti, se razpreda po vsej državi. Neki zagrebški natakar, ki je že dalje časa brez posla, je prišel na duhovit domislek: v največjih dnevnikih države je objavil inserat, v katerem se je predstavil za generalnega zastopnika bruseljske svetovne razstave. V inseraiu je najavil, da mu je poverjena organizacija posebnega jngoslovenskega oddelka na tej razstavi, in je vabit inteligentne, kavcije sposobne dame, ki bi v narodnih nošah prevzele vodstvo posameznih paviljonov, a njih glavna funkcija bi bila reprezentanca, dostojna našega naroda in države. .Razume se, da je oglas doživel med ■ženskim svelom naše boliše, imovitejše družbe prav živahen odmev — saj je po vseh krogih zmerom zadosti žensk, ki se od srca razvesele vsake .pritoke za uvjljavjjenje in reprezentanco, zlasti^pd niso bolele opustiti redke priložnosti, dat gredo vzbujat, pozornost na prireditev svetovnega.. slovesa; . ti Po razočaranju,.ki ga je doživela neka ljubljanska gospa, je vsa zadeva prišla na dan. . Na oglas, ki ga je čitala v listih, se je odpeljala v Zagreb, da se predstavi »generalnemu .zastopniku«« Veselo upanje ji je skalilo najprej dejstvo, da zastopnik zahteva nenavadno • Visoko, kavcijo, nazadnje pa se je le pogodila z Nim, da se je zadovoljil s 3000 Din. V Ljubljano se je vrnila vsa v ognju, da je sprejela in se.je. pričela z vso vnemo pripravljati na bru-jSelj^kj dogodek. Dala »i je seveda napraviti Itldi precej oblek.e, ker pač ne kaže, da bi bodita pa taf udeležbe 57^9 46*96 7918 80'24 7712 7970 78"87 71'66 78*38 70T>1 Na listi g. dr. Vladimira Mačka je bilo izvoljenih 67 poslaneev. Ker Ljotičeva, kakor tudi Maksimovičeva lista nista dosegli po 50.000 glasov v celi državi, jima ne pripada noben mandat. Za vse liste skupaj je glasovalo 2,880.964. Od tega števila je glasovalo za listo Bogoljuba Jevtiča 60*64, za listo Mačka 37*36*/», za listo Ljotiea 0*84»/» in za listo Maksimoviča 1*16*/». V vsej državi je bilo skupaj vpisanih volil-cev 3,908.313. Od teh je glasovalo 2,880.964 ali 73-72 odstotkov. 'Pojasnila lastnikom poljedelskih strojev Po zakonu o zavarovanju delavcev so zavezani zavarovanju proti nezgodam vsi delavci, ki delajo pri poljedelskih strojih, katere goni veter, voda, para, mlin, elektrika, odnosno živina. Zavarovanje je prisilno in se razteza na ves čas, ko delavci opravljajo delo pri takih strojih. Lastniki so dolžni prijaviti okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev vse stroje, plačati zakonito določene predpisane prispevke in prijaviti vsako nezgodo. Kadar izpolnijo vse to, so po zakonu storili svojo dolžnost. Ni jim treba sklepati s ponesrečenci nobenih poravnav ali dajati posebnih odškodnin. Ravno tako je brez pomena tudi vsako sodno uveljavljanje pravic od strani ponesrečencev, ker mora sodišče take zahteve zavrniti, seveda ako lastnik stroja nezgode ni namenoma povzročil. Ponesrečenci prejmejo na podlagi uradno dognane obratne nezgode in zdravniško ocenjene nesposobnosti za delo tisto nezgodno rento, ki jim po zakonu pripada. Potrebno je samo, da je nezgoda pravočasno prijavljena okrožnemu uradu za zavarovanje delavce.y. , , .. To pojasnjujemo vsem kmetskim posestnikom, lastnikom poljedelskih strojev in - njihovim dela%rcem, da si ne bodo s tožbami povzročali nepotrebnih stroškov pri sodiščih in njibtfrih pravnih zastopnikih ter da ne bodo sktepali poravnav, ki gredo pogosto celo v zneske*'k-i> .«#> preko gospodarske zmožnosti kmetske hiše: 'Marsefsha afera Osramočena Madžarska kapitulirala. V gnusni teroristični akciji; ki se je obravnavala pretekli leden v Ženevi pred svetom Društva narodov, je morala Madžarska kapitulirati. Predstavnik madžarske V£licst, ie na podlagi referata, ki ga je imel anglčški "delegat Eden, podal v imenu svoje vlade tole izjaViš: ' ' Madjarska vlada se zaveda svoje int-diuif rodne odgovornosti. Inspirirana po sklepih,sveta z dne jO. decembra, .1934, namerava zalo hidi v bodoče izdati vse odredbe proti teroristični akciji in izvršiti strogo nadzorstvo nad jugoslovanskimi emigranti, s posebno vnemo, ga v okviru splošne kontrole nad tujci K Jej por slednji točki želim opomniti svet, da ie madžarska vlada zaradi dogodkov, v Marseju in upoštevajoč rezultate njihove preiskave, v skladu z resolucijo z odredbami Društva narodov že poostrila nadzorstvo nad tujci in. izdajanjem potnih listov. , Madžarska vladn se zaveda svoje mednarodne odgovornosti in bo v smislu resolucije sveta Društva narodov storila vse, da onemogoči na inadjarskem ozemlju vsako teroristično akcijo ali pripravo za njo. > - * . ' - - • ' • • • v Evropska unija Zadnja leta se prav pogosto razpravlja o Panevropi, kar pomeni gospodarsko in politično sodelovanje v obliki nekega medsebojnega sporazuma ali zveze, lahko bi se pa reklo tudi evropske unije, kakor so n. pr. Zedinjene državi v Ameriki. Gibanje za evropsko unijo vodi prof. Coudeuhove - Kalergi. Pred nekaj dnevi so imeli predstavniki tega gibanja na Dunaju veliko zborovanje. Zastopanih je bilo nad 30 držav iu 13 mednarodnih organizacij, zastopniki Društva narodov, mednarodnega urada dela in modna rodne diplomatske akademije. Pred tem zborovanjem se je vršila Panevropska gospodarska konferenca, ki je izvolila poseben odbor z nalogo, da poskuša uresničiti gospodarsko sodelovanje vseh držav v Evropi, " Slika nam predstavlja prihod danskega kraljevskega para k poroki prestolonaslednika, ki se je vršil« te dni t Stoekholmu z največjimi svečanostmi. Uradni vcL&glas glavnega volilnega odbora Glavni volilni