Gašper Tonin1 znanstveni prispevki – raziskovalni in pregledni članek Scientific Manuscript – A Research and Review Paper izvleČek KLJUČNE BESEDE: raziskovalni prispevek, pregledni prispevek, sistematični pregled, pisanje znanstvenih člankov, strokovno besedilo, znanstveno besedilo V znanstvenih prispevkih, objavljenih v periodičnih znanstvenih revijah ali drugih gra- divih, raziskovalci predstavijo rezultate raziskav. Čeprav obstaja več tipov znanstvenih prispevkov, ki se razlikujejo tako strukturno kot glede na moč dokazov, je pri vseh zaže- leno, da so vsebinsko in tehnično urejeni, besedilo pa sledi rdeči niti. Predstavili smo nače- la pisanja znanstvenega prispevka, opisani pa so tudi najpogostejši tipi prispevkov v znanstvenih revijah. Podrobneje se osredotočimo predvsem na raziskovalne in pregledne članke. Pri prvih je predstavljena struktura »uvod, metodologija, rezultati in razprava« (angl. introduction, methods, results, and discussion, IMRAD), pri preglednih člankih pa dva pogosta tipa, narativni pregled literature in sistematični pregled literature. aBstract KEY WORDS: research paper, review paper, systematic review, scientific writing, professional text, scientific text Researchers present the results of their research in scientific papers published in perio- dical scientific journals or other publications. Although there are several types of scien- tific papers, differing both structurally and in terms of the strength of the evidence they express, it is desirable for all of them to be well-organized in terms of content and tech- nical quality, and for the text to follow a common thread. This paper introduces the prin- ciples of writing a scientific paper and describes the most common types of papers in scientific journals. In particular, we focus on research and review articles. The former are structured as having an introduction, methods, results, and discussion format (IMRAD). Moreover, we present two common types of review articles: the narrative literature review and the systematic literature review. 1 Gašper Tonin, dr. med., dipl. slov. in lit. komp., mag. štud. slov. in spl. jez., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana; toningasper@gmail.com 5Med Razgl. 2024; 63 Suppl 1: 5–10 SMRK 2024_Mr10_2.qxd 14.3.2024 11:56 Page 5 6 Gašper Tonin znanstveni prispevki – raziskovalni in pregledni članek uvod Za uspešno delovanje in razvoj stroke je nujno, da znanstveniki objavljajo svoje izsledke v periodičnih in drugih publika- cijah. Pogosto je raziskovalni znanstveni pri- spevek v znanstveni reviji edina oblika poročila o raziskavi, ki je dostopna preostali znanstveni skupnosti. V strokah z dolgo tra- dicijo, ki imajo izpiljen in sistematično urejen tudi postopek raziskovanja, so se raz- vili standardizirani načini poročanja o novih in preteklih izsledkih. Ti »vnaprej predpi- sani« besedilni vzorci omogočajo bolj siste- matičen pregled nad vsebino in hitrejši pre- nos informacij, pomembno pa je, da se jih priuči strokovnjak, ki se začenja ukvarjati z raziskovanjem svojega področja. Čeprav je tudi odstop od predpisane strukture pri- spevka lahko vsebinsko pomemben in vča- sih zaželen, ker med drugim kaže na avtor- jev slog, se je treba zavedati, da večina znanstvene skupnosti (vključno z uredni- ki periodičnih znanstvenih revij) pričaku- je, da pisec upošteva načela znanstvenega pisanja. V nadaljevanju so