Telefon M. 74. ['osartma sferi fka JO h. P« pošti pr*|*man: is ttlo leto naprej 26 K — b pol leta , 13 , — , fiotrt , , 6 , 50 , mesec , 2 ,20, i Kpravnlitvu prtjoman za eilo ifito naprej 20 K — b pol letu četrt , mesec 10,-, 6 > - • 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na meaec. Političen list za slovenski narod. Naročnin« in inaerata »prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitar jeve ulice št. 2. Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-aiekih ulicah št. 2,1., 17 Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol B. uri popoldne. Štev. 7. V Ljubljani, v petek 10. januvarija 1902. Letnik XXX. Zeljnate glave. (Izpred sodišča.) V vipavsko-idrijskem okraju so vroča tla. Mnogim liberalcem — seveda nejuri-stom — je ondi »Narod« evangelij, po katerem uravnavajo svoje korake. Kako so se veselili liberalci, ko so nedavno brili v »Narodu« poročilo, iz katerega so sklepali po obliki, katero je dobilo v »Narodovem« uredništvu, da tiste v »Narodu« tolikokrat proglašene konfiskacije redovniškega premoženja niso več daleč! In ljubljanski liberalci so takrat s posebnim naglasom imenovali ime idrijskega sodnega adjunkta, bivšega dr. Tavčarjevega koncipijenta, Zupančiča. Tako govorjenje si takrat lahko Čul, kjerkoli je bila zbrana liberalna družba. Zadeva, radi katere so se M a 1 o v r h o v i znanci tako razvneli in razveselili, je bila naslednja: Edeninsedemdesetletni kapucinski brat Valentin Beč iz samostana v sv. Križu je 9. novembra 1. 1. okolu Črnega Vrha pobiral od hiše do hiše zeljnate glave. Ustavil ga je orožnik dmrekar. Orožnik je brata vprašal »za dovoljenje«. Brat je pokazal spričevalo svojega samostanskega prednika iz sv. Križa, ki mu na-^ laga dolžnost pobirati za samostan zeljnate glave Brat je sledil temu ukazu gvardija-novemu in je, kakor vsako leto, tudi lani pobiral zeljnate glave v idrijskem okraju. Bratu so na to okolu 200 nabranih z e 1 j n a t i h glav odvzeli in prodali. Brat je mislil, da mu za nabiranje ni treba imeti dovoljenja politične oblasti, ker je vsako leto nemoten pobiral na podlagi pismenega poverila od strani svojega predstojmštva milodare za svoj sa mostan, kakor delajo'sploh frančiškani in kapucini. Skoro nato je kapucinski brat Valentin Beč stal pred idrijskim Bodiščem in pred sodnikom Zupančičem obtožen — beračenja, po zakonu zoper vagabon-dažo. Pri dotični obravnavi je gvardijan Karol Kemperle izjavil, da obstoji samostan že od 1. 1637 in da so se vedno na ta način nabirali milodari za samostan. Skliceval so je na ta prastari običaj, ki ga državne oblasti doslej niso preganjale, in opozarjal na dejstvo, da so kapucinski samo stani kot beraški samostani od države pripoznani in da država celo dovoljuje, da se kapucini — duhovniki posvečujejo na titulus paupertatis. Sodba pri idrijski sodniji se jc glasila: Kapucinski brat Valentin Beč se radi beračenja obsodi v Humi zapor. Včeraj se je vršila vsklicna obravnava pri deželni sodniji ljubljanski. Predsedoval je sodišču dež. sod. svetnik Schneditz, votantje pa so bili svetniki Wenger, Vedernjak in Trav-n a r. Drž. pravdnik: g. T r e n z. G. dr. Brejc, ki je zagovarjal brata Valentina, je dokazoval, da obsodba ni v zakonu utemeljena. Ce bi zakon o beračenju mislil tudi na kapucinske in sploh na beraške redove, bi s kako besedo to gotovo označil. Ko je vlada predložila dotični zakon državni zbornici, izdala je običajni »Motivenbericht«, toda v tem poročilu tudi ni nobene besede, iz koje bi se dalo sklepati, da so beraški redovi kakorkoli tangi-rani po tem zakonu. V Avstriji je precej takih redov, in vendar se pri dotični razpravi v drž. zboru ni nihče oglasil, da bi zahteval tudi uvrstitev kapucinskega reda pod določbe tega zakona. Jasno je, da zakon niti najmanj ne misli na beraške redove. In tudi vsa dosedanja praksa govori proti temu nazoru. Usmiljeni bratje tudi nabirajo milodare, in vendar nobeden izmej njih še ni stal radi tega pred sodiščem. In vendar gredo nabirat milodare na slepo srečo, ne da bi vedeli, pri kom bodo kaj dobili, ali kdo ima zanje kaj pripravljenega. Tudi ti se ne smejo subsumirati pod določbo tega kaz. zakona. V nekem slučaju, ki se je tudi pripetil na Kranjskem, je najvišji sodni dvor spoznal, da nabiranje milodarov v javne na mene ne spada pod zakon zoper vlačugar-stvo in beračenje. Vprašati moramo tedaj, če jo kapucinske samostane prištevati javnim napravam, ki služijo javnemu blagru in izvršujejo javne ali vsaj quasi-javne funkcije. To vprašanje je potrditi. Vsak kapucinski samostan ima javno vernemu občinstvu pristopno cerkev, v kateri opravljajo redovniki cerkvena opravila, sv. maše, propovedi, sv. izpovedi, in znano je, da pridejo opravljat zlasti izpoved h kapucinom ljudje celo iz oddaljenih krajev. Kapucini hodijo drugim duhovnikom pomagat pri dušnem pastirstvu, in država, ki upravlja verski zaklad, to dovoljuje, ker s tem kapucini prevzamejo nase del bremena, ki bi sicer zadel državo. Znano je, da mnogi kapucini delajo kot ka-teheti na javnih ljudskih šolah. Država jim pripozna te sposobnosti, in jih porablja za izvrševanje javnih funkcij. Preskrbljevanje ubožcev in sploh dela kršč. usmiljenosti tudi spadajo v delokrog kapucinskega reda, in znano je, da mnogi ubožci na kapucinskih portah dobivajo svojo hrano, in s tem kapucini jemljejo nase vsaj en del preskrb-ljevanja teh ubožcev, za koje bi sicer morali ali sploh ali pa vsaj v obilnejši meri skrbeti drugi faktorji. Ni torej dvoma, da spadajo kapucinski samostani med one naprave, ki služijo javnosti v korist Sicer pa je tudi upravno sodišče že 1. 1885 ob neki slični zadevi razsodilo, »dass freivviliige Sammlungen in der katholisehen Kirche zur Besserung der Einkiinfte der Geistlichen jenen rein inneren kirchlichen Angelegenheiten beigezilhlt werden miissen, deren Ordnung und Vervvaltung ihren (der Kirche) Organen selbstiindig zusteht und bei welchen, insoweit ein Streit tiber die Verpllichtung zur Leistung nicht besteht, eine staatliche Ingerenz nicht platzgreifen kann«. Istotako je tudi najvišje sodišče odločilo, da pod označeni zakon no spadajo tudi takozvani »Bettelmuzikantje«. In sedaj vprašam, ali kapucini za to, kar dobe, ne dajo tudi mnogo duševne tolažbe? Vtem obstoji nekak duševni ekvivalent za tiste mile da- rove, ki jim jih prostovoljno podarjajo verniki. — Sicer pa, če bi bilo potrebno, naj se poizveduje, in zvedelo se bo, d a s o vsi tisti ljudje, pri katerih seje oglasil b r a t V a 1 e n t i n , imeli že prej pripravljene samostanu namenjene darove, brat se jo torej pravzaprav le oglasil pri dobrotnikih, ki so že nanj čakali. G. zagovornik je dalje povdarjal, da je brata Valentina oprostiti tudi še iz drugih ozirov. On je darove nabiral vsled izrecnega ukaza Bvojega samostanskega predstojnika pod redovno pokorščino ; nahajal se je torej v takem duševnem položaju, da se sme reči, da je ravnal v nepremagljivi sili, katera kaznjivost izključuje. Tudi ni mogel misliti ali vedeti, da je sedaj postalo kaz-njivo dejanje, koje je že na desetletja mirno in neovirano izvrševal, dasi zadevni zakon obstoji že od 1. 