odbor je 22. t. m. končal delo za končno določitev števila glasov, ki so le vse državne liste pri volitvah za narodne poslance dne 5. maja t. 1. Jevtič Maček Ljotič Maksimovič •/< Beograjsko upravna področje 31.957 9.733 387 1.486 Dravska 125.180 22.220 2.530 47 Savska 173.496 440.383 2,351 795 Vrbaska 119.429 97.543 128 1.891 Primorska 68.380 133.308 1.048 366 Drinska 215.177 106.557 1.482 3.640 Zetska 154.761 35.738 792 4.255 Donavska 348.079 132.119 13.097 9.579 Moravska 255.075 54.652 805 8.194 Vardarska 255.528 44.092 968 3.303 m >-m 17 letih izpcln/e~ nit ipcsZedn/a želja Eden. od glavnih upornikov leta 1918 v Radgoni- je bil pogumen Jugoslovan Rudolf UkoVifc ifkaleri je bil radi upora ludi na smrt obsoicft^Predno pa je odšel na morišče nedolžnih junakov, je napisal svojcem v pismu sle-dečcih^iačilne vrstice: »Le še eno prošnjo imam vas, da -moje kosti ne bodo tukaj le-žale^ ampak da jth'prenesete v mojo domovino in dja bodo rožice cvetele na njih, kakor na nedojžifom otrokb « Ntuj^iiku za svobodo našega naroda se bo izboirvila poslednja želja na praznik Vnebo-hoda, dne 30. maja t. I., ko bomo njegove kosli 2 vsj§mi častmi v svobodni domovini pokopali. ftemškI bvambni zakon Nemška vlada je sklenila in objavila pred dnevi novi brambni zakon, o katerem se je že dolgo časa razpravljalo tudi v mednarodni politiki. Službena doba je enoletna, s splošno vojaško dolžnostjo. Judje pa smejo služiti v vojski samo v vojnem času. Vojaško službo pri vojnih in sličnih delih za časa vojne pa morajo opravljati tudi žene. Vojaška dolžnost traja od 18. do 45. leta. Državljani, ki so starejši kot 45 let, tvorijo takozvano črno vojsko. Zakon je stopil takoj v veljavo. Iz tega sledi, da se pojavlja v Nemčiji zopet stari vojaški imperializem. Vclilcem kamniškega sveža 1 Vsem volilcem kamniškega sreza, ki ste mi pri skupščinskih volitvah dne 5. maja t. k izkazali svoje zaupanje in oddali svoj glas za mene, se najiskreneje zahvaljujem. Velika množina prejetih glasov mi je najboljše priznanje za moje večletno prizadevanje; po izboljšanju gospodarskih in socialnih razmer nagega sreza, pa tudi dokaz, da je narod spoznal moja čisla pota in moje nesebično delovanje za dobrobit sreza, ker ni nasedel rjaznim podtikhva-njem, obrekovanjem in lažem, ki -so pe pojavile med volilno borbo. Moja 'zahvala pa nafvelja tudi vsem onim, ki so radi načelnih smernic niso udeležili volilnega boja in so s tem pokazali svojo blagohotno nevtralnost. Volilni neuspeh naj ne napravi nikogar malodušnega, temveč naj nam bo imperativ strnjenih vrst v boju za dobrobit našega naroda in za boljšo bodočnost naše lepe domovine. Težki časi zahtevajo krepkih mož jeklene volje, z vero v samega sebe ter požrtvovalnih mož s smotrenim hotenjem izboljšanja današnjih razmer. Takega me bo vsak čas, vsakdo izmed Vas našel. Zato Vas prosim, da mi ohranite tudi v bodoče neskaljeno zaupanje, katero bom vračal s srčno dobrohotnostjo in požrtvovalnim delom. Obračajte se brez pomislekov kot do sedaj na mene, ker Vam hočem biti vedno objektiven svetovalec in pomočnik in to vsem in ' 'vsakomur. Anton Cerer, bivši narodni poslanec. Čbčni zbor iS veze »lev. I- agrarnih interesentov se bo letos vršil v nedeljo, dne 2. junija t. I. ob ' JO. uri; dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani. > Člani Zveze se lahko posluiijo polovične vožnje, ki je dovoljena za obisk Velesejma v Ljubljani. Na odhodni postaji kupijo udeleženci občnega zbora in Velesejma železniško legitimacijo *a'polovično vožnjo, katero morajo dati žigosati V velesejmski pisarni. Tako žigosana legitimacija i-ieiezniškini voznim listkom velja za brezplačno vožnjo z« povralek. Kmetelta -n-r~ 11 ..... mladina Št. Jernej na Dolenjskem V nedeljo, dne 16. junija t. 1. bo priredilo naše Društvo kmetskih fantov in deklet svojo prvo tekmo koscev. Prvič Vas vabimo v našo sredo, da boste videli mlade borce za kmetsko misel, ki praznih rok ustvarjajo krepko in. složno vaško celoto. To bo prva manifestacija našega dela in truda. Pokazati hočemo javnosti, da kmetski fantje in dekleta razumejo današnji čas in razmere in da znajo ceniti pomen skupnosti in medsebojne povezanosti — to je organizacija! Kakor po naših bližnjih vaseh, tako tudi po širni Sloveniji sledi kmetska mladina klicu današnje dobe: v nas samih je rešitev, zato na delo za boljšo bodočnost! Tekma koscev bo nudila vsem obiskovalcem mnogo užitka. Prav tako bomo nudili po prire- pisarni. Po raznih poročilih, ki so jih podali društveni funkcionarji, smo izvolili nov odbor, ki sestoji: tov. Franc Repina, predsednik; tov. Loja« Rozina, podpredsednik;, tov. Albin Rozina, tajnik; tov. Pavel Hostnik, blagajnik. Odborniki: Janko Hostnik, Janez Repina, Heda Kepa, Slava Grabnar; revizorja: Janko Kepa, Josip Strman. Sklenili smo, da bomo v tem letu prirediti tekmo žanjic in več skupnih izletov. Velike Lipljene Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet priredi na binkoštni ponedeljek, dne 10. junija t. 1. veliko tekmo koscev. Istočasno se bo vršila tudi tekma za kosce-škrice. Pričetek tekme bo ob 2. uri popoldne. Po končani tekmi bo velika kmetska veselica s prosto zabavo. Sodeluje godba na pihala iz Št. Jurija. Vsa tovariška okoliška društva prosimo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev in da posetijo raje našo, kar bomo tudi mi ob priliki vrnili. V slučaju slabega vremena se tekma preloži na dne 16. junija. Torej na binkoštni ponedeljek — vsi v Lipljene 1 Sv. Marjeta ob Pernici