predstavljeni glavni tipi znanstvenih prispevkov v medicini, podrobneje pa sta opisana raziskovalni pri- spevek in pregledni prispevek. tiPi znanstveniH PrisPevkov v medicini Tipe prispevkov lahko razdelimo na več različnih načinov, pri čemer obstajajo tako bibliografske razdelitve kot tiste, ki se upo- rabljajo za točkovanje (npr. za pedagoške nazive). Indeksiranje v podatkovni bazi MEDLINE npr. predvideva kar več kot 170 različnih tipov dokumentov. Znanstvene revije imajo običajno v navodilih za avtorje določeno, kakšne tipe prispevkov objavljajo. V Medicinskih razgledih tako npr. objavljamo klinične primere, pregledne znanstvene prispevke in raziskovalne znanstvene prispevke. Največ periodičnih revij sicer deli prispevke na razi- skovalne prispevke, pregledne prispevke (te na narativne in na sistematične pre- gledne prispevke), metaanalize, predstavitve primerov, komentarje avtorjev, komentarje urednikov in pisma urednikom (1). Hierarhija dokazov (angl. hierarchy of evi- dence) deli dokaze v medicini glede na nji- hovo kakovost. Čeprav sledi naravi samega raziskovanja, se pomembno kaže tudi v tipih znanstvenih prispevkov. Najmanjšo kako- vost dokazov za človeka imajo raziskave na živalih, sledijo pa jim klinični primeri ali serije primerov. Večjo moč imajo raziskave s skupinami ljudi, npr. opazovalne raziska- ve in randomizirane kontrolirane raziskave. Največjo moč imajo po dobro opisanem postopku pridobljeni pregledi rezultatov večje skrbno izbrane skupine raziskav z ena- kim raziskovalnim vprašanjem. Če ob tem ni bila narejena statistična analiza, ki bi združevala ugotovitve različnih raziskav, gre za sistematični pregled, če je bila taka analiza izvedena, pa gre za metaanalizo (2). osnove PisanJa znanstvenega PrisPevka Osnovno vprašanje, na katero moramo odgo- voriti, preden se lotimo pisanja katerega koli besedila, je: »Komu je besedilo namenjeno in kje bo objavljeno?« Znanstvena besedila so seveda namenjena strokovnjakom po- sameznega področja, revija, v kateri bomo prispevek objavili, pa običajno predpiše osnovna navodila avtorjem glede oblike pri- spevka, ki jim moramo slediti. Ta se glede na tip prispevka razlikujejo, najbolj stroga pa so običajno glede strukture raziskovalnih pri- spevkov. Navodila revije je tako dobro pre- veriti že pred pisanjem, zagotovo pa jih moramo preveriti pred oddajo, da se pre- pričamo, da smo pravilno navajali literatu- ro, oblikovali pripise nad/pod slikami itd. Vsak znanstveni prispevek mora imeti logično strukturo, ne glede na tip prispev- ka. Bralec se mora v prispevku znajti, bese- dilo pa mora slediti rdeči niti. To najlažje dosežemo s smiselno členjenostjo besedi- la, osnutek razdelitve na podpoglavja pa je SMRK 2024_Mr10_2.qxd 14.3.2024 11:56 Page 6 najbolje ustvariti že pred pisanjem. Čeprav vsak avtor sčasoma razvije svoj proces in način pisanja, si lahko pomagamo z neka- terimi osnovnimi koraki in načeli (3): • Že pred začetkom pisanja si organiziraj- mo čas za pisanje. Pri tem si lahko dolo- čimo tudi roke za izdelavo osnutka, pisanje posameznih podpoglavij in končno teh- nično oblikovanje. • Če prispevek pišemo skupaj s soavtorji, poskrbimo za delitev dela in seznanjenost vseh avtorjev s časovnico in osnutkom. • Pred pisanjem moramo nujno dobro poznati temo, o kateri bomo pisali, saj bomo le na ta način pripravili tudi pri- meren osnutek. • Izberemo publikacijo, v kateri namera- vamo