1885. Torej tudi po svojem stanu ni mogel uvideti kaznjivosti svojega dejanja. Zagovornik torej predlaga, da naj se iz vseh teh ozirov obtoženi brat Valentin oprosti. Po zagovoru g. dr. B r e j o a dvignil se je drž. pravdnik, ki je strinjajoč se z zagovornikom predlagal, da naj se obtoženca — oprosti. Nato je sodni dvor izrekel oprostilno razsodbo, povdarjajoč, da je kapucinske samostane smatrati javnim napravam, vsled česar se nabiranje milih darov zanjo no da podrejati določbam zakona zoper beračenje. Brat Valentin Beč torej ne bo sedel, četudi marsikateremu liberalcu in posebno liberalnemu županu v črnem vrhu — ne bo prav. Bavili pa smo se s tem slučajem obširneje raditega, ker je vprašanje, za koje se je tu šlo, eksistenčne važnosti za vse mendikantske redove, in pa ker nam ta slučaj jasno kaže — v kakih razmerah da živimo. Pravnega prepričanja kakega sodnika ne kritikujemo, toda da se najdejo ljudje, ki starega kapucina radi nabiranja — zeljnatih glav tirajo pred sodišče, to je mogoče samo še v — »napredni« Kranjski. »Po njihovih delih jih boste spoznali . . .« LISTEK. Prvikrat z očetom k zornici. Srbski spisal Lazar K. Lazarevi<5. — Poslovenil Darinko. (Dalje.) Ko se prebudim, je bilo solnce že visoko na nebu. Čutil sem se strašno trudnega in praznega, ali nisem mogel več zapreti oči. Vstanem. Vse je nekako svečano pa tožno. Zunaj je mirno, svež zrak prihaja skozi odprto okno, a pred podobo trepeče še plamen v lestencu. Moja mati in sestra sta bledi kot krpi, oči so jima vlažne, lica kakor iz voBka, lomita prste, hodita po prstih in ne govorita ničesar, le tu pa tam šepečeta kake pobožne besede. Niti zajutrka nam ne prine-seta, ne vprašata nas, smo li lačni, niti v šolo me ne pošlje mati I »Kaj pomeni to?« sem se vprašal. »Je-li mrlič v naši hiši, ali se je morda vrnil moj pokojni stric ter ga morajo pokopati na novo ?• Tu se streBem, ko se spomnim, kaj je bilo sinoči, in mehanično vzkliknem: *Bog, ti znaš, kaj je z očetom!«, in zopet: »Bog, ubij vendar tistega Zelenbača!« Ne misleč ničesar, se oblečem in grem iz sobe. In nehote stopim k vratom velike sobe, ali takoj se ustavim, ko začutim, kako me mati zgrabi za roko. Obrnem se, ali ona mi ne reče ničesar, le prst položi na usta, privede me do hišnih vrat ter me pusti. Ona se vrne nazaj v sobo, a jaz se ustavim pri vratih. Gledam za njo, ne znam, kaj naj mislim? Na to se zopet priplazim do velike sobe ter pokukam skozi ključavnico. Gledam. Miza je postavljena sredi sobe. Okoli nje so stolice, dve ali tri so prevržene. Po tleh leže raztresene karte, ožgane in neož-gane smodke, ena razbita čaša za kavo, a izpod neke karte gleda dukat. Prt na mizi je povlečen skoro do polovice na eno stran. Po njem so razvržene karie, prevrnjene čaše, polno otrinkov [n tobakovega pepela. Tudi nekoliko praznih krožnikov je tam; le na enem je tobak iztresen iz lule. otirje prazni svečniki; na enem tli še debeli papir, s katerim je bila ovita sveča, in črn dim se mirno vzdiguje kvišku in se prijemlje stropa. Na atolici za mizo, b hrbtom obrnjen proti vratom, sedi moj oče. Roki je do laktov naslonil na mizo, a na roki je legel s čelom, pa se ne gane. Gledal sem ga dolgo, a on se ni niti premaknil. Opazil sem celo dviganje in napenjanje lakotnic. čudno in mračno sem nekaj premišljeval. Zdelo se mi je na primer — a ne znam prav za prav zakaj? — da je on mrtev, pa sem se čudil, kako da diše mrlič. Potem se mi je zdelo, da je njegova močna roka iz debelega papirja, da ne more več udariti z njo. Bog zna, do kdaj bi jaz tako zrl, da se me zopet ne dotakne materina roka. Ničesar mi ne reče, le z onimi blagimi očmi mi pokaže skozi vrata. Jaz se — ne znam, zakaj ? — naenkrat odkrijem, ji poljubim roko ter grem ven na prosto. Tisti dan je bila sobota. Ko pridem na ulico, je hodilo ljudstvo kakor navadno. Vsaki je šel za svojim poslom in opravkom. Močni kmetje so prinesli različne stvari na trg. Trgovci pregledujejo blago v vrečah in tipljejo jagnjeta. Pandur Novak so dere in odreduje, kam mora kdo peljati svoj voz. Otroci kradejo črešnje. Pisar breten hodi z bobnom po mestu in razglasuje, da se zabr-mjuje puščati svinje po ulicah. Tnvko potegne jagnje iz žarjavice ter kriči: «Le sem, le sem, dokler je vroče!« Pijani Joža svira v neki gostilni. »A zakaj je zaprta vaša prodajalnica ?« vpraša me krznar Ignjat, ki gre mimo v tistem trenotku. »Tako!« rečem. »Da le ni Mitar bolan?« »Ni ne!« odgovorim. »Odšel je najbrž kam?« »V vas,« se odrežem ter pobegnem na dvorišče. Ali glej, za tem dva takozvana »de-vera«, t. j. moja sošolca, katera je poslal gospod, da poizvesta, zakaj da nisem prišel v Solo. Sedaj so še le spomnim, da bi moral iti v šolo. Vzamem knjige in kos kruha in gledam mater in »devera«. »Recite, otroci, gospodu, da Miša ni mogel priti prej, imel je delo.« Materi poljubim roko in grem v šolo. Oh, tista roka! Da bi se je mogel na-ljubiti, ko ona spi, ko me ne vidi! Kaj se je zgodilo v naši hiši med tem časom, ko sem bil v šoli, ne vem. Ali prav za prav vem, ker ko sem se vrnil iz šole, našel sem vse tako, kakor sem pustil. Moja mati in sestra sedita z rokama v krilu; niti kosilo se ne kuha ; pred veliko sobo hodijo le po prstih tar vzdihujejo — ravno tako, kakor takrat, ko mi je umrl stric! (Dalje prih.) I Iz budgetnega odseka. Budgetni odsek, ki bo imel razen ponedeljka vsak dan sejo, in sicer ob sobotah od 10. do 2. ure, ostale dni pa dopoldne in popoldne, je pričel včeraj razpravo o proračunu zapoljedelskominister-81 v o. Posamni govorniki so razpravljali večinoma le o lokalnih zadevah in samo poljedelski minister baron Giovanelli je podal splošen pregled načrtov in naprav, ki jih namerava izvesti vlada v bližnji bodočnosti. Posl. R o b i č je izražal željo, naj se definitivno nastavijo vinogradniški nadzorniki, posebno na Štajerskem, in naj se vstavijo v proračun večje postavke za brezobrestna posojila v svrho obnovitve opusto-šenih vinogradov. Pozival je tudi vlado, naj izdatneje podpira vinogradništvo na Štajerskem. Minister Giovanelli je mej drugim priznaval, da je poljedelskemu minister-stvu na razpolago res skromno denarno sredstvo, ter izjavil, da bo v prihodnjem letu zahteval v podporo poljedelstva večjih svot. Omenjal je nadalje uravnave Pesnice. Dela v gornjem delu so se že pričela, priprave za dela v spodnjem delu so pa že izgotovljene. Dalje je minister naznanil, da bo vlada predložila načrt zakona v zadevi uravnave vprašanja o umetnem vinu in o zatiranju trtne u3i. Izdelal bo tudi obširno poročilo o vprašanju glede pomanj kanja poljedelskih delavcev, ter storil, karkoli bo mogoče, da se ustreže izraženim željam glede olajšav pri izvrševanju vojaške dolžnosti. Za S t e i n \v e n d r o m in dr. D e r -schatto je govoril poslanec P o v š e. Govornik je prosil podporo za deželo Kranjsko v svrho ustanovitve melioracijskega urada ter za pomnožitev osobja pri deželni komisiji za agrarske operacije, da se more hitreje izvesti delitev skupnih zemljišč, kar bi bilo velike gospodarske važnosti. Poslanec M e n g e r ae je pritoževal proti velikemu številu uradnikov, ki pa premalo store, poslanec L e m i s c h pa je priporočal vladi, naj se bolje ozira na želje zastopnikov kmečkega naroda. Pri glasovanju je bilo sprejeto to poglavje brez premembe. Glavnim poročevalcem je izvoljen poslanec K a t h r e i n. Grof Bulo\v o trozvezi. V prvi seji