Posamezna številka današnjega „SLOVENCA" atañe 10 kr.
LOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
P« poiti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 ffld., za en meBec 1 (?ld. 40 kr. V administraciji prejeman veljfl: Za celo leto 12 ffld., za pol leta <5 gld., za četrt leta I fld., za en mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., Se se tiska enkrat; 12 ki če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjka.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulieah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. ari popoludne.
Štev. 146.
V Ljubljani, v petek 28. junija 1889.
Letiiil* XVII.
lcV v
¿¡b^Vi T »¿1
i
imiiiiimiiiiimiii
m '

is
I'
iS i
Ne hčere, ne sina Po meni ne bo. Dovolj je spomina, Me pesmi pojó. v Vodnlk
zgodovini narodov so imena mož. ki no pomenjajo posameznikov, temveč označujejo celo dobo zgodovinsko. To so veliki možje, v katerih življenji in delili se zrcali del narodovega. bitja in žitja, mejniki v preobrazujočem se človeštvu, možje, ki so vodniki svojim sovrstnikom, vzorni učeniki potomcem, ki narod privajajo na nova pota do vzvišenih idej. plemenitih namenov. Znani so nam ti Soloni. Likurgi. Katoni iz starega veka. uče nas to kralj Samo in sv. blagovestnika Ciril in Metod iz domače zgodovino, to vidimo na Washingtonu in drugih.
Dejanja posameznega odličnega moža javljajo, kar tli in gori v tisočerih srcih. Tak mož je zastavonoša v boji in porok zmage, za njim veselo in srčno korakajo narodni vóji. In tak mož, katerega spomin te dni časti hvaležni narod slovenski, je bil Valentin Vodnik, prvi pesnik slovenski, duhovnik-učenjak, mučenec slovenske narodnosti, vzor rodo-ljubja, duševni oče in probuditelj našega naroda, za katerega je živel in trpel. Kdo je bil prvi slovenski pesnik? Kdo je bil prvi slovenski časnikar?
prvi postavil slovenskemu jeziku stalna slovnična pravila ? prvi spisal v resnici slovensko slovnico? prvi prevajal na slovenski jezik uradne razglase? prvi spisal povestnico domače zemlje? j	Kdo nam je prvi pokazal zaklad narodnega blaga?
Bil je to Vodnik, sin kmetskih starišev, duhovnik - učenjak.
line Vodnikovo pornenja za nas dobo, katere ni spremljala slava in sreča, temveč I prekuoije in grom topov, in ta dôba, iz katere narodnega spanja je, narodni probuditelj klical i svoj rod na dan, dvigal svoj glas in neustrašeno budil v pesmih po slovenskih pokrajinah brate I svoje, ta doba je velikega pomena za našo domovino. Bila je doba našega slovstva I lopa pomlad in blagi Vodnik pa njeno so In ce.
No proslavljamo Vodnika kot narodnega junaka v zgodovinskem pomenu, ni politika, ¡ ni imieteljnika, temveč v njem častimo spomin moža vède, neumornega in marljivega delovanja, ¡ ki je kot duhovnik delal tiho in skromno, toda dosledno na onih podlagah, ki so tudi nam dan-| danes bistvo vsega našega narodnega življenja, ki je vse svoje življenje posvetil v povzdigo I svoje rodne zemlje, svojega materinega slovenskega jezika in po vsem svojem delovanji v du-I ševnem ozira gojil idejo, v kateri vidimo i danes svojo blaginjo, moč, tolažbo in bodočnost. :	Tu ne bodeiuo opisavali njegovega življenja od zibelke do groba, ker znano je vsakemu
zavednemu Slovencu. Pred 130 leti jo slovenska Modrica svojega ljubljenca v zibelki tako ¡wi prijazno in milo pozdravila ter ga navdahnila z vsemi tistimi darovi, s katerimi je »ozneje slovenski rod srčno razveselil, da so se uresničile njegove besede, katere smo postavili na čelo tem vrsticam. Z deli si je Vodnik postavil vekovit spomenik v hvaležnih srcih slovenskih — monumentuin aere perennius.
ISmv
I............ii i ii ii i u 111 mm i m m 111 i i n i in.......I.......milili.............................................i..............................um......umnim.................umi..........iiiimimimiiiïliiiiiiifiiiniliifflïï......pu......mi
Kdo je Kdo je Kdo je Kdo je
iilmiftiiiiitaiiimiT
y^T's-. ; ft
r,
Modrica Vodnikova je čvrsta Gorenjka, krepka, rdečelična hči narave. Njene pesni so čiste in zdravo, kakor požirek iz bistre Savice, ki mu je bila „mati pevske umnosti, šola zdrave treznosti". Spočete so se v čistem zraku kranjskih planin, kaipor ne segajo bo-lehavi občutki in otožnost. V Vodnikovih pesnih so podobo iz življenja nanizane v sladkem domačem jeziku na zlati niti poezije kakor bliščeči biseri.
Narod ga s početkoin ni popolnoma razumel. Ko je osivela glava njegova, ko mu je opešala roka, ko so ga 1. 1819 odnesli k zadnjemu počitku na groblje sv. Krištofa, umevali so, da jim je umrl velcum, pesnik, ki je prepeval pesnice sladke, kakor slavulj v domačem logu s svojim petjem vnemal srca mladih pesnikov. Od Soče do Mure, ob Savi in Dravi so se Vodnikove pesmi prepevalo in ogrevale dobrovoljne Slovence.
Slovenski duhovniki smemo biti ponosni, da je Vodnik kot duhovnik prvi vzbujal narod in mu odkrival duševne zaklade. — Vtopimo se v duhu v življenje Vodnika -kapelami. Mož v najboljših letih, navdušen za vse blago in drago, do naroda poln ljubezni, ta mož je služboval ob bregu bloškega jezera, kjer mu je vskipelo vneto srce, zažarele njegove oči, zroč snežnikov velikane, pasoč se po zelenih holmih in modrem jezerskem zrcalu. Triglava sneženi vrhovi, bistra Savica, šumeči slapovi, visoke strmine, čvrsti bohinjski rod — navduševali so vnetega duhovnega pastirja. „Tam gori na Koprivniku je oznanoval Vodnik božjo besedo, tam gori v čistem gorskem zraku je vetrič udarjal na njegove pevske strune, tam gori so mu polnile bistre sape dušo s prostimi mislimi, tam gori se je dvigala duša njegova čez svetne zmote in zmešnjave k večni luči in resnici. Tam gori je zbiral zaklade za svoj slovar, nabiral snovi za svoje neminljive pesmice."
Živečemu v burnih časih francoskih nemirov in vojska zarezali so svetovni dogo-djaji in človeška beda najglobočje vtise v čuteče njegovo srce; videl je domovino svojo krvaveti iz tisoč ran, videl je ponižanega avstrijskega orla, teptan svoj rod — a videl je tudi. kako je vstal, junaško se branil, in kot zvestemu Avstrijcu je vsplamtela iskra ljubezni do nesrečne in v bojih nc-ustrašljive Avstrije. In te domovinske ljubezni ni mogla omajati niti upogniti nobena bridka usoda, nobena grenka prevara in skušnja, tudi ne v letih, ko je zapel „Ilirijo oživljeno". Svobodna, prosta, celotna, mogočna Avstrija je bila Vodniku načelo, kajti vzlic vsem sumničenjem je bil tedaj malokdo tako avstrijski misleč in čuteč. Vodnik je dobro razumil gibanje, ki je prešinjalo narode. Z vzletnimi,
vzvišenimi besedami, v navdušenih pesmih je pozdravljal novo dôbo. A užaljen je gledal, ko je Napoleon kos za kosom trgal od telesa Avstrije in je domovina naša zdihovala pod tujim jarmom.
Vodnik je bil p r v i s I o v e n s i časnikar. Štiri leta trudil se je Vodnik,
izdajal, vrejal in spisoval prve „Novice", v času, ko se je celo slovenskih molitvenikov spečalo le malo. Kdo bi si bil takrat upal izdajati političen list slovenski? In vendar je šentjakobski kapclan Valentin Vodnik čutil toliko moči v sebi, da se jo zdržal na površji s svojim listom. „Dosti je že v večno slavo Vodniku, da so „Novice" — le bile!" piše dr. Janez Bleiweis. oče drugih „Novic".
Vodnik je bil m učenec slovenske narodnosti. Kdor pozna vse tedanje razmere, rad pritrjuje pisatelju novejše zgodovine Kranjske. A. Dimitzu: „Iz vsega se razvidi, da Vodnikova lepa himna „Ilirija oživljena" ni bila v proslavo Napoleona, temveč izliv narodne samozavesti, rodoljubna domišljija, vsled katere nihče ne more obsoditi odkritosrčnega, gorkočutečega, plemenitega pesnika. In če je moral revni Vodnik zato ponižan in beden končati svojo dni, je to le žalostno znamenje reakcije po francoskih vojskah."
„Fortuna non mutât genus", usoda ne izpremeni značaja, govoril je ponosno Vodnik. Te besede označujejo Vodnikovo plemenito mišljenje. Imel je prejasne nazore o svetu in življenji, da bi ga taka usoda bolela. Da bi ga grenka izkušnja potrla, zato je imel pretrdno versko prepričanje. Klanjal se je le Bogu in cesarju.
Vodnik stopa svojemu narodu bližje pred oči čim dlje ga krije grob. Spomenik, kateri mu je zgradil hvaležni narod slovenski v središči dežele, kjer je on delal, trpel in umrl, pred istim poslopjem, v katerem je učil mladino slovensko in iz katerega je pošlo toliko za domovino našo zaslužnih mož, bodi večen svetilnik duhovnika-učenjaka, jeklenega značaja, dičnega pesnika in rodoljuba, ki ni nikoli zgrešil poti svojih idejalov ter imel vedno zvesto srce domovini, ki ga je porodila, in trdno udanost svojemu vladarju.
Častili so ga njegovi učenci, slave ga učencev učenci, hvaležen mu bode na veke narod slovenski.