objaviti prispevek. To nam olajša tehnično oblikovanje (oblikovanje naslo- vov, virov itd.), ki ga med pisanjem lahko prilagodimo. • Pred pisanjem pripravimo skeletno zas- novo prispevka – zapišemo vsa podpo- glavja in nanizamo ideje, kaj bi bilo morda smiselno vključiti v vsakega od podpo- glavij. Pri pisanju se nato k tej zasnovi lahko večkrat vrnemo. • Pri pisanju prispevka upoštevamo tehni- čne smernice revije, za citiranje pa upo- rabimo primeren računalniški program. • Ko je prispevek končan, celotno besedilo še enkrat pregledamo, poleg tega pa ga posre- dujemo tudi vsem avtorjem, da ga dopol- nijo in potrdijo pred oddajo. Pri tem upo- števamo smernice Mednarodnega odbora urednikov medicinskih revij (International Committee of Medical Journal Editors, ICMJE), ki predvidevajo izpolnjevanje šti- rih osnovnih meril za določanje avtorstva. raziskovalni PrisPevek Raziskovalni prispevek je poročilo o izve- deni raziskavi, ki zajema teoretična izho- dišča, potrebna za razumevanje zasnove raziskave, uporabljeno metodologijo, sta- tistično analizo in poročilo o rezultatih, ki mu je dodan tudi komentar rezultatov. Struktura znanstvenega raziskovalnega prispevka je v večini revij s področja medi- cine enaka, saj sledijo mednarodno uvelja- vljeni obliki znanstvenega poročanja »uvod, metodologija, rezultati in razprava« (angl. introduction, methods, results, and discus- sion, IMRAD). Danes tej obliki sledi več kot 80 % raziskovalnih prispevkov; na podlagi te strukture pa so oblikovana tudi navodi- la za pisanje Prešernove naloge (4). Večina revij usmerja, da je treba strukturo IMRAD upoštevati tudi pri pripravi izvlečkov in ne le pri oblikovanju glavnine besedila. Pri pri- pravi prispevka si lahko pomagamo z razli- čnimi smernicami, za pripravo prospektivnih randomiziranih raziskav so npr. uporabne smernice CONSORT (Consolidated Standards of Reporting Trials). V uvodu oz. izhodiščih (angl. introduc- tion) je predstavljen odgovor na vprašanje: »Zakaj si sploh začel/-a z raziskavo/s pisa- njem?« Običajno je teoretične narave in pov- zema že obstoječe znanje. Namen uvoda je, da bralca pripravi, da bo razumel vsebino raziskave, hkrati pa ga prepriča o njeni smi- selnosti. Obenem mora ohraniti tudi njego- vo zanimanje, da bo prebral celoten prispe- vek. Najpogostejša napaka pri pisanju uvoda je, da je ta predolg, saj naj bi zajemal le pri- bližno 10–20% dolžine celotnega prispevka, običajno okoli 250–600 besed. Izogniti se moramo torej pasti, da bi poskušali v uvodu povzeti vse obstoječe znanje (3, 5, 6). Obstaja več različnih metod za pisanje uvoda, mdr. so taki problemsko naravnani model (angl. problem solving model), model ustvarjanja raziskovalnega prostora (angl. creating a research space, CARS) in model strukture lijaka. Večina modelov sicer predvideva pre- hajanje od znanega k neznanemu in opre- delitev luknje v obstoječem znanju, ki jo bo raziskava nato poskušala zapolniti (3). V metodah (angl. materials and met- hods) poskušamo odgovoriti na vprašanje: »Kaj in kako si naredil/-a?« Metode tako predstavljajo »kuharski recept«, ki mora biti dovolj natančen, da bi lahko naključni 7Med Razgl. 