Aktualno Aktualno Ptuj • Za dokumentacijo o sežigalnici blata 100.000 evrov • Stran 3 Vedno si dovoli loviti sanje Aktualno Ptuj • Za nakup obcinskih parcel niti enegainteresenta • Stran 2 Politika Destrnik • V paketu pošta, papirnica in TIC • Stran 5 Podjetništvo Središce ob Dravi • Prvi kupec zemljišca v obrtni coni domaci inovator • Stran 9 Ljudje in dogodki Ptuj • Gostišce pri Tonetu spriznanjem zakakovost ponudbe • Stran 11 Podravje • Delo medicinskih sester je težko, sploh v trenutnih razmerah »Najboljbolipodcenjujocodnosposameznikov »Najbolj boli podcenjujoc odnos posameznikov!« Ceprav se bodo place medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov nekoliko izboljšale, je dejstvo, da so za delo, Ceprav se bodo place medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov nekoliko izboljšale, je dejstvo, da so za delo, ki ga opravljajo, premalo cenjeni. Epidemija koronavirusa je razgalila težave zdravstvenega sistema in nas ki ga opravljajo, premalo cenjeni. Epidemija koronavirusa je razgalila težave zdravstvenega sistema in nas osvestila o nepogrešljivosti posameznih poklicev. Primerno placilo delavcem pa še zdalec ni edina težava za­ osvestila o nepogrešljivosti posameznih poklicev. Primerno placilo delavcem pa še zdalec ni edina težava za­ poslenih v zdravstvu. poslenih v zdravstvu. Foto: CG • Stran 7 Stran 7 Aktualno torek • 23. novembra 2021 Ptuj • Še vedno negotova usoda Selekcijsko-poskusnega centra Vse je odvisno od sklepa vlade Pocasi bosta minili dve leti, odkar je Semenarna Ljubljana s prodajalnami Kalie in Selekcij­sko-poskusnim centrom (SPC) Ptuj za 5,5 milijona evrov prešla v roke srbskega poslovneža Dušana Mojsilovica oziroma podjetja Villager iz agroživilske skupine Agromarket. Ker eden najvecjih proizvajalcev SPC Ptuj pa bi lahko v pol leta po ni poskrbela, sami pa tudi nima-in prodajalcev semen na Balkanu nakupu prenesli na tretjo osebo. jo podlag za ustanovitev javnega za razvoj in žlahtnjenje slovenskih Klavzula se nanaša na državo, ki naj podjetja. Eden od alternativnih semen ni bil prevec zainteresiran bi ptujski center zaradi njegovega scenarijev je zato predvideval, da in ker je bila posledicno ogrožena pomena odkupila in preko enega SDH zgolj zacasno ustanovi go-ohranitev slovenskih sort, je slo-od svojih podjetij obdržala v svoji spodarsko družbo, zato da bi ta v venska vlada lani sprejela sklep, da lasti. roku, dokler velja nakupna opcija, se SPC Ptuj odkupi in prenese na Da je kmetijski inštitut najpri-odkupila obrat SPC Ptuj, nato pa eno od državnih podjetij, to nalo-mernejši za prevzem SPC Ptuj, bi se predvidoma v zacetku leta go pa naložila Slovenskemu držav-saj je izvajalec javne službe nalog 2022 premoženje novoustanovlje­nemu holdingu (SDH). SPC Ptuj naj rastlinske genske banke ter javne ne gospodarske družbe na podlagi bi prešel pod okrilje Kmetijskega službe v vrtnarstvu in poljedelstvu, posebnega zakona, ki bi ga moral inštituta Slovenije (KIS), a država ki so tudi najbolj vsebinsko pove-Državni zbor šele sprejeti, prenes­mora za ta prenos prej postaviti zane z dejavnostmi ptujskega cen-lo na Kmetijski inštitut Slovenije, pravne okvire. Roki zanj so bili že tra, so prepricani na kmetijskem družba pa bi brez likvidacije pre-veckrat prestavljeni, zadnji, ki je ministrstvu. Toda nastaviti je treba nehala. bil dolocen do konca julija, pa je bil ustrezne pravne okvire, saj KIS ni Kako dalec je priprava ustreznih nato znova podaljšan, bojda tokrat gospodarska družba, ki bi lahko pravnih okvirov za prenos, smo zadnjic in do konca leta. izpeljala odkup. Zato sta se konec vprašali na kmetijsko ministrstvo, lanskega leta kmetijski in . nancni a prejeli zgolj pavšalen odgovor, Neposreden prenos na minister nacelno dogovorila, da ki ne pove kdovekaj. »Ministrstvo prihodnje leto pa bo nato dolocen pricakujejo prej, kot ga bodo gle-prihodnje leto svoje premoženje skuša Slovenski državni holding za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-strokovni upravljavec tega stvar-de na zgornji odgovor dobili, prav in zaposlene prenesla na državo, KIS ni mogoc namesto prenosa obrata SPC Ptuj hrano pripravlja sklep vlade glede nega premoženja države in prip-tako pa ocitno niso usklajeni niti ta pa bo dolocila koncnega uprav- Možnost izlocitve ptujskega na KIS sklep vlade realizirati z usta-ustreznega postopka Slovenske-ravljene ustrezne pravne podlage glede datumov prenosa. »Pravne ljavca tega premoženja in zagoto­centra zaradi nacionalnega pome-novitvijo gospodarske družbe, ki bi ga državnega holdinga za odkup za prenos delavcev na primernega podlage, ki nam bodo omogocile vila upravljanje dejavnosti v obliki na za prehransko varnost je bila to storila. obrata Selekcijsko poskusnega upravljavca.« ustanovitev zacasne družbe v ime-javne službe.« predvidena že v nakupni pogodbi. centra Ptuj, saj je veljavnost na-nu in za racun države, naj bi dobili Ce se terminski nacrti, vsaj okvir-Po njej je šel del kupnine za nakup Rok se iztece 20. kupne opcije za ta obrat podaljša-Neusklajenost glavnih najkasneje do konca novembra. ni, ne izidejo, pa ne MKGP ne SDH lastniškega deleža od Deželne ban-na do 20. decembra letos. Predvi-Takrat bomo lahko odkupili obrat nista povedala, kako visoka je bila decembra akterjev ke Slovenije (DBS), preostanek pa deno je, da se nato celotno pre-SPC Ptuj skupaj z zaposlenimi. Po odkupna cena obrata na zacetku in za odkup terjatev od Družbe za Na SDH so nato opozorili, da moženje v prvi polovici leta 2022 Nic zgovorni niso bili niti na SDH, nacrtih naj bi nato zacasno usta-kakšna je danes. upravljanje terjatev bank (DUTB), država za ustanovitev take družbe prenese v last države, do 31. marca kjer pa, kot kaže, odgovor vlade novljena družba do konca junija Senka Dreu Žetale • Manjšim obcinam se denar izmika Odrezani od evropskega denarja V obcini Žetale si prizadevajo uresniciti vec projektov, V obcini Žetale bi za modernizacijo ceste Žetale–Majšperk potrebovali milijon evrov. V središcu Žetal nacrtujejo gradnjo kanalizacijskega sistema, kar pa bo najverjetneje »padlo v vodo«. Po pojasnilih župana Antona Buto­lena vse kaže na to, da bo država so.nancirala le 50 % naložbe brez DDV, kar pomeni, da bi morali sami zagotoviti vec kot pol milijona evrov, kar je za žetalsko obcino nesprejemljivo: »To nikakor ni poš­teno, saj je bila izgradnja velikih kanalizacijskih sistemov po mestih v prejšnjih letih so.nancirana kar v višini 85 %. Ce se delež . nanciranja ne bo spremenil, se na decembrski razpis ne bomo prijavili!« Velik problem v obcini je še vedno vzdrževanje in modernizacija lo-kalnih in obcinskih cest, ki jih v obcini ni malo. V oci že nekaj let bode cesta Žetale–Majšperk, ki je v izredno slabem stanju. Gre za cesto v dolžini pet kilometrov. Po prvih ocenah bi sanacija ceste stala okoli milijon evrov, ki je brez pomoci države nikakor ne bodo mogli sanirati. Ce jim ne bo uspelo pridobiti denarja prihodnje leto, bodo poskušali izpeljati modernizacijo po etapah. Tudi gradnja vecstanovanjske stav-be v središcu obcine je vedno bolj vprašljiva. Župan Butolen je izpostavil, da projekte sicer pripravljajo, najvecja težava pa je, da še vedno ni jasno, s katerimi se bo sploh mogoce po­tegovati za evropski denar. »Bojim se, da bomo manjše obcine znova izpadle. Dejstvo je, da v tej . nancni perspektivi nismo mogli koristiti prav nic, dobesedno so nas odrezali od evropskega denarja. Ce bo tudi v naslednjih letih tako, bo napredek našega kraja precej manjši, kot bi lahko bil.« Med letoma 2007 in 2014 je bilo za žetalsko obcino obdobje »de-belih krav«, saj jim je uspelo pocrpati kar 3,5 milijona evrov. Uredili so kulturno dvorano, zdravstveni dom, zgradili vrtec, modernizirali vec daljših cestnih odsekov … Estera Korošec Ptuj • Obcinsko premoženje v najem in prodajo Za nakup obcinskih parcel niti enega interesenta Z oddajo v najem je kljucni cilj obcine prostore zapolniti, jim nameniti vsebino in v mesto privabiti ljudi. Pri pro-daji je seveda nekoliko drugace, v tem primeru je pomemben tudi izkupicek od prodaje. Ptujska obcina je vsaj za zdaj uspešnejša pri oddajanju svojih prostorov v najem, manj pa pri prodaji svojih zemljišc. Gre za prodajo gradbenih parcel na Turnišcah. Dražbe petih parcel na Ulici Šercerjeve brigade so na­mrec bile neuspešne; ker ni bila vplacana nobena varšcina, se draž­ba sploh ni izvedla. Bodo pa posto­pek ponovili in objavili nov termin dražbe. „Zadeva bo uvršcena na novembrsko sejo komisije za rav­nanje s stvarnim premoženjem,“ so pojasnili na MO Ptuj. Možno je torej tudi, da bodo parcele v drugo ponudili po nižji ceni. V prvo so se izklicne cene za posamezno parce-lo, velikosti okrog 700 m˛, gibale okrog 37.000 evrov. Sledijo še nove dražbe Kmalu pa bodo izvedene še ne­katere dražbe obcinskih nepremic­nin. Naprodaj so trije poslovni pro-stori na Prešernovi ulici, po eden v Cankarjevi ulici in na Muzejskem trgu. Nove lastnike bodo iskali tudi za garaže v Rimski plošcadi. Draž-be bodo 30. novembra ter 1. in 2. decembra. Vec uspeha z najemniki Dva doslej prazna obcinska poslovna prostora v centru Ptuja vendarle dobivata novo vsebino. Na Murkovi ulici je urejen umetni­ški atelje, kmalu pa bo sklenjena še pogodba za oddajo prostora na Slovenskem trgu, v katerem je deloval TIC. Neuradno je slišati, da bo tam delovala cvetlicarna. Prazni prostori brez vsebine so najbolj ža-losten pogled na katerikoli