Pozdravljamo Vas v duhu, rojaki od Mure in Drave, od Jadranskega morja, Triglava, Soče, Kolpe in Sotle. ki ste prihiteli v belo Ljubljano, da z nami proslavljate spomin moža, ki je vse svoje življenje možato stal prvi na braniku, dramil in budil iz duševnega spanja svoje rojake. Bodi nam
Vodnik vse dni vodnik v polnem in pravem pomenu besede! Kameniti spomenik pa bodi priča našim naslednikom, kako visoko smo čislali in ljubili vrlega moža!
V blagosti dneh iu dneh nezgode Slavil te rod hvaležni hode — Nila prvi pevec Valentin Da veino žil hi tvoj spomin'
Spored slavnosti
I	oh
oflKrivanii Voflflikoveaa spomenika
v Ljubljani
dné 28., 29. In 30. junija 1889.
I Dne 28. junija: Sprejem gostov. Ob 8. uri zvečer koncert na čitalničnem vrtu, pri katerem bodeta so-| delovala blejska zdraviška godba (oddelek godbe i dvornega gledišča) in pevsko društvo „Slavec".
Dne 29. junija: Ob 7. uri zjutraj sv. maša v • cerkvi na Rožniku, katero bode daroval č. g. c. kr.
gimnazijski profesor Tomo Zupan; pri maši jjode pel j čitalnični pevski zbor. Ob 10. uri ogledovanje deželnega muzeja „Rudolfinuma". Obed v raznih gostilnah. Po obedu sprehod pod Turn ali na (¡rad. Ob polu ti. uri odhod iz čitalnice na pokopališče pri sv. Krištofu, kjer polože „Slovenska Matica", „Pisateljsko društvo" in druga narodna društva vence na Vodnikov grob, in kjer bode pelo društvo „Slavec". Ob 8. uri gledališka predstava v čitalnični dvorani. Igrala se bode „Mesečnica", opereta, pod vodstvom g. prof. Gerbiča s sodelovanjem blejske godbe, in „Svoji k svojim", veseloigra v jednein dejanji, spisal za to slavnost dr. J. Vošnjak. Po gledališki predstavi koncert na čitalničnem vrtu, pri katerem bodeta sodelovala blejska zdraviška godba in čitalnični pevski zbor.
Dne 30. junija: Ob polu 10. uri dopoludne se zbero narodna društva na čitalničnem vrtu, od koder odidejo na sv. Jakoba trg. Ob polu 11. uri slovesna sv. maša v cerkvi pri sv. Jakobu, katero bode daroval milost, g. stolni prošt dr. Leonard Klofutar. Petje oskrbi št.-jakobski cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. L. Belarja. Ob 12. uri yse odkrije Vodnikov spomenik na Valvazorjevem trgu (Za gledalce sta na Valvazorjevem trgu dve tribuni postavljeni. Sedeži v prvih dveh vrstah po 50 kr., v ostalih vrstah po 30 kr. za osebo; dobivajo se pri kustosu narodne čitalnice, oziroma v traliki) z nastopnim vsporedom: 1. Slavnostni govor g. c. kr. gimnazijskega ravnatelja Fr. Wiesthalerja. 2. Streli na Gradu naznanijo, da se je odkril spomenik, pred kateri narodna društva polože vence. 3. Kantata „Vodniku", besede Antona Puntka, skladba dr. H. Ipavca; pel bode zbor „Glasbene Matice" in ž njo združenih vnanjih in ljubljanskih pevcev, pod vodstvom gosp. prof. Gerbiča. 4. Predsednik odbora za Vodnikov spomenik, g. dr. Vošnjak, izroči spomenik v last in varstvo mestni občini ljubljanski. 5. Cesarska pesem. — Ob 2. uri banket na čitalničnem vrtu. Ob 5. uri ljudska veselica na Jami pri Zibertu na rojstvenem domu Vodnikovem. Veselico priredi šišenska čitalnica.
(Dalje v prilogi.)
LISTEK.
Vodniku,
Kazkrit je kip! . . . Na onem mesti, Kjer delal si za narod svoj, Živeč le zanj v ljubezni zveati, Postavljen spomenik je tvoj; Mi vijemo ob njem spomine Iz tvoje, naše zgodovine . . . Sladkogrenak je pač spomin: V minule dni oko nam gleda, Kur gleda, to je dedov beda, A ti, Slovenov prvi sin, Glasnik si prvi njih vrlin! (ilasnik — vodnik! — Navdušen glas Poslal si v mesto, trg in vas, Da oživela bi beseda, Očetov glas na rodnih tleli . . . Ostrmel ded je v glasih teh: Kar čul je v teku davnih časov, To slišal je iz tvojih glasov! In zbistril se je vid mračan, In z novo silo se pričelo Pokojno je duševno delo, Slovenstvu vstal je lepši dan!
Izgubil je s tabo Vodnika naš ded; Kot prvega pevca Slavi te naš svet.
(Uoboko nam v duši Klic žije glasim, Navdušena pesem: »Ilirija, vstan'!«
»Slovenija, vstani!« Prepevamo mi; Ne peli bi tega, Da nisi žil — ti!
Tod zreš na nas! ... Na onem mesti, Kjer delal si za narod svoj, Živeč le zanj v ljubezni zvesti, Odkrili spomenik smo tvoj; Iz pesmij ti pletemo lovor,
V	slovesni spev se zlija govor:
»Po lebi ni sina, Ne hčere bilo, Dovolj je spominu, Te pesmi |>ojo!«
V	blagosti dneh in v dneh nezgode Slavil te rod hvaležni bode — Naš prvi pevec Valentin,
Da večno žil bi tvoj spomin! —
Anton Funtek.
Sv. Peter v narodni pripovedki.
Kakor pripoveduje stara pripovedka, mora v dan sv. Petra iu Pavla utoniti sedem ljudij, sedem pa se ubiti. Bohinjski ribiči začetkom tega stoletja utopljenca v dan sv. Pavla niso hoteli potegniti iz vode, da bi s tem ne ujezili nebes, koja zahtevajo teh žrtev.
Dau apostolov sv. Petra in Pavla je najstarši eprkveni praznik. Do petnajstega stoletja praznoval se je spomin dvanajsterih apostolov, in ko je v tem času vsak izmed njih ali pa dva vkupe dobila svoj poseben praznik, postavili so dau sv. Petra iu Pavla na dan 29. junija.
V	povestih in bajkah se ne imenuje toli sveti Pavel, zato pa temveč sv. Peter. Gotovo je, da je v pripovedkah muogo prenešenega nanj od pagan-skega boga Peruna (bog groma). Doslej pravimo na Slovenskem v šali, kedar grmi, da sv. Peter v nebesih „keglja".
V	obče je ¿liano zelišče „s>\ P. tla koren", ki je b Iu jed noč Peruuuvo in je nazivljeju na liu.-kem „Petrove metlje". Tudi „sv. Putra kjuč" naznljejo lil pa tam „koren sv. Petra". Kakor ime označuje, je to kl|uč, s kojim sv. Peter odpira nebesa, in koren sv. Petra je simbol 1'eruuovega bliska, s kojim je odpiral nebeška okna. Zaradi tega tudi
Priloga 146. štev. „Slovenca" dné 28.
junija 1889.
Vodnik-učenjak.
V dr. E. H. Costo vem „Vodnikovem Spomeniku" (str. 37—39) je opisal rajni Avg. Dimitz našega pesnika kot arheologa in historika. Pove nam tii na podlagi mnogih Vodnikovih publikacij v „Laibacher Wochenblatt-u" od leta 1818., da je naš veljak svoja preiskovanja rimskih spomenikov namenil raztegniti na vso nekdanjo Illyrijo; da pa je najprej se bavil le z onimi v Ljubljani, na ljubljanskem polji iu obrežju Save.
Zanimivo — kolikor mi znano — pri nas do-sedaj še nepoznano — notico o njegovem temeljitem arheologičnem preiskovanji nam podaja vlani izišla knjiga „Die Weltkarte des Castorius, genannt die Peutinger'sche Tafel" , Ravensberg. Auktor dr. Konrad Miller v Stuttgartu namreč piše na str. 35:
„Der Gymnasialprofessor Valentin Vodnik ausLaibach hatte schon a. 1815 die Kollation mit dem Original in Wien vorgenommen,"
Znano je, dajeTabulaPeutingeriana*) res „unicum" neprecenliive vrednosti za staro geografijo celega, okoli 360 let p. Kr. poznatega svetil, ter pravi biser dvorne biblioteke dunajske. Ni torej čuda, da je gnalo tudi marljivega Vodnika prav ob viru**) se poučiti o rimskih postajah v naših krajih ter primerjati tam natančnost tiskane (prej ko ne Scheyb-ove, Vindobonae 1753) izdaje. — Kako da se je to popotovanje na Dunaj vršilo, ali zgolj iz navedenega zuanstvenega namena, ali pa zajedno s kakim drugim opravkom, se ne d<i za trdno določiti, verojetuiše pa je poslednje. Gotovo je namreč (prim. „Vodnikov Spomeuik", str. 8), da ee je Vodnik o tem času na Duuaj podal, da bi za
*) ime ima od učenega augsburškega patricija Konrada Peutinger-ja; pozneje jo je kupil slavni princ Eugen Savojski in po njegovi smrti (1. 1787.) je prišla v lastino dvorne bi-blijoteke na Dunaji. Obsega sedaj 11 listov (katerih eden, namreč prvi, se je že 1. 1507. pogrešal) v skupni dolžini 0-82 m in visokosti 34 cm. Prerisana je naša kopija v 11. stoletji; original je nastal (po geografu C!astor-iju V) zanesljivo med leti 350—868 po Kr. — Zemljovid ta je nekaka „vojaška in poštna" karta, ki kaže nad 3000 postaj z natanko vpisanimi daljavami (millia passuum), prehodi čez reke, gorovje itd.; pa ne pozna ne severa, ne juga, ampak le desno in levo. Razteza se od Pirenej do Indije, od baltiškega morja do osredne Afrike — skupna daljava vseh cestnih črt znaša 68.651 geogratičnih milj, od katerih na Evropo 26.675 odpade. — V naših krajih nam kaže Tabula Pentingeriana na listu 4. in 5. nastopne postaje: Aquileia, Fönte Timavi, Tergoste; Fluvio Frigido in alpe Julia, Longatico, Nauporto, Emona, Savo fluvio, ad Publicanos, Hidraate, Celeia; Aceruone, ad praetorium, Crueio, Xoviodunum. Zares prava podlaga zeralje-pisju naše dežele ob rimskem času !