2024; 63 Suppl 1: SMRK 2024_Mr10_2.qxd 14.3.2024 11:56 Page 7 raziskovalec ponovil raziskavo le na podlagi opisa. To zagotavlja ponovljivost rezultatov, hkrati pa omogoča, da si bralec ustvari dobro sliko o metodoloških prednostih in pomanjkljivostih. Podpoglavje o metodo- logiji vključuje podatke o zasnovi raziska- ve, časovnem okvirju raziskave, dovoljenjih etičnih komisij, udeležencih v raziskavi (vključitvena in izključitvena merila), pro- tokolu raziskave, načinu pridobivanja poda- tkov, metodah za analizo podatkov itd. Zajema tudi podatke o tem, katere statisti- čne metode smo uporabili. Poglavje lahko dodatno razdelimo na posamezna podpo- glavja. Pri pisanju metodologije je treba paziti, da v njej ne podajamo rezultatov ali komentarjev, saj ti sodijo v razpravo (3, 6, 7). V rezultatih (angl. results) odgovarjamo na vprašanje: »Kakšne odgovore si dobil/- a?« Podatke, ki smo jih pridobili z raziska- vo, le golo podajamo in jih ne komentiramo ali interpretiramo. Predstavljamo jih lahko tudi v obliki tabel ali grafov, a je nujno, da podatkov ne podvajamo. Običajno so tudi rezultati deljeni na več podpoglavij. Pri kli- ničnih raziskavah tako najprej npr. podamo podatke o našem vzorcu, nato pa v smisel- nih sklopih predstavimo preostanek rezul- tatov, vključno s statistično analizo (3, 5). Razprava (angl. discussion) poskuša odgovoriti na vprašanje »Kaj tvoji rezulta- ti pomenijo?« V njej poskušamo ovredno- titi naše izsledke in jih smiselno primerjati z obstoječo literaturo. Razprave se lahko močno razlikujejo v dolžini, obliki in ure- jenosti, večina pa jih na ravni posameznih sklopov izsledkov sledi obliki (7, 8): • glavni izsledki raziskave, • primerjava z rezultati drugih raziskav, • zaključna misel. Na koncu razprave lahko dodamo tudi zaklju- ček, včasih pa ta poleg poglavja o pomanj- kljivostih raziskave predstavlja samostojno enoto. Poleg naštetih sestavnih delov razi- skovalni prispevek seveda lahko vsebuje tudi druge elemente. Pisanje znanstvene- ga raziskovalnega prispevka je podrobne- je in z več praktičnimi nasveti predstavljeno v prispevku Tonin (2020) (3). Pregledni PrisPevek Pregledni prispevki podajajo kritičen pov- zetek že obstoječe literature, pri čemer poskušajo v eno besedilo strniti najnovej- ša dognanja o eni temi. Običajno vsebuje- jo povzetke ključnih raziskav, pri čemer sledijo toku idej raziskav. Odpirajo tudi kontroverzna vprašanja, terminološke dile- me, pomanjkljivosti v obstoječem znanju in predlagajo usmeritve za nadaljnje razisko- vanje (9). Pregledne prispevke lahko prav tako razdelimo v več različnih kategorij – pozna- mo npr. tradicionalne narativne preglede literature (angl. narrative review), sistema- tične pregledne članke (angl. systematic review), preglede preglednih člankov (angl. review of reviews) itd. V tem prispevku se bomo podrobneje osredotočili na narativni pregled literature in sistematični pregled literature, ki sta najpogostejša tipa pre- glednih prispevkov. Bistvena razlika med njima je, da je v sistematičnem pregledu lite- rature način vključitve literature v pregled natančno opisan in določen že pred samo izvedbo pregleda, pri narativnem pregledu pa avtor znanstvene prispevke, ki jih bo vključil, izbira glede na lastno mnenje o smiselnosti in kakovosti prispevka. S tem izbiranjem literature tako izbira »snov za pripovedovanje zgodbe«, po čemer je ta obli- ka članka dobila ime (9). narativni pregled literature Narativni pregled literature je sinteza infor- macij in obstoječe literature o določeni temi, pri čemer način izbora pregledane lite- rature ni posebej opisan (treba pa je opo- zoriti, da nekatere revije vseeno pričakujejo, da