prostor, sploh pa v centru mesta. Ptujska obcina sicer nima vec veliko lastnih prostorov, za katere bi iskala naje­mnike, je pa veliko težav z zasebni-mi objekti predvsem ali tudi zaradi težav z denacionalizacijo. V Murkovi ulici 4 so bili uspešni in že imajo sklenjeno pogodbo z novo najemnico. Na razpis o javnem zbi­ranju ponudb za oddajo poslovne­ga prostora v najem se je kot edina prijavila Mojca Lovrec Prezelj, s. p. Oddala je popolno ponudbo, in ker je izpolnjevala vse pogoje, je bila z njo sklenjena petletna pogodba. Ponudila je mesecno najemnino v višini 417 evrov. Na tej lokaciji se že nekaj casa ureja umetniški atelje, prostor, ki bo namenjen umetnosti in zabavi. Organizirali bodo ustvar­jalne in umetniške delavnice ter ostale dogodke, prostor pa bodo obogatili tudi s pomocjo uporabni­kov VDC Sožitje Ptuj. Ceprav pogodba z najemnikom še ni sklenjena, je oddana tudi ponudba za poslovi prostor na Slovenskem trgu 5. Po selitvi TIC v nove prostore je namrec ostal prostor na odlicni lokaciji na Slo­venskem trgu neizkorišcen. A ne za dolgo. Prejšnji mesec je obcina že objavila namero o oddaji poslovne­ga prostora z namenom sklenitve neposredne pogodbe o najemu. Prijavitelj – prav tako edini doslej – je za najem ponudil 410 evrov me-secno. Pogodba z bodocim naje­mnikom bo sklenjena 1. decembra, prav tako za obdobje pet let. Dženana Kmetec Spodnje Podravje • Kam s klavnimi odpadki od domacih kolin Ko lisice vlacijo kože in creva po gozdovih Po obcinah Spodnjega Podravja bi bilo nujno poenotiti zbiranje ostankov od zakola do-macih živali, ki nastanejo pri zakolu za lastno domaco porabo. Vse do letošnjega aprila so lahko namrec kmetje po zakolu ostanke odpeljali v poseben kontejner pri objektu ptujskega KGZ, ki pa ga zdaj ni vec. Ocitno pa na podrocju odvoza šperk, Videm in Žetale, medtem in vlacijo okrog. Preprican sem, da klavnih odpadkov v Spodnjem ko v tistem v Trnovski vasi to ni bi se s tem strinjali tudi svetniki in Podravju vlada precejšnja stihija. mogoce,« razlaga Vasilij Cocianci-podprli zagotovitev sredstev, ki so »Nekatere obcine na Ptujskem ch z veterinarsko higienske službe potrebna za postavitev ustrezne­imajo organizirano zbiranje klavnih mariborske enote Nacionalnega ga kontejnerja na zbirnem mestu,« odpadkov, nekatere pa ne. Zato veterinarskega inštituta (NVI). še dodaja Benko. smo jih sklenili pozvati, da nasto-»Komunalno podjetje Ptuj, kon-Težava je nastopila, ko so se pijo skupaj in se zavzamejo, da bo cesionar za komunalne odpadke veterinarski higieniki s Ptuja 15. mogoce te odpadke tako kot osta-v obcinah Gorišnica, Hajdina, Mar-aprila letos dokoncno preselili v le odložiti v posebnih kontejnerjih kovci in Juršinci, klavnih odpadkov Maribor ter zaprli dotrajan objekt na zbirnih mestih,« pravi Alojz sploh ne sprejema, prav tako ne veterinarsko-higienske službe in Herga, predsednik sveta ptujskega Javne službe Ptuj, ki skrbijo za od-zbiralnice ostankov od zakola do-KGZ, clan Milan Unuk pa dodaja, padke v Mestni obcini Ptuj in obci-macih živali. »Gre za državno služ­da se tam, kjer ljudje ostankov od ni Dornava,« še dodaja. bo, odvoz klavnih odpadkov ni bil kolin ne morejo odložiti na organi-Ljudje so bili leta vajeni ostanke nikdar v domeni našega zavoda, se ziranih mestih, ti odpadki znajdejo od kolin odlagati na Ormoški cesti pa nam zdi škoda, da kontejnerja v naravi, kar je okoljsko in estetsko na Ptuju, v neposredni bližini kme-ni vec tu, slišim celo, da gredo vsi Klavne odpadke je torej mogo-.zicno sprejemali v svojih enotah, takoj odpeljati, saj nimamo dovolj sporno. tijsko gozdarskega zavoda in vete-prostori Nacionalnega veterinar-ce odložiti na dolocenih zbirnih ampak nas lahko ljudje poklice-kadra. Naša služba je primarno rinarske bolnice. »Tam je stal kon-skega inštituta na Ptuju v prodajo, mestih, odpeljejo pa jih tudi ve-jo, da pridemo ponje. Storitev je zadolžena za odvoz in pregled Cisto mesto sprejema tejner, najprej pred ograjo, nato so torej si tudi v prihodnje tu ne mo-terinarski higieniki. »Narocilo za placljiva: strošek prevzema brez kadavrov, ostanki od kolin so na ga postavili za njo, higieniki so te remo vec obetati sprejema klavnih odvoz od vrat do vrat je bolj nova davka na dodano vrednost znaša drugem mestu. Res je tudi, da jih v petih svojih centrih, popisali in si lahko klavne odpadke odpadkov,« meni Ivan Brodnjak s stvar. Uprava za varno hrano, 9,86 evra, prevoza, predelave in odpeljemo samo s tistih kmetijskih Komunala in Javne odložil,« se spominja trnovski žu-kmetijsko-gozdarskega zavoda. veterinarstvo in varstvo rastlin odstranitve pa še nekaj manj kot gospodarstev, ki so registrirana pan Alojz Benko. (UVHVVR) je leta 2017 uvedla dva centa po kilogramu klavne-za rejo prašicev, ovc, koz, divjadi službe ne Placljiv odvoz od vrat postopke za vecjo sledljivost to-ga odpadka. Uprava so. nancira v oborah, kuncev ali perutnine. »Stanje v Spodnjem Podravju je Higieniki na Ptuju zaprli vrstnih odpadkov. Koncesionar prevzem v višini 3,5 evra.« Ta racun za opravljeno storitev do vrat … sledece: Cisto mesto, ki ima šest za njihovo predelavo je podjetje prejmejo neposredno od podjetja vrata zbirnih centrov za 11 obcin, in si-Ker je navada železna srajca, pa KOTO, mi smo njihov partner. Gre … samo za registrirane KOTO. Zato bi bilo vsekakor do-cer Cirkulane, Destrnik, Duplek, »Absolutno podpiram idejo, da se ostanki od kolin še zmeraj znaj-za dolga leta precej neurejeno po-brodošlo, ce bi imele obcine poleg rejce Kidricevo, Majšperk, Podlehnik, se zadeve spet organizira tako, kot dejo v bližini mesta, kjer je še letos drocje, zdaj pa pocasi deluje, kot naše storitve organizirane še svo-Trnovsko vas, Sveti Andraž v Slo-je bilo prej, da ne bodo ljudje ži-stal kontejner. »Prav danes (petek, je bilo mišljeno. Zaradi biovarstve-Te dni v povprecju obišcejo je zbiralnice, kar je, kot razumem venskih goricah, Videm, Zavrc in valskih kož in crev metali po njivah op. p.) smo bili poklicani, da s stare nih standardov, zlasti zaradi pre-pet kmetij, v zimskem casu kolin pobudo ptujskega KGZ, tudi ideja. Žetale, sprejema odpadke od za-ali vozili v šume. Saj jih tudi zakop-lokacije odstranimo kakšnih 200 ventivnih ukrepov pred afriško pa pricakujejo tudi vec deset na-Kajti najslabša rešitev je odvoz v kola domacih živali v petih zbirnih ljejo, a v tako plitve jame, da jih po-kilogramov odpadnih živalskih kož prašicjo kugo, se je uprava odloci-rocil. »Takrat se lahko zgodi, da naravo.« centrih: Kidricevo, Duplek, Maj-tem lisice in druge živali odkopljejo in crev,« pove Cociancich. la, da klavnih odpadkov ne bomo klavnih odpadkov ne bomo mogli Senka Dreu Ptuj • Projektna dokumentacija za sežigalnico Sežigali bi odpadno blato Mestna obcina (MO) Ptuj je v dopolnjenem predlogu proracuna za naslednje leto, ki so ga mestni svetniki obravnavali na vcerajšnji seji, 100.000 evrov predvidela za projektno dokumentacijo za sežigalnico odpadnega blata. Kot smo porocali, je MO Ptuj nice, na Ptuju bi termicno obdelo-„MO Ptuj na poziv Ministrstva za Blato s Ptuja po novem odvaža Surovina Po letošnji aferi s ptujskim komunalnim blatom, ki je bilo nezakonito odloženo v Pivoli pod Pohorjem, je Komunalno podjetje (KP) Ptuj izbralo novega prevzemnika. Za ceno 170 evrov po toni blato s centralne cistilne naprave (CCN) Ptuj odvaža mariborska Surovina. Pogodba med KP Ptuj in Surovino je sklenjena za 14 mesecev, okvirni znesek posla je 1,4 milijona evrov, Surovina bo na Ptuju predvidoma prevzela 8.400 ton komunalnega blata. S prejšnjim prevzemnikom, celjskim podjetjem Cep, je imela ptujska Komunala sklenjeno pogodbo za obdobje 20 mesecev, okvirna vrednost posla je bila 1,5 milijona evrov. Za ta denar bi Cep s Ptuja odpeljal 12.160 ton blata, po toni je nazadnje racunal 128 evrov. Posel med KP Ptuj in Cepom je bil zaradi razkritij o nezakonito odloženem blatu v naravi predcasno prekinjen, pogodbo je odpovedalo podjetje Cep. loga in študija, ki smo ju narocili. Zato imamo v novem proracunu tudi postavko »Termicna obdelava odpadnega blata z rekuperacijo fosforja«. Kje bo lokacija, koga bo ministrstvo izbralo, kaj in kako bo ministrstvo .nanciralo, še ni zna-no oziroma se z vprašanji obrnite nanje,“ so za Štajerski tednik na kratko pojasnili v ptujski Mestni hiši. Državni projekt sežigalnic gre naprej O možnostih sežiganja odpa­dnega blata so v zacetku letošnje jeseni razpravljali v Državnem sve­tu in se z nekaterimi vprašanji obr­nili na vlado. Ta je navedla, da želi zagotoviti samostojnost Slovenije pri obdelavi blata iz komunalnih cistilnih naprav ob upoštevanju možnosti sodelovanja z drugimi državami clanicami zaradi potreb po specializiranih napravah za obdelavo. Republika Slovenija us-merja svoje aktivnosti v izgradnjo infrastrukture za koncno dispo­zicijo blata iz komunalnih ali sku­pnih cistilnih naprav – obdelavo blata po postopku mono sežiga z možnostjo kasnejše rekuperacije fosforja iz s fosforjem bogatega pepela, se glasi pojasnilo vlade. MOP kot koncno obdelavo ko­munalnega blata podpira mono sežig, saj da gre za eno kljucnih tehnologij pri prehodu na podneb-no nevtralnost in krožno gospo­darstvo. Zato je ministrstvo poz­valo obcine, da pripravijo pobu­de o postavitvi objektov za mono sežig blata iz komunalnih cistilnih naprav ter pripravilo izhodišca in pogoje za dolocitev potencialnih lokacij mono sežiga. V dopisu je bil podan tudi okvirni terminski plan, ki se zacne z izdelavo študije izve­dljivosti v oktobru 2021 in konca s poskusnim obratovanjem v maju 2026, je moc prebrati na spletni strani SOS. MOP ustanavlja tudi delovno skupino, ki bo sodelovala pri uskla­ditvi in poenotenju vsebin, vezanih na izbor in so. nanciranje sežigal­nic na lokacijah, ki so jih predlagale zainteresirane obcine. MZ Politika torek • 23. novembra 2021 Juršinci • Funkcijo nastopil novi svetnik SLS prevzela vecino Na zadnji seji obcinskega sveta so juršinski svetniki izrekli dobrodošlico novoizvoljenemu Alojzu Rakuši. V oktobru so namrec zaradi odhoda Donalda Rusa potekale nado­mestne lokalne volitve v volilni enoti 1, ki obsega naselja Mostje, Ku-kava in Hlaponci. Ker je 41-letni Rus postal direktor Policijske uprave Maribor, funkcija pa ni združljiva s svetniško, je odstopil. V juršinskem obcinskem svetu je tako ostalo samo osem od siceršnjih devetih sve­tnikov, in tako bi lahko tudi ostalo, ce bi bilo do naslednjih lokalnih volitev manj kot pol leta. Do oddaje svojega glasu je bilo po besedah predsednika obcinske volilne komisije Janija Toplaka upravicenih 411 volivcev, vpisanih v vo­lilni imenik. Udeležba je bila zelo skromna, saj je volilo samo 68 upra­vicencev oziroma 16,4 odstotka vseh. Majhno zanimanje za izvolitev svojega predstavnika je najbrž posledica dejstva, da so lahko izbirali med enim samim kandidatom, že omenjenim Alojzom Rakušo. 