**) Da je tudi sicer Tabulo Peutingeriano premotrival, o tem nam piše („Vodn. Spom." str. 12) prof. P. Petruzzi: „.. . Seine Randglossen zur Pontinger'schen Tafel und seine sonstigen Bemerkungen zur Beleuchtung derselben beweisen, dass er selbstthätig, ein Forscher, ein Denker und kein blosser Nachbeter des Lehrbuches war."
umejemo, zakaj sv. Petra „ključ" odpira k skritim j zakladom pot iu nam Slovencem „zlato goro odklene".
Najbolj pa je omiljen še sv. Peter v nebrojnih povestih in bajkah, ki so razširjeue med narodom. Komu ni znaua bajka o Kurentu, kojega ni hotel pustiti sv. Peter v nebesa! Kdo vže ni slišal ali čital katerikrat o onih mičnih povestih, katere začenjajo: „Ko je Kristus potoval s sv. Petrom po svetu", v katerih sv. apostol često predočuje kako človeško slahost, katero Kristus kara. Najraje je še Gospod potoval s sv. Petrom po Slovenskem. Pomenljivo je to, kar je v pobožnem zmislu našega naroda nastalo in se ohranilo o tem potovanji. Naj se nad tem nihče ne izpodtika in išče profauacije svetih reči. Pobožni ljud si v obče predočuje svojega Odrešenika, ž njim potujočega. Vsaj je sam obljubil: Z vami sem do konca svetd!
V ljudsk'h povestih se sv. Peter često riše, da ni dosti oprezen, često greši in zatorej ga Gospod tudi kaznuje. Vendar vsled tega češčenje do sv. Petra čisto nič ne trpi, kajti v osebi sv. Petra kot spremljevalca Kristusovega ljud sebe ozuačuje.
Nedavno me je vprašal neki kamenosek, ki tudi naše pokopališče pri sv. Krištofu preskrbljuje s spomeniki: „Veste li, zakaj kamnjarji vse zapijejo ?" Odgovora še čakati ni hotel ter začne:
„Jednoč prijaha sv. Peter na osličku svojega mojstra do neke krčme. Stopivši z oslička in pri-
svoj besednjak iz tamošnje Strauss-ove livarne si novih črk preskrbel. O tem nam priča ibirka » arhivu historičnega (sedaj muzealnega) društva „Cor-respondenxen des Valentin Vodnik, betreffend die Herausgabe seines slovenischen Wörterbuches von 1813 bis 1817". (Mittbig. d. histor. Vereines für Krain, 1858, S. 44, Nr. 152.) Lahko mogoče torej, da je to priliko porabil, ogledati si za starinarje toliko važni rimski zemljovid v originalu (resp. kopiji) ter paziti na vsako — Nekranjcu znabiti nevažno dozdevajočo se — potezo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. junija. IVotranle dežele.
Stalni kazenski odsek je predvčeraj rešil izvršilno iu vpeljavno postavo, včeraj je imel pa zadnjo sejo.
V Stetjrn so delavski nemiri popolnoma prenehali. Predvčeraj se je povrnil škadron dragoncev v Enns.
Novi ogerski minister notranjih zadev, grof Geza Teleki, je predvčeraj prevzel svoj posel. Minister je pri sprejemu uradnikov rekel mej drugim: „Poizvedeti moramo, kaj je resnice na tolikokrat naglašaui korupciji mej uradništvom, in če je res, potem jo moramo izruvati s koreninami, kajti to zlo je enako plazu, ki postaja vedno večji. Vselej nas bo vodila pravičnost, toda kjer bo treba, rabili bodemo tudi brezozirno strogost."
Srbska vest o nemirih v Novembazaru se odločno preklicuje. „Pol. Corr." pravi, da so dunajski merodajni krogi sicer poizvedovali v tej zadevi, vendar niso dobili nikakoršnega poročila o vstaji.
Vitanje države.
Ker se je zopet razširila govorica, da namerava papež Leon XIII. zapustiti Rim, prašal je nekdo višjega cerkvenega dostojanstvenika v Rimu, kaj je resnice na tem in ta je odgovoril: „Nikdo v Vatikanu ne bo svetoval papežu, naj zapusti Rim, dokler se ne bo predrugačilo sedanje relativno normalno stanje. Res pa je, da bi odpotoval sv. Oče, ko bi navstala vojska z Italijo, in sicer to ne toliko iz ozirov osebne varnosti, kakor marveč zaradi tega, ker bi bilo občevanje Vatikanovo s škoii sovražne dežele ovirano. Papež bi se skoraj gotovo obrnil proti Španiji, ki bi mu izročila kakov otok na razpolaganje. Ali bi bilo to njegovo bivališče stalno, ali le začasno, tega sedaj še nikdo ne ve; mogoče da, na vsak način pa bi bilo to odvisno od okoliščin, o katerih se sedaj še ne more domnevati."
Srbski kralj Aleksander je v spremstvu regentov Protiča in Belimarkovica z vsemi ministri in spremstvom došel predvčeraj v Kruševac. Mesto je slavnostnih vdeležencev napolnjeno, ter dohajajo še vedno novi gostje.
Iz Bolgarije so došle tužne vesti. Pokazale so se namreč kobilice v tolikem številu, da so jih na enem štirjaškem metru našteli do petsto. Kar je pa ta nadloga pustila poljskih pridelkov, potolkla je danes teden posebno v sofijski okolici popolnoma toča, ki se je vsipala celo uro, debela kakor orehi.
\ vezavši ga k jaslim vstopi v krčmo, da se okrepča. Za mizo so sedeli kamnjarji in zidarji vsi žalostni.
„Kaj vam je?" vpraša sv. Peter sočutno.
„Piti nimamo!" odgovoré mu zidarji.
„Da, nimamo, za kar bi pili", odrežejo se kamnjarji.
„Manjka nam božji blagoslov", pravijo zidarji.
„Mi bi pa rajši imeli mnogo denarja", odgovoré kamnjarji.
„Zgodi naj se volja vaša", reče sv. Peter, „govoril bom za vas pri Gospodu."
Razdelivši mednje nekaj denarja, jame se sveti Peter zabavati z drugimi gosti.
Kamnjarji jamejo takoj piti in med pitjem po-pevajo in si vedno nekaj šepečejo v uho; vedno hodijo ven in notri in z nekim Židom barantajo. Sv. Peter se še zmeni ne za to. Odpočivši si poslovi se pri gostih ter gré ven, da bi na osličku potoval dalje. Ali kako ostrmi, ko zvé, da so ti nehvaležni kamnjarji zapili njim podarjene novce, vrhu tega pa prodali in zapili tudi oslička. Zaradi tega je na kamnjarjih ta kletev, da sicer zaslužijo mnogo, pa tudi ves zaslužek koj zapijejo. Nasprotno imajo pa zidarji blagoslov božji." Tako pravi ljudska pripovedka.
Na Slovenskem je mnogo cerkv'i in kapelic posvečenih obema apostoloma, na Češkem celo 145, ■ izmed kojih se v cerkvi v Dolanih nad Mži nahaje čudotvorna slika sv. Petra. Tudi med našimi sever-
„Pol. Corr." poroča izBerolina: Nemški cesar Viljem, cesarica in prestolonaslednik bodo zasebno obiskali v Mouzi italijanskega kralja, da tako izpolnijo v Berolinu dano obljubo. Mudili se bodo tam teden duij, potem pa bodo odpotovali v Napolj in odtod f Atene. Spremljal jih ne bode niti državni kancler, niti grof Herbert Bismarck. — Z druge strani se pa brzojavi iz Berolina, da bo cesar z mornaričuim oddelkom koncem julija ali začetkom avgusta odplul v Anglijo, odtod pa v Italijo.
„Hamburger Nachrichten" objavljajo članek gledč Nemčije in Švice, ki je vzbudil veliko pozornost. Pravi namreč: Švica je prešibka, da bi mogla zabranjevati prodiranje Francozov zoper Nemčijo na švicarskih tleh. Kazalo bi tedaj, da bi se razkosala na tri dele. Severni nemški bi pripadel Nemčiji, južni italijanski bi odškodoval Italijo za Nico in Savojo, zapadni kantoni pa, ki so Franciji dragi zaradi spominov na Voltaire-a in Rousseau-a, potolažili bi morda to zaradi izgubljene Alzacije Lorene, ko bi kaj takega prva predlagala Nemčija.
V angleški spodnji zbornici se je izrekla beseda, ki je vredna, da se zabilježi v zlato knjigo, tembolj, ker je prišla iz ust vojnega ministra. Glad-stone-ovec Fovvler je bičal postopanje lorda Wol-seley-a, ki vzlic temu, da je generalni pribočnik armade, proti dosedanjemu običaju prireja po deželi politična predavanja. Tako je v Birminghamu zagovarjal uvedbo splošuje orožne dolžnosti, „ki je največje prokletstvo in breme za Evropo". Vojni minister Stanhopo je Wolseley-a v splošujem zagovarjal, toda dostavil je: „Angleška vlada je bila vedno tega nazora, da je militarizem največje prokletstvo za evropske narode." Upa, da se ue bo nikdar uvedel v Angliji.
Itumunski ministerski predsednik, ki je do meje spremil kralja, se je povrnil v Bukarešt. — „Independance Romaiue" navaja stavek iz Kalnoky-jevega govora glede Rumunije ter želi, da bi vsi listi v Avstro-Ogerski enako sodili o lojalni politiki rumunskega ministerstva.
Izvirni dopisi.