pruskega deželnega zbora je pri razgovoru o zunanji politiki in razmerah mej Nemčijo in sosednjimi državami posegel v besedo tudi državni kancler grof Biilow, ter, kakor smo včeraj omenili, govoril tudi o trozvezi. Rekel je govornik mej drugim: Eden predgovornikov, grof Udo Stolberg, je po pravici naglašal, da je vedno več ljudi, ki vroče žele, da se trozveza čim preje pokoplje. No, takih ljudij je bilo vedno dovolj, toda trozveza se še vedno prav dobro počuti. Mislim in upam, da se ji bo godilo ravno tako, kakor osebam, ki jih ljudje vsak dan proglase mrtvim in potem še le prav dolgo žive. Sploh gotovi krogi največkrat nimajo pravega pojma o ustrojstvu in naravi trozveze. Trozveza ni pridobitna marveč zavarovalna družba, ni ofenzivna, marveč defenzivna in ji je mir prvi in zadnji namen. Trozveza ne temelji na kaki umetni kombinaciji. Zgodovinsko rečeno, je trozveza nekaka sprava med narodnimi pridobitvami, izhajajočimi iz bojev v 60. in 70. letih, in onimi načeli stabilnosti, ki na podlagi dunajskih dogovorov zagotavljajo Evropi že polstoletni mir. Trozveza veže preteklost s sedanjostjo in zagotavlja bodočnost. Ta zveza pa ob enem tudi ne izključuje dobrih razmer udeležnikov napram drugim državam in iz tega razloga nikakor ne bi bilo pravilno, če bi se tudi le neznaten del nemškega časopisja razburjal povodom italijansko - francoskega zbliža-n j a. V srečnem zakonu se soprog ne sme takoj razburiti, če njegova boljša polovica enkrat zapleše s kakim drugim; glavna stvar je, da mu ne uide; ušla mu pa gotovo ne bo, če se pri njem najboljo počuti. Trozveza ne nalaga svojim udeležnikom prav nikakih neprijetnih dolžnosti, posebno pa ne sili nobenega, da bi moral imeti gotovo število vo-aštva ali vojnih ladij. Vsak del sme po svoji previdnosti zmanjšati svojo vojno moč, kedar in kakor hoče. Da, reči smem, da bi ta ali oni del trozveze moral znatno pomnožiti izdatke za vojne namene, ko bi ne bil član tako močne skupine. Italijansko francoski dogovori o gotovih srednjemorskih vprašanjih prav nič ne nasprotujejo trozvezi. Razmere izza Bismarckove in Andrassy-jeve dobe, ko se je osnovala prva podlaga trozvezi, so se danes znatno izpremenile. Dandanes preprega politika vse velesile na svetu. Kar poznamo zgodovino, še ni bilo hkratu toliko mogočnih držav. Iz tega se je pa razvil zistem protitežja, ki kolikor toliko, akoravno brez vsakega posebnega dogovora, jamči za svetovni mir. Niti ene velesile ni danes v Evropi, ki ne bi, ko bi bila zapletena V vojsko, resno vprašala, kaj so godi za njenim hrbtom. Povsodi pa vendar ne moremo imeti oči . . . Vsak, kdor našo politiko pozna, ve, da smo popolnoma mirne narave. Za nas morda trozveza ni več absolutna potreba, vendar pa v obilni meri zagotavlja mir in status quo. Izjave o južiio-afriški vojski. Angleški kolonijalni minister Chamber-lain je te dni zopet čutil potrebo, da da duška svojim čutilom proti Burom. Govoril je ta mož v Birminghamu in z vso silo zagovarjal imperializem. Rekel je, da so Angleži najbolj liberalen (!) narod, kar jih je kdaj videl svet, obenem pa tudi [najbolj sovraženi narod. Drugi narodi nas zavidajo (?), istodobno pa sramote na najbolj žaljiv in škandalozen način. Z največjim veseljem zaslede vse, kar bi nam pripomoglo do naglega propada. Seveda bi se grozno motil, kdor bi mislil, da vladajo taka čustva le radi sedanje slabe vlade in posebno radi Blabega kolonijalnega ministra, (tako se naziva sam Chamberlain) kajti enak (?) položaj je vladal tudi za prejšnjih vlad. Angleškega naroda dolžnost je, da računa sam s seboj v sijajni osamljenosti in da računa samo na podporo krvnih Borodnikov v Avstraliji, Kanadi in drugih kolonijah. Govornik sicer obžaluje (!) vojsko, a jo vendar z vsemi grozotami Btavi pred nevredno kapitulacijo. Vsaka še tolika žrtev je Chamber-lainu ljubša, kakor pa da bi Anglija izgubila zaupanje sorodnih narodov, ki bi jeli proti njej konkurirati in ji odrekli nepokorščino. — Te »e kajpada Angleži upravičeno najbolj boje. Drug tak govor je imel poštni minister Londondery v Chesteru. O burski neodvisnosti mož ne more prav nič slišati. Porazi, ki jih semtertje povzroče Buri angleškemu orožju, so dokaz, da izvajajo Buri skrajne poskuse, toda najnovejši zistem strelnic jih bo kmalu ugnal v kot. — Tako govori seveda le mož, ki zajema poročila z bojišča samo iz Kitchenerjevega vira. Kako vse drugače pa je govoril bivši kandidat za predsednikovo mesto v severo-ameriških zveznih državah, Bryan ! Na nekem shodu v Clevelandu v Ohio je govoril o Burih. Visoki vojni stroški, pravi, bodo dali Angležem nauk, ki ga nikdar več no pozabijo. Govoreč o burski vztrajnosti in neustrašenosti jim je nujno svetoval, naj nadaljujejo boj, dokler ne dospe do svojega cilja. Izjavil je konečno, da je velika sramota za vlado zveznih držav, da še sedaj niso oddale izjave v prilog Burom. — Pod vtisom tega govora se je znatno pomnožilo število burskih somišljenikov v Ameriki. Dopisi. Dunaj, 7. januvarja. (Poročilo o 13. občnem zboru podpor n. društva za slov. viBokošolce na Dunaju.) Letošnji občni zbor se je posebno odlikoval s tem, da je bil izredno dobro obiskan. To dokazuje, koliko važnosti pripisujejo na Dunaju bivajoči Slovenci temu društvu. Po pozdravu g. predsednika Pukla poročala sta gg. tajnik dr. Vidic in blagajnik dr. KI. Seshun o delovanju društva. Dr. Vidic je povdarjal, da je društvo napredovalo, da je podpiralo več revnih dijakov kot druga leta, da so je glavnica pomnožila, v tem pa je nazadovalo, da je prejelo manj podpor kot preteklo leto. Glavnica pa se je izvenredno pomnožila. Pristopil je društvu kot ustanov-nik znani tržaški slovenski mecen gosp. Fr. Kaliater s 5000 K z izrecnim določilom, da bo ta svota kot glavnica naloži ter da bo porabijo vsako leto samo obresti. Kot usta- novnik pristopil je tudi g. Janez Mlaker, hišni posestnik na Dunaju, s 100 K. Slavni deželni zbor kranjski je tudi letos društvu podaril 400 K. Obroke za društveno glavnico (ustanovnino) pa so plačali g. drž. poslanec in dvorni svetnik dr. Fr. Ploj, ces. svetnik Ivan Murnik in g nadrevident Ivan Luzar. Med nabiralci bo je odlikoval g. drž. posl. Vilj. Pfeifer, ki že 10. leto nabira da rove za društvo. Darove za društvo sta nabirala tudi g. drž. posl. Ivan Plantan in dr. Eduard Volčič, c. kr. sodni tajnik v Novem mestu. Število slovenskih posojilnic, ki so poslale darila za društvo, se je pomnožilo, na čelu teh stoji hranilno in posojil, društvo v Ptuju s 1350 kronami. Odbor je prodal 3 delnice »Narodnega doma« v Novem mestu »Glasbeni matici« istotam za primerno ugodno kupnino Iz poročila g. blagajnika je povzeti : Društvena glavnica se je lelos pomnožila za 5180 K, tako da znaša letos 16.886 K 44 v. Razpoložne glavnice je I. 1900 ostalo 2188 K 76 v. Prispevki rednih udov, podpornikov in dobrotnikov so to leto znašali 3867 K 19 v, obresti pa 720 K 90 v. vrnene podpore 70 K, skupaj znaša razpoložna glavnica 6846 K 75 v. Iz te svote so se pokrili stroški : a) podpore 4363 K, b) upravni stroški 205 K 6 v, c) pristojbine in provizije poštne hrsnilnice 7 K 75 v, skupaj 4575 K 81 v, tako da je ostalo razpoložnine 2268 K 99 v. Društveno premoženje znaša ob sklepu letnega računa 19.105 K 43 v. Podpirancev je bilo 77 in sicer: 