61-letni upokojeni kovinar iz Hlaponcev, ki prihaja iz vrst SLS, bo tako v obcin­skem svetu sedel do rednih spomladanskih lokalnih volitev. Stranka SLS, ki ji pripada tudi župan Alojzij Kaucic, ima zdaj v de­vetclanskem obcinskem svetu pet svojih predstavnikov. Po dva sve­tnika imata SDS in LDS, Rus pa je bil edini nestrankarski svetnik in hkra-ti tudi Kaucicev županski protikandidat na zadnjih lokalnih volitvah. SD Cerkvenjak • Vrtec veliko premajhen za vse otroke Priprava dokumentacije »na zalogo« Glede na to, da ima vrtec trenutno pet oddelkov, narašcanje števila prebivalcev pa kaže, da jih bo v prihodnje že devet, so se obcani cudili, cemu se obcina za so. nanciranje gradnje ni prijavila na razpis šolskega ministrstva. Cerkvenjaški vrtec ima trenutno pet oddelkov, kmalu pa bo potreboval še štiri. Da so v casu objave omenjenega razpisa šele zaceli razmišljati o širitvi vrtca, kar pomeni, da niso imeli pripravljene nobene dokumen­tacije, s katero bi lahko racunali na pozitiven odgovor, pojasnjujejo na obcini. »Vedeli smo, da investicije ne bomo zaceli prej kot v dveh letih, saj nimamo ne zbranih papirjev ne .nancnih sredstev. Racunali smo torej, da bomo v tem casu zbrali projektno in investicijsko dokumen­tacijo, gradbeno dovoljenje in denar za soudeležbo v projektu, vse skupaj nato imeli na 'zalogi', da bi se lahko na ustrezen razpis prijavili takoj, ko bi bil ta objavljen.« Z rebalansom proracuna so zagotovili sredstva za idejni projekt, iz katerega je razvidno, kako bo videti prizidek k obstojecemu vrtcu, ki naj bi po prvih ocenah stal približno 800.000 evrov. Ker je vrtec sesta­vljen iz niza hišk ob osrednjem prostoru – jasi, je tako zasnovana tudi njegova širitev. Na njegovi južni strani bo tako dodana nova hiška iz dveh nadstropij, v katerih bo prostora za štiri dodatne oddelke vrtca z lastnimi terasami. Na severni strani vrtca bodo uredili tudi dodatne zelene površine, zemljišce zanje pa bo morala obcina šele odkupiti. SD Ormož • Svetniki na dolgo in široko pretresali predlog proracuna Malo zadovoljni, malo jih skrbi zadolževanje Predlog proracuna za prihodnje leto predvideva 24,3 milijona evrov prihodkov in 25,8 milijona evrov odhodkov. Svetniki, ki Za investicije je predvidenih 15,6 milijona evrov odhodkov, še dob-rih 400.000 evrov za investicijske odhodke, od tega nameravajo za projekte pridobiti kar 10 milijonov državnega in evropskega denarja. »Tretjina proracuna v oblaku« Predloga kot edini ni potrdil sve­tnik Simon Kolmanic, med drugim zaradi dvomov v njegovo možnost izvedbe: »Imamo tretjino proracu­na v oblaku, ker ne vemo, ali bo prišlo do investicij ali ne, zato ga ne morem podpreti.« Koliko transfernih sredstev jim je letos uspelo pridobiti od nacrto­vanih, glede na to, da je bil rezultat ob polletju porazen, zgolj 700.000 evrov od nacrtovanih 8 milijonov, je bilo vprašanje Jožefa Cajnka, ki se je pri glasovanju vzdržal, ob tem pa podvomil v smiselnost zadol­ževanja: »Skrbi me planiran pro-racunski primanjkljaj; v letu 2021 kar 3,5 milijona evrov, v 2022 še 1,5 milijona. Pokrivali ga bomo z za­dolževanjem v skupni višini skoraj pet milijonov evrov. Kam to vodi, presodite sami. Ce se bodo uspehi prikazovali samo na racun zadol­ževanja, to ne bo razlog za optimi­zem, saj bodo dolgove odplacevali naši otroci in najbrž vnuki,« je bil kriticen. Bodo z denarjem od Elesa obnavljali tudi druge ceste po obcini? Je pa Cajnko v isti sapi pohvalil »koncno« vec sredstev na racun gradnje in obnove cest. Kolmanic, ki se prav tako strinja z vec denarja za ceste, je problematiziral nacin . -nanciranja obcinskih cest. Skrbi ga, da bodo denar, ki ga bodo prejeli od Elesa kot odškodnino za unice­ne ceste ob gradnji daljnovoda, obcini: »Ce pogledamo planirane prihodke, ki jih bomo dobili kot na­domestilo za unicenje cest od Ele­sa, in odhodke za obnovo cest, vi-dimo, da gre dejansko za identicen znesek. Ali to pomeni, da bomo z namenskimi sredstvi, ki jih bomo prejeli od Elesa, gradili ceste po celi obcini? Kako bomo potem ob-novili te ceste, ki so bile dejansko unicene? Ne vem, kdo je delal ta spisek, kajti ceste, ki so predvide­ne za obnovo, niso bile unicene v fazi izgradnje daljnovoda, bodo pa obnovljene s tem denarjem. Dejansko gre za oškodovanje KS Ormož in Ivanjkovci!« Podobno skrb je izrazil tudi Mi­ran Novak, ki je še pogrešal vec investicij v KS Ivanjkovci. Svetniki so postavljali vprašanja tudi glede drugih planiranih projektov in na-crtovanih proracunskih postavkah Vrbnjak: »Unicene ceste bodo sanirane!« Župan je na drugi strani znova pojasnjeval, da je postavke treba vkljuciti v proracun, sicer nimajo možnosti za prijavo na razpise za Milijoni za vodovod, kanalizacijo in ceste V prihodnjem letu želijo izpeljati nekatere vecje investicije, najvecja med njimi je nadaljevanje gradnje vodovoda, za katerega v proracunu predvidevajo dobra 2 milijona evrov, sledijo kanalizacija Velika Nedelja–Drakšl–Senešci–Vicanci za 1,4 milijona evrov, 1,33 milijona namenjajo za obnovo cest, slabih 1,2 milijona evrov za izgradnjo namakalnega sistema Ormož (5. faza), dober milijon za izgradnjo tehnološkega parka Ormož, okoli 990.000 evrov za energetsko prenovo obcinske stavbe z dvigalom, med vecjimi planiranimi projekti so še izgradnja prizidka in rekonstrukcija Vrtca Miklavž pri Ormožu, gradnja kolesarsko­pohodne tematske poti Svetinje-Jeruzalem ter razširitev ekonomsko-poslovne cone Ormož. so. nanciranje projektov. »Verje­tno pa smo sedaj že dokazali – ne vem, kako bi še –, da se zelo tru­dimo crpati denar iz države in EU, poleg tega pa išcemo tudi druge rešitve. Pripeljati želimo cimvec denarja za cimvec investicij. Ce že-lite, pa lahko crtamo teh vprašljivih sedem milijonov, pa bomo v obcin-ski upravi lažje koristili dopust in ure …,« je še zabrusil. Zavrnil je ocitke Kolmanica, da bodo unicene ceste . nancirane iz sredstev Elesa: »Ne zavajajte, ker pogodbe sploh ne poznate. Ne veste, na kak nacin se ocenjuje škoda, zato vas vabim, da pridete do mene, kajti nekatere zadeve niso za javnost. Vseeno pa: mi bomo investirali denar v našo ob­cino, ne sosednjo. Lotili se bomo tudi obnove lokalnih cest, ki so povezovalne in jih vsi uporabljamo ter so v katastrofalnem stanju.« Konkretnega odgovora, od kod bodo sicer vzeli denar za obnove preostalih cest, Kolmanic ni dobil. Monika Horvat Sveti Tomaž • Osnutek proracuna v razpravi Koliko bo šlo za investicije Obcani so imeli še do danes (23. novembra) cas za posredovanje pripomb in predlogov na predlog obcinskega prora- cuna za leto 2022. Župan Mirko Cvetko je dal v jav-no razpravo osnutek proracuna za prihodnje leto. Po osnutku so­dec na obcini ocenjujejo, da bodo prihodki znašali nekaj vec kot 2,6 milijona evrov, ker pomeni dobrih 400.000 evrov vec kot letos, na drugi strani so odhodki predvideni v višini dobrih 2,9 milijona evrov odhodkov. Primanjkljaj namera­vajo pokriti z najemom kredita v višini 300.000 evrov ter pokritjem presežka iz sredstev na racun iz preteklih let. Za odplacilo dolga planirajo 83.000 evrov. Obcinsko blagajno nameravajo okrepiti z okoli 570.000 evri transfernih pri­hodkov, od tega pricakujejo okoli 330.000 evrov iz državne blagajne ter 238.000 evrov na racun povra-cil evropskih sredstev za projekte. Za investicije nacrtujejo skupno kar 1,04 milijona evrov, 480.000 evrov predvidevajo za vzdrževanje in gradnjo cest. Vodovod in plocnik Dalec najvecja investicija bo v prihodnjem letu nadaljevanje iz­gradnje vodovoda, ki jo peljejo skupaj s preostalima dvema obci­nama (Ormož in Središce ob Dra-vi). Zanjo v proracunu nacrtujejo 370.000 evrov, še 160.000 evrov planirajo za investicijsko vzdrževa­nje na vodovodnih objektih. Druga najvecja investicija bo tež­ko pricakovana izgradnja plocnika ob državni cesti v središcu obcine, za katero namenjajo okoli 200.000 evrov proracunskih sredstev. Na-daljevali bodo z asfaltiranjem cest, nacrtujejo preplastitev ceste v Seni-ku, zanjo imajo predvidenih 80.000 evrov, še 60.000 evrov planirajo za modernizacijo 