Iz Slavine, 26. junija. Včeraj sem Vam poročal, kakim sramotnim načinom so zmagali naši nasprotniki pri volitvi. Danes naj Vam še povem, kaki olikanci so naši nasprotniki Orehovci iu Matenjci. Slavinski g. kapelau je imel na sv. Ivana dan, tedaj na dan volitve v Šeut Ivanu zaradi somnja še le ob 10. uri sv. mašo. Domov vračajoč se je srečaval od vina omamljene volilce iz Orehka in Matenje vasi, ki so se od volitve peljali na somenj. Ko so je prvi voz peljal mimo g. kapelana, začeli so se junaki nad njim krohotati iu žvižgati, slišale so se tudi zelo zabavijive in sramotilne besede. Omenjani gospod se za vse to ni zmenil. Precej za vozmi pride neko človeče, zaveden volilec iz Orehka, ki je tako neusmiljeno kričal in zabavljal g. kapelanu, da je vsakdo mislil, da je naščuvan in podkupljen. Skočil bi bil tudi v g. kapelana, da ga nista zgrabila dva ravno navzoča mladeniča iz Slavine. Seveda, da bi bil slabo naletel. Ta nezaslišaui napad na državni cesti in to strahovito zmirjanje moral bo g. kapelan naznaniti okr. sodišču. Gosp. kandidatu
nimi brati razširjeue so povesti o sv. Petru. Jako zanimljivo bajko pripoveduje si ljud v okolici Češke Kubice (vas na bavarski meji), ki tako-le slove:
„Gospod!" de jednoč Peter Jezusu, šetajoč vkupe okolu mesta Jeruzalema, „rad bi govoril tak jezik, koji bi nihče skoro ue razumel."
„Čemu ti bode tak jezik? — Dokler si v svoji domovini, zadostuje ti materini jezik, in ko greš na tuje, se bo vže skrbelo, da se boš priučil jeziku, ki ti bode koristen", odgovori Jezus.
„Ali, Gospod, rad bi pa vendar znal tak jezik vže zdaj: prosim Te, povej mi, kako se ga naučim", prosi Peter dalje.
„Zgodi naj se po tvoji volji", de Jezus, zavihti palico in udrihne ob velik leskov grm tik ceste, rekoč: „Hanserl, steh auf!" —
Na te besede jame se grm gibati in oživljati, in pred sv. Petrom stoji velikanski hrust.
Zleca se, zeva in zabodeno gleda sv. Petra, ki prestrašen zre vilnj, ter reče: „Was host mi uf-gweckt---und hilf mr och aufstihn!"
„Nu, Peter, to je jezik, koji malokdo razume, in ta je tvoj učitelj!"
„O, Gospod, odpusti mi, nikoli več ne bodem imel takih želja in zadovoljen bodem s svojim materinim jezikom!"
Tedaj mu pa Jezus ni odpustil in nehote se je moral učiti nemški od tega korenjaka. A. S.
Kavčiču pa častitamo, da ima take olikane privržence. Sme biti ponosen na te junake.
Kouečno pa prosimo c. kr. okr. glavarstvo, da naj v prihodnje nikdar več ne napravi volitve v Slavini, ker nismo privajeni takim ljudem, ki s svojim neolikanim govorjenjem pohujšujejo naše dobro ljudstvo.
Ako želijo gospedje na Turjaškem trgu vedeti imena nekaterih olikancev (jeden jim je gotovo tudi osobno znan), jim lahko postrežemo, da je bodo potem mogli pohvaliti za sramotilne izraze, katere njihov dnevnik donaša vsak dan, da služijo privržencem v obrambo pri raznih prilikah, zlasti zdaj pri — volitvah.	S lavinski.
S Posavja, 23. junija. V petek, 21. junija pričela se je na Ježici pri Ljubljani po ljubljanski škofiji letošnja kanonična vizitacija po premilostnem gospodu knezoškofu in ž njo združeno birmovanje otrok. Ježica se je kaj praznično oblekla za ta veseli dan. Smem reči: Veseli dan! kajti izmed mnogo napisov je bil popolno pripraven, — da vzbuja bralcu te misli, ta, ki se glasi: „Vstopite, milostljivi — danes k nam! Hvaležno Jezica odzdravlja Vam."
In vstopili so knezoškof; nekoliko pred cerkvijo pričakovali so milostljivega gospoda domači gospod dekan, kanonik Križnar, 6 duhovnov-sosedov in šolska mladež z gospodom učiteljem ; deklica-šolarica podari gospodu knezoškofu v prijaznem pozdravu lep šopek in sedaj se pomika sprevod dalje proti cerkvi, ki vsa ozaljšana in oveseljena po svojem napisu vskipi do občutka:
„Današnji dan je meni dan časti! S prihodom knez cerkveni me slavi!"
Ne bom opisoval daljnih opravil, ki se pri takih prilikah ponavljajo in so častitim bralcem gotovo znana, ali opustiti ne morem, iu ne smem, da bi ne omenil prekrasnega cerkvenega govora gospoda kneza. Govorili so v prelepi slovenski besedi obilnim poslušalcem v polnej cerkvi in razlagali pomen prve besede v Gospodovi molitvi „Oče." Čudovito lepo in v lahko umevni obliki so dokazovali, da je Bog „Oče" vstvaril človeka za-%e; „človek je od Boga in za Boga in njemu naj se daruje vsega po duši in telesu in pohvalno so omenili, da so farani imeli sv. misijon in se vpisujejo tudi v družbo treznosti. Po govoru bilo je birmovanje; in pred tem svetim opravilom so domači gospod župnik otroke izpraše-vali iz krščanskega nauka; prav krepko so nekateri odgovarjali; in zakaj bi tudi ne! Saj se mali bir-mauček pač ne more bati ljubeznjivega knezoškofa, ki so se med otroci po svoji znani prijaznosti v očividnem veselji radovali.
Popoludne okoli 4. ure so Ježico zapustili visoki gospod; in Ježica se je hotela tudi očitno zahvaliti knezu za toliko blag pozdrav; in zahvalila se je po napisu, ki slove:
„Naj milost božja spremlja Vas!
Čuvaj Sionski, vsaki čas!"
Iz celjske okolice, dne 20. junija. (Novi zvonovi.) Včeraj popo udne odmeval je veseli strel po šaleški in savinjski dolini. Marsikdo popraševal je radovedno, kaj neki ob delavniku topičev grmenje pomeni? Danes zvedeli smo, da so naši sosedje v Šentilju blizo Velenja včeraj tri nove zvonove dobili, katere so si bili pri Albertu Samassi v Ljubljani naročili. Ker je Nj. ekscelencija naš knezo-škof pre-milostljivi Jakob Maksimilijan nevarno zbolel*), bilo je najprimerneje, da so se dali novi zvonovi takoj v Ljubljani krstiti ali posvetiti. Mil. gosp. kanonik Ogradi, ravnatelj duhovnišnice mariborske, je prevzel, kakor čujemo, prav trudapolno ualogo, na fiem-petrovo, ko se bodo novi zvonovi v zvonik šentiljske farne cerkve povzdigovali, govoriti krščansko besedo ter v povikšanje te svečanosti opravljati slovesno službo božjo. Ker so ti zvonovi na celjskem kolodvoru bili tri dni izpostavljeni, morem Vam podati kratek popis njih zunanje oblike. Večji zvon, ki tehta okoli 23 starih stotov, posvečen je preblaženi Devici Mariji in njenemu deviškemu ženinu sv. Jožefu na čast. Pod prvo podobo bere se prošnja: „Varuj faro toče, strele in hudega vremena!"; pod ono sv. Jožefa pa: „Varuj faro uime in vsake nesreče!" — Srednji zvon, posvečeu sv. Tilnu (farnemu priprošniku) in sv. Urbanu, nosi prošnji: „Izprosi (sv. Til) polju obilnega blagoslova!" in (sv. Urban) „Izprosi vinogradom obilnega blagoslova!" — Mali, prav lični zvon, krščen na ime sv. Antona puščavnika in sv. Martina škofa, klical
*) Po novejših poročilih mu je, hvala liogu, zopet odleglo; ravno tako gosp. prelatu Kosarju.
bo ta dva svetnika božja na pomoč, da bi izprosila „sreče pri svinjah" iu „sreče pri drugi živini". N* vsakem zvonu je med podobami že omenjenih svetnikov-patronov prav lepa podoba Kristusa na križi, poleg katerega stojita žalostna M. B. in sveti Janez Ev.; temu nasproti sveti se zvonarjeva tvrdka z latinskim napisom, ki se v slovenskem jeziku glasi: „Albert Samassa, c. kr. dvorni zvonar v Ljubljani." Pod znamenjem tvrdke je na vsakem zvonu njegovo število, da se ve, koliko jih je pred njim že bilo v tej livarni vlitih, poleg „števila" je pa letnica „1889". Večji zvon, štev. 1846, nosi ob svojem spodnjem robu še napis: „Pripravili pobožni farani pod župnikom Fr. Smrečnikom, v Božjo čast!"; srednji štev. 1847 in mali štev. 1848 nimata posebnih napisov. Klade imajo vsi lesene, jarma železne; ležišča pa zobčasta. Če bodo glasovi njihovi tako prijetni, kakor je njih vnanja oblika, potem jih bodo Sentiljčani že prav veseli. Daj Bog, da bi jim le srečo in veselje oznanovali!