38 juristov, 21 filozofov, 8 medicincev, 4 tehniki, 2 agronoma, 1 akad. slikar, 1 akad. kipar, 1 slušatelj eksportne akademije, 1 tehnolog. Po deželah je bilo: Iz Kranjske 48, iz Štajerske 18, iz Primoria 8, iz Koroške 3. V imenu preglednikov poroča g. sodni nadsvetnik Bogdan Trnovec, da so gg. pre-gledovalci spisa in društveno blagajno našli v uzornem redu. Za izvenredni trud izreče zbor društvenemu blagajniku g. dr. Sesbunu enoglasno zahvalo. Predsednik g. Pukl poroča o enoglasnem odborovem sklepu, da se g. Fr. Kali-ster za velikodušno darilo in g. Vili. Pfeifer, drž. posl., ki že 10. leto nabira darila za društvo imenujeta častnima udoma. To bodi zasluženima možema v trajno zahvalo društva in podpirancev, drugim pa v posnemanje. Zbor je temu predlogu navdušeno pritrdil. Posebno zahvalo je izrekel zbor slovenskemu časnikarstvu, osobito: »Slovencu«, *Sloven. Narodu«, •Edinosti«, »Domovini«. »Stidstr. Presae«, »Novicam«, »Dolenjskim Novicam«, »Soči«, -»Gorici«, »Ljublj. Zvonu«, »Zori« in dr. Tem je pripisovati, da s svojimi noticami o društvu mnogo pripomorejo, da zanimanje in darcžljivost pri obilnih narodnih davkih ni ugasnila. Književnost in umetnost. Velik koncert mojstra Emanuela Ondričeka v Ljubljani bo v nedeljo, dne 12. t. m. popoldne ob 5. uri v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« (ne v soboto, 11. t. m., kakor je na plakatih prvotno naznanjeno). Emanuel Ondfiček je najmlajši brat mojstra Frana Ondričeka in kljub svoji mladosti, star je še le 19 let, velik mojster in umetnik, ki postaja tekmec velikega Kube-lika. Povsodi, kjer je do sedaj mladi Ondfiček nastopil, ne morejo prehvaliti njegove čudovite tehnike, njegov globok čut in temperament', prisrčno pojoč vijolinski ton ter mojstersko razumevanje skladb. Povsodi je dosegel fenomenalen in slaven vspeh ter burne ovacije. On je resnično umetnik najboljše vrste, dasi je eden najmlajših, ki stopa zmagonosno v umetnostni svet. Lani je začel koncertovati. Nastopil je v koncertu pred ruskim čarom Nikolajem 8 tolikim vspehom, da mu je car podelil visok red Marije Feo-dorovne. V mesecih januvariju in februva-riju letošnjega leta koncertoval bo prvikrat v mestih: Zagrebu, Dubrovniku, Spljetu, Mostaru, Sarajevu, Belgradu (pred kraljem Aleksandrom), v Zofiji, Plovdivu, v Buka-reštu, Carigradu, v Budapešti, na Dunaju itd. To je njegovo prvo veliko potovanje. Pri koncertu bo sodeloval klavirski virtuoz Charles Veyrych, ki je bil učenec Pariškega konservatorija in učenec slavnega Stavenha gena. Koncert bo poseben umetniški užitek za Ljubljano. Vstopnice se dobivajo v Še šarkovi trafiki in trgovini g. Lozarja. Pripo ročamo občinstvu, da obišče koncert mladega mojstra Emanuela Ondričeka. Izpred sodišča. Značilna pravda. Včeraj so je vršila vRudolfovem pri okrožnem sodišču glavna razprava proti č. g. N i k o -laju Stazinskemu, župnemu upravitelju na Čatežu pod Zaplazom, radi hudodelstva razžaljenja člana cesarske inše in pregreška po § 303 k. z. (razžaljenja cerkve!) Očitalo se je Stazinskemu, da je raz leče razžalil cesarja Jožefa II. in pa dunajsko vlado, ter s tem učinil označeno hudodelstvo odnosno pregrešek. Obtožbo jo vložil in za-Btopal drž. pravdn. namestnik K e s s 1 e r , v obtoženca pa zagovarjal dr. Šusteršič. Obtoženi je bil po dolgotrajni razpravi popolnoma oproščen. Razprava je dognala popolno neresničnost ob-dolžitve proti gosp. Stazinskemu. Ker je ta pravda značilna za to, kako morejo dandanes nastati najkrutejše obdolžitve proti u z o r n e m u duhovniku, zato bo-demo jutri o tej obravnavi obširneje poročali. »Ta smrkov Jane*«. Anton Brglez, posestnik na Ilovci, je imel nedavno neko pravdo, h kateri je bil pozvan tudi posestnik Janez Mahorčič, da priča proti njemu. Brglez je Mahorčiču, ko sta s pričami čakala razprave, dejal, da je „ta smrkov Janez", in je na vprašanje Mahorčičevo »Ali me poznaš, kdo sem« odgovoril: »Ti si ta smrkov Johan«. Mahorčič )e Brgleza tožil in Brglez je bil obsojen na 10 K globe. Brglez se je proti obsodbi pritožil na deželno sodišče, češ, da je „smrkov Janez" vulgarno hišno ime pri Mahorčiču. Mahorčič je to zanikal, češ, da mu »ta smrkov Janez« pravijo ljudje le takrat, kadar ga strašno hočejo razjeziti. Včeraj je dež. sodišče Brglezov vsklic zavrnilo in Brglez bo moral plačati še dva advokata. svojega zastopnika dr. H u d n i k a in dr. Furlana, ki je zmagovito dokazal, da Mahorčič ni »ta smrkov Janez« in da je Brglez kazni vreden že radi tega, ker je te dni Be Mahorčiču v Židovski ulici odkril s pozdravom: „Dober dan gospod ta smrkov Janez". Ierenija Železnik, 31 letna čevljar-jeva žena, ki ima. kakor trdi priča stražnik Pintar, večkrat »dve pedenarci", je razžalila stražnika Pintarja, ki je njeno »pedenarco« Marijo Oman na cesti aretiral. Železnik je očitala stražniku, da je Omanovo aretiral, ker ni sprejela neke njegove ponudbe. Okrajno sodišče se ni hotelo spustiti v razpravljanje tistega dokazovanja, katero je navajala Železnik, češ, da ni imela očitati stražniku pri-stranosti pri aretiranju, kajti, ako je stražnik kedaj prej vabil Omanovo v gostilno, bil je to le „notranji duševni prcceB" pri stražniku. Ko pojasni Terezija Železnik, da jo bila že enkrat kaznovana, „ker je češplje tresla", spozna dež. sodišče na priziv Terezije Že-leznik, da je okrajno sodišče imelo prav, ko jo je obsodilo v 4dnevm z&por. Zabava „inteligenceu. V Kranju sta pili 23. juli;a v kavarni dve družbi. Od mize, kjer sta sedela Janko Sajovic in Ko-k a 1 j , priletel je kozarec proti mizi, kjer je sedel Janez Fink, sedaj davkar v Črnomlju. Fink je bil radi tega razburjen in je dejal, da tisti, ki je dotično stvar vrgel, je smrkavec. Sajovic se je spustil na to v »posredovanje. s Finkom, ki je pa bilo tako, da mu je Fink rekel »Halten sie lhr bodenloses Maul«. Pri prvem sodišču je bil Fink obsojen na 30 K, včeraj je bil pa pri vsklicni obravnavi pri dež. sodišču oproščen, ker je sodišče smatralo, da je bi) Sajovic tako nad Iežon, da je bil Fink opravičen v krepkih besedah mu reči, naj bo tiho, ne da bi Sa-jovica nameraval razžaliti. Vse žene iz Pijave Gorice naj se povabijo *a priče. To je včeraj pred dež. sodiščem zahteval g- dr. P o č e k , da bi pri vzklicni obravnavi dokazal, da Reza Zabu-kovec nobeni ženi iz Pijave Gorice ni dejala, da je Franc Gries po krivem pričal. Sodišče je, oziraje se na razne okoliščine, Rezo Zabukovec oprostilo, predlog, da bi vse žene iz Pijave Gorice povabilo za priče, je pa sodni dvor odklonil. Ptlčar * Golovca oproščen. Janez W i n d i s c h , paznik na Žabjaku, ima dovoljenje od okrajnega glavarstva, da sme tiče loviti po Golovcu. Ne vemo sicer, ako okr. glavarstvo Windischa pri lovljenju ptic kaj kontrolira, zabeležujemo le, da sta ga ključavničar Adolf Loboda in načelnik železniške postaje z Vižmarjih H a n d 1 e r dobila nedavno na Golovcu, ko je imel pred aeboj sedem zadavljenih tičev. Ilandler se je Windischu ogorčen predstavil: „Ich bin beim Thierschutzverein", nakar se je v družbi z Lobodom pripravil, da izpusti ujete ptiče. Windisch od takega »Thierschutza« ni hotel nič razumeti in je branil svoje tičnike, pri čemur sta padla z Lobodo na tla in sta bila oba ranjena. Loboda je bil nedavno za nasledke pri tem tepežu obsojen