850-metrskega cestnega odseka v Koracicah. V planu imajo izgradnjo kanalizacije zahodno od OŠ Sveti Tomaž v viši­ni 61.000 evrov, okoli 55.000 evrov pa predvidevajo za so. nanciranje gasilskih vozil in opreme. Monika Horvat Destrnik • S prvim decembrom znova »normalna« pošta V paketu pošta, papirnica in TIC Odkar je Destrnik zapustil pogodbeni trgovec in poštar Darko Plohl, lahko obcani nujne po­štne storitve opravijo v kiosku Pošte Slovenije (PS), ki stoji na parkirišcu pred obcino. Težava pa ni bila le v odho-fotokopirnico in papirnico, v kateri Prvic slišijo za TIC du pogodbenika, ampak tudi v bo poleg ostalega pisarniškega in ustreznem prostoru za delovanje šolskega materiala mogoce kupiti Hkrati Destrnik dobiva tudi Tu-pošte. Novi trgovec Tuš Market tudi ucbenike in delovne zvezke. risticno informacijski center (TIC). Kea namrec ni bil zainteresiran za Imamo namrec sklenjene pogodbe Kot pravi Toplak, tudi tu zgolj pre­ prevzem pošte, v poslovno-obcin-z vec dobavitelji, med drugim tudi našajo makolski model. »Z obcino ski stavbi v Janežovskem Vrhu pa z Državno založbo Slovenije,« raz-smo podpisali pogodbo o sode­za loceno pošto ni bilo prostora. laga Beno Toplak iz zavoda. »Med-lovanju, pri nekaterih projektih Ker se opozicija ni strinjala z župa-tem ko velja, da so cene na poštah bomo delali v imenu obcine, zlasti novim predlogom o prodaji nove precej zasoljene, lahko pomirim bomo pomagali društvom pri or-obcinske stavbe in selitvi v staro, Destrnicane, da bodo naše zelo ganizaciji prireditev, a je treba tudi kjer bi lahko domovala tudi pošta, dostopne, še vec, cene mnogih povedati, da TIC ne bo deloval kot so morali na obcini najti rešitev na izdelkov bodo nižje, kot so sicer v samostojni pravni subjekt, ampak obstojeci lokaciji. trgovinah, saj nam je uspelo izpo-kot del našega zavoda. Zato se gajati boljše pogoje.« sam tudi ne bo mogel prijavljati na Po makolskem modelu Pošta s papirnico bo na Destrni-razpise, pac pa bo šla prijava preko In jo z blagoslovom obcinske-ku delovala na enak nacin, kot ga zavoda. Ker smo registrirani za iz­ ga sveta tudi našli in od podjetja je zavod Ma-Kole lani uvedel v Ma-obraževanje, šport, kulturo in turi-Doxakey odkupili kletno-pritlicni kolah. »Tam se je izkazal za uspe-zem, imamo veliko vecje možnosti, prostor, natancneje prostor pod šnega, smo pa pri dogovarjanju s da smo na razpisih uspešni.« trgovino, ki je primeren za delova-Pošto Slovenije morali oboji stopiti Da je župan Franc Pukšic v osnut­nje pošte. Medtem so intenzivno korak nazaj in pristati na kompro-ku proracuna za prihodnje leto na­iskali tudi novega poštarja, kar bo mis. Kot slišim, nas zdaj že pred-menil 12.000 evrov za delovanje s prvim decembrom postal Zavod stavljajo kot primer dobre prakse TIC-a, je razburilo opozicijske svet-evrov za pomoc pri odprtju pošte, Ma-Kole iz Makol. »Poleg pošte, ki tam, kjer se državnemu poštarju nike, ki so šele iz tega dokumenta s cimer smo se strinjali, prepricani, bo na Destrniku odprta vsak dan samostojna enota PS ne zdi renta-izvedeli, da imajo na Destrniku da gre za sredstva, s katerimi bo od ponedeljka do petka med 8. in bilna. Doslej smo pri prevzemu po-turisticno informacijski center. novi pogodbenik uredil prostor. 12. ter med 13. in 17. uro, v sredo pa godbenih pošt pomagali v šestih »Na neformalnem sestanku nas je Dejstvo je, da smo vsi veseli, da do 18. ure, bomo tam odprli tudi obcinah, svetujemo pa desetim.« župan prosil, ce namenimo 6.000 bo pošta na Destrniku odprta vsak dan in da obcani ne bodo prikrajša-bomo elektriko in ogrevanje, zdaj ni. Kljub našemu dogovoru pa se je pa še to? Tega gotovo ne bomo nato v proracunu znašla postavka podprli,« napoveduje Branko Hor­za TIC v višini 12.000 evrov, kar je vat, razocaran nad netransparen-v bistvu že strošek enoletne place. tno komunikacijo. Kupili smo prostor za pošto, placali Senka Dreu Zavrc • Obcina pripravila dvoletni proracun Svetniki brez pripomb Završki svetniki so na minuli seji obravnavali prvi predlog dvoletnega proracuna, ki za prihodnje leto tako na prihod­kovni kot odhodkovni strani znašal okoli 2 milijona evrov, za leto 2023 pa nekaj vec kot 1,7 milijona evrov. Kot je ocenil žu- cuna za leti 2022 in 2023. Prihodnje leto si z naslova državnih sredstev za naložbe obetajo nekaj manj kot pol milijona evrov, od tega kar 245.000 evrov za sa­nacijo dela javne poti Goricak–Hrastovec–meja RH. Za vzdrževanje in modernizacijo cestne infrastrukture bodo sicer skupno namenili okoli 220.000 evrov. Kar velik del sredstev, 102.000 evrov, je planiranih za spodbujanje razvoja turizma in gospodarstva v obcini, kar si prizadevajo že vrsto let. V ta namen so se pred casom vkljucili v Turisticno destinacijo Ha-loze, za katero bodo v letu 2022 namenili 49.000 evrov. Na turisticni promociji obcine so veliko storili že letos. Med drugim so izdali pu­blikacijo z naslovom Dedišcina Zavrca, so.nancirali promocijo kraja na spletni strani Visit Haloze in izdajo dopolnjene turisticne brošure s celotno turisticno ponudbo Haloz. Svetniki in svetnica ob prvem branju proracunov za prihodnji dve leti morebitnih predlogov ali vprašanj niso imeli. Za to bo sicer še dovolj casa in možnosti, saj bo proracun do sredine decembra javno razgrnjen, ko se lahko podrobneje z njim seznanijo tudi obcani. Ob koncu seje so v nekoliko bolj sprošcenem vzdušju razpravljali o novih poimenovanjih avtobusnih postajališc. Njihova skupna odlo-citev je bila, da izberejo tista imena, ki so se med ljudmi v preteklosti že uveljavila. Kot je znano, je obcina letos pridobila sedem novih avto­busnih nadstrešnic ob regionalni cesti Zavrc–Drenovec in lokalni cesti Zavrc–Turški Vrh–Cirkulane, v prihodnjem letu naj bi na novo postavili še tri. Župan Pravdic je ob koncu seje svetnike seznanil še s podatkom, da so v zadnjih treh letih za investicije namenili okoli pet milijonov evrov, zato so lahko s svojim delom vec kot zadovoljni. Estera Korošec nad dravsko strugo. li gradnjo mostu Kokol v Dolanah cez potok Bela v vrednosti 324.000 evrov. Projekt so. nancira Ministr­stvo za okolje in prostor (MOP) v znesku 224.000 evrov, izvajalec del je podjetje Alma Sol. Med izvedbo investicije se je pokazala potreba po nujnih dodatnih delih, med dru­gim je treba prestaviti elektro ka­bel in transportni vodovod v dolži­ni dobrih sto metrov, ki napaja tudi obmocje obcine Videm. V gradnji je obmejna cesta Po-horje, za katero bo obcina prav tako pridobila so. nancerski dr­žavni delež. Gre za obmejno cesto med Slovenijo in Hrvaško, asfaltira- Cirkulane • Gradijo most, sanirajo plaz in obnavljajo ceste Nekatere projekte premaknili v naslednje leto V obcini Cirkulane ta cas izvajajo vec infrastrukturnih projektov. V Dolanah gradijo nov most, asfaltirali so ob-mejno cesto v Pohorju, med Gruškovcem in Brezovcem utrjujejo brežino ob cesti, v Gradišcah sanirajo obsežni plaz Foto: MZ Vzporedno z gradnjo novega mostu cez potok Bela v Dolanah bo obcina poskrbela za zamenjavo transportnega vodovodnega cevovoda v dolžini dobrih sto metrov in elektro napeljav. li so polkilometrski odsek pod vo­dohranom. Vrednost del je 67.000 evrov, dobro polovico denarja prispeva Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Izvajalec gradnje je BM Asfalt, dela naj bi koncali v teh dneh. S pomocjo sredstev MNZ je obcina Cirkulane lani obnovila dva odseka cest ob meji s Hrvaško, na Mejah in v Gruškovcu. „Obmejne ceste so problematicne zlasti tam, kjer cesta poteka malo po eni in malo po drugi strani meje. Zahtev-no je predvsem vzdrževanje, ker naši vzdrževalci ne smejo na hrva­ško, njihovi pa ne na našo stran, v težavah pa so ljudje, ki živijo ob teh cestah. Gre za problem, ki ga je tre­ba rešiti na meddržavni ravni. Na obmocju obcine Cirkulane je 10-ki­lometrski obmejni pas, obmejnih cest imamo okoli 3,5 kilometra.“ Brežino Gradišca bodo utrdili s 137 piloti V izvedbi je obsežna sanaci­ja plazu v Gradišcah na brežini nad reko Dravo, gre za zahteven gradbeni poseg. Dela v vrednosti 627.000 evrov so. nancira MOP (514.000 evrov), izvajalec je CPP. „Dolžina plazu je 320 metrov, vgradili bomo 137 pilotov dolžine od pet do 12 metrov,“ je pojasni-la županja. Med infrastrukturnimi projekti velja omeniti še utrditev brežine ob cesti Gruškovec–Bre­zovec. Vrednost del je nekaj cez 60.000 evrov, izvaja jih podjetje Geodrill. MZ V središcu torek • 23. novembra 2021 Ptuj • Alma Mater Europaea na Ptuju nezaželena? Novih študijskih programov še ne bo Ptuj ponuja vse manj razlicnih, predvsem pa za mlade pri­vlacnih in perspektivnih študijskih programov. Kot je zna-no, si je MO Ptuj pred leti prizadevala, da bi v najstarejše mesto ob Dravi pripeljala nove študijske programe, vezane na problematiko staranja. V ta namen so k sodelovanju po­vabili Almo Mater Europaea, visokošolsko izobraževalno ustanovo iz Maribora, vendar srecanja niso obrodila sadov. Kot so pojasnili na ptujski obcini, konkretnih dogovorov niso skle­nili, kljub temu pa naj bi interes še vedno ostajal: »Glede na bogato arheološko dedišcino bi si na Ptuju želeli študij arheologije, zdravstve­ne nege, .zioterapije, medicine …« Med drugim so na podrocju študij­skega izobraževanja izpostavili pomen Višje strokovne šole Ptuj, ki za­gotavlja možnost višjega izobraževanja in skrbi za razvoj de. citarnih poklicev, ki so nujni za uspešno delovanje regije Spodnjega Podravja. Na Višji strokovni šoli Ptuj izvajajo štiri