bodo na kratko opisane tudi metode za iskanje vključenih prispevkov). Kljub bolj bornemu opisu iskalnega postopka ali 8 Gašper Tonin znanstveni prispevki – raziskovalni in pregledni članek SMRK 2024_Mr10_2.qxd 14.3.2024 11:56 Page 8 odsotnosti tega je zaželeno, da avtor komen- tira kakovost zasnove in rezultatov vklju- čenih raziskav. Narativni pregledi so sicer običajno namenjeni temu, da bralca sezna- nijo s temo in najbolj sodobnimi izsledki področja ter imajo tako pomembno peda- goško vlogo. Za pisanje narativnega pregleda litera- ture ne obstajajo smernice, kot jih pozna- mo za raziskovalni pregledni članek ali sistematični pregled literature. Ta oblika znanstvenega prispevka je tako ena od naj- bolj prostih in dovoljuje tudi največ svobode piscu. Obenem pa se je treba zavedati, da mora imeti tudi narativni pregled literature dobro določeno raziskovalno vprašanje oz. temo. Poleg tega literature ne sme samo povzemati, ampak je smiselno, da jo tudi kri- tično ovrednoti (10). sistematični pregled literature Sistematični pregled literature je obsežen povzetek primarnih raziskav na visoki ravni, v katerem avtorji poskušajo zbrati raziskave na podlagi vnaprej določenega izbirnega postopka, ki temelji na razisko- valnem vprašanju. Zanj je značilno, da ima bolj zapletena pravila pisanja, kot ga ima narativni pregled literature, običajno pa pisanje avtorjem vzame tudi precej več časa. Njegova glavna prednost je, da je zaradi predpripravljene metodologije bolj objektiven pri izbiri raziskav (11). Pri pisanju sistematičnega pregleda (in metaanaliz) si lahko pomagamo s smerni- cami PRISMA (Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-analyses). Te predvidevajo, da že pred pisanjem sistema- tični pregled registriramo v Mednarodnem prospektivnem registru sistematičnih pre- gledov (angl. The International Prospective Register of Systematic Reviews, PROSPERO). Na ta način se izognemo poplavi sistema- tičnih pregledov, ki bi proučevali isto razi- skovalno vprašanje. Že pred začetkom pisa- nja moramo tako zagotoviti, da pred kratkim ni izšel noben prispevek, ki bi se ukvarjal s podobnim ali enakim raziskovalnim vpra- šanjem. Tega moramo znati sicer tudi pra- vilno postaviti, da ni preširoko (Ali ima pre- hrana vpliv na zdravje?) ali preozko (Ali je telovadba trikrat na teden po 20 minut bolj- ša kot telovadba dvakrat na teden po 50 minut?). Preširoko vprašanje bo namreč zajelo preveč raziskav, ki jih bomo težko pre- gledali in smiselno povzeli. Po drugi stra- ni pa bo preozko vprašanje zajelo premalo raziskav, da bi lahko podali odgovor nanj. Na podlagi raziskovalnega vprašanja nato oblikujemo vključitvena in izključit- vena merila. Ob tem si lahko pomagamo s podatki, ki so zajeti v modelu preiskovanci, intervencija, primerjalna skupina, klinični izid in zasnova raziskave (angl. partici- pants, interventions, comparisons, outcomes, and study design, PICOS) (11, 12). Ko vemo, kaj je naše raziskovalno vpra- šanje, in smo oblikovali vključitvena in izključitvena merila, lahko izberemo baze, v katerih bomo izvedli iskanje, hkrati pa sestavimo tudi iskalni niz. Pri oblikovanju tega moramo biti zelo pozorni, da zajame- mo vse mogoče ključne besede, ki bi bile lahko relevantne za raziskave, ki jih iščemo. Vse z iskalnim nizom najdene raziskave nato pregledamo (sprva lahko prek naslovov in povzetkov) ter izločimo tiste, ki ne ustrezajo vključitvenim