Tudi naše Društvo kmetskih fantov in deklet bo priredilo dne 16. junija 1.1. .veliko tekmo Naša vojska izkazuje čast francoskim mornarjem, ki so se poklonili tc dni na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra na Oplencu ditvi razna okrepčila in mnogo zabave ob zvokih domače godbe. Vabimo Vas! Vsi v Št. Jernej! Pri nas se je poročil tov. Franc Cučnik iz Stare vasi, član in odbornik Društva kmetskih fantov in deklet, z gdč. Rezko Blatnikovo. Našemu mlademu paru — mnogo sreče! Železna gora Tudi pri nas smo se zbrali zavedni kmetski fantje in dekleta in sklenili, da si ustanovimo Društvo kmetskih fantov in deklet, v katerem bomo delovali in se izobraževali. Dne 12. maja smo imeli ustanovni sestanek, na katerem smo si izvolili pripravljalni odbor. Meseca julija nameravamo prirediti tekmo koscev in žanjic, da bi tako čimbolj pokazali ljubezen do kmetskega dela tudi v našem zaostalem Medjimurju. Moravče Naše Društvo kmetskih fantov in deklet bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 2. junija t. I. v dvorani Zadružnega doma. Pričetek ob pol 3. uri popoldne. Na tem občnem zboru bomo razmotrivali tudi o tekmah, ki jih bomo letos priredili in o nadaljnjem prosvetnem delu. Vjudno vabljeno vse članstvo in ostali prijatelji kmetskega po-kreta! Šmartno pri Litiji V torek, dne 21. maja t. 1. je imelo naše Društvo kmetskih fantov in deklet svoj III. redni letni občni zbor ob 8. uri zvečer v občinski koscev. Pričetek tekme bo ob 3. uri popoldne. Na sporedu bo tudi burka v 3 dejanjih: »Nebes- na zemlji«. Po končani prireditvi bo prosta zabava s plesom. Zabavala nas bo domača godba na pihala. V slučaju slabega vremena se vrši tekma z istim sporedom dne 23. junija. K tej naši prireditvi prav iskreno vabimo vse prijatelje kmetske mladine. Skoke Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo dne 19. maja sijajno obiskano kmetsko igro v 4 dejanjih: »Dekle z rožmarinom«. Tudi naši člani, ki so bili tedaj prvič na odru, zaslužijo vso pohvalo in so se pokazali za zelo sposobne igralce. Veliki Obrez V četrtek, dne 30. maja t. 1. bo imelio naše Društvo kmetskih fantov in deklet svoj ustanovni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vabljeni vsi prijatelji kmetske mladine! Pododbor Krško Dne 12. maja je priredil naš Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet skupen izlet na Stojdrago, katerega se je udeležilo nad 100 tovarišev in tovarišic. Lepo smo se imeli. Poglobili smo tovarištvo in sklenili, da v bližnji bodočnosti se zopet zberemo in pohitinio v naravo, da tam v družbi pozabimo gorje, ki nas tlači. D« bo ohranjen mir na zemlji je treba orožja — Miroljubna Amerika se tega pridno poslužuje in gradi topove, ki nesejo 100 km daleč vflno tamburaški zbor domačega društva. Tudi za zabavo je poskrbljeno. Vse prijatelje kmetskega pokreta vabimo na to lepo prireditev kmetske zamisli! Hajdina Naše Društvo kmetskih fantov in deklet bo priredilo v nedeljo, dne 2. junija veliko tekmo koscev, na katero vabimo vsa tovariška društva in jih prosimo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Ptujski pododbor Naš pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet priredi s svojimi društvi na binkoštni ponedeljek, dn" 10. junija t. 1. izlet na Boč in vabi sosednje tovariške Pododbore in društva, da po-hite z nami ta dan na Boč. Na veselo svidenje! H um pri Ormožu Da pokažemo svoje kmetsko prepričanje in moč, smo organizirali za praznik 29. junija 1935 tekmo koscev, katera naj pokaže ljudem naše okolice, da se ne bojimo stopiti pred javnost ter ji pokazati, da se upamo mladi fantje in dekleta, organizirani v Društvu kmetskih fajitov in de vanje s filmom in sicer: ^Higiena na deželi« in »Alkoholizem«. Prišel je g. predavatelj od drž. zdravstvenega doma iz Maribora. Najprej nam je g. predavatelj raztolmačil razliko med življenjem na deželi in v mestu in zakaj da se razne nalezljive bolezni bolj širijo na deželi kakor pa v mestu. Potem pa je sledilo filmsko predavanje in smo imeli priliko marsikaj videti v slikah. Udeležilo se je poleg članstva tudi drugo občinstvo v obilnem številu. Vsi so pridno sledili predavanju in se v največjem veselju razšli. Ker so taka predavanja koristna, jih vsem tovariškim društvom toplo priporočamo. Potem smo imeli članski sestanek in smo se razgovarjali o raznih potrebah društva in si postavili lepe smernice za bodoče delovanje v društvu. Sv. Jurij ob Ščavnici Društvo kmetskih fantov in deklet pri Sv. Jurju ob ščavnici priredi v nedeljo, dne 2. Junija ob 3. uri popoldne tekmo koscev, združeno z vrtno veselico v lastni režiji. Ker je čisti dobiček namenjen gradbenemu fondu za »Dom Matije Gubca«, vabimo vse naše prijatelje, posebno pa članstvo okoliških društev k številni udeležbi 1 Prostovoljna gasilska četa v šmartneni pri Litiji proslavi v nedeljo, dne 2. junija t. 1. pod pokroviteljstvom gospoda bana dr. Dinka Puca SOletnico društvenega obstoja, združeno z zajed-niškim in župnim izletom v Šmarno pri Litiji. Spored: 1. Sprejem gostov pri jutranjih vlakih iz Ljubljane in Zidanega mostu v Litiji ob 8. in 8-40. — 2. Sprevod iz Litije v Šmartno, — 3. Sprejem in pozdrav gostov v Šmartnem pred cerkvijo. — 4. Ob 10. uri sv. maša v farni cerkvi. — 5. Po sv. maši poklonitev vsem umrlim članom gasilske čete na pokopališču. — 6, Odhod na veselični prostor k slavnostnemu zborovanju. — 7. Razhod. — Kosilo. — Ob 3. uri popoldne velika narodna veselica z bogatim sporedom. — Polovična vožnja zaprošena? Pri prireditvr igra železničarska godba z Zidanega moSta.; — H obilni udeležbi vabi odbor. > , Izdelki naše živilske industrije po svoji kakovosti, če ne presegajo, pa gotovo dosegajo inozemske proizvode, so pa od njih cenejši; Naše gospodinje to dobro vedo in zato kupujejo samo domače blago. Na letošnjem pomladanskem vele-sejmu v Ljubljani od 1. do 11; juhija bo tudi živilska industrija bogato zastopana, saj ne bo menda izdelka živilske stroke, katerega tetošnja razstava živilske industrije na velesejmu ne l>i. BkOgia i nuditi. .