programe (bionika, ekonomi­ja, mehatronika, upravljanje podeželja in krajine). Po mnenju ptujske obcine sta bionika in mehatronika programa, ki predstavljata perspek­tivo v prihodnosti, mehatroniki so namrec že lep cas iskan kader v go-spodarstvu. Kar pa v tem trenutku ne velja za program bionike, ki se tudi v tem študijskem letu zaradi premajhnega zanimanja med dijaki ne bo izvajal. »O študijskih smereh se mladi odlocajo sami, zato ne moremo komentirati, zakaj ni zanimanja, zagotovo pa smo na podro-cju študija na ravni celotne Slovenije pred mnogimi izzivi – zaposljivi študijski programi in takšni, ki bodo mlade zadržali v Sloveniji,« so še za to bil izkazan interes in volja. Alma Mater Europaea sicer že izvaja programe zdravstvene nege, .zioterapije, spletne in informacijske tehnologije, socialne geronto­logije in druge v Murski Soboti, Mariboru, Ljubljani in Kopru. Kot so poudarili, so se pripravljeni odzvati na vsako povabilo, kjer je potreba in kjer so dobrodošli v lokalni skupnosti. Svoje poslanstvo vidijo v tem, da izobražuje programe, ki so de.citarni, kakovostni, zaposljivi in kon­kurencni ter s tem pomagajo trgu dela in študentom. Alma Mater: »Bistvene so potreba, vsebina in volja« »Na takratnem sestanku s predstavniku ptujske obcine ni bilo sprejetega nobenega jasnega sklepa. Najvecja oviro za nas predsta­vlja dobrodošlica, druga pa je koncesija. Ceprav imamo akreditacijo Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), bi za brezplacno šolanje študentov potrebovali tudi koncesijo države, ki pa ni bila podeljena nikomur že od leta 2008, niti za tiste študijske pro-grame, ki so najpotrebnejši na trgu dela, kot je na primer zdravstvena nega. Študenti zdravstvene nege zato nemocno opazujejo, kako ima­jo brezplacen študij prakticno vsi ostali, medicinske sestre pa si študij placujejo same,« so pojasnili na Alma Mater Europaea. Ce bi se v prihodnje izkazalo, da so na Ptuju dobrodošli, si vsekakor želijo vzpostaviti trajno visokošolsko institucijo za atraktivne, razvoj-no orientirane, zaposljive, moderne študijske programe. Estera Korošec Zakaj Ptuj ni visokošolsko središce »Najprej je treba prepoznati, da regija brez visokega šolstva demografsko usiha, mladi uhajajo, in to nepovratno. Samo mladi ljudje, ki se izšolajo za ustvarjalne poklice in usposobijo za ustvarjalno delo, predstavljajo garancijo za razvoj gospodarstva in javnih služb ter pomladitev družbenega standarda,« so mnenja na Almi Mater Europaea. Podravje, Ptuj • Delo medicinskih sester je zelo težko, sploh v trenutnih razmerah »Najbolj boli podcenjujoc odnos posameznikov Ceprav se bodo place medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov nekoliko izbolj­šale, je dejstvo, da so za delo, ki ga opravljajo, premalo cenjeni. Epidemija korona­virusa je razgalila težave zdravstvenega sistema in nas osvestila o nepogrešljivosti posameznih poklicev. Primerno placilo delavcem pa še zdalec ni edina težava za­poslenih v zdravstvu. Bolj kot nizka placa medicinske sestre prizadene podcenjujoc odnos posameznikov do njihovega dela. Kot pravijo zaposlene v ptujski bolnišnici, je nerazumljivo, da nekdo dvomi o resnosti situacije, ko pa same trenutno delajo preko svojih zmožnosti. Po 20 mesecih ukvarjanja s ko­ronavirusom se je zdravstveno osebje privadilo na nenehno spre­minjajoce se razmere, kar od njih terja veliko potrpežljivosti in prila­gajanja. Gotovo je le to, da nic ni gotovo. „V cetrtem valu dejansko delo tece zadovoljivo. Najtežje je bilo v prvih dveh valih. Veliko smo se morali nauciti, tudi bali smo se sa-mega koronavirusa, saj nismo imeli dovolj znanja. Zdaj tudi medicinske sestre nimajo problemov s tem, ce so premešcene na covid oddelek. Smo pa vsakogar vprašali, ali je pripravljen delati na omenjenem oddelku,“ pojasnjuje Natalija Ga-linec, pomocnica direktorice za zdravstveno nego v Splošni bolni­šnici dr. Jožeta Potrca Ptuj. Kot do-daja, ce kdo ne želi delati na covid oddelku, se željam zaposlenih pri- Zaposleni so utrujeni, pricakujejo pomoc in razumevanje Tanja Ribic Vidovic, predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Or­mož, pravi, da tako kot po vsej Sloveniji tudi zaposleni v ptujski bolnišnici delajo na robu svojih zmogljivosti: „Vodstvo dnevno prerazporeja zaposlene na od­delke, kjer se pokaže potreba po dodatnih kadrih zaradi poveca­nega obsega dela. Najvecji izziv, težava je na oddelku za intenziv-no terapijo, anestezijo in terapijo bolecine, kjer je potreben kader s specialnimi znanji, in seveda pro-storska stiska. Oddelek za inten­zivno terapijo je razdeljen v dva dela; covid intenzivno, ki je že od V ptujski bolnišnici na covid oddelku pomagata dva zaposlena iz Psihiatricne bolnišnice Ormož, precej je tudi pomoci šolajocih se, dijakov in študentov. Ta teden jim je na pomoc priskocilo šest dijakov Srednje zdravstvene šole Maribor, do konca meseca prihaja k njim še 12 študentov Fakultete za zdravstvene vede iz Maribora in Alme Mater Europeae iz Murske Sobote. Že pred zacetkom cetrtega vala so si pridobili deset pripravnikov, dobrodošla pa je tudi pomoc javnih delavcev. Želijo si, da bi se jim pridružile še medicinske sestre, ki so pred casom delale na oddelku za intenzivno terapijo, ki so izkušene in imajo specialna znanja. Gre za tiste, ki so delale v bolnišnicah, zdaj pa delajo v primarnem zdravstvu. intenzivno terapijo za necovid bol­nike, za katere smo prostor našli na kirurškem oddelku in imamo v njem dodatnih šest postelj. Pro-storsko stisko in premalo število intenzivnih medicinskih sester re-šujemo tako, da smo na kirurškem in internem oddelku odprli dve do-datni polintenzivni sobi, v katerih bomo lahko oskrbeli naše bolnike, ki potrebujejo neprekinjen nad­zor.“ Ribic Vidoviceva opozarja, da mnogi zaposleni delajo preko svojih zmožnosti in se trudijo v teh težkih casih optimalno poskrbeti za bolnike. Primerno placilo: le en segment težav V casu epidemije so bili delavci v javni upravi (tudi zdravstvu) re-lativno dobro . nancno stimulirani. Dodatki pri placah so precej dopri­nesli k placam, zdaj je to bistveno drugace. Nagrajeni so z le nekaj deset evri dodatka pri placi za delo na najtežjih oddelkih. „Zdaj jim to, da so cel dan v zašcitni opremi, pri­nese najvec 30 % pri placi. Za eno medicinsko sestro je to okrog 100 do 200 evrov mesecno. To ni de­nar, zaradi katerega bi se splacalo delati v tako težkih razmerah,“ še doda Galinceva. Financna motivacija za delo v tako težkih pogojih je trenutno premajhna, da bi kdo to delo op-ravljal zgolj zaradi placila. Pomoc­nica direktorice za zdravstveno nego v SB Ptuj Natalija Galinec pra-vi, da si višjo placo zaslužijo prav vsi zdravstveni delavci, v prvi vrsti pa tisti, ki delajo na težjih oddel­kih. Nekaj pomislekov ima o tem, kdo bo v prihodnje upravicen do napredovanj: „Razdelitev vseh zdravstvenih delavcev v ustrezne razrede mora biti premišljena, saj (Ne)primerno placilo je le ena izmed težav, s katerimi se srecujejo medicinske sestre. lovnih mestih. Medicinske sestre, ki delajo na težjih delovišcih, kot je intenzivna nega, morajo biti ob­cutno boljše placane, da ne bodo odhajale v primarij. Na intenzivni negi je delo zelo težko, to moramo priznati.“ Povprecna placa diplomiranih medicinskih sester naj bi se gibala okrog 1.200 evrov neto. Med zaposlenimi ni vec toliko strahu pred samim virusom Po izkušnjah naših sogovornic, obeh medicinskih sester z dolgo­letnimi izkušnjami, se je scasoma strah pred okužbo med zaposleni-mi zmanjšal. Tudi zaradi cepljenja so zdaj precej dobro zašciteni. Me-dicinske sestre v ptujski bolnišnici so dosegle že 76-odstotno pre­lepljenost, precej jih je koronavirus tudi prebolelo. Pomocnica direkto-rice za zdravstveno nego priznava, da imajo kar nekaj težav zaradi tistih sodelavk, ki niso cepljene in Foto: STA/M24 do našega dela!« Optimisticno sporocilo: »Skupaj bomo zmogli« „Verjamemo, da bomo s skupnimi mocmi premagali tudi ta cetrti val in nam bo uspelo oskrbeti vse bolnike, ki bodo iskali pomoc pri nas. Vse pa naprošamo: cepite se in nam pomagajte, saj bomo le skupaj, združeni, premagali ta virus in ohranili življenja svojih najbližjih,“ je apel Tanje Ribic Vidovic, medicinske sestre z dolgoletnimi izkušnjami. izolaciji. Vse to seveda vpliva na organizacijo dela. Srecujejo pa se tudi s primeri bolniških odsotnosti sester, ki so cepljene, pa so ponov-no zbolele. Razumljivo, tudi ce za blago obliko, na delovnem mestu ne morejo biti. Potrebujejo izkušen kader Sestre z intenzivne terapije so zraven zdravnikov, ki delajo na co-vid intenzivnem oddelku, izjemno pomemben clen v skrbi za zdravje pacientov. S pomocjo sester z dru­gih oddelkov in absolventov zdra­vstvene nege skrbijo za štiri bolni­ke. Na intenzivni negi je 12 diplomi­ranih medicinskih sester, od tega so tri prišle z drugih oddelkov, in dve absolventki zdravstvene nege, ki pri nas opravljata delo že od dru­gega vala. Ceprav je na prvi pogled videti, da imajo kar dobro zasedbo kadra na intenzivni negi, pa niso vse medicinske sestre enako izku­šene, saj je precej mlajšega kadra. „Medicinska sestra za intenzivno nego mora imeti vsaj dve leti uva­janja, da ima dovolj znanja in lahko samostojno opravlja delo. Mi ima-mo tri absolventke zdravstvene nege, ki so pri nas slabo leto, ven­dar še niso povsem samostojne, delajo pod nadzorom, kar moramo upoštevati pri organizaciji dela,“ doda Galinceva. Na covid oddelku za 40 bolni­kov skrbi 16 tehnikov zdravstvene nege in osem diplomiranih medi­cinskih sester ter šest zdravnikov. Na roko jim sicer gre dejstvo, da trenutno ni veliko nepokretnih bolnikov, veliko vec je mlajših paci­entov kot v prvih valih. Najmlajši pacient na covid od­delku SB Ptuj je bil star 20 let, ve-cina pacientov šteje med 50 in 60 let. Zelo malo je hospitaliziranih necepljenih, manj kot petina. Jasno je, da delo medicinskih sester postaja vedno težje. Kot same ugotavljajo predvsem ali tudi zato, ker nam kot družbi manjkata strpnost in solidarnost. Pacienti so hvaležni zdravstvenim delavcem, imajo pa ti precej dela s svojci. Ribic Vidoviceva pravi, da so najvecji problemi z ortodoksnimi anticepilci: „Imeli smo primere, ko niso želeli, da zdravimo starša, ceš da virus ne obstaja. Ko pa jim postane sila, se vsi prepricajo v re-snost situacije in se zavedo, da nas potrebujejo. Veliko potrpežljivosti moraš imeti in ta poklic opravljati s srcem, drugace ne gre.