merilom oz. ustrezajo izklju- čitvenim merilom. Raziskave, ki so ostale po tem »prvem situ«, nato še enkrat pregleda- mo, le da tokrat preberemo celotno besedi- lo. Neustrezne zopet izločimo. Število razi- skav v vseh korakih tega postopka moramo natančno opredeliti (število v bazah odkri- tih raziskav, število izločenih raziskav v prvem krogu, število preostalih raziskav…). Postopek je priporočeno opisati s shemo PRISMA. Vse raziskave podrobno pregle- damo in ocenimo tudi tveganje pristran- skosti (angl. risk of bias). Za oceno tega je na voljo več različnih orodij; eno od teh je orodje RoB 2 (The Risk of Bias 2) za oce- njevanje pristranskosti randomiziranih razi- skav (11, 12). 9Med Razgl. 2024; 63 Suppl 1: SMRK 2024_Mr10_2.qxd 14.3.2024 11:56 Page 9 Rezultate raziskav objektivno strnemo, pri čemer lahko uporabimo grafične ele- mente. V razpravi poleg komentiranja ugo- tovitev proučevanih raziskav razpravljamo tudi o kakovosti vključenih raziskav, odsto- panjih od rezultatov in drugih lastnostih vzorca, ki so se nam zdele nenavadne. Na koncu lahko izpostavimo možnosti za nadaljnje raziskovanje (12). 10 Gašper Tonin znanstveni prispevki – raziskovalni in pregledni članek zaklJuČek Prispevki raziskovalcev so glavni način za mednarodno izmenjavo informacij med stro- kovnjaki. Sčasoma se je na področju znan- stvenega objavljanja v medicini razvilo več različnih tipov prispevkov, pri pisanju pa je priporočeno upoštevati smernice, ki so se raz- vile za pomoč pri oblikovanju vsakega izmed tipov člankov. Predstavili smo delitev tipov na dve veliki skupini – raziskovalne in pre- gledne prispevke. Prvi predstavljajo izsled- ke primarne raziskave, drugi pa poskušajo povzeti ugotovitve več različnih razisko- valnih prispevkov. literatura 1. Peh WC, Ng KH. Basic structure and types of scientific papers. Singapore Med J. 2008; 49 (7): 522–5. 2. Wallace SS, Barak G, Truong G, et al. Hierarchy of evidence within the medical literature. Hosp Pediatr. 2022; 12 (8): 745–50. doi: 10.1542/hpeds.2022-006690 3. Tonin G. Kako napisati in objaviti znanstveni članek? Znanstveno pisanje in struktura znanstvenega raziskovalnega prispevka. Med Razgl. 2020; 59 (3): 359–78. 4. Sollaci LB, Pereira MG. The introduction, methods, results, and discussion (IMRAD) structure: A fifty-year survey. J Med Libr Assoc. 2004; 92 (3): 364–71. 5. Geršak K. Pisanje Prešernove naloge in pogoste napake. Med Razgl. 2022; 61 (Suppl 1): 21–5. 6. Miklavčič D. Objavljanje rezultatov raziskav – pisanje člankov. Elektrotehniški vestnik. 2010; 77 (1): 75–84. 7. Jirge PR. Preparing and publishing a scientific manuscript. J Hum Reprod Sci. 2017; 10 (1): 3–9. doi: 10.4103/ jhrs.JHRS_36_17 8. Kallestinova ED. How to write your first research paper. Yale J Biol Med. 2011; 84 (3): 181–90. 9. Erol A. Basics of writing review articles. Noro Psikiyatr Ars. 2022; 59 (1): 1–2. doi: 10.29399/npa.28093 10. Agarwal E, Marshall S, Miller M, et al. Optimising nutrition in residential aged care: A narrative review. Maturitas. 2016; 92: 70–8. doi: 10.1016/j.maturitas.2016.06.013 11. Harris JD, Quatman CE, Manring MM, et al. How to write a systematic review. Am J Sports Med. 2014; 42 (11): 2761–8. doi: 10.1177/0363546513497567 12. Turk N. Metodologija priprave sistematičnih preglednih člankov. Zdrav Vestn. 2021; 90 (7–8): 432–42. doi: 10.6016/ ZdravVestn.3138 SMRK 2024_Mr10_2.qxd 14.3.2024 11:56 Page 10