na 2 dnevni zapor in na izplačilo 10 K Windischu za bolečine, Windisch pa ie bil tudi obsojen radi tepeža na 10 K. Windisch se je pritožil in včeraj je dež. sodišču pravil, da mu je Loboda »skoro kosti polomil«, da je hotel celo z .reisbanko" po njem in da je torej opraskal Lobodo v silobranu, ker »brani se vsak tič«. Prizivno sodišče je Windischa oprostilo. Ljubosumnost je Antona Pandurja iz Zagona pripravila v tridnevni zapor. Mož je namreč prišel s potovanja, a ženo ni bilo doma. Našel jo je v gostilni v družbi bratov Bizjakov, kar ga je tako užalilo, da je ženo s šibico oplazil, nakar se je pričel pretep, pri katerem je Pandur z revolverjem mahal. Pandur jo včeraj pri prizivni obravnavi dež. sodišču najprej pokazal dokazila, da on ni navaden delavec, ampak »Oberbauarbeiter". Sodišče ni moglo priti do prepričanja, da bi radi tega ne zaslužil treh dnij zapora in je njegov priziv zavrnilo, izreklo pa je, da razveljavi prvo razsodbo v toliko, kolikor se tiče zaplenjenega revolverja. »Lepo jih zahvalim gospodje«, dejal je Pandur sodnikom, »tri dni bom zaprt, revolver pa le dobim nazaj.« Najnovejše sredstvo, kako dobiti korajio. Fr Klešnik in Fran Kosano sta radi neke sodnijske obravnave jako gorka posestniku Janezu Dovču iz občine Devica Marija v Polju. Klešnik je takoj po dotični obravnavi dejal, da bo Dovču že še pokazal. Skoro so bila neko noč Dovču vržena v dež tri okna ajde, bilo mu je porezanih 100 zelj-natih glav itd. Storilca, zgoraj omenjena fanta, sta se sama izdala, ker sta pravda okolu, da sta se pred dejanjem jajc n a j e d 1 a in potem korajžno sla na delo in bila sta kljub poznejšemu tajenju obsojena pri prvi razpravi Kosanc na 14 dni in Klešnik na 10 dni zapora. Tudi včerajšnji priziv |ima ni pomagal._ Dnevne novice. V Ljubljani, 10. januvarija. Dva važna shoda, zborovanje polit, društva v Kozjem bode prihodnjo nedeljo dne 12 januvarija popo-ludne ob 3. uri v prostorih gosp. Gučeka. Društvo ima že do 400 udov. Na vsporedu je tudi govor o časnikarstvu in na-žem političnem položaju. — K a t. polit, društvo vKonjicah bo zborovalo dne 19. januvarija v društvenih prostorih. Ker se bo govorilo tudi o potrebi zveze krščanskih slovenskih kmetov na Spodnjem Štajerskem, je želeti, da se zborovanja udeležijo kmetje iz celega konjiškega okraja. Poroka nadvojvodinje Elizabete, ki je bila določena na dan 27. t. m., se bo vršila vsled najnovejših odločb že 23. t. m. Za vseučiliiče v Ljubljani poslali sta potem mestnega magistrata peticiji na ministerstvo občini Vtlika Varnica pri Ptuji in pa Lokavec na Primorskem ter »Bralno društvo Sloga« v Št. Vidu pri Vipavi. Duhovniške zadeve s Koroškega. Za mestnega kapelana pri sv. Ilju v Celovcu je imenovan dosedanji urednik gosp. Al. S c h a d e r. Imenovanje. G. I. C. Oblak je imenovan pravnim praktikantom pri tukajšnji sodniji. Zaročil se je učitelj v St. Vidu gosp. Žebre z učiteljico gdč. Jerico Žen. Upokojen je učitelj g. K u n s ti č na Polzeli. Ondotni Slovenci so te vesti jako veseli. Volitev v mestni šolski svet se je vršila, kakor smo že omenili, včeraj v telovadnici I. mestne deške šole pod predsedstvom okr. šol. nadzornika ravnatelja gosp. L e v c a. K volitvi je prišlo od 51 volivnih upravičencev 47 učiteljev in učiteljic. Zapisnikarjema sta bila izvoljena učitelja g g. Ka-rol Simon in Jak. F u r 1 a n. Pri prvi volitvi je dobil Luka Jelene 20, naduči-telj Gabršek pa 18 glasov; en glas je dobil učitelj Bele, 1 glasovnica je bila prazna. Ker prvi kandidat ni dobil absolutne večine, se je vršila druga volitev, pri kateri je bil nadučitelj Gabršek namestu od-stopivšega nadučitelja Maierja izvoljen v mestni šolski svet, ki je izvolitev tudi sprejel. V cenilno komisijo za cenitev osebne dohodnine cenilnega okraja ljubljanska okolica so bili dne 7. in 8. t. m. izvoljeni: in sicer v I. skupini: Viljem T o n n i e s , soposestnik tovarne v Spod. Šiški št. 90 - udom, Viktor Bolaf-fio, vinski trgovec in posestnik v Spod. Šiški št. 92 — namestnikom; v II. skupini: Andrej Marinko, posestnik in župan na Glincah št. 10 — udom , Josip L a v r i č , posestnik in vinski trgovec na Viču št. 44 — namestnikom; v III. aku-pini: Janez Keršmanc, posestnik in mlinar na Pšati št. 38 — udom, Peter Oražem, posestnik v Zunanjih Goricah št. 25 — namestnikom. Državna podpora. Poljedelsko mini-aterstvo je dovolilo 8120 kron podpore za zgradbo vodovoda v Novi Sušici pri Postojni. Deželni odbor bo prispeval s 25 odstotki skupnih troškov, ki so proračunani na 20.300 kron. Potres v Postojini. V Postojini se jo čutilo sinoči rahlo zemeljsko tresenje 10 minut pred 9. uro. Ob tričetrt na 10. uro pa je bil nekoliko močnejši potres, ki ga je spremljalo zamolklo podzemeljsko bobnenje. Tudi v Ljubljani so nekateri slišali podzemeljsko bobnenje. Poljudno znanstveno predavanje »Slovenske Matice«, »Zdravniškega diuštva« in društva »Pravnik« bode v nedeljo dne 12. t m. v veliki dvorani Mestnega doma ob pol 11. dop. Predaval bode ravnatelj c. kr. umetno-obrtne strokovne šole g. Ivan Šubic o predmetu „ k a k o so zgrajene električne železnice,osobito pa ljubljanska." Obsojen »Narodov« organizator. Iz Celja se poroča, da je znani Z a b u k o -š e k s Ponikve bil pred sodiščem v Celju zaradi javnega nasilstva obsojen na en mesec ječe, poostrene s postom vsakih 14 dni. Najnovejše iz ljutomerskega okr. glavarstva Dosedanji glavar ljutomerski, g. Zupančič, je dobil dopust in kot vodja okr. glavarstva ljutomerskega se mudi že od 1. t. m. tamkaj baron Rainer, prej pri glavarstvu v Mariboru. Z Rake se nam poroča: Dne 9. t. m. je bil pogreb o. Avguština Belca, mnogo-zaslužnega provincijala in gvardijana č. o. kapucinov, a danes leži na mrtvaškem odru brat Sebastijan, dobra in priprosta duša. Skupaj sta storila redovno obljubo in skupaj naj mirno počivata v grobu. Zmagala je pri obč. volitvah v Novi Cerkvi pri Celju katol.-narodna stranka proti nemškutarski stranki »Štajerčevi«. Zgradbo mestne realke v Idriji razpisuje županstvo do 20. t. m. Nov laški dnevnik v Gorici. Naslednik goriškemu listu »II Friuli Orientale«, ki je prenehal, bo dnevnik »II Gazzettino popolare«, ki izide v kratkem. Spomenik vladnega zistema v Primorju. V Plaviju je že nekaj let zgrajena lepa šolska zgraba, katero so zgradili sami vaščani. Ti so že večkrat prosili razna šolska oblastva, naj bi se jim poslal ljudski učitelj. Dež. odbor istrski pa se ustavlja otvoritvi nove šole, ker ne bi bila — italijanska. Ali nimajo c. kr. oblasti volje in moči, da bi prisilile italijansko gospodo iz vršiti zakon? Čitalnica v Gorici je imela te dni svoj občni zbor in je bil zaslužni g. prof. Šantel vnovič izvoljen predsednikom. Novo mlekarnico so ustanovili v Starem selu pri Kobaridu. Nova posojilnica se je osnovala za Skofiče, Logovas, Otok in St. Ilj na Koroškem. Protestantizem v Ptuju Dne 6. t. mes. so imeli protestantsko službo božjo v Ptuju, in sicer v dvorani „Musik - Vereina". Značilno je, da ima o oddajanju te dvorane tudi občina važno besedo. Naši bolniki. V dež. bolnici je bilo sprejetih 1. 