Iz Prage, dne 23. junija. (O češki katoliški literaturi.) V obče je znano, da so za probujenja češkega naroda in še dolgo potem katoliški duhovniki posedovali prva mesta v češki književnosti, ker so bili istodobno najomikanejši in naj-zavednejši v narodu. Omenjeno bodi, da je samo od leta 1780 do 1880 delovalo 635 duhovnikov na literarnem polji, in ti še niso vsi. Ko se je pa češki narod počel razvijati in so iz čeških šol pohajali odgojeni sinovi in hčere, kakor je to zahteval prirojeni razvoj, so duhovniki vsprejeli nove sotrudnike med-se in so delili ž njimi narodno delo. Novi od-gojitelji in učitelji češke književnosti, napojeni z zapadno oliko, neverskimi idejami nemškega modro-slovja, počeli so pozneje na vse pretege razširjati in še razširjajo ta načela v češki literaturi. Njih rok delo je, da je ta literatura izgubila mladostni venec nedolžnosti in nje mesto zasela brezbarvena in neverska književnost. Navstala je torej živa potreba, da se pisatelji-duhovniki oglase zoper pogubno smer svojih sotrudnikov, in ko to ni pomagalo, jenjali so ž njimi hoditi roko v roki, in zatorej so bili nazivljeni nazadnjaki, temarji itd. Nasprotno se je pa duhovščina bolj poprijela zanemarjene bogoslovske literature, in ponašati se more z lepimi in mnogobrojnimi pisateljskimi proizvodi, dasi nima ni jedine češke fakultete. Časopisov navstalo je ko gob po dežji. Praga in Brno sta središči katoliške književnosti.
Glede števila katoliških časopisov jih primerno več izhaja na Moravskem, nego na Češkem, kar pojasni nastopno naštevanje. Na Moravskem tiskajo se ti-le katoliški časopisi: „Obzor", „Hlidka literarni", „Zabavna bibliotheka", „Dčdictvi sv. Cy-rilla a Methodia", „Škola božskeho Srdce Pane", „Marianske kvety", „Asketickd knihovna", „Bibliotheka nejslovutnejšich kazatelu starši doby", „Andel Strazny", „Posvatnt'i kazatelna", „PHtel ditek", „Bohoslovecke Museum", „Besidka" ; izmed političnih listov: „Hlas" (dnevnik in tednik), „Obecne noviny", „Delnik" in „Pozor" v Olomuci. Na S lezi jskem: „Zahriidka (vrtec) sv. Františka", „Sa-lonni bibliotheka", „Asketicki'i knihovna"; na češkem: „Časopis katol. duchovenstva", „Pastyr du-chovni", „Blahovest'", „Vychovatel" , „Vlast'", „Obrana viry", „Cyrill", „Method", „Bibl. kate-chetskii", „Večerni zabavy", „Hlasy katol. tiskoveho spolku", „Ruže dominiki'inskii", „Ludmila", „VA-clav", „Vojtech", „Zlate listky", „Dedictvi sv. Pro-kopa, sv. Jana, maličkych", „Čech" (dnevnik), in dvakrat na teden „Večerne noviny". Lepo število je to, kaj ne? In ko bi se jih tretjina odpravila, gotovo bi vzrasla primerno njih cena. (Konec sledi.
Iz Prage, dne 23. junija. (Konec.) Seveda ti žalostni izgredi bude povsod, zlasti v novinah, veliko pozornost, ker nihče kaj takega ni pričakoval v mestu, kjer je bil doslej vedno mir in vzoren red. Zatorej se pa tudi človeku vriva misel, da pravo delavstvo, koje si je z mirnim vedenjem nedavno priborilo povodom štrajkovanja bolje postavljunje, ni imelo opravka pri teh krvavih dogodjajih.
Učinili so to samo ljudje najnižje vrste iz okolnih vasij, zapeljani in nahuj6kani od tujih nemških agentov, da so delavske tolpe razsajale v mestu po receptu zloglasnih anarhistov iz Mostove šole. češko delavstvo se je doslej še vedno ustavljalo vsem nakanam in zapeljivostim tujih socialističnih agentov ter hrbet obračalo tem prorokom, ki priporočajo nasilna sredstva v rešenje socijali-stiških vprašanj, in zlasti češki rudo- in premogo-kopi so se vselej odlikovali in se odlikujejo i v se-
danjosti, da je veže ljubezen na stare in poštene tradicije.
Staročeška stranka objavila je danes svojo kandidatno listino poslancev za mesta in kmetske občine. Kandidatov je 63, a še niso vsi, kajti nekoji objavijo se pozneje. Na volilnem oklicu za zbor zaupnikov kluba čeških poslancev podpisan je gosp. dr. Rieger kot predsednik. Volilni oklic našteva vse predmete, naloge in dela, koje je započel minoli deželni zbor in koje ima novi dovršiti, n. pr. deželno banko, upravo in splovljenje rek, deželni zavarovalni fond za delavce in male rokodelce, popol-njenje občil iu strokovnega šolstva, poboljšavnice za mlade kaznjence, prisilne delavnice za potepuhe, izložišča za obrtne izdelke, muzej, češka akademija i. t. d. Dalje bode nalog prihodnjemu deželnemu zboru, narodu zopet izročiti ljudsko šolstvo; vrejenje finančnega gospodarstva, občinskega zakona itd.
„Razven drugih važnih nalog čaka novi deželni zbor zlasti težka naloga, — pravi volilni oklic dalje — naloga, koja bo odločevalna za vse daljše življenje našega naroda: to je mirna poravnava spora našega z nemško narodnostjo v našem kraljestvu, in to zadačo nam bode reševati v dobi, ko mogo nastati zvunaj naše domovine ogromni boji za to, kako se imajo v bodočnosti vrediti in ustanoviti razmere držav in narodov v Evropi!" Pomiluje dalje spor v domačem taboru, kjer bi trebalo baš zdaj še najbolj sloge; na podstavi poštenega izvr-šenja ravnopravnosti, koja ne pripušča, da bi večja moč in oblast komu tudi dajala večje pravo, zato se hote odkritosrčno in toplo pogajati, in da se to uresniči le tedaj, ako bode češka stranka složna in celotna v svojem delovanji. Oklic dalje zavrača in pobija mladočeške napade, sumničenja in obrekovanja, ter obeta mnogo koristnega za obrt, rokodelstvo, delavce, zlasti pa za kmete v narodnogospodarskem oziru, ter končuje:
„Samo pošteno, razumno in vztrajno delo in spajanje, a nikoli drobenje močij, dii nam rešitev! V tem prepričanji hočemo, kakor doslej, izvrševati svojo dolžnost, imajoč vedno v mislih prosto pravo samosvojne določbe, bodisi naroda ali pa občana. Po tej poti hočemo svojemu narodu povrniti staro slavo, zajeduo pa kmetskemu in obrtnijskemu stanu odpomoči s koristnimi institucijami. To je naša zastava! To je zastava napredka in svobode, zastava historičnega prava, narodnosti iu samosvojne določbe, zastava celote in sloge. Kdor zaupa besedam našim, stoji naj zvesto pri nas! Poštenemu delu in složnemu duhu dil Bog svoj blagoslov!"
Izpozivljajočega razžaljenja sv. Očeta in katoliške cerkve s proslavljenjem odpalega mniha Giordana Bruna v Rimu ni trpel svet molče, ter je zoper to protestoval. Tudi „krščanska akademija v Pragi" je poslala sv. Očetu brzojavko, v koji izraža uda-nost svojo do sv. Očeta, papeža Leona XIII., ter obsoja proticerkveno slavnost. Na telegram je došla iz Rima zahvala.
Dnevne novice.
(Za cesarja Ferdinanda) je daroval danes ob 10. uri slovesno črno sv. mašo mil. g. stolni prošt dr. Klofut ar. Navzočni so bili načelniki civilnih in vojaških oblastev.
(Lep venec) s trakovi položil bo na spomenik Vodnikov v imenu duhovnikov ljubljanskih č. gosp. Jan. Rozman, duh. svetnik in mestni župnik pri sv. Jakobu, kjer je slavljenec Vodnik par leti služboval kot kapelan. — Tudi vrednik našemu listu poklonil bo venec s trakovi ter z napisom: „Slovenec" — prvemu „Novičarju."
(Gospod Fran Polenec,) trgovec v Mariboru, poverjenik podpornega društva za slovenske vseuči-liščnike na Dunaji, poslal je blagajniku imenovanega društva 62 gld., katere so darovali sledeči rodoljubi mariborski: Gg. Srečko Ferk, zdravnik in posestnik, 5 gld., slavno ravnateljstvo mariborske posojilnice 20 gld., dr. Fr. Radaj, c. kr. notar, dež. poslanec itd., 2 gld., dr. Ivan Pekolj, c. kr. sodu. pristav, 5 gld., dr. Terč, zdravnik, 5 gld., Fr. Kočevar, vinski veletržeč, 2 gld., B. Jentl, prokurist, 2 gld., dr. Fr. Dominkuš, odvetnik, dež. poslanec itd., 5 gld., Mori<: Makso, trgovec, 2 gld., S. Fontana, trgovec, 1 gld., Fr. Iiobič, c. kr. profesor, 2 gld., V. Konig, lekarnar, 3 gld., baron Goedel Lanoy, državni in deželni poslanec itd., 5 gld., č. g. Danko, c. kr. kapelan, 1 gld. in Franjo Dolenec, trgovec v Mariboru, 2 gld. — Presrčna zahvala bodi vsem tem plemenitim pod-
pomikom revnih a marljivih slovenskih velikošolcev na Dunaji!	j
(O volitvah na (ioriškem) se nam poroča: | Dobro znana stranka, ki je ob priliki volitve za ! deželni zbor toliko delovala in pisala zoper prvake, j „ki so pokazali, da narod zapuščajo v najhujših trenotkih", je sama zapustila celo narodne tiskarne ter svoje razglase tiskala pri Paternolliju in Seitzu. Ta malenkost je vplivala na nekatere volilce, da niso volili v Paternollijevi iu Seitzevi tiskarni priporočenih kandidatov, ampak dr. viteza Tonklija in prof. Čeri na. Druge sodijo, sebe ne poznajo. Volilci so volili prosto. Sicer pa je novoizvoljeni poslanec g. prof. Cerin narodeu, značajen in učen mož, ki bode gotovo častuo zvrševal svojo nalogo.
(Iz Novega mesta) pride k Vodnikovi slavnosti deputacija „Sokola" z zastavo iu deputacija „Dol. pevskega društva".
(Umrl) je včeraj zjutraj ob J/25. uri g. doktor Josip. Rozina, odvetnik in posestnik gradiča poleg Novega mesta. Pokojuik je doživel 80. leto svoje starosti, bil vrl narodnjak in tast državnega poslanca g. prof. Šukljeja. N. v m. p.!
