G-ospodarske stvari. Pomlajenje dreves. Stara, pohabljena, z mahom obrašecna drevesa z dol visečimi vejami se prepogosto vidijo. Kako moremo taka drevesa zboljšati in rodovitna storiti, to je za sadjerejca važno vprašanje. Prvič moramo vedeti za pravi uzrok bolezni, namreč če je zemlja izmolzena, so bile premajbne jame, je zemlja kamenita ali premokra. V prvcm slučaju se zemIja okoli drovesa jeden seženj široko in pol sežnja globoko (blizo dva metra široko in eden nieter globoko) odkoplje, ter kompost nadeva. ("e je pa zemlja premokra, tedaj se mora preobilna mokrota odpmviti. NajboljSi jarki, po kalerih se voda odceja in izceja, napravijo se tako-le: Skopljojo se V2 metra široki, do jeden meter globoki jarki, kateri se s kamenjen in sipom blizu do površja napolnijo, z zemljo zagrnejo in s travnim semenom posejejo. Taki jarki odpravljajo preobilno mokrolo in so najcenejši ter niso nobenemu delu napoti. Drevo, katero je v mokro zemljo vsajeno, klaverno raste, po vejah raste mah, koža pogosto pozebe in ker se korcnine ne morejo razvijati, tedaj drevo tudi ne more roditi. V ilasti mokrotni zemlji, iz katere se pa preobilna mokrola usušiti ne da, moramo pa celo plitvo saditi in nad korenine do čevelj visoko zemlje nasuti. Najbolje je, da v mokrotni zemlji take sorte sadimo, o katerih je znano, da jim mokrota preveč ne škoduje; v obče lako zvana vojdovka (Prinzenapfel) v mokrotni zemlji Se najbolje raste in rodi. Drugič je velikokrat kriva sorta, ker jej tamošnja zemlja in podnebje ne ugaja; in v vsakem slučaju se priporoča, da se drevo precepi. Velikokrat je pa elovek sam kriv, ker drevo dostojno ne oskrbuje, ali je bilo pregloboko vsajeno. Drevescu tudi jako škoduje, če se prva leta ne obrezu.je, vsled česar veje šibke ostanejo, začnejo prehitro roditi, in ker tako drevo veliko soka in hranc potrebuje, potem v rasti zaostane. S pravilnlm rezanjein se drevo primora, da napravi lepo krono, ostanc zdravo, in to je najvažnejše v sadjercji. F. P—k. Letina. Kakšna da bode Ietos pri nas lelina, to naši kmetovalci sami dobro vedo presoditi; vendar pa utcgne tega in onega zajiimati, kako se letina kaže v naši Ijubi Avstriji. Kakor se razvidi iz poroeila minislerstva za poljedeljstvo z dne 10. aprila, obeta letina v tem letu prav dobro. C.eravno srao imeli le malo snega, prebila je ozimina primeroma toplo zimo zelo dobro, ler je vsled poinladanske suše le rž nekoliko trpela; po blagodejneni dežju, ki je zemljo namočil poslednje dni, pa se bode tudi rž dobro popravila. Isto velja tudi o travnikih in dcteljiščih. Vsled ugodne pomladi sta se tudi setev jaiine in saditev krompirja lahko izvršili ter bodeta vsled sedanjega dežja in toplote dobro uspevali. Tudi vinska trta je dobro prezimila, mladike že krepko poganjajo ter se v gorkejih legab že prikazujejo grozdiči. Tako poročajo »Dol. Novice«, da se je na Straži pri Novem mestu nahajala že dne 8. aprila na brajdi posestnika .lakoba Jakšeta 10 centimetrov dolga trtna mladika s tremi grozdiči. Sadno drevje je povsod večinoma že v cvetju in mnogobrojni popki dajejo nam upanje, da bodemo imeli dosti sadja. Torej za letos se nam najboljša letina napoveduje, samo ljubi Oče nebeški, od katerega »pride vsak dober dar in vsako popolno darilo«, naj nas milostno obvaruje različnih nezgod! Pokončujte hrošče! Naš list je že letos po zimi napovedal, da je letošnje leto hroščevo leto. Vsled dolgotrajnega toplega vremena prikazali so se ti požeruhi letos dosti prej, kakor drnga leta, ter že sedaj objedajo prvo nežno zelenje sadnih in drugih drevea. Opozarjamo torej posestnike in najemnike zemljišč, naj z drevja in grmovja zlasli v zaranih urah hrošče pridno stresajo in pokončavajo. Dobro bi bilo, da bi se kaka nagrada v posameznih občinah priznala šolski mladini, da bi se rada s pokoneavanjem hroščev bavila. In zakaj se naj hrošči pokončujejo ? /ato, ker letos sadnemu in drugemu drevju veliko škodo napravijo in ker znesejo neizmerno vcliko jajeic, iz katerih se zvalijo črvi, ki bodo prihodnje leto po njivah, travnikih in vrtih neizrečeno škodo delali. Torej še enkrat: pokončujte lirošče! Sejniovi. Dne 28. aprila pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Dne 30. aprila v Dolu, v Cmureku in Rogatcu. Dne 1. maja pri Sv. Filipu v Veračah, pri Sv. Barbari v Halozah, pri Sv. Treh Kraljih v Slov. gor., pri Sv. Juriju v S!ov. goricah, na Hajdinju, na Muti, v Ijubnem, v Lipnici, v Trbovlju, v Velenju, v Celju, v Brezju zunaj Maribora, v Vržeju in v Radgoni. Dne 2. maja na Ptuju, v Konjicah, v Braslovčah, pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Luoanah in v Kaniži pri Ptujn. Dne 4. maja pri Sv. Križu na Murskem polju, v Podsredi, na Črni gori, v Hečici, v Selnici ob Dravi, v Svičini, ^v Slovenski Histrici, v Stradnu, v Gornjem gradu, v Št. Juriju ob juž. železnici, v Loki, pri Sv. Trojici v Slov. gor., v Celju (konjski sejem) in na Vidmu ob Savi.