«•-»;? « ■£«>•■»* Loie pri Pol jamah Tufeftji&Je Društvo kmetefeib fantov ia deklet Smelo t nedeljo dsne 12. t. m. svoj prvi redni flMni zbor. Ia poročit predsednika in drugih dru-funkcionarjev «no slišali, da je društvo '"elo za delo s pravimi nameni ia voljo, hoteč iti „ .oje Sanstvo, imi vcepiti smisel za Btefeo-zntadinsko organizacijo ter ga tako nekoč dovesti do pravega kmetskega ponosa. Društvo priredilo v preteklem poslovnem letu 1 igro, 1 M<4,1 Maj (Sn sicer mlekarski), vsadilo je na •rojem področju 2 lipi v spomin na blagopokoj-gaaga Viteškega kralja Aleksandra I. Zedmitelja. llajveo moralnega uspeha je doseglo društvo obeti s saditvijo lip, ki danes ponosno zelenita ana v Ločah, druga pri Sv. Jerneju ter sta živ ■spomin Nanj, ki je mnogokrat in tako smelo dejal: ">Vas |e va« in brez nje ni ničesar « Društvo fe izvolilo z malenkostnimi spremembami nov odbor, iki mu še nadalje predseduje tov. Gumzej Franc. Dne 10. junija 1935. bomo priredili v Ločah svoj prvi Mmeteko-mladinski praznik, združen s tekmo koscev in kolesarjev ter kmetsko veselico. Vsa tovariška sosednja društva prosimo, da na ta dan ne določajo svojih prireditev ter vabimo njih članstvo kot vse ostale prijatelje kmetske mladine, da se našega prvega kmetsko-mladinskega praznika udeleže v polnem številu. Šenkov turn Veliko tekmo koscev priredi Društvo kmetskih fantov in deklet v Šenkovem turnu dne 10. junija t. 1. ob 3. uri popoldne. Poleg tekme, ki obeta biti zelo zanimiva spričo velikega števila prijav tekmovalcev za naslov prvaka kamniškega okraja v košnji, bo tudi velika kmetska veselica s plesom, pri kateri nastopa polnošte- klet — odločno postaviti proti vsaki oviri ter tako tudi v naših nasprotnikih vzbuditi prepričanje, da bomo le z našo mladinsko organizacijo prišli do rešitve in boljše bodočnosti kmetskega prebivalstva. Vsa tovariška društva ptujskega.Pddodbora pa prosimo ob tej priliki, da ta dan opuste svoje prireditve. Ob enem vabimo vse prijatelje kmetske mladine, da se udeleže v častnem številu naše prireditve. Orla vas Člani in članice našega »Društva kmetskih fantov in deklet« pohitimo na binkoštni ponedeljek, to je dne 10. junija, na izlet na sv. Planino. Udeležili bi se radi pododborovega izleta na Boč, a je za nas preoddaljen in zvezan z večjimi stroški. Na zadnjem sestanku smo poizkušali sire, ki smo jih izdelali na mlekarskem tečaju. Bili so prav okusni in so vsem zelo ugajali in vsi so sklenili, da ga bodo v naprej vedno izdelovali za lastno porabo lahko doma. Te dni smo se poslovil, d naših tovarišev-rekrutov. K vojakom sta odšla odbornika tov. Karel Herodež in Marjo Korun. Malo prej pa nas je zapustila tudi naša odbornica tovarišica Fani Turkova. Vse tovariše odbornike bomo pri društvenem delu zelo pogrešali. Želimo jim, da se na svojih novih mestih kar najbolje počutijo in da se prihodnje leto ob naši desetletnici zopet snidemo. Studenice pri Poljčanah Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo dne 19. t. m. higiensko preda- Naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo, dne 2. junija v Beričevem tekmo koscev. Spored: Zbirališče ob 2. uri pop. pred Kmetskim domom. Povorka na tekmovališče. Tekma. Po tekmi bo na vrtu poleg Kmetskega doma kmetska veselica. Vstop prost. Vse prijatelje kmetskega pokreta kakor tudi vsa tov. društva vljudno vabimo na to prireditev. Torej kličemo vsem: V nedeljo na svidenje v Beričevem! — Odbor. »Dom Matije Gubca« — Sv. Jurij ob Ščavnici Društvo kmetskih fantov in deklet pri Sv. Jurju ob Ščavnici ponovno prosi vse prijatelje mladinskega gibanja, kakor tudi vsa tov. društva za prispevek h kritju stroškov gradnje doma. Vsem onim kmetskim prijateljem in društvom, ki mogoče niso prejeli naše prošnje ali pa so pozabili na prispevek, smo ponovno poslali položnice z željo, da nas v naši akciji podpirajo. Graditev doma se bo v najkrajšem času pričela in vsak najmanjši dar je društvu dobrodošel! Beričevo PROTI ZOBNEMU KAMNU : — >••- -M « fant Zobni kamen ikodvief* g KMETSKI LIST Važna gospod, resolucija naših sadjarjev Na občnem zboru Sadjarskega in vrtnarskega društva," ki se je vršil v nedeljo, dne 26. t. m. v Celju, je bila soglasno sprejeta glede ureditve in zboljšanja naše sadne trgovine sledeča resolucija: 1. Ustanove naj se krajevna skladišča za prevzem, sortiranje in vlaganje sadja v transportne odprte (holandske) zaboje. 2. Sreska skladišča, kjer se zbira vse blago vsega okraja v svrho prireditev sadnih sejmov. 3. Centralo: eno v Mariboru za mariborsko okrožje, eno v Ljubljani za ljubljansko okrožje, ki naj vodita vso sadno kupčijo pod okriljem Kmetijske družbe s sodelovanjem domačih krepkih denarnih zavodov. 4. V to svrho se naj izvestni denarni zavodi spremenijo po bolgarskem vzorcu v splošno gospodarske zadruge eventualno brez spremembe sedanjega naslova. 5. Pri železniški upravi naj se izposluje: a> nižje prevozne tarife za sadje, za posamezne in vagonske pošiljke, naložene, v odprte transportne zaboje ala rinfusa; b) za ameriške normalne zaboje; ' c) dolaganje blaga v vagone na vsaki na-ktadni postaji brez pribitkov. 