1901: na kirurgičnem oddelku 3045 bolnikov, na medicinskem oddelku 2052, na porodnišk m oddelku 272, v dež. blaznici na Studencu 249, v Elizabetini bolnici 45. Vseh bolnikov skupaj s hiralnico vred je bilo v teh zavodih 8785. Bolnišnica in hiralnica. Leta 1901 je bilo v deželni bolnišnici in hiralnici pri sv. Jožefu 609 mrličev in sicer: v bolnišnici 495, v hiralnici 114. — Rojenih je bilo v bolnišnici 234 Pozor pred prodajalci T podob ! Od raznih strani so nam zopet došle pritožbe, kako grdo so ogoljufali nekateri prodajalci podob ljudi po deželi. Poslali so ljudem blago še enkrat dražje, kot so se bili dogovorili. Predrzni so agentje s podobami tako, da se sklicujejo na župnika, češ da so ž njim dobri znanci in da jih je župnik poslal. Ti agentje na tisoče denarja izsilijo iz ljudstva. Dotičnim agentom smo na sledu, zato prosimo, naj se nam nujno pošljejo natančni posamezni slučaji goljufije s pričami. Djbro bi bilo, ako bi gosp. župniki s prižnice opozorili ljudi, naj bodo oprezni pred sleparji in naj se njihovim sladkim besedam ne puste ujeti. Živinski promet. Na postajah Novo mesto, Trebnje, Vel. Loka in Straža so mi-nolo leto naložili 37 bikov, 379 volov, 294 krav, 418 telet, 769 ovac, 424 koz, 16.084 prašičev. Koroške novice. V St. Rupertu ob Celovcu se otvori dne 1. febr. nova orož-niška postaja. Orožniška postaja v Rožčici se je otvorila dn6 1. jan. Za voditelja je imenovan g. Jur. Kamer iz Železne Kaple. — V Rožčici se je otvoril dn6 5. t. m. novi hotel. Navzoč je bil tudi železniški minister W i 11 o k , ki si je ogledal dela v predoru. — Deželna hipotečna banka je dala do 1. jan. 1325 posojil v skupnem znesku 6,986 500 kron. Vsenemško glasilo v Mariboru pozivlje imenoma na bojkotiranje slovanskih trgovcev. Gorje slovenskemu listu na Spodnjem Štajerskem, ako bi si dovolil kaj tacega proti nemškim trgovcem! Deficit Gradca. Proračun Gradca za 1. 1902 izkazuje primanjkljaja 303.810 K. Pokopali so v Tržiču upokojenega davkar|a g. Inocenca Crobatha. Dar. Društvo za zidanje cerkve Matere Božje na Trsatu izreka srčno zihvalo za veledušni dar v znesku 200 K, ki ga je presvetli knez in škof dr. Anton Jeglič blagovolil pokloniti. Afera tržaškega Jorasa. Tržaški listi poročajo, da je svetovalska komora tržaškega dež. sodišča odstopila od kazenskega postopanja proti konjedercu Jorasu radi zločina poneverjanja (ki naj bi bilo sestajalo v tem, da je Joras prodajal oglje, izročeno mu za sežiganje mrhovin) pač pa bo moral Joras odgovarjati pred okrajnim sodiščem radi prestopka proti varnosti življenja po § 431. Samomor orožnika 30letni postaje-načelnik v Divači, g. Val. Žnideršič, se je minuli torek ustrelil v tamošnji kasarni. Tovariši njegovi, začuvši strel, so prihiteli na lice mesta, ali niso ga mogli več rešili. Bilo je že prepozno, ker je siromak že izdihnil dušo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Divači. Vzrok samomoru je neznan in sodijo, da je izvršil ta čin v hipu, ko mu je bil um v nenormalnem stanju. Poskušan samomor vojaka. Pred-, včerajšnjim vrgel se je z drugega nadstropja vojašnice v Rocolu korporal 2. stotnije tržaškega c kr. domobr. pešpolka št. 5, Mi* halj Tudor, doma iz Podgrada v Istri. — Prihitevši vojaški zdravnik je konstatiral, da se je podčastnik težko, vendar ne smrtno poškodoval. Prepeljali so ga v trž. vojaško bolnišnico. Vzrok: ženska prevara. Izza zadnjih hrvaških saborskih volitev. Gospod A. Ilercelj, župnik pri Sv. Križu pri Krapini, nam piše, da jo tamošnji kandidat Lujo grof Kulmer brat grofa Miroslava Kulmerja, bivšega predsednika hrvaškega katoliškega sestanka. Zanj je glasovalo osem volivnih mož, med njimi tudi baron Janko Vranicany. Da bi morali orož niki spremljati gospoda Ilerceljna v cerkev, ni res. Ljubljanske novice. Mati in hči na mrtvaškem odru. Danes ležite v mrtvašnici pri sv. Krištofu Mariji Topol-š a k, mati in hči, za kateri smo imenom »Gospejnega društva« prosili pomoči usmiljena srca. Hči, šivilja, je umrla včeraj, njena mati pa danes. — Tatvina v vojaški bolnici. Zdravniku g. A. Sch. je bil v vojaški bolnici ukraden zlat prstan z bri-lanti, vreden 120 kron. — Iz Gorice v Ljubljano časih ni dobro hoditi, posebno ako ima kdo na vesti kako tatvino, kajti ljubljanska policija se na take tičke prav dobro izpozna. To je izvedel tudi brivec Iv. Tavčar, ki je pred nekaj časa ukradel suknjo svojemu tovarišu. Tavčar je bil policijsko kaznovan m včeraj aretovan pri izstopu iz vlaka. — Tat na južnem kolodvoru. Delavec na južnem kolodvoru J. Malenšek je bil zasačen, ko je prodajal kos barhanda. Tvrdki Mayerjevi poslano je bilo 4 kose enakega blaga, katero je pa izginilo. Malenšek je večji kos tega blaga prodajal pri sta-rinarjih po jako nizki ceni, zato se je sta rinarjem stvar zdela sumljiva. Drugi kos je Malenšek imel skrit za novo vojašnico. Ta tat je ukral tudi cel zaboj »presgerna«, katerega je za praznike prodajal po hišah. Natakarica se je obesila. V Gu-štaju na Koroškem so je obesila Telcerjeva natakarica. Vzrok je bil baje nesrečna ljubezen. Obesila se je v dimniku. Ravno tedaj so ometali dimnik. Neki mož jo je zapazil, ko jo še mahala z rokama okoli sebe, a se je tako prestrašil, da je strahu padel na tla. Potem pa je letel klicat gospodinjo, namesto da bi bil prerezal vrv in tako rešil nesrečnico. Utopljen infanterijski vodja. V Zerkovcih pri Mariboru so v Dravi našli truplo infanterijskega vodje Mihaela Filipi č a, doma iz Male Nedelje. Krvavo dejanje Iz Šmarij na Goriškem se piše: Na sv. Tri Kralje zvečer zaklal je Alojzij Vovk od Gornjih Lisjakov v gostilni Štefana Batiča na Vrtovčah ob deveti uri zvečer Jožefa Makovec, drugega pa j a v stegno težko ranil. Zabodeni Jožef Makovec je v malo minutah preminul. Zabodel je 8. t. m. zvečer v hiši ko-njederke Kopišer na Studencu ondi začasno službujoči Jan. Karlin hlapca Fr. Sterka dvakrat z nožem v srce, da je poslednji obležal mrtev na tleh. Karlin je takoj pobegnil, a ga je kmalu zasledil orožnik Hojšinek. Sod špirita ukradel. Gostilničarju Fr. Pogačniku v Podgradu pri Zalogu je te dni ukral z voza sod s 40 litri špirita, kakor se sumi, neki pijančevanju udani Anton Kopač iz Podgrada. Po dolgem iskanju so našli sod v grmovju ob Ljubljanici. Tatvina. V kapeli v Sred. Železnikih je nekdo ulomil v nabiralnik in pobral ves denar, kar ue ga je nabralo od konca septembra 1. 1. Dejanja sumljiv je neki Fran Reinhard. Zdravje v Ljubljani od 29. decembra 1901 do 4 januvarija 1902: Število novorojencev 14, umrlih 22; mej njimi za otročico 1, za ošpicami 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvo-uda 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 12. Mej njimi so 4 tujci in 10 iz zavodov. — Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za otročico 1, za ošpicami 2, za škarlatico 1, za tifuzom 1 in za vra-tico 1. Učiteljsko mesto je razpisano na dvorazrednici na Rakeku. Prošnje vspre-jema do 20. t. m. okr. šolski svet v Logatcu. Roman mladega dekleta. Med raznimi potovalci, ki so včeraj prispeli v Trst na parniku »Urania«, je policijski oficijal Krainer našel tudi 171etno krasno deklico Marijo Poschl s C škega. Ta deklica je pred časom v Carigradu vstopila v neki orkester kakor igralka na gosli. Ta orkester je sodeloval nekega večera na nekem koncertu. Po dovršeni predstavi je prišel k deklici neki mladenič, jej izročil listič papirja ter hitro odšel. Na papirju je bilo pisano, da ga je poslal neki turški bogati gospod, ki