(V proslavo odkritja spomenika prvemu slovenskemu pesniku Valentinu Vodniku) priredi „Dramatično društvo v Ljubljani" jutri dne 29. t. in. v sijajno razsvetljeni dvorani čitalnice ljubljanske predstavo. Pela se bode komična opereta v jednem dejanji „Mesečnica", poslovenil J. Bavdek-Ulčarjev, uglasbil J. pl. Zaje. Dirigent g. kapelnik Gerbic. Nato se bo prvikrat predstavljala „Svoji k svojim", veseloigra v jednem dejanji. Spisal dr. Josip Vošnjak. Na konci igre apoteoza Vodnikova, priredi po svojem načrtu igri režiser, g. Jos. Kocelj, pri kateri sodelujejo iz posebne prijaznosti gg. člani društva „Sokol" in oddelek gg. čitalničnih pevcev. Petje: Vodnikova „Ilirija oživljena". Začetek ob
5.	uri; godbo pri predstavi oskrbuje blejski zdra-viški orkester.
(Moški zbor gimnazijskih dijakov) bede pel jutri sv. Petra in Pavla praznik v stolnici pri veliki sv. maši: Mašo od A. Foersterja, Offertorium od M. Hallerja in Tantuin ergo od J. Groissa.
(Čitalnica v Šiški) priredi ljudsko veselico v proslavo Valentinu Vodniku dne 30. junija 1889. leta na njega rojstvenem domu „Na Jami" (pri Zibertu) v Zgornji Šiški. Vspored: 1. Putnica; 2. Suppe: Slavnostna ouvertura, svira c. kr. vojaška godba. 3. D. Fajgelj: Kantata v proslavo V. Vodniku. moški zbor. 4. Slavnostni govor, govori gosp. Franc Galle. 5. Ivanovič: „Aralček na Dunavi";
6.	Scherenzl: „Venec slovenskih pesmi", svira c. kr. vojaška godba. 7. Fr. Gerbic: „Moj spominek", mešani zbor. 8. Kafka: „Krasoticam", polka frane.; 9. Czibulka: „Stanovička", svira c. kr. vojaška godba. 10, L. Belar: „Rojakom", moški zbor. 11. Volarič: „Sladko počivaj", mešani zbor. 12. Kriil: „V senčnatem gozdu", polka mazurka; 13. Ischpold: „Pregled operet", svira c. kr. vojaška godba. 14. B. Ipavec: „Ilirija oživljena", moški zbor. 15. Strauss: „Valček"; 16. Zajtz: Ouvertura k opereti „Oopernica", svira c. kr. vojaška godba. 17. :i! * * „Na tujem", mešani zbor. 18. Ipavec: „Domovina", pesem; 19. Hronsky: „Diable" svira c. kr. vojaška godba. — Razne igre, otročja razveseljevanja in umetalni ogenj. — Začetek ob 5. uri popoludne. Prostovoljni doneski za godbo se bodo hvaležno sprejemali. — Slavnosti se bode vdeležilo tudi društvo „Sokol" ter s telovadbo pomnožilo zanimivi spored ljudske veselice.
(0 bolezni prevzvišenega knezoškofa mariborskega) poroča včerajšnji „Slovenski Gospodar", da se ni obrnilo na boljše, pač pa se je bati, da nastopi v vsacem trenotji zadnja ura. Po vsej škofiji 80 zapovedane občue molitve za mil. knezoškofa. Sv. Oče Leon XIII. so poslali na naznanilo o bolezni brzojavnim potem sv. apostolski blagoslov. Presvetli cesar je po svojem štajerskem namestniku vprašal o stanji bolezui. Graški kuezoškof prevzv. .gosp. dr. Zwerger se je dne 25. t. m. pripeljal v Maribor ter jokaje poslovil se od bolnika.
(Letina.) Iz savinjske doline se nam poroča, da toliko sena, kakor letos, kmetovalci že dolgo let niso pridelali. Da bi le živina imela tudi primerno ceno.
(K deželnozborskim volitvam.) Z več strani smo dobili vprašanja, zakaj centralni volilni odbor ni priporočil kot kandidata za ljubljansko okolico g. Fraua Povšeta in za okraj kočevsko-ribniško-loški preč g. kanonika in dekana Skubica. Na to ne moremo druzega odgovoriti, kakor da nam vzroki niso bili naznanjeni, in smo dotični poziv
cent. vol. odbora objavili, kakor smo ga prejeli. Kakor pa čujemo, imata imenovana gospoda med ostalimi kandidati največ upanja do zmage. Poroča se nam tudi, da ima t. g. župnik J. Podboj doslej 40 glasov.
(Katol. slovensko politično društv«) pri sv. Martinu poleg SI. Gradca ima prihodnjo nedeljo popoludne v Mostnarievih prostorih občni zbor. Spored: 1. G. Bruuova slavnoit v Rimu in protest zoper njo. 2. Sedanje stanje ljudsko-šolskega vprašanja v Avstriji. 3. Politični razgled po svetu, posebno po Avstriji in slovenskih pokrajinah.
(Strupena rosa) se je pokazala v mnogih vinogradih okoli sv. Lovrenca na Štajerskem. Listje je že na mnogih krajih rujavo. Nekateri so škropili z žvepleno kislim bakrokisom že pred cvetom, drugi bodo storili po cvetu.
(Najvišje upravno sodišče na Dunaji) je zavrglo pritožbo nemških vojilcev v okr. zastop celjski ter izreklo, da ima v veleposestvu pravico voliti le isti, ki plača od 60 gld. najmanj 40 gld. zemljiškega davka.
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) 0. g. A. Potočnik je premeščen iz Slov. Bistrice v Razborje; č. g. Rud. Rak te I j od sv. Jederti v Slov. Bistrico; č. g. J. Pernat v Majšperk.
Telegrami.
Maribor, 28. junija. Eksceleneija kuezoškof (lr. Jakob Maksimilijan Ste-pišnik danes ob 11V4 pred polu-dnein umrl.
Kranjska gora, 28. junija. Koroški Slovenci navdušeno pozdravljeni z nagovorom in „živio"-klici, streljanjem in šopki. Za slovesen pozdrav so se delale priprave tudi na Dovjem.
Sigmaringen, 28. junija. Cesar jo odpotoval v Berolin, cesarica v Kissingcn.
Dunaj, 27. junija. Povodom kosovske slavnosti je v ruski cerkvi višji duhovnik Kajevski daroval črno mašo; politične osebe se je niso vdeležile.
Berolin, 28. junija. „Nordd. Allg. Ztg." imenuje kot eno najvažnejših pritožnih točk Nemčije očito strankarstvo švicarskih reclar-stvenih uradnij in uradnikov za inozemske socijonalne revolucijonarje ter imenuje posamezne tako švicarske uradnike.
Atene, 27. junija. Poročila s Krete se glase mirneje, vendar so še vedno zbirajo oboroženci v provinciji Apokoroni.
Kajiro, 28. junija. Prvi'bataljon egiptske vojne bo jutri z eno baterijo odrinil v Uadi-halfo, prihodnji teden pa oddelek topništva in konjiče.
Pojasnilo.
Raztrosila se je vest po raznih krajih loško-kraujsko-tržiškega okraja, da sem jaz odstopil od kandidature, celo, da se mi je prepovedalo kandidirati. — Temu v pojasnilo naznanim, da meni ni o tem ničesa znanega in da jaz ostanem pri svoji kandidaturi to tem boli, ker so mi večinoma vsi volilni možje onih občin, ki so se zil-me izrekle pri slavnem centralnem volilnem odboru, in poleg njih še drugi naznanili, da bodo zil-me oddali svoje glasove dnš 4. julija v Kranju.
A. Kal on.
Poslano.
Dekliško vzgojevališče v Št. Andražu v lavantinski dolini na Koroškem.
Stariše iu njihove namestnike, ki dostikrat ne vedo, v kateri zavod bi poslali svoje hčerke, opozarjamo s tem na dekliško vzgojevališče v Št. Andražu v lavantinski dolini ua Koroškem, ki ima pravico javnosti. Isto vodijo za vzgojo mladine velezaslužne hčere reda božje ljubezni. Vsprejemajo se učenke od 6. do 17. leta, katere se poduČujejo v vseh elementarnih predmetih, ženskih ročnih delili, na izrečno željo pa tudi na glasoviru, harmoniji, ci-trah, goslih, v francoščini, angleščini in italijanščini.
Na versko-nravno vzgojo se obrača največja pozornost; učiteljice vadijo z besedo in vzgledom svoje varovanke v pridnosti, redu, čistosti itd. Učne moči so vzgledne, učni vspehi izvrstni, kar so jako laskavo in častno priznale tudi c. kr. šolske oblastni je.
Obnebje lavantinske doline je jako milo, zrak čist in zdrav. Od vzgojevališča in ujegovega vrta se razprostira krasen razgled na lavautiusko dolino in lepo gorovje.
Zavod ima sam za se svoj in ar o f in lastno kopališče. Računa se po možnosti ceno. Go-spodičine, katere žele preživeti počitnice na deželi, sprejemajo se vsako leto od dne 15. julija do due 15. septembra v ta zavod; nudi se jim s tem jako prijazno bivališče. Sveži in čisti zrak v zvezi s svežim mlekom in kopališčem je prava rešitev za bolnike na pljučih, ter odstranjuje to lečenje slabost krvi, vsled katere boleha veliko mladih deklet. Naj-skrbnejše nadzorstvo in dobro hrano v vsakem oziru imajo gospodičine in deklice, ki pridejo v zavod na počitnice; tudi se na zahtevanje podučujejo v tej dobi v elementarnih predmetih, godbi in jezikih, kar vse oskrbujejo hčere božje iiubezai. Stauovnina se računa kolikor mogoče ceno.