6. Kmetijska družba kot prva centrala za SVbvice * Dva orožnika ranjena v boju z roparjem Onvcr/.o. V vasi, Vrhpolje pri Moravčah so izsledili orožniki znanega roparja Omerzo. Ko so ga hoteli v neki hiši legitimirati, je ta v hipu naperil revolver na orožnika in oddal nanje zaporedoma šedeni štrolov. Oba orožnika sta bila težko ranjena in so jih včeraj pripeljali v ljubljansko splošno bolnico. V borbi za življenje se je posrečilo Omerzi zopet pobegniti, so mu pa orožniki stalno za petami in ga bodo gotovo v kratkem spravili v svojo mrežo. " Na gavge obsojen. Radi znanega umora Elizabete Repeč od Sv. Jakoba v Šentjurski okolici je bil pri celjskem sodišču obsojen fift gavgfe Adam. Kc-pec. Soudeleženec Ivan Poleuik je bil obsojen, na dosmrtno robijo, Frančiška Repec pa na 20 tet robije. Vsi trije so obsojeni tudi na trajno izgubo častnih državljanskih pravic in na povračilo stroškov kazenskega postopka. Enodnevni tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni vinske trt« in za poletna dela r vinogradu se vjrsi v sredo dne 5. junija t. 1. na banovinami vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk j® teoretičen in praktičen ter traja od 8—12. in od ti—18. ure. <8wrtaa nesreč« pri regulaciji Savinje. Pri de^ih v Savinji blisu vasi Tremerje je padel delavec Jožo Štrus i* Podpeči v kalno deročo Savinjo in utonil. Žrebanje dobitkov ti/t% vojne škode novega ittdanja bo na podlagi čl. 3. zakona o iapre-UKMiabah m dopolnitvah zakona o izp4ač»hi vojno škode in odloka finančnega ministra od 5. januarja 1935 dne L junija t. 1. ob 9. dopoklae. Raapis službe baaovinskeg« cestarja. Kralj, bitasba uprava Dravsko banovine razpisuje na omuoW § 51. zakona o baoski upravi v območju cestnega odbor« Ljubljana službeno mesto bauovinskega cestarja, in sicer za progo »a baoovioaki cesH I. roda št. It Grosuplje— Krka—Žužemberk od km 0-00 do tem 4.627 in na baaovinski eesfci II. reda št. 176 Grosuplje— Rečna—Zdenska vas od km 000 do km 1.500 in kolodvor Cušperk od km 0.00 do km 0.127. Prosilci m to mesto morajo izpolnjevati pogoje fe $L2. uredbe o »hižbenih nanmorjih državnih oestarjev in njih prejemkih in oo smejo biti •riafši od 23 in ao starejši od 30 let. Lastnoročno prodajo, naj prejme za sadno kupčijo visok kredit in dovoljno množino denarnih sredstev po ugodnih pogojih od državno privilegiranih zavodov. 7. Prizad naj se ne vmešava v sadno kupčijo v Dravski banovini z namenom zaslužka, temveč naj vodi le nadzorstvo in pospešuje sadno prodajo v uvozne države potom sodelovanja pri trgovinskih pogajanjih. V upravi Prizada naj bosta delegata »Kmetijske družbe« in > Sadjarskega društva«. 8. Da se prepreči nerealna trgovina in obvarujejo sadjarji škode, naj kralj, banska uprava po svojih kmet. referentih in izvoznih kontrolnih organih strogo pazi na sadne trgovce, nalcupo-valce in izvozničarje. Vsak prijavljen slučaj zlorabe naj nemudoma preišče in kaznuje z odvzemom obrti, legitimacije nakupovanja in izvoznega dovoljenja. 9. Nakupovanje sadja po tujih državljanih naj se ne dovoli, temveč naj nakupovanje in izvoz vršijo le domači sadni trgovci ter kmetijske produktivne ali splošne gospodarske zadruge. Ker je resolucija za naše celokupno gospodarstvo nad vse važna, je dolžno® 1 vseh mero-dajnih faktorjev, da jo podpro in v celoti izvedejo. pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovani-mi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odslu-ženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega obla-stva, da niso bili obsojeni zbog kazaiivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkesneje do 10. junija 1935 pri sreskem cestnem odboru v Ljubljani. Z nožem v glavi. Pretekli teden je bil pri Zagrebu narpaden delavec Mehmedovič iz Sarajeva. Neki neznanec mu je zabodel v glavo nož s tako silo, da ga ni bilo mogoče /.dreti. Mehmedovič je hodil z nožem v glavi več ur okrog. Iz mučnega položaja so ga rešili šele zdravniki' v bolnici. .....'.- ; Petrolej pri Siskti. StrokovnjaŠke preiskave zemlje okoli Siska so že zdavnaj dokazale, da morajo biti v okolici Siska bogata petrolejska polja, a do petroleja doslej še niso prišli. Stro-jar Nikola Kovač iz Popovače pa je baje našel kos zemlje, kjer je obilo petroleja, a povedati noče nikomur, kje. Nekaj te zemlje je poslal v Anglijo v preiskavo, kjer so ugotovil«, da je zemlja kar naeejena petroleja; Dobro jih je hotel pogostiti. Iz Bo*njana so prinesli te dni v Kruševsko bolnieo kar 17 bolnikov. Kmet Živadimovič je najel prod nekaj dnevi večjo skupino delavcev za nujna del« v svojem vinogradu. Da bi družino in delavce po končanem dolu dobro pogostil, jo gospodar zaklal svinjo in izbral je bafi ooo, ki že nekaj dni ni hotel« več jesti ter je »ploh kazala anako neke boleani. Gospodarju ni padlo na um, d« bi bil poklieal živinoodravnika, in ko jo rabk večjo količino masa, je kratkomalo zaklal svinjo. Kmalu po jedi so vsi čutiti hudo bolečino v želodcu. Ko so močno bijuvali, « jim ni odleglo so poklicali zdravnik«, ki je takoj odredil prevo/. bolnikov v bolnico. Vsi bolniki so silno oslabeli in m bore « smrtjo. Zanimiv« najdbo i« kaaaeaite dobe. Zdravnik dr. Julij Schafer a Kara-Vukova v Banata se že nekaj let ukvarja % arheološkimi študijami in imiskavanji. Te dni je fen«l velik uspeh, ker jo našel ostanke naselbine i« kameni te dobe, »tare preko 3000 l«>t. Dobro so ohranjeni ostanki bivališč in najrazličnejše orodje. Po tej najdbi sodeč, jo okolica Kar« - Vufcova bogata arheoloških zanimivosti in je dr. SchSfar predlagat, naj M se uvodi« sistematična raziskovanja. Prijatelja zaklal v pijanosti. V Travniku jo neki Ivan Narelja v prepiru zaklal svojega najboljšega prijatelja. Zabodel ga je z nožem naravnost v srce tako, da jo obležal na mestu mrtev. Strašen zločin. Minulo sredo je bil izvršen šen v vasi Zdenftic blizu Bjelovara grozen zločin, ki je zahteval 7 človeških žrtev. 47 letni premožni kmet Juro Rejlič je živel v mini in zadovoljstvu, dokler se ni oni dan spri s svojim sosedom Mato Koščakom, ker je Koščakova psi-ca zadavila tri Reljiceve prašičke. V prepiru je Reljič pograbil sekiro in razsekai soseda. Videč, kaj je storil, je s sekiro ubil svoje tri otroke ter ženo in mater, ker se je bal, da bi se jim Koščakova rodbina ne osvetila. Najprej je raz-klal s sekiro glavo svoji ženi, potem pa še materi. Končno je razsekai še svoje tri otroke, najprej 5 letnega sinčka, potem pa se dveletna dvojčka in le šestletni hčerkici se jo posrečilo uiti grozni smrti. Po strašnem zločinu si je Reljič končal življenje. Volilcem ljutomersko - gornjeradgonskeg« sreza! Vsem Vam, ki ste mi s svojimi glasovi in s svojim nad vse požrtvovalnim agitacijskim delom pripomogli, kljub vsem protiakcijam, do nad vse pričakovanje uspele zmage, izrekam naj-iskrenejšo zahvalo z zagotovilom: zvestob« s« zvestobo! Vsi oni, kateri so se v tej borbi na kakršenkoli način postavili proti meni, naj vedo, da o kaki maščevalnosti ni govora. Spolnjujoč svojo obljubo, bom otvoril takoj po verifikaciji mojega mandata sresko politično pisarno v Ljutomeru, katera bo vsakomur v slučaju potrebe na razpolago. Udani Lukačič Avgust, narodni poslanet. VAŽNO ZA GOSPODINJE IN DEKLETA! Ravnokar je izšla od S. M. FeliCite Kalinšek, v osmem pomnoženem uatisu, najpopol. knjiga »Slovenska kuharica z novimi večbarvnimi tabelami in v elegantni vezavi, ki jo dobite za ceno 160 Din v knjigarni ANT. TURK NASL. - LJUBLJANA Tyrieva (Dunajska) cesta 5 ;>• Na garge obsojen. Okrožno sodišče .v Šab.cp je obsodilo te di na smrt kmeta Stan- Pakjč#, kateri je lansko leto umoril svojo ženo Natalijo samo radi tega, ker ga je iskala po vasi. Zverina jo je najprej do krvi pretepal, nato ji je zlomil obe roke. Ker mu to ni bilo dovolj, jo jo z razbeljenim likalnikom po golem telesu vso opekel in povrh poparil z loncem vrele vode tako, d« je žena umrla dobesedno kot prava mučenica. Žrtve »svercanja«. V gorovju nad Kranjsko goro so našli pred nekaj dnevi tri žrtve tihotapstva, in sicer dva mlajšo moška in eno žensko. Pri njihovem težkem poslu jih je zalotil najbrže vihar s snegom, kjer so ali zmrznili, ali jih je kak plaz zasul. Smrt očeta 7 otrok. V Straži pri Toplicah seje zgodila na postaji ležka nesreča. Železničar Jože Oorišek je prišel pri spajanju vagonov bog ve po kakem nesrečnem naključju med odbijače, ki so ga stisnili s tako silo čez prsni koš, da je bil revež takoj mrfev. Pokojni Gori-šek zapušča ženo s sedmimi nepreskrbljenimi otročiči. Andrija Grediček jc bil tc dni v Beogradu obešen, ker je bil član teroristične organizacije, pripravljal atentat na zagrebškega bana, ubil žandarmerijskega podnačelnika ler ležko ranil dva orožnika. PptnriniiliHhf bnuNMritafce n« obredna adplaMa pri .TEMNA", Ljubljana Hllllli trg S9i — Sprejmemo potnike t 2>o svef u 2<> metrov široka avtomobilska cesta, pa ne pri na«, ampak v Nemčiji med Frankfurtom in Darmstadtom je bila pretekla nedelja slovesno otvorjena. Cesta je ena najlepših v Evropi. Gradili so jo začeli pred enim letom. Čudo narave. Neki kmet je pripeljal preteklo soboto na sejem v Gračauico bika, ki je pravi živalski fenomen. Ima namreč 6 nog in, ko so ga zakjali, so našli v njem 2 želodca, 2 mehurja iu 3 jajca ste izrastke. Zanimivo je pri tenn, da so našli hrano v obeh želodcih. 500 let demokracije. Na Švedskem so se pričele te dni velike jubilejne svečanosti v znak 5001etnice, odkar je bil uveden parlament. Na. poroko danskega prestolonaslednika se je pripeljalo doslej 1500 vlakov gostov in nekaj radovednežev. Nikjer pa mi napisano, oe so vlake prav šteli. Italiji naj aapre Anglija Sueški prekop. Angleški časopisi krepko poudarjajo o italijansko-»besanskem sporu, da bi odločen nastop britanske vlade, zlasti pa sklep o zaprtju Sueškega prekopa m transporte Čet in vojnega materiala, »ogel vsekakor preprečiti sovražnosti v Vzhodni Afriki. t angleških škofov v Beogradu. Te dni je poselilo našo državo 8 angleških škofov in leologov. Potovanje škofov ima baje namen zbližanja s srbsko pravoslavno cerkvijo. Za novega senjsko-modruškega škofa je papež imenoval dr. Viktorja Buriča, tajnika duhovnega stola v Bakru. Dr. Burič je bil rojen I. 1897. v Kraljeviči kot sin lrgovca. Halijansko-abesinski spor, ki je ogrožal mir v Afriki in morda tudi v Evropi, je sedaj po dolgem prerekanju s kompromisom med IZ UREDNIŠTVA Razpravo g. Furlana »Kam — kako — zakaj« smo v današnjem listu radi pomanjkanja prostora spustili, nadaljevali jo bomo s prihodnjo številko. obema zainteresiranima državama napol likvidiran. S tem pa še ni rečeno, da se ne bo ita-lijansko-abesinski spor v slični obliki ponovil. Na Portugalskem se pripravljajo levičarji na revolucijo. V belgijskem rudniku Chaleleroi stavka 15 tisoč rudarjev. Medsebojno soc. zavarovanje med češkoslovaško in Jugoslavijo. Pretekli teden so se pričela pogajanja med češkoslovaško in našo vlado v Beogradu o vzajemnosti v soc. zavarovanju. V Alloni je bilo obsojenih 25 komunistov na 101 leto ječe. Prispevke za nove zračne velikane zbirajo po vsej Rusiji, ki naj bodo nadomestilo za ponesrečenega »Maksima Gorkega«. Ameriška avlomobilna industrija je v prvih štirih mesecih 1. 