jej stavi ponudbo, da bi vstopila v njegov harem. Lahkomišljeno dekle je hitro vspre-jelo to »krasno« ponudbo in je šlo k turškemu gospodu. To pa ni bilo po volji voditelju orkestra, ki je bil z deklico napravil pogodbo za dlje časa. Šel je torej k Turku reklamirat ubeglo deklico. — Turški ošabnež pa je muzikanta postavil pred vrata. Radi tega se je vodja orkestra zaklel, da mora deklico dobiti nazaj. Pisal je avstro-oger-8kemu poslaniku, sultanu in drugim vplivnim osebam. Iz začetka vse ni pomagalo nič, ali mož ni odjenjal in ni nehal nadlegovati sultana, dokler ni le ta konečno prijel turškega gospoda, da vrne deklico re-klamantu. Ko pa je le ta dobil deklico nazaj, in veseli se na zmagi nad turškim veseljakom, je lahkomišljeno deklico izročil avstro-ogerskemu poslaniku in ta jo je odposlal v domovino. In tako je deklica prišla včeraj v Trst. Nenavadna toplota. Na Pilštanju je te dni zunaj na oknu toplomer kazal 22° R. Trobentice cveto. Pesnika Hammerlinga črepinja se nahaja v graškem anatomičnem zavodu in ni sedaj tudi iz znanstvenih razlogov nobenega povoda, da bi se ne položila k ostalemu trupiu. liosseger poziva dotične faktorje, da to nemudoma store. Profesor Krat-ter bode te dni v javnem predavanju pojasnil vso zadevo. Državno pravdništvo namerava dvigniti tožbo proti onim, ki so odstranili črepinjo. Konji za južno Afriko. Kakor znano, ao Angleži že na tisoče konj izvozili z Ogerskega v južno Afriko za vojsko proti Burom. V Zagrebu je tvrdka Filip Deutsch zgradila deset ogromnih staj, koder more biti pod atreno 2050 konj in do 40 vagonov sena, zobi in slame. Vsak dan prihaja do 200 konj s posebnim vlakom, največ iz Rusije in Poljske. V Zagreba se konji od-počijejo in nato jih odpravijo na Reko in parobrode približno 800 vbak tede To kaže, da Angleži ne bodo še tako hitro pokadili Burov. Odškodnina za Hrvate. Ko bo' An gleži prisvojili si burski republiki, so izgnali tujce, mej njimi tudi mnoge Hrvate. Diplomatskim potom je bila angleška vlada pr -siljena da izgnancem plača < dškodnino. Hrvaška vlada je za izgnane Hrvate to dni dobila okoli 157.945 kron. Kardinalski kolegij. Začetkom lota šteje kardinalski kolegij 63 članov. Za pa peža Leona XIII. torej v zadnjih 23 letih, je umrlo 137 ki-rdinalov. Včasih je bilo šte vilo italijanskih in unaniili kardinalov enako, sedaj pa je 40 Italijanov in 28 vnanjih; 25 kardina ov biva v R mu. Le trije kardinali, Oreglia Parochi in Ledoehovvski so Se izza časa Pij IX. Najstarejši kardinal Celesia ima 90 let, Richard 83, Gruscha 82; najmlajši je baron bkrbenski v Pragi, ki ima Sele '39 let. Dopisnice na Ogerskem se z no vim lete m pociraie kakur pri nas na 5 t. V prometu z Avstrijo so vporabljali Ogri dosle| dopisnice namenjene za inozemlje po 5 v., mejtem ko so rabili zase 4vinarsko dopisnice. Nadalje se Avstrija vsaj ne bo smatrala za ,zunanjo' državo. Poseben način, določanja dote V Kraljevem gradcu na Češkem ženil 8e jo posestnik Vaclav Budiiem. Pred poroko vprašal je očeta svoje izvoljenke, koliko mu bode dal za doto. Oče je nekoliko časa pomislil, na to je pa dejal: »Toliko težo v kronah, kolikor bode nevesta na dan poroke tehtala.« Ženin ni ugovarjal. Na dan poroke so nevesto tehtali. Tuhtala je 62 kg. in res skoro na to je privlekel oče nevestin v dvorano težko vrečo, v kateri je bilo kronic za nekaj nud 62 kg. krcn. V vreči je bilo 13 500 kron Strahovit zločin na vlakn. Iz Har-kova na Ruskem se poroča: V nekem nočnem vlaku Katarinske železnice vozil se je blagajniški uradnik, ki je imel pri sebi 30.000 rubljev. Na neki postaji stopil je na železniški stroj k znanemu mu vlakovodju, od tedaj pa je mladi blagajniški uradnik zginil. V železniškem stroju so sedaj dobili koščke človeške pete. Mašinist in kurilec sta uradnika pobila in ga, ko sta ga, oropala vrgla v goreči železniški stroj. Celo družino umoril. V Sokalu na nemškem Poljskem so našli v bližini meje umorjenega in oropanega ondotnega gostilničarja, njegovo ženo in 141etno hčerko. Morilce so že prijeli. Morilci so trije kmetje, mej njimi najbogatejši kmet iz vasi. Predsednik ameriških držav —■ židovskega pokoljenja. „Jiidisches Volks-blat" javlja: Nek angleški žurnalist je po-koljenje predsednika Roosevelta natančno preiskal in našel, da je čislo židovskega pokoljenja, od kod tudi njegova ljubezen do zidov, da si je izbral in našel za privatnega tajnika Žida. Stari oče predsednikov se je pisal Rosvvelski in je bil doma na ruskem Poljskem. Ko je prišel v Ameriko, spremenil je svoje ime v Rosenfeld. Njegov sin, oče sedanjega predsednika, je to ime spremenil Roosevelt, dal se je krstiti in se oženil z neko Holandko. Natakar podedoval milijone. Natakar Desider csomhegyi ki je že tri leta natakar v kolodvorski restavraciji v Debre-cinj, je dobil na novega leta dan ekspresno pismo, v katerem mu je njegova v Budimpešti stanujoča mati sporočala, da mu je njegov stric, ki je kot priprost klobučar od šel v Ameriko, zapustil 10 milijonov kron. V Ameriki je imel stric srečo in postal je posestnik mnogih tovarn, ki so mu donesle milijone. Natakar Somhegyi je bil pač najsrečnejši človek na svetu na novega leta dan 1. 1902 in je že odpotoval v Ameriko po milijone. Dima prosto kurivo. Na Angleškem se v najnovejšem času pripravlja kurivo, obstoječe iz 93% premogovega prahu in 7% mešanice katrana in jedkega apna, ki ne provzroča dima. To brezdimno kurivo se mehko zgnete v večje ali manjše kose in ti se potem sušijo. Pri gorenju ni skoraj videti dima. Ogenj je podoben koksovemu z živim svitom, iz katerega bel in modrikast plamen šviga. Pepela ni niti za 3%. Res, da je cena takemu kurivu za sedaj še precej visoka, a ta cena se utegne pozneje gotovo znižati. Društva. (Zabavni večer) priredi katoliško društvo za delavke v nedeljo dne 12. januvarija 1902, ob 6. uri zvečer v dvorani »Katoliškega doma«, Turjaški trg št. 1. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Fran Ferjančič: »Oj slovanska žemljica«. 2. Ka-milo Mašek : »Mlatiči«. 4. Jakob Aljaž: »Občutki«. 6. Fr. Ferjančič: »Peti venček na rodnih pesem«, vse poje društven zbor. — »Lurška pastarica«. Igrokaz v petih dejanjih. Nemški spisal dr. Robert Weisenh( fer, poslovenil L. 8. — Vstopnina: Sedeži prve vrste po 50 kr., drugo vrste po 40 kr., tretje vrste po 30 kr., stojišče 10 Ur. — K obilni udeležbi vabi odbor. (Bolniško in pomožno društvo pomočnihinzasebnihuradnikov za Kranjsko) ima svoj redni občni zbor v nedeljo dn6 12. januvarija 19ti2 ob 2. uri popoludne v gostilni »Mira-mar« na Starem trgu. Prosi se za polnt-številno udeležbo. Odbor. (Pri božičnici) -»Katol. mladeni-škega društva« v nedeljo, 5. t. m., je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo dvo rano »Rokodelskega doma«. Vse točke vspo-reda so prav dobro vspele. Vrlo izvežbani pevci katol. društva rokod. pomočnikov so zapeli tri zbore in en čveterospev. Govor je imel vlč. g. dr. Jožef Debevec, e. kr. gimnazijski profesor v Kranju, spretni govornik zna mojstersko družiti zabavo s poukom. S svojim humorjem je spravil občinstvo v najboljšo voljo, ob enem pa je podal kopico zdravih času primernih na ukov, razpraviiajoč, kako je tudi naše življenje — resna igra. In kaj naj rečemo o predstavljanju igre »Roparji pri kapelici Matere