V	Št. Andraž vozi se po južni železnici via Maribor in Unterdrauburg. Na željo se pošiljajo vsporedi. Kdor želi natančneje zvedeti o zavodu, obrne naj se do predstojništva v Št. Andražu, materino hišo hčera božje ljubezni ua Dunaji (Mutterhaus der Tochter der göttlichen Liebe in Wien, III. Bezirk, Jaquiogasse 4), in do predstojništva Marijinega zavoda v Budimpešti, Saroksarergasse.
Zalivala.
Moj ranjki oče gospod Anton P o h r, nadinžener južne železnice, je bil pri zavarovalnici na življenje sstcli-» c«	v Londonu
z večjo svoto na mojo korist zavarovan.
Glavni zastop v Ljubljani te družbe mi je zavarovano glavnico takoj brez vsakega odbitka naj-točneje izplačal, za kar njemu in družbi javno izrekam najtoplejšo zahvalo ter ju vsakemu najnujneje priporočam.
V	Cel ovc i, dne 25. junija 1889.
Terezija Kassl roj. Pohr.
Vabilo na naročbo.
S 1. julijem prične se drugo polletje. Uljudno vabimo p. n. občinstvo, da se izvoli zglasiti z novimi naročbami, stare naročnike pa udano prosimo, da ponor t svojo naročnino in zaostalo doplačajo, da ne nastane nered pri razpošiljanji listov.
„SLOVENEC",
edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred
vel j d za Ljubljano pri opravil ištvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa ve 1 j d:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 . Xaroeuje se lahko vsak dan, a list se dobi še-le z dnem naročbe.
„DOMOLJUB"
sam brez „Slovenca" stoji do konca I. 1889. s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom p o š i 1 j a n le osemdeset liovdič ev. Naročnino na to prilogo prejema „Slovenčevo" opravništvo in pa „Katol. Bukvama'1.
Vredništvo in opravništvo „Slovenca" in „Domoljuba
Vremensko sporočilo.
a rt O	Gas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
27	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	737-3 7339 7323	17-5 27-0 218	brezv. si. vzli. D	megla jasno n	640
Srednja temperatura 22 1°, in 3 2" nad nonualoiu.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 28. junija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 20 kr.
U1GU1U» „ U ~,0 „ „ „ iU "¡0 „	O*	„	<U „
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	,,	10 „
Papirna renta, davka prosta......99	„	45 „
Akcije avstr.-ogerske banke............907	r	— „
Kreditne akcije ....................302	,.	— „
London.............119	„	15 „
Srebro .............—	„	— B
Francoski napoleond..................9	r	441, „
Cesarski cekini ....................5	„	65 „
Nemške marke ..........68	„	221, .
Poslano.
V pojasnilo zadnjemu dopisu iz Kostanjevice z dne 19. t. m, št. 140 „Slovenskega Naroda" bodi sledeče:
Za poslanca v deželni zbor jaz nikdar nisem kandidiral in tudi nikdar svoje osebe za kandidata priporočal, akoravno sem od mnogih strani za ta posel bil nagovarjam
Temu pojasnilu moram dodati, da je ta gospod dopisnik nesramen lažnik, ter ga pozovem, če je še kaj malega ponosen na svojo čast, naj stopi na svetlo iz svojega skrivališča s svojim imenom. naj se požene za svojo čast, saj ima dobre klešče. — Ako ne, je on nesramen lažnik in bo primoran oči zatisniti, ako so bode po tej lepi dolini vozil. „Nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito!"
Tudi je ta g. dopisnik v omenjenem članku meno nesramno napadel, kakor cucek na cesti, kateri iz skrivališča prileti; trudil se je, mojo osebo očrniti in čisto uničiti.
Kaj hočem odgovoriti na to? Prav iskreno se mu zahvaljujem za tak trud; omenjeni g. dopisnik bodi prepričan, da ta lažnjivi in nesramni napad mojemu dobremu imenu ni na kvar.
Št. Jernej, 25. junija 1889.	WUTSCHE1{.
DiseldorMke oljnate
barve v tubah.
rww .
Akvarelna barve
mokre in suhe.
t
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
oljnatih barv, tirneža in laka
v
Ljubljani.
Pisarna in zaloga: ^oInUI drevored <* (semeniščno poslopjo). „	Filijala: Slonov« ulit;« lO-Ii-i
C	priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohl&tvenini ini-
¿5 [	/.arjein, likarjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne
—> k	izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko.	j
^ ►	Oljnate barve v ploščevinastih pušieah le najboljše vrste, posebno i
J	pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. |
»	naprej primerno ceneje.	4
►	iKi»	_____i.
2 [ J* ►
ï! ËH
IV
) n rr !n K
!B rt I« _ 1 f*
o- 2 - £
2 B
Î2 ®
i? n
S I
«e
.▲AAAAA/
Perstene, mineralne ►
in kemične barve, t ►
SSUK® Kupovalcem večjih množin prednostne cene.
T
4 Vse vrste slikarskih in i likarskih čopičev in j slikarske patrone.
Osem svetinj!
Najboljše ročne harmonike
z 1, 2 in 3 vrstami tipk. orhestralna harmonika z jeklenimi glasovi, in usnjati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godbeni instrumenti, gosli, citre, flavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene škatljice, ustne harmonike, okarine, tajnice, aristoni, lajnice za' ptiče, albumi z godbo, pivni in vinski kozarci, necessairs za gospe z godbo itd.
JAN. N. TRIMMEL,
tovarna harmonik.	(30—5)
Dunaj, VII., Ka¡nerntras.se 74.
Ceniki franko in zastonj.

priporoča slavnemu občinstvu
Franc Šiška,
kovaški i 11 porikovski in oster. Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6,
}«NRH»WI
Zahvala in priporočilo. "
I Mano podpisani zahvali se tem potom prečast. duhovščini in si. občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se ob enem priporoča tudi v bodoče v izvševanje vseli v
| čevljarsko obrt i
vštovajočih se del. Za točno, lično in trpežno izvršenje jamči, istotako za mogoče nizko ceno. Spoštovanjem
Matija Horvat,
čevljarski mojster. v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32.
Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem
(15)	priporoča
II V* « HI	ai
m wm
dobro ohranjene so po nizki ceni na prodaj v Repnjah.	(3-i)
Več o tem se poizve pri bratih Zupan v Kamni gorici rili župniku vodiškern.
V obvarovanje zdravja nedvomno nekaj novega
je uradno koncesijonovana. naravna, umetno s prusto ogeijno kipimo prirejena mineralna kisla voda
mmmi
(Romerbrunnen) pri 1 logatcu.
Z naravo in umetnostjo srečno spojeua, nedosegljiva, do sedaj v kupčiji še ne se nahajajoča zdrava pijača je ta peneča se
mineralna kisla voda,
katera je zdravejša in okusnejša kakor vse takozvane sifon kisle vode.	(23—10)
'¡JtiT Xa prodaj je v vseh znamenitejših lekarnah, pri trgovcih ter jo neposredno pošilja oskrbništvo rimskega vrelca, pošta Rogatec-Slatina (Štajersko).
Svojo bogato zalogo
raznovrstnih voz
l><> najnižjih conah
trgovina z železnino in orodjem
na mestnem trgu lO,
i vsa vrtnarska orodja, kakor tudi } orodja za sadjerejo in obdelo-'S vanje sadnih dreves, in sicer: *** drevesna strgulja, škarje za gosenice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, dreves, škarje, T cepilnik, cepilnik za mladiče cepilni nož, vrtnarski nož ii T drevesna ščetka. Orodja so vsa n;
leseni plošči >o prav nizki ceni.
>
m
lepo p o p 1 es k a n r e j e n a i n
^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto I
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja u čistega srebra, kineškega srebru in iz medenine najnovejše oblike, kot
m o n s t r a ne, k el i*% ( ! svetilnic, mv eesi i kov
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v Ofiii.ji pozlatim in posrebrim. Cč. gg. naročniki na,j mi blago-vole poslati iste nefrankovane	(34)
Teodor Slabanja,
srebrar v Corici, ulica Morelli štev. 17. |Pošllja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prostolp*
HJiirri, k
izdelovalca oljnatih barv. tirnežev, lakov J in napisov.	X
M
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. S
X
vu
u« na.
^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočat» prečast. duhovščini in p. n. občinstva vse a* v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot Jj znano reelno tino delo in najnižje cene. jk Posebno priporočilne za prekupeo so oljnate barve jf fe* v ploščevinastih pušieah (Blochbuehsen) v domačem ^
lanenem oljnatem lirneži najflneje naribane in boljše ji nego vse te vrste v prodajalnah.	^K
^	Cenike n;i /ahtoAimje. tU
nH*xxxxxx*xu*x***tx
T u j e i.
20. junija. Pri	: inarfjuis Go-
zani, s soprogo, iz Radovljice. — Walka, umirovljt ni ces. kr. stotnik, z Reke.
Pri Slonu : Peterncl, c. kr. nadporočnik, iz Celovca. — dr. Kladva, sodnijski pristav iz Ilir. Bistrice. — dr. Savnik, s soprogo, iz Kranja. — dr Bab-nik, e. kr. avskultant, iz Litije.


v Tiinniesovi hiši.
(8)
Usojam si s tem vsem velečastitiin gospodom zdravnikom, visokemu plemstvu, velečastitej duhovščini, slamemu uradništvtt, častiteinu meščanstvu, vsem društvom, obrtnim zadrugam, človekoljubnim, dobrodejniiu, ubožnim in bolnišnim zavodom v mestu ljubljanskem in po deželi na Kranjskem uljudno naznanjati, da sem prevzel
v hiši št. 11 na Mestnem trgu v Ljubljani
obstoječo dobro znano
deželno lekarno
(»ii Mariji Pomagaj.
Opirajoč sc na mnogoletno tarmaeevtično prakso svojo, katero sem jiridobil v najruznejših lekarnah avstrijskih, tako v Galiciji, i-ileziji, Moravskej, Štirskej (v Gradei 2 leti) in v Ljubljani v petih letih, nadejam se v kratkem mnogobrojnega obiska in naročil, kajti prizadeval si bodem dobro ime imenovano lekarne, katero sem popolnoma prenovil, ohraniti 7 vsekdar novimi in svežimi zdravili.