1. izdelala 1,550.000 osebnih in tovornih avtomobilov, za pot milijona več ko lani. Letošnja proizvodnja pa je še vedno za več ko pol milijona voz manjša od one v ko-njunkturnem letu 1929. Vrednost denarja 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 šviearski frank 1 angleški funt 1 avstrijski šiling 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona J italijanska lira Din 44 — Din 1765 Din 1425 Din 234— Din 9 — Din 290 Din 1-83 Din 3'62 2. junija: 3. junija: 4. junija: 5. junija: 6. junija: 7. junija: 8. junija, Sejmi V Livoldu, Svirci, Motniku; Novem mestu, Rajhenburgu, Poljča-nah, Olimju, Velenju, Murski Soboti; Slovenski Bistrici, Mozirju, Dol. Lendavi, Gor. Petrovcih; Žirovnici pri Cerknici, Koprivniku, na Travi; Lašičah, Veseli gori, pri Št. Rupertu, Vinici, Mokronogu, Gor. Ponikvi, Arti-čah, Turnišču; Loškem potoku, Kapeli pri Brežicah; Rakitni, Sv. Gori nad Podsredo, Kri-ževcih. Žrebanje Tobačnih srečk Pri žrebanju, ki se je vršilo dne 14. t, m., so amortizirane tele serije: 36, 38, 54, 275, 279, 439, 579, 1026, 1223, 1314, 1369, 1401, 1502, 1515, 1524, 1537, 1591, 1729, 1746, 1976, 2166, 2302, 2370, 2501, 2569, 2768, 2806, 3127, 3179, 3409, 3444, 3468, 3644, 3915, 4111, 4785, 4789, 5129, 5148, 5270, 5285, 5370, 5793, 5932, 6007, 6223, 6288, 6334, 6774, 6863, 7034, 7259, 7347, 7413, 7744, 5957, 8083, 8110, 8116, 8138, 8402, 8497, 8624, 8778, 9008, 9332, 9342, 9540, 9821, 9856. Dobitke pa so zadele: ser. 6767 št. 66 Din 20.000, ser. 9880 št. 81 Din 1.000, ser. 2144 št. 1 Din 500, ser. 2360 št. 37 Din 500. po Din 100 so zadele sledeče serije: ser. 120 št. 94, ser. 1397 št. 85, ser. 1977 Št. 80, ser. 2684 št. 86, ser. 3658 št. 78, ser. 5384 št. 17, ser. 7291 št. 50, ser. 8310 št. 20, ser. 8960 št. 66, ser. 9618 št. 30. po Din 50 so zadele sledeče serije: ser. 705 št. 50, ser. 1601 Št. 41, ser. 2104 št. 54, ser. 2488 št. 7, ser. 3977 Št. 47, ser. 5178 št. 28, ser. 5971 št. 32, ser. 6669 št. 43, ser. 6699 št. 91, ser. 7542 št. 7. "Radio Nedelja, dne i. junija: 7.30: Kmetijska ura, 9.00: Versko predavanje (p. Regalat Čebulj), 16.15: Ženska ura: Počitniške kolonije (dr. Kurah Marija). Ponedeljek, dne 3. junija: 18.20: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). Torek, dne 4. junija: 11.00: Koroški Slovenei (Uršič France). Sreda, dne 5. junija: 13.15: Kmečka godba, 18.20: Pogovor * poslušalci, 19.00: Zakon o obvezni telesni vzgoji (g. Sa»cin). Četrtek, dne i. junija: 19.00: Godci izpod Šmarne gore (Magistrov trio). Petek, dne 7. junija: 11.00: V Parizu, središču Francije (Zupan Jože), 18.20: Kako fotografiramo z nevidnimi žarki (J. Korenčan). Sobota, dne 8. junija: 19.00: Zunanji politični pregled (dr. Jug). Zamenjani vlogi (Nadaljevanje.) Začel je poizvedovat pri ljudeh, koliko so Naeetu plačevali za njegovo uradovanje in že je sledila ovadba. Nace je bil resnično zaljubljen do ušes v Nudelbirtovo Ančko, vse njegove mi6li so bile osredotočene le v njo. In tako se je dogodilo to, da si je formular ženitne pogodbe sestavil nekako takole: >Ženitna pogodba, sklenjena med g. Ančko Skrobičevo, županovo hčerko, pocestnico, gostilniško asistentinjo, večkratno krstno in firm-sko botrco, podporno članieo gasilnega društva itd.... in med g. Nacetom Zualičem, absolventom nižje gimnazije, načelnikom požarnega društva v Škarpijonovi vasi, častnim predsednikom društva ljubiteljev modernih gnojničnih jam itd.« Ta formular je kot eorpus delieti poslal orožnik Taubič, Naeetov tekmec na okrajno glavarstvo. Med drugimi grehi je navedel tudi, da jje nekoč Nace pel v županovi krčmi celo srbske pesmi in pri tem zapeljal tudi županov bas ft jrotiavstrijska stremljenja. In če ne bi takrat jbil župan Nudelbirt spoznan za nekoliko duševno omejenega, bi ogražal celo imetje svoje soseske. Na koneu ovadbe je pristavil če opazko, da je Naee zelo naprednega mišljenja in da s tem največ ograža državne interese, bilo bi nad vse umestno, da se ga nemudoma odda v noriš- nico na opazovanje in se s tem preprečijo ogromni stroški, ki bi nastali zbog njegovega upeljevanja raznih nesmiselnih novotarij (cepljenje prašičev in s lično). Nace je bil v vinjenem stanju res nekoliko neroden in ob takih prilikah je ljudem na široko sipal svoje učenosti in razlagal, kaj bi se dalo v vasi zboljšati. In ho so si vaščani nabavili prvo slamoreznico, je bil pol leta vaški junak, dokler si ni nerodni Tepčev Janez dal prste na »bubi« porezali, kmalu potem je zatem-nela Nacetova zvezda, ki je sijala na njegovo gospodarsko polje. Take nezgode je on navadno zalival v županovi krčmi in manifestiral svojo nedolžnost. Lepega dne pred Božičem je bilo na občinski seji sklenjeno, da se odda Načeta v norišnico. Tako je bila namreč želja višje oblasti. Polovica vaščanov je bila za to; še sam župan je prikimal, sicer ne rad, ker je Nace večkrat re-šaval zaupne županove posle in akte v nemščini, katere ni bil on vešč, malo pa tudi rad, ker je njegova hči bila prenavdušena za Načeta, ki mu je sicer ugajal, toda Nace bi moral po županovih računih čakati na dedščino svoje 50 let stare tete predolgo in navsezadnje pa še ni sigurno, če ne bo njegova ljuba tetka zapustila svoje premoženje farovžu. Toda kdo izmed občinskih mož bi peljal Načeta v Nemški Gradec? Vsi so se obotavljali radi neznanja nemščine. Župan je predlagal naj bi še vlekla slamea med županom in podžupanom. Vsi so bili jednoglasno za to, da je tako pravič- no in modro. Župan je sicer potegnil dolgo slanico, toda vlekel je ta kratko. On bo moral peljati Načeta Znaliču v Gradec. Rad bi šel tjakaj in zopet aerad, ko ne bi bilo te prešmehtaiie sala-menske nemščine. Njegova boljša poloviea gospa župan ja ga tolaži, naj se nikar ne beti glave radi tega, saj zna Naee dobro pa nemško, tudi mu je omenila, da bo to velika škoda za hišo, ko bo Nace odšel, - saj je imel vendar v njihovi krčmi svojo* pisarilo in marsikateri liter se je radi njega Več potočil. Pa tudi drugače je bil dober,, saj ji je nekoč" prinesel steklenico vijoličnega parfuma^ ki je Uničil ves smrad po gnoju, kadar so ga pri hiši kidali. Njemu se imamo tudi "zahvaliti, da je šla Ančka na gospodinjski nordpol in da sfe' je ^ tem povzdignil sloves hiše š prežlihtfiimf rfežan-ci in še marsikaj dobrega je naštevala županova mama o Nacetu! Ko je pa nazadnje bmeniTžf, kako dober zet bi bil Nace, takrat j# T>fIo njegove slave konec. PoudarriO reče oce SftrotriC: ravno zato naj gre kamor spada, naša hčer zasluži kaj boljšega, tista ekspfcdicija' na -Gospodinjski Nordpol je žulila le iriehe. Jaz bom; odločil, kdo jo bo dobil in nobeden drttgi kri t z belimi rokavicami in s strelovod6m' ha ktobfi-ku. Fantič, da veš, tam bo v varnih rbkali, litf-bein tat jim ne odnese ničesar. — Kaj pa meseif-na plača in penzijon? našteva oče Skrobič tafttf, da mati ni mogla priti do besede — 'fionMd p« pripomne: »Orožnik nosi vedno glavo v torbi, St naša hčerka ga ne marak Mož ji odvrne: »It nosiš svojo glavo v korbi, pomisli rtifclO,4 kftj^ bezdaš!< Urednik; Janko ViCiC, — izdaja za konzorcij Ivan Pipan, — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O, Mihalek), Ljubljana. V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in da je naša nad vse ljubljena žena, zlata mama, odnosno 6es(r&, tebi In svakinja, gospa Kristana Pipan, roj. Lenfe, po dolgi iti težki bolezni 24. maja ob t uri zjutraj v 51. letu udano v Gospoda zaspala. Pograb nepozabne pokojnice se je vršil v nedelio, dne 26. maja 1935 Ob '/, 10. uri dopOldne iz hiše žalosti, Vižmarje št. 27, na farno pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin. Vi im a r j e, 27. maja 1935. fyan fipac, sojirog; Kristina, Ivan, Feliks, franc, Anton, Marija, Francka, otroci In ostalo sorodstvo 7ahliala Za vse številne izraze in dokaze iskrenega sočutja ob &Č8IIViiICSa bridki izgubi naše nepozabne žene, mamice itd., gospe Kristine Pipan se s tem najprisrčnejše zahvaljujemo. Zlasti iskrena hvala gosp. dr. Arkotu za zdravniško pomoč in zanimanje, dalje čč. duhovščini, občinskemu odboru in g. županu za poslovilne besede, darovalcem krasnih vencev in cvetja, pevovodii mešč. šolskega zbora g. Juvanu za ganljive žalostinke, učiteljstvu in deci osnovne in meščanske šole, zastopnikom raznih korporacij, sorodnikom, številnim udeležencem pogreba ter končno vsem. ki so nas v teh najtežjih urah tolažili in kakorkoli sočustvovali z nami! Vsem in za vse najlepša hvala! Vižmarje, dne 24. maja 1935. Plean Ivan z otroci. zn cdro gncico i^delicfe tovarna 992&Gvkc**' v Suhotici Najvarneje in najbolje naložite denar pri HRANILNICI KMEČKIH OBČIN V LJUBLJANI Mikloštieva testa štev. 19 Ustanovljena 1911 (Palaia Vzajemne zavarovalnice) Telefon št. 21-83. — Poštni predal 297. Poštni čekovni račun štev. 10.545. ki je edini pupilarno varni zavod kmečkih občin. Za varnost jamči 16 kmečkih občin ustanoviteljic z vsem svojim premoženjem In vso davčno močjo. Nalagajte svoj denar v ta zavod, kjer je denar najbolj varen. Hranilne vloge obrestuje po 4°/», vezane na 3 mesece po 5 0lt. Rentni davek plaču|ejo vlagatelji sami. V to hranilnico nalagajo sodišča in občine ter župni uradi denar mladoletnih, skrbl|encev, preklicancev, ustanov in drugih javnih zakladov, varščin In zapuščin. Posoluje svo| denar na posestva in občinam proti amortizaciji in na menice proti mesečnemu odplačevanju. Hranilnica je pod nadzorstvom krali. banskega komisarla. DENAR naložite najbolje in najvarneie pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka VLUGE na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso brez prekinjenja obrestovanja. // POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem računu z najugodnejšimi pogoji. H OSKRBUJE: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje. PRESKRBUJE: Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. // BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—127, in od 3—4V., Ie ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12 V, ure. Podružnici: KAMNIK - MARIBOR Stanje vlog: Din 35,000.000'- Rezerve: Din 1,300.000"- Molto, 2turazo, oves, riž, kave, olje vseh vrsf semena kakev eslale špecerijske blage Zaloga stavbnega materiala kakor: cementa, strešne in zidne opeke od priznane tovarne Bohn, lepenke, žebljev, betonskega železa, apna ter vseh v zidarsko stroko spadajočih predmetov Velika izbira vseh vrst manufakturnega blaga po najugodnejših cenah nudi znana vpeljana trgovina žl. Jeglič POLEG KOLODVORA V LESCAH PRI BLEDU Zaloga vsakovrstnih umetnih gnojil z navodili brezplačno! po staroznanem ausiškem (Aussig-Ustje) načinu, ki je zajamčeno 98 — 99% in najcenejša, ker se izdeluje v naši državi in ne plača carine. Produkcija je pod stalnim nadzorstvom ministrstva za kmetijstvo. ICraeiifsha dLvz&zfcha. v HjtsJbljaLmi