b^žje«? Mladi igravci so dobro znali svoje uloge, utopili so se v igro in nastopali večinoma z nekako samozavestjo. — Dober vspeh božičnice in pohvala občinstva bosta gotovo spodbuiala društvenike, da se vedno še z večjo vnemo oklepaio svojega društva in da se v vsakem oziru izpopolnjujejo. Telefonska in brzojavna poročila. Gorica, 10. jan. Iz goriškega dež. zbora so izstopili poslanci dr. Luzatto, Naglos in Valentinis. Vzrok je glasovanje o deželni blaznici. Dunaj, 10. jan. Ker je v Wall-burgovi aferi treba zaslišati odlične osebe, bode preiskava v tej zadevi prišla v roke dunajskega sodišča. Dunaj, 10. januvarija. Predavanja dvornega svetnika Exnerja so začasno sistirana. Lvov, 10. jan. Poljska industrijska podjetja v Galiciji premog ne bodo več naročala iz Pruske ampak iz ruske Poljske. Budimpešta, 10. januv. Kraljeva kurija je razveljavila izvolitev grofa Teleksa v okraju Dees, ker je volivce pred volitvijo v svojem stanovanju pogostil. Aktivno in pasivno volivno pravico izgubi za dobo 6 mesecev. Budimpešta, 10. jan. Včeraj se je vršila v Galgoczu dopolnilna volitev za državni zbor. Do 4. ure popoludne je dobil liberalni kandidat nekaj glasov več nego nasprotni kandidat ljudske stranke. Mej volivci se je pojavil raz-por. Orožniki in vojaki so obkolili volivce ljudske stranke in jih trideset zaprli. Monakovo, 10. jan. Ustanovitelj in izdajatelj lista „Das baierische Vater-land" dr. Sigi je umrl. Saint Etiene, 10. jan. Sladčičar Tantale je ustrelil svojo ženo in truplo vrgel v peč, kjer je truplo zgorelo. Potem se je Tantale sam ustrelil. Saragosa, 10. jan. (0. B.) Liberalna tolpa je napadla samostan jezuitov s kamenjem iu samokresi. Navstal je velik boj. Orožniki so z orožjem v roki naredili mir. Več oseb je ranjenih. Pekin, 10. jan. Po dohodu kitajskega dvora so bili vsprejeti v avdi-jenci pri cesarju razni višji uradniki. Razgovor je vodila samo cesarica-vdova, cesar ni izpregovoril nobene besede. Naglašala se je potreba spravne politike. Na nasvet Yuan-Si-Khaija in drugih je zapovedala cesarica - vdova, da se umori Tung-fu-Siang, ki je odgovoren za umor belgijskih misijonarjev. Tartarski general Kansu mora izvršiti usmrtenje. Tri avdijeaci so bili prisotni zastopniki zunanjih čet. — Tartarski general je že naznanil, da je ujel Tung-fu-Sianga ter dobil povelje, da ga umori. Novijork, 10. jan. Iz Managiie javljajo, da se je v Bogoti pojavila revolucija. Predsednik Marroquin je ujet. Novijork, 10. jan. Predvčeranjim dopoldne sta v predoru novijorške cen- tralne železnice trčila dva vlaka. Prvi vlak je zavozil na drugega. Vozovi so jeli goreti. Dosedaj so našli 15 ubitih, a jih ne morejo spoznati. Mnogo oseb je bilo ranjenih. London, 10. jan. Iz Ngatu se poroča, da se burski oddelki zbirajo ob meji Zulu dežele. Johannesburg, 10. jan. Glasom poročil iz Mafekinga so burski voditelji ostavili okraj Marico, kjer so dosedaj operirali, da so združijo z voditelji v drugih okrajih. (Jnisli »o: 7. januvarija. Jožef Selan, delavca s:n, leta, Streliške ulice 15, oSpice in plučnica. 8. januvarija. Marija Jevnikar, posestnika žena, 50 let, Vodmatski trg 6. 9. januvarija. Terezija Japelj, izvožčeka žena, 50 let, KonjuSne ulice št. 13, izkrvavenje. — Anton Kocjan, posestnika siri, 23 dni, Dolenjska cesta 25, življenjska slabost. — Terezija Pavle, uradnega sluge vdova, 61 let, Tržaška cesta 2, myocarditis chron. V bolnišnici: 5. januvarija. Jakob Ivančič, dninar, 38 let, jetika. Dunajska borza dnš 9. januvarija. Skupni državni dolg v notah.....99-70 Skupni državni dolg v srebru....."tt-66 Avstrijska zlata renta 4%......120-16 Avstrijska kronska renta 4 %.....96-26 Ogerska zla'a renta 4%.......119 30 Ogerska kronska renta 4%......96-— Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1594-— Kreditne delnice, 160 gld.......043-50 London vista......................239 25 Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž. vel j. 117-22'/s 20 mark............23-44 20 frankov (napoleondor)......19<>3 Italijanski bankovci.........93 80 C kr. cekini...........11-30 Žitne cene dn6 9. januvarija 1902. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad......K 9-46 Rž za pomlad........7-83 Koruza za maj-junij.....„ 5 76 Oves za pomlad .......„ 7-80 do 9-47 „ 7-84 n 5-7ri . 7 81 Na budimpeštanski PSenica za april....... , „ oktober ...... Rž za april........ Oves za april........ Koruza za maj....... ififektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška...... južne žel....... Rž ........ Ječmen „ ....... „ ob Tisi ...... Koruza ogerska, stara..... „ „ nova ..... Cinkvant „ stara .... „ , nova .... Oves srednji........ Fižol ........... borzi: K 9 26 n 8-44 „ 766 , 7 50 „ 6 44 do 9-27 8-45 7 57 7-52 5-46 0-10 do 985 9 26 9-75 7-10 8-86 720 8-60 6-75 7-76 5-60 5-70 5-40 5-60 6 60 7-00 6 1'» 6-40 7-65 7-80 7-76 n 10-75 Meteoro2o$i5no porodilo. TiSica nad moreni 306-8m, srednji zračni tlak lM-0mm i -4 Cr.B Opn-i j spranih •itaiije barometra » nun Tetnptf-niGuri* po Ooliijo V«a?uTi Nebo 0 ! S a !«• • 9 j 9 7,vec. 744 7 2 2 si szah. jasno 10| 7. zjutr. |2 po pol. Srednja 144 3 743 2 raiftnja - 6 6 | brezvetr. 3 4 | si. jzah. emperalnra —1-7 megla jasno uormali;: 00 -2 V Zalivala. 42 1-1 Za mnoge dokaze ljubeznivega sočutja mej boleznijo in o smrti mojega preljubega, nepozabnega soproga, blagorodnega gospoda Inocencija Crobath o. kr. davkarja v pokoja kakor tudi za Častno obilno spremstvo k zadnjemu počitku pokojnega se prisrčno zahvaljuje Cecilija Crobath. V Tržiču, dno 9. jauuvarija 1902. Spiritni laki, za etikete, lak za tla, naravnobarven in v vseh bojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 25 11—5 E. Zt>itel*-ov ^ oioluSJ zavod za izdelovanje ste-klenomozaičnih božjih grobov, lurških duplin in altarjev za procesije ob sv. Rešnjem Telesu. Odlikovan od Nj. svetesti papeža Leona XIII.; priznanja katol. teolog, akademije v Pe-terburgu, nemškega micijona v Carigradu itd. 132 4-2 llustr. ceniki zastonj. Vse pošiljatve zajamčene. Gostilna y najem! V Bohinjski Bistrici, kjer se vrši zgradba nove železnice, odda 86 V najem hiša z gostilno in vrtom pod jako ugodnimi pogoji Zraven se tudi lahko izvršuje pekovski ali mesarski obrt. 41 s—i Več po\e upravništvo „S!ovenca«. priporoča raznovrstne gt©r vizitnice po nizki ceni. m- Lepa bukova drva se dobe 1 kubični meter (1 m3) po 4 gld. pri gospodu 46 3_! petere d, Dunajska cesta št. 86. za popravo šole v Dobrničah, osobito stropov s 17 traverzami, cenjeno na 3500 K, bode na dan 4. februvarija 1902 dopoldne Obrisi in proračun so v pregled pri krajnem šolskem svetu v Dobrničah. Sprejemajo se tudi pismene ponudbe z 10% varščine 27 2-2 „Grand Prix". IS" a j višja odllilca! Na 7 preJSnjih razstavah a prvimi darili odlikovano. 1 Pristno 7V n usta- le, če /i860\ novno na /t.RA.P.m\ leto podplatu /C.nETEPBVPrtiv 1860. ^^11 Vsak dan jih izdela tovarna tČ* 40.000 parov! Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & C©., Wien, I. V Ljubljani so na prodaj pri J. S. Benedikt, Erne«t Jeunlkar, A. Kasoh, Henrik Kenda, Ivan Kordlk, Ant. Leutgeb, Karol Beoknagel, A. Sohaffer, F. M. Sohmltt, Fr. Bzantner itd. 1145 21-19 Isdajatelj: Dr. EvgM Ltmpt. Odgovorni vrednik : Ivm Raksvto. Tisk .Katoliške Tiskarne v Ljubljani.