V Ljubljani, dne 1. julija 188i).
Z velespoštovanjem
J jiuloA ik Grenel,
(3-i)	le kar.
Dida.ktofoxi,
c. kr. izklj. priv. «•1*1 s-il>ei ti i 11 Ati-iimeiit,
s kojim limiti vsnkilo kmalu svirati in peti (cel navod na četrt pSIe papirja) >lauc na tri <<ktave samo ti Ul., na Štiri oktave pa	{¿1<1. V ostalem služi didaktofon
popolnoma kot liannonium trajnega dela , kiepkega in prijetnega glasil. Daje so tudi na me^eine obroke.
V imenu glasbenega napredka pripoioča didaktofon za obilna naročila odličnim spoštovanjem
Alojzij Luznik,
(G—G)	Komen, Prlmorje (KUstcnlnud).
-ia^ Odlikovan: 1873, 1881.
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— iia IMiilajl VII., Zi(>^]cr^asse 27.
Zastopnik Franc Itriickiin'.
Proti gotovi naročbi so. n a j t o 6 n o j e
izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
neli omati.
Kavarna ,Austria1
(< Mio H< llllli<lt)
sv. Petra cesta štev. 34 v Ljubljani
(puleir mesarskega mosta)
(6)

Prcčustiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporočam s.ojo l>o<£uto /.nlogo
klobukov in slamnikov
najnovejšega kroja in i/, zanesljivo trpežnega blaga. Dalje iimun v veliki izberi vsakovrstno čepice po najrazličnejših conah.
Sprejemam in izvršujem vsakovrstna
= krznarska dela, =
ter shranjujem kožuhovino čez poletje. Spoštovanjem
Anton Krejči,
klobučar in krznar. Kongresni trg St. 8 v Ljubljani.
Gfj. (lijakom dovoljujem prednostne cene.	(15-15)
priporoča, so si. občinstvu z mesta in dežele v mnogobrojui obisk. Postreže svojim gostom z vedno svežo kavo in drugimi okrepčujo-Čitni pijačami ur ima na razpolago slovenskih in nemških časopisov veliko število.
Anton Ravnikar,
krojaški mojster,
29 Kožno ulice LJUBLJANA Rožno ulice 29
vsprejema vsakovrstna v
spadajoča naročila, katera izvrši po najnovejšem kroji iz domačega in vnanjega blaga po priznano nizkej ceni z zagotovilom solidnega in trpežnega izdelovanja.	(G—4)
3C „Cariiithia",
alkalična kiselica,
nahajajoča se poleg gradu Hagenegg na Koroškem,
odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga jo v Železni kapli (Eisenkappol) na
Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastner
v Ljubljani.	(4)
i Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo!::

Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, mlini za grozdje In sadje
najnovejša sestava v raznih velikostih.
Mlatilnice, čistilnice in vitala. stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje.
Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah
IG. HELLER, Dunaj,
Praterstrnsso Katalogi in vsako pojasnilo na zulite-vanje gratis in franko.
Razprodajalcem najugodnejši pogoji.	(10—10)
Sposobni zastopniki se iščejo ter dobro plačajo.
liaden.ska klala roda ob vznožji Slovenskih goric, ne zamenjati z Radgonsko, to jc liadkcrsburger.
Oeravno Radenska kisla voda stoji več kakor jeden dan v odprti posodi, vendar se poni prav močno, ako se /, vinom pomeša, ker ima v sobi spojene ogljikovo kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki so pogubi in r.izkadi kakor so steklenica odmaši.
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
Kopališče Radensko.


Kot
okropčujoča pijača z vinom ali sadnimi soki in
— sladkorjem pomešana, je Radenska kisla voda v občo priljubljena.
Kopanje v slatini in v jeklenici vpliva posebno pri: protinu, bolečinah mokril, malokrvnosti, ženskih boleznih, slabostih itd.
Stanovališča po ceni. Prospekt
(brezplačno) od ravnateljstva:
Kopališče Radenci blizo Ljutomera.
Zaloga kisle vode pri: F. Plautzu in M. Kastner-ju vJ^jubljajlL
(m
OOOOOOOOOOOi
II
izdelovalec obleke za gospode,
Šelenburgove ulice Ljubljana Šelenburgove ulice
(nasproti čitalnici) se priporoča slavnemu občinstvu z mesta in dežele v
izdelovanje obleke
po najnovejšem krojil
po mogoče nizkih cenah; istotako svojo bogato zalogo raznovrstnega domačega in inozemskega blaga.
Posebno se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje tnlarjev ju t. fizne ol>lelce.
Vzorci so franko na razpolago. "^Kf (4)
Patentovane in zoper vsako vreme trajne
MT in i ne ril I ii«'
fasadne barve
so najboljša, na j trajnejša in najcenejša bar-vena snov za poslopja, trdna zoper dež in solnee, kažejo lepi in mirni svit tinejšega pe-šeenika in so luknjičaste, kar se ne more v zdravstvenem ozirn dosti preceniti. — Mnogo cenejše od oljnatih barv.
3WF" Zabojirk na poskušnjo gld. T60.
Ceniki, prospekti in spričevala zastonj in franko	(12—h>
Ludovika Christa v Mucu ob 0.
Zastopnik za Kranjsko: F. P. V.1IBIC in ilrus'.
mM
Lekarna Trnkoczy,
zraven rotovža v Ljubljani
nt» -veliltein Mcsluoiu (
priporoča tukaj popisana najboljša ¡11 sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval u naših Izborilo skušenih domačih zdravilih, Lekarn Tnikdczy-jeve tvrdke je pet, in sicer: Naliu naj i Viktor pl,Trnkoczy, V , Ilunds-tlmrmstrasse 113 (tudi kemična tovarna). dr, Oton pl. Trn-koczy, 111., Hadeekvplat/. 17. in Julius pl. Trnkoczy. Mil , Josetstiidterstr. .10. V G rade-i (na Štajerskem) Vendelin pl. Trnkoczy. V Ljubljani Ubald pt Trnkoczy. 1'. n. občinstvo se prosi, ako 11111 je na to in ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani
Marijaceljske kapljico za želodec,
katerim so ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeli pri vseli boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, unik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, «liste, bolezni nu vranici, nu jetrih iu zoper zl. 1< žilo. i steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl, 5 tucatov samo 8 gl.
Svarilo! Opozarjamo, da so tiste istinite marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoc.z>-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
mikmm
3RÛPEEJO
nui» ^echt dei
apotrf.ker trnkoczy] LAIBACH t STP 2.0*.1
Cvet zoper trganje (Gicn
je odločno najboljše zdravilo zoper protiu 1er reomatizein, trganje po udih, bolečine o križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa miiie popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Malien" z zraven stoječim znamenjem, i stekl. 50 kr. tucat 4 gl. 50 kr.
g("¡e ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite.
^ci;utjmi\rff.
I
za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine : 1 stekl. 56 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 5(1 kr. je pravi.
Kričistilne krogljice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
šf Zdravila za živino.3S
Sin ¡ki za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh • boleznih krav, konj in prašičev.
Konje varuje ta štupa trganja po črevili, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih bo-le/.nij,kašlja,pljučnih in vrathlli bole/. 11 ij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka.
Zaiuotek z rabilniin navodoin vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilniin navodoin samo 2 (rld.
€vct za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri prctčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih,otrp-nenji v boku,v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvlnjciiji, liščaiiji od sedla iu oprave, pri sufiici itd. s kratka pri vseh vuiinjih boleznih in hibah. Stoklonica z rabilniin navodom vred stane le 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodoin vred samo 1 gl.
Hvsifilo ! Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če imajo ime T r n k o e z y in našo varstveno znamko. Zoper ponarejanje istih se sodnijski postopa. Vsa ta našteta zdravila sc samo prava dobijo
v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani
zravcui rotovžn	(38)
Ji£~ in sc vsak dan .s pošto razpošiljajo.
¡X*X*X*DGtD<3lDQXXMXMXM^^
^ eliko izbero in zalogo iuo<lei*iiili
(it-ii)
navadnih in najelegantnejših, isto tako
*r il i k o v ~mi
v vseli velikostih, izgotovljonih iz zanesljivo trpežnega blaga, priporoča po čudovito nizkih cenah
I^jultljaiui, KriuijNlco
: L. MIKUSCH,
i^delova-tel]" solnčniko-u- in. dežnikov
Mestni Irj.-Al:, iri.
Prejema vsakovrstna naročila na liostuiu-Hohičnilfo, pro-<>1 >1 ji<*i 111 poprav lja stare do/.nilcc ¡11 solnoniko
trpežno in po nizki oeni. Naročila izven Ljubljano, tudi na posamne solnčnike ali dežnike, izvršuje točno po pustnem povzetji. liazprodttjalcem so na zahtevanje izvirni ceniki franko iki razpolago.

i m
: ^J»
<©3
jK1


50% prihranitev goriva (jantčeno).
Izključno c. kr. privilegovanc
lončene peči
z združeno zračno kurjavo
patent Lerch & Hei<ll9
elegantne in po ceni, kakor vse vrste poči s slepicami, o«l najpriprostejših do najelegan ;usjših, || priporoča najstarša in največja
|jfl| tovarna za peči in lončene izdelke
na Kranjskem

1 is
jam
1 il

Andr. Dsmskovic
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
priporoča po zelo nizki ceni
okove za okna in vrata, štorje za štokadoranje, nam,okohvi.ee, traverze in stare Železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lloman-ce-ment, s Mej ni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi
lopo in moono narejeiia
sledilna ognjišča
i n n ji h posamene ilele.
Vodnjake za zabijati v zemljo, h katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu (lo vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste troinhe in ventile in železna okova.
"Mtsm. g»*»1 §•*!«■-Ji-w t;-^«» s	(28)
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Pf Tudi se dobiva »mirom sveži dovs/ci mavec (Lengenfelder Qyps) »a
gnojenje polja.
pjl H
DE
m
i-M