“ Dženana Kmetec Dornava • Obcinska seja: svetniki v gasilskem domu, župan na obcini Rdeca luc proracunu in seji na daljavo Foto: Stanislav Ciglar Devet svetnikov se je zbralo v gasilskem domu na Polenšaku in so se na sejo obcinskega sveta po Zoomu prik­ljucili skupaj. Vseh devet se jih je tudi vzdržalo pri prvem glasovanju o proracunu za naslednje leto. Loceno od doma se je na sejo povezal samo podžupan Marjan Hrga, svetnica Klavdija Šuen je bila upraviceno odsotna. Matej Zorko, Rok Strižic, Dominik Ku-kovec, Jože Brumen, Toncek Ce-nar, Stanislav Ciglar, Marko Mer-nik, Danijel Rus in Srecko Kondric so sedeli za omizjem v gasilskem domu na Polenšaku in se skupno prikljucili na sejo. Povedali so, da izpolnjujejo PCT-pogoj, med sejo so uporabljali zašcitne maske. Vsi preostali navzoci na seji, župan, podžupan, sodelavci obcinske uprave in vsi na sejo povabljeni gostje (razlagalci, mediji) so se vkljucili vsak s svojega racunal­nika. Župan vztrajal pri seji na daljavo, vecina bi drugace Kot smo porocali, so v obcini Dornava prvo sejo na daljavo iz­vedli ta mesec. Vsakic doslej so se zbrali v živo, zaradi upošte­vanja varnostnih in zdravstvenih protokolov so seje najveckrat potekale v kulturni dvorani, kjer je dovolj velik prostor, ki omogoca primerno medosebno razdaljo. Da je bila izredna seja v virtualni izvedbi, svetniki niso polemizirali niti temu oporekali, saj so se vse potrebno dogo­vorili predhodno na odborih, je bilo slišati v razpravi. So pa že na izredni seji, ki je bila teden dni pred redno, na župana apelirali, da bi se sestali v živo. Po bese­dah Dominika Kukovca in Marka Mernika je komunikacija v živo enostavnejša in bolj pristna, vse skupaj se lažje odvija, kot pa ce sedijo vsak zase in komunicirajo preko ekranov. Svetniki so jasno izrazili željo, da bi bila redna seja v živo in bi sedeli skupaj, a jim je župan odgovoril, da je on sklica­telj seje in bo ostalo tako, kot se je odlocil, pri cemer je omenjal tudi priporocila stroke. Odgovor svetnikov na županovo „nepos­lušnost“ je bil, da se jih je devet zbralo v gasilskem domu na Po-lenšaku in so se na sejo prikljucili skupinsko. Glasovanje o proracunu: hladen tuš za župana Predvideno je bilo, da bi sve­tniki na seji v prvem branju po­trdili proracun za prihodnje leto, vendar so „zaorali“ tudi pri tej tocki, saj se je devet svetnikov pri glasovanju vzdržalo. Prora-cun je dobil en sam glas, za je gla­soval podžupan Hrga. Dejansko je šlo vse gladko skozi, dokler se ni oglasil Marko Mernik. Zanima-lo ga je, zakaj v nacrtu razvojnih programov (NRP) ni predvidene­ga .nanciranja za leto 2023, želel je podrobnejšo speci. kacijo kad­rovskega nacrta in razporeditve delovnih mest. Dejstvo je, da s kadrovskim nacrtom, ki se spre­jema skupaj s proracunom, obci­na Dornava nacrtuje dve dodatni zaposlitvi za nedolocen cas. Mer-nik je pripomnil, da v proracunu ne najde druge investicije, razen starega vrtca. „Nic cest, javne razsvetljave, avtobusnih posta­jališc … Pri glasovanju se bomo vzdržali, da se to popravi.“ In tako je tudi bilo: devet od dese­tih na seji navzocih svetnikov se je vzdržalo, eden (podžupan) je bil za. Po napovedi župana Janka Merca je malo možnosti, da bi bil proracun letos sprejet, zato jih v zacetku naslednjega leta najver­jetneje caka zacasno . nancira­nje. Mojca Zemljaric Podravje torek • 23. novembra 2021 Hajdina • Uredili knjižnico, multimedijsko in razredno ucilnico Podstrešje hajdinske šole z novo podobo in vsebino Še pred nekaj meseci staro in zaprašeno podstrešje OŠ Hajdina je zdaj dobilo novo po­dobo in vsebino. Uredili so sodobno knjižnico, multimedijsko ucilnico, še eno razredno ucilnico za tretješolce in dvigalo. Na novo urejenih 400 m˛ se otroci in zaposleni pocutijo odlicno. Ob našem obisku so z veseljem zlagali in prelagali knjige na knjižnicnih policah in se zabavali na racunalnikih. Hajdinska šola je bila letos de-li za ukrepanje. Z uspešno prijavo nekoliko zavlekla. Prvotno so na­ležna velikih investicij. Po zaslugi na razpis so si zagotovili sredstva crtovali vselitev že septembra, a je energetske sanacije so stavbo in marca letos zaceli delati. Prej-bilo to zaradi zahtevnosti gradnje olepšali in izboljšali njeno funkcio-šnji teden so namenu predali ne-in zamud z dobavo materialov, ne­nalnost. Zamenjali so sistem ogre-kaj manj kot 400 ˛ površin. „Bil je izvedljivo. Izbrani izvajalec je bilo vanja, uredili toplotno crpalko, v zahteven gradbeni projekt. Morali podjetje Arol. novejšem delu šole prenovili fasa-smo ojacati samo konstrukcijo do, zamenjali stavbno pohištvo in podstrešja, zamenjati celotno stre-Novih pridobitev se svetila ter namestili nove klimate. ho in vgraditi okrog 40 oken. Ure­ veselijo, naslednje že Socasno pa so peljali še en izje-dili smo tri nove prostore, in sicer mno pomemben projekt, ureditev razredno ucilnico, multimedijsko nacrtujejo mansarde. Neizkorišcen prostor ucilnico in knjižnico, do zgornjega Nove pridobitve in prenova šol­na eni strani in potrebe po širitvi nadstropja pa vodi novo dvigalo,“ ske stavbe seveda prinašajo boljše tov za prihodnost pa je še veliko. šola, tudi v 9. razredu, kjer je zdaj septembra 2022 morajo zadeve Šola namrec postaja pretesna za le en oddelek, bosta septembra urediti. vse šolarje. „Na tem že intenzivno 2022 dva. Skupaj bo tako 18 oddel-Na šoli je trenutno 288 otrok, v delamo, še prej pa moramo urediti kov osnovnošolcev, kar pomeni, vrtcu dodatnih 142. Za vse postaja nove prostore za vrtec, ki deluje da bodo zdaj vrtcevsko ucilnico šola pretesna, a vse to so sladke v sklopu šole. Do naslednjega šol-ponovno potrebovali za šolarje. skrbi. Tako kot so bili doslej uspeš­skega leta namrec moramo urediti „Samo v zadnjem šolskem letu ni pri investicijah, ki jih vodijo s po­novo igralnico, saj bodo naše tre-se je število ucencev povecalo za mocjo obcine in države, upajo, da nutne kapacitete premajhne,“ raz-16. Ljudje se priseljujejo, veliko se bo tudi v prihodnje. Zdaj so se iz laga Vidovic. Zaradi povecanja vpi-gradi na Hajdini in pricakujemo še majhne racunalniške preselili v ve­sa so že v tekocem šolskem letu en vecji interes. Potrebe po širjenju liko, sodobno multimedijsko ucilni-vrtcevski oddelek prestavili v pro-so velike. Popolnoma vse ucilni-co, v kateri je kar 28 racunalnikov. store šole. Tam se otroci, ki smo ce so polne, tako da enostavno Knjižnica je po površini trikrat jih obiskali ob pisanju reportaže, moramo širiti prostore. Gostujoci vecja od prejšnje. Obogatili so jo pocutijo odlicno. Kot so povedali, oddelek vrtca moramo naslednje tudi z novo opremo in pripomocki. se na nek nacin že privajajo novih šolsko leto preseliti iz šole, zato Knjižnicni prostor bodo odprli tudi šolskih dogodivšcin, ki jih cakajo smo v intenzivni fazi iskanja reši-za obcane. En dan v tednu bodo kmalu. V naslednjem šolskem letu tev,“ pojasnjuje ravnatelj hajdin-podaljšali delovni cas. bodo po celi vertikali dvooddelcna ske šole. Casa pa nimajo veliko, do Dženana Kmetec Dornava • ZUDV dr. Marijana Borštnarja Še mesec ali dva do nove kuhinje Zavod za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava koncu­je urejanje nove kuhinje. Naložba je veljala 1,8 milijona evrov. Zavod namerava investi­cijski ciklus nadaljevati, saj nacrtujejo gradnjo prizidka pri Dnevnem centru v Mariboru in šole v Dornavi. V. d. direktorice Ivanka Limon-pralno od sušilne linije, za vse to je stopku pridobivanja gradbenega šek je povedala, da se izgradnja in potreben dodaten prostor, ki ga dovoljenja, zagotovili bomo dobrih opremljanje nove kuhinje v Dorna-bomo z izselitvijo kuhinje pridobili. 500 m˛ prostorov v treh etažah. vi koncujejo. „Treba je še opraviti Omeniti velja, da so se kolicine pe-Kapacitete dnevnega centra so tehnicne prevzeme z izvajalci del rila od zacetka delovanja pralnice zapolnjene oziroma ne ustrezajo ter pridobiti uporabno dovoljenje. do danes bistveno povecale. Spre-v celoti predpisanim tehnicnim Predvidevamo, da bi kuhinjo do-jemanje in razvršcanje perila v casu standardom in normativom. Za in­koncno preselili in jo zaceli uporab-epidemije še posebej obremenjuje vesticijo smo se odlocili zaradi za­ljati januarja.“ prostorsko omejitev sedanje pral-polnitve obstojecih prostorov, kjer Prostore dosedanje kuhinje nice,“ je pojasnila Limonškova. smo izkoristili vse koticke in celo bodo namenili za razširitev pralni-pregradili zbornico, da smo lahko ce in skladišca. Najvec bo pridobila Prizidek za dnevni sprejeli cakajoce otroke v vrtec ozi­ pralnica, kjer se zavod že dalj casa roma šolo. V novih prostorih bomo center srecuje s pomanjkanjem prosto-zagotovili kakovostnejše izvajanje ter gredo v šolo v sosednji prostor. Konec minulega tedna so imeli 21 tje potekalo veliko preventivnih ra. „Želeli bi optimizirati procese Kot omenjeno, namerava ZUDV programov vzgoje, izobraževanja Vloga za gradnjo je bila poslana aktivno okuženih uporabnikov in in promocijskih akcij za cepljenje, pranja, s cimer bi med drugim raz-v Mariboru za potrebe Dnevnega in rehabilitacije, pridobili bomo štiri na ministrstvo, cakamo soglasje. 14 zaposlenih. Vzpostavljene ima-med drugim tiskanje majic, ki jih bremenili delavce. Lociti želimo centra graditi prizidek. „Smo v po-šolske razrede, prostore za špor-Upamo, da bo prepoznana nujnost jo bele, sive in dve rdeci coni. Na zaposleni nosijo med delom. „Vso tno vzgojo, rehabilitacijo, individu-potrebe, saj uporabniki še vedno podlagi priporocil izvajajo redna zahvalo, da je trenutno situacija alno obravnavo, dodatne sanitarije bivajo v vecposteljnih sobah, kar testiranja uporabnikov in zaposle-v zavodu stabilna, gre pripisati in garderobe.“ ne omogoca zasebnosti kot tudi nih, od 17. novembra tudi samote-trudu zaposlenih. Izbruh virusa v ne spodbudnega okolja za rast in stiranje otrok in mladostnikov, ki zavodu pomeni aktivno vkljuce­Želja po novi šoli v razvoj otrok ter mladostnikov.“ so vkljuceni v program vzgoje in iz-vanje vseh, od strežnic, vzdrževal­obraževanja. Ker se starši zaveda-cev, kuhinje in pralnice ter seveda Dornavi Covid situacija jo pomena preprecevanja okužb, tistih, ki imajo neposredno delo z Naslednji projekt bi lahko bil vecjih težav pri vzpostavljanju sa-uporabniki. Ne nazadnje tudi de­ obvladljiva gradnja šole v Dornavi. Ta je po motestiranja ni bilo, je pojasnila v. lavci upravne službe imajo ob teh besedah Limonškove nujno pot-Tako kot povsod drugod delo v d. direktorice. Zaposlene aktivno dogodkih vecji obseg dela zaradi rebna za preselitev iz obstojecih ZUDV Dornava zaznamujejo epi-spodbujajo k cepljenju, za uporab-drugacnega beleženja, evidentira­prostorov, ki vec ne zadošcajo šte-demiološke razmere in okužbe s nike zbirajo soglasja staršev ter nja, narocanja materiala in drugih vilu ucencev. „Nekateri razredi so koronavirusom. Zacasna direkto-skrbnikov za predviden tretji po-administrativnih del. V veliko po­znotraj oddelkov, kar pomeni, da rica Ivanka Limonšek ocenjuje, da živitveni odmerek cepljenja proti moc nam je tudi NIJZ.“ otroci ne zapustijo bivalnega okolja je situacija v zavodu obvladljiva. covidu-19. V zavodu je cez pole-Mojca Zemljaric Središce ob Dravi • Nov zagon za prazno in neopremljeno cono Prvi kupec zemljišca domaci inovator Dolgoletna zgodba o novih podjetjih in delovnih mestih v nacrtovani poslovni coni Lipje ob glavni cesti na obmocju med središko farmo in tamkajšnjim bencinskim servisom, ki se še vedno ni uresnicila in se vlece kot jara kaca, dobiva novi zagon. Ce bo vse po sreci, bo prihodnje leto v coni vendarle zrasel težko pricakovani prvi poslovno-proizvodni objekt domacega mladega inovatorja in podjetnika High. Lastnik parcel, državni sklad kmetijskih zemljišc in gozdov, je našel kupca za prvo zemljišce v nacrtovani coni. 3.000 m2 veliko stavbno zemljišce kupuje domaci podjetnik in inovator Vukovic, ki za zdaj deluje v prostorih mrežnega podjetniškega inkubatorja v Ormo­žu. Kot nam je povedal, je posto­pek prodaje v teku. Zanjo bo odštel 11,5 evra za kvadratni meter: »Ara je placana. Sporocili so, da sem bil najugodnejši ponudnik. Postopki odkupa zemljišca so v teku.« Vukovic je skupaj s partnerko Barbaro Zadravec uspešno poslov-no pot zacel pisati pred približno tremi leti, iz ciste strasti do hobija, vodnih športov. Po letih raziskav in razvoja mu je uspelo izdelati prvo elektricno desko na evropskem tržišcu (e-.ol). Doslej so jih pro-dali vec kot 100, imajo štiri redne zaposlene delavce, obcasno jim pomagajo tudi študentje. Investicija ocenjena na 600.000 evrov »Želja je, da prihodnje leto zac­nemo graditi objekt. Investicija je ocenjena na 600.000 evrov. Želimo si, da bi odprli cim vec no-vih delovnih mest, da pritegnemo mlade in jim ponudimo možnost zaslužka v domacem kraju. Za za-cetek racunamo na približno se­dem novih delovnih mest, odvisno od števila narocil,« je dejal Vukovic, ki je ob tem še pohvalil prizadeva­nja obcine, saj so vsi postopki tudi po njihovi zaslugi zelo hitro stekli. Da je prav vsako novo delovno mesto izjemno dragoceno, pou­ki se veseli, da bo njihova cona po dolgih letih in mukah le zaživela: »Prva parcela ima kupca. Sklad je ponovil razpis in ponudil naprodaj še štiri zemljišca. Cena, ki smo jo izpogajali, je 11,5 evra za m2, kar ocenjujem kot dobro. V iskanje investitorjev vlagamo veliko tru­da. Naj povem, da trenutno sam opravljam pogovore še s tremi oz. štirimi zainteresiranimi, ki naj bi se prijavili na drugo dražbo.« Zemljišca bo treba najprej še komunalno opremiti Kot je še povedal Borko, je v pre­teklosti bila želja enega izmed inte­resentov, da obcina odkupi parcele, a sedaj investitorji direktno odkupu­jejo zemljišca. »Na razpolago je še trenutno pet zemljišc. Poleg tega Od petih zemljišc v prvo prodano le eno S Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov so potrdili, da so v zacetku oktobra objavili ponudbo za prodajo petih zemljišc v Središcu ob Dravi, v predpisanem roku pa so prejeli prijavo za eno zemljišce od podjetja High.y. Ta bo edinemu ponudniku prodano po izklicni ceni 33.465 evrov brez DDV (11,50 EUR/m2). Za preostala zemljišca, za katera Sklad ni prejel ponudbe na prvem razpisu, ponovno išcejo kupce. Rok za oddajo ponudb je 2. december 2021. ostaja še 19.000 kvadratnih metrov zemljišc, ki jih je treba še razparceli­rati in so prav tako v skladovi lasti.« Toda predno bodo objekti v coni zares stali, bo treba zemljišca ko­munalno opremiti. Župan pravi, da k temu nameravajo pristopiti v pri­hodnjem letu, pri tem pa upajo na precejšnja so. nancerska sredstva države, kakih 350.000 evrov. Sami bi zagotovili preostala potrebna sredstva, okoli 150.000 evrov. Kaj pa, ce jim tega denarja ne bo us-pelo pridobiti? »Vsekakor bomo iz­vedli javni razpis za izbor izvajalca in del cone komunalno opremili. Potreben denar bi tako zagotovili z zadolževanjem. Kljub temu upamo na ta del sredstev, saj ima Ministr­stvo za gospodarstvo vec mehaniz­mov za pomoc,« odgovarja Borko. Monika Horvat Kidricevo • Na skupšcini Taluma imenovanje nadzornikov Eles: »Uprava ima našo polno podporo« Po tem, ko so v Talumu minule dni predvsem z virtualnim druženjem in vsebinami na spletu zaznamovali 67. tovarniški praznik, jih ta konec tedna caka nekoliko zahtevnejša naloga. Foto: CG Lastniki Taluma bodo v petek odlocali o imenovanju šestih nadzorni­kov. Nadzorni svet skupšcini predlaga, da bi delo nadaljevali dosedanji clani. Po navedbah Elesa je moc sklepati, da so na varni strani tudi clani Talumove uprave, ki so sicer lani decembra nastopili nov petletni mandat. Sklicano je zasedanje skupšcine delnicarjev, na seji je predvideno imenovanje šestih clanov nadzornega sveta (ta je sicer devetclanski). Kot je navedeno v sklicu skupšcine, bi mandat v naslednjih štirih le­tih obdržali dosedanji nadzorniki: Jurij Klancnik, Ivan Malešic, Milan Jevšenak, Duško Kos, Miroslav Ribic in Venceslav Perko. Preostali tri­je clani nadzornega sveta so Venceslav Škerget, Ivan Ogrinc in Peter Marinic. Lastnik Talum je državni Eles, ki v podjetju obvladuje 86-odstotni delež. Glede na pretrese v vrhu državnih energetskih podjetij v mi-nulih tednih se je zastavilo vprašanje, kaj dejansko lahko prinese za konec meseca sklicana skupšcina v Talumu. Se morebiti maje mandat predsedniku uprave Marku Drobnicu in clanoma Danielu Lacnu ter Zlatku Cušu? Tako Talum kot njegov lastnik Eles sta namrec del resorja (ministrstvo za infrastrukturo), kjer so ta mesec v kar treh podjetjih padle glave vodilnih. V Elesu so poudarili, da ima Talumova uprava z Markom Drobnicem na celu z njihove strani polno podporo. „Podpora in zaupanje upravi Taluma temeljita na doseženih rezultatih poslova­nja v zadnjih desetih letih. Dodana vrednost na zaposlenega se je po-vecala za 146 odstotkov, uspeli jim je prestrukturirati proizvodni pro­gram, to je zmanjšanje proizvodnje primarnega aluminija in povecanje deleža predelave sekundarnega aluminija. V strukturi proizvodnje so povecali delež produktov z višjo dodano vrednostjo.“ Hitra rast David Vukovic, ki ima za seboj že veliko izkušenj v razvoju produktov za avtomobilsko in letalsko industrijo, je za e-foil razvil tudi poseben propeler, s katerim žanje zanimanje drugih velikih proizvajalcev motorjev za razlicna plovila, tudi Yamahe. Lani je zabeležil 350 % rast v primerjavi z 2019, s hitro rastjo nadaljuje tudi v 2021: »Najvecji dosežek je, da smo izdelali in prodali vec kot 10.000 propelerjev za razlicna inovativna elektricna plovila, v naslednjem letu je ocenjena prodaja propelerjev 12.000. Naša proizvodnja je prakticno zasedena do konca drugega leta, ce delamo sedem dni na teden, 24 ur na dan. Ce bi imeli prostor, bi se lahko že sedaj širili.« Nadaljnjo poslovno rast predvideva z novim produktom, ki ga namerava na trg lansirati prihodnji Foto: arhiv Svet24 mesec, to je prvi elektricni vodni skuter, ki lebdi nad vodno gladino. »Prvega decembra bomo produkt, ki smo ga razvijali dve leti in pol, pokazali svetu. Povabili bomo zainteresirane k prednarocilu. Koliko Kako se bo izteklo glasovanje na skupšcini, v Elesu niso želeli pre­ judicirati. Povedali so, da bodo medije in javnost o tem obvestili po bo narocil, toliko izdelkov bomo v prihodnjem letu izdelali. S tem plovilom nameravamo konkurirati izvedeni skupšcini. Dodali so tudi, da o lastniškem izstopu iz Taluma najvecjim globalnim igralcem na tem podrocju, kot so Yamaha ipd.,« nadaljuje uspešen inovator, ki za zdaj ne razmišljajo. namerava zgraditi lastne poslovno-proizvodne prostore. Foto: arhiv High Fly Lanski prihodki 266 milijonov evrov Ormož • Z novim letom nove cene komunalnih storitev Odpadki in kanalšcina se malo dražijo Svetniki so potrdili nove cene komunalnih storitev, ki bodo stopile v veljavo prihodnje leto. Cena za 120-litrsko posodo za komunalne odpadke se s prvim januarjem z dosedanjih 9,96 evra zvišuje na 10,28 evra, za biološke pa z dosedanjih 5,91 evra na 5,98 (z DDV). Do povišanja je prišlo na racun bodo zneski dvignili z 8,6 evra na žnine zaradi infrastrukture, ven-jo. Tako kot tomaževski pa tudi višjih stroškov obdelave in odla-9,4 evra oz. za 0,8 evra. Kot je pri dar je to podražitev v celoti prev-ormoški obcinski svet ni potrdil ganja odpadkov, ki jih izvaja pod-tem povedal Matjaž Veršic iz KP zela obcina. Na drugi strani pa se zaracunavanja nove storitve, od­jetje Center za ravnanje z odpadki Ormož, se cena storitve cišcenja je nekoliko znižala cena omre-voza greznicnih gošc. Puconci. Rahlo višja bo tudi cena povišuje predvsem na racun zapr-žnine na podrocju odvajanja, a Ob nekoliko nižji obcinski sub­kanalšcine. Za povprecno gospo-tja obrata Sa.la, zaradi cesar bo na tem podrocju za uporabnike venciji pa na enaki ravni ostaja dinjstvo, ki porabi dvanajst ku-primanjkljaj v višini 20.000 evrov. ne bo sprememb, saj je obcina tudi cena pitne vode. bicnih metrov vode na mesec, se Prav tako se je zvišala cena omre-temu primerno znižala subvenci-Monika Horvat Talumovi prihodki so se v minulih dveh letih zmanjšali za 120 milijo­nov evrov. Po besedah predsednika uprave Marka Drobnica gre za po­sledico zmanjšanja obsega proizvodnje v elektrolizi in vpliv epidemije na zmanjšanje obsega narocil v letu 2020. Kidricevski industrijski gigant je lani iz poslovanja ustvaril 266 milijonov evrov prihodkov in 51.000 evrov dobicka. Proizvedli in prodali so 115.000 ton izdelkov iz aluminija. Elektroliza je delovala na polovicni zmogljivosti, primarnega alumini­ja so proizvedli dobrih 50.000 ton. Kot smo porocali, so obseg proi­zvodnje v elektrolizi letos skrcili na minimum, kar pomeni korišcenje tretjine zmogljivosti. Poslovanje in delo v proizvodnji so v veliki meri zaznamovale tudi zaostrene razmere zaradi epidemije koronavirusa. MZ Kmetijstvo torek • 23. novembra 2021 Zavrc • Spravilo koruze na star nacin Kožuhanje, petje in veselje Clanice društva gospodinj Zavrc, ki jih vodi predsednica Ire­na Kokot, so se oktobra družile ob jesenskem opravilu trga­nja in kožuhanja koruze. Koruzo so spomladi posadile rocno z motikami na okoli deset arov veliki njivi pri clanici Heleni Zebec. Ko je pridelek dozorel, so ga rocno potrgali, s koši so ga znosili na vrh grica, potem pa so se še ves popoldan do „Gre za naš društveni projekt Kožuhanje, ki ga izvajamo drugo leto, kolikor nam razmere v dani situaciji dopušcajo. Pri spravilu koruze nas je sodelovalo okoli 20 clanic, pridružili so se nam tudi partnerji. Zbra­le smo se zjutraj, pozajtrkovale in se odpravile na njivo. Koruzo smo trgali rocno, s koši se jo je nosilo na breg. Koruznico smo poželi, jo po­vezali v snope in postavili v „razstave“. Popoldan smo se lotili kožuha­nja. Nekaj klasov smo povezali in jih obesili, ostali pridelek smo spravili v koruznjak. Koruze smo pridelali okoli 500 kilogramov. Najpomemb­nejše pri vsem je, da sta nas ob delu spremljala veselje in dobra volja. Seveda delo ni šlo brez okrepcila. Za malico smo imeli meso iz tunke in zaseko, med delom na njivi smo se okrepcali z ocvirkovim in orehovim oprešakom, za kosilo sta bili telecja obara in gibanica. Kožuhanje je potekalo tako kot nekoc, z veliko dobre volje, smeha, heca, kramlja­nja, ženske so zapele … Razšli smo se v poznih vecernih urah,“ je o prijetno preživetem dnevu na njeni domaciji povedala Helena Zebec. Da so jim gostoljubno odprli vrata posestva, se predsednica zavr­ških gospodinj Irena Kokot Heleni ter njeni mami Jože. Vidovic najlep­še zahvaljuje. „Pridelek smo vzgajale na njihovi njivi, pa tudi vse ostalo dogajanje je bilo pri njih: kožuhanje, peka v krušni peci, pogostitev … Zato iskrena zahvala za sodelovanje in prijaznost.“ Kožuhanje in peko štrudla bodo ohranjale Spravilo koruze na star nacin je sicer samo ena od aktivnosti v sklo­pu projekta Kožuhanje. Društvo završkih gospodinj je na domaciji Bra-tuševih priredilo tudi trgatev na star nacin, za november so nacrtovali martinovanje, ki pa je zaradi epidemioloških ukrepov nato odpadlo. Predsednica Kokotova je povedala, da bodo naslednje leto Kožuhanje nadaljevale, prav tako bodo ohranile projekt o jabolku, po katerem je društvo prepoznavno dalec naokoli. V casu pred korona epidemijo so Zavrcanke v goste redno vabile sosednja sorodna društva, s katerimi so se pomerile v lupljenju jabolk in peki jabolcnega zavitka – štrudla. MZ Slovenija • 1,9 mio evrov za svinjerejce Pomoc rejcem prašicev Vlada je pred nekaj dnevi izdala odlok o .nancni pomoci pri reji prašicev za letošnje leto. Toda rejci imajo cas za prijavo le do konca tega tedna. Za izvedbo ukrepa je predvidenih nekaj manj kot 1,9 milijona evrov, ki jih bo kmetijsko mini- glavo živine za prašice pitance oziroma 129,46 evra na glavo živine za plemenske prašice. Sektor prašicjega mesa je v letošnjem letu kot posledico padca odkupnih cen prašicjega mesa in pujsov ter zaradi narašcajocih cen krmnih komponent in krme ter ostalih vhodnih parametrov utrpel padec dohodka. Na slovenske razmere v sektorju ima velik vpliv sla­bo stanje v sektorju v EU, kjer se pojavlja prevelika ponudba mesa na trgu zaradi narašcanja proizvodnje, nižjega povpraševanja in prepo­vedi izvoza na Kitajsko. Sta, ur Spodnje Podravje • O dopolnilnih dejavnostih na kmetijah Vcasih je bilo uvoženo vec vredno kot domace V okviru projekta Lokalno v lokalnem so potekala tudi predavanja z delavnicami za kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi. Vodilni partner Kmetijska za­druga Ptuj (KZP) je projekt, ki ga so.nancira Evropski sklad za re-gionalni razvoj, prijavil preko lo-kalne akcijske skupine Bogastvo podeželja ob Dravi in v Sloven-skih goricah. V svojih treh poslo­valnicah v Markovcih, Dornavi in Trnovski vasi so uredili lesene ko­zolce oziroma prodajne koticke z domacimi dobrotami s 15 kmetij, da bi promovirali lokalno pridela­vo in predelavo. Možnost dodatnega zaslužka Na policah je tako mogoce izbi­rati med domacimi sokovi, kisi, olji, medom, marmeladami, džemi, po­sušeno in mleto zelenjavo, kislim zeljem in repo, vloženo zelenja­vo, kompoti, zelenjavnim cipsom, piškoti, testeninami in jabolcnimi krhlji. Poleg hrane so naprodaj tudi predmeti, kot so lesene deske, predpasniki, futrole in pletene ko­šarice, ki so jih izdelale pridne roke iz Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj kot sodelujoci partner je zadolžen za organizacijo omenjenih preda­vanj z delavnicami. Eno takšnih predavanj so nedavno pripravili v prostorih vecnamenske dvorane v Trnovski vasi, obcini, v kateri je zelo malo kmetij, ki bi poleg svoje primarne dejavnosti imele prigla­šeno še kakšno dopolnilno dejav­nost. Najvec kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi v Kidricevem Po podatkih ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, ki s svetovalno službo pokriva obmocje Ptuja, Ormoža, Lenarta in Slovenske Bistrice, je imelo konec lanskega leta 473 kmetij registrirane dopolnilne dejavnosti, in sicer na obmocju Ptuja 199, Ormoža 81, Lenarta 92, Slovenske Bistrice pa 101. Ce podrobneje pogledamo številke za ptujski del, ugotovimo, da je najvec kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi v obcini Kidricevo, in sicer 35, precej zadaj pa ji sledijo obcine Videm (28), Ptuj (20) in Gorišnica (19). Vse skupaj imajo prijavljenih kar 829 razlicnih dopolnilnih dejavnosti, torej vec kot štiri na kmetijo, kar mocno presega slovensko povprecje, ki pravi, da se na posamezni kmetiji ukvarjajo z dvema do tremi dopolnilnimi dejavnostmi hkrati. Na Ptujskem je med rekorderkami po številu registriranih dopolnilnih dejavnosti kmetija, ki jih ima na seznamu kar 18. Podobno kot to velja za celotno Slovenijo, je tudi na obmocju ptujske upravne enote dalec najvec prijavljenih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah iz naslova strojnih storitev s kmetijsko mehanizacijo, kamor spadajo tudi pluženje snega in urejanje zelenic. Z njimi se je v lanskem letu ukvarjalo 98 kmetij, bistveno manj pa je predelave hrane. Tako so na 37 kmetijah predelovali olje, na 32 proizvajali elektricno energijo, na 30 opravljali gozdarske storitve, na 24 so izobraževali, na 23 pa prodajali pridelke in izdelke. »Živimo v casu, ko je vedno bolj iskana hrana, za katero vemo, kdo jo je pridelal in predelal, potrošniki torej vse bolj posegajo po lokalno pridelani hrani. Prav zato imajo dopolnilne dejavnosti na kmetijah velike možnosti razvoja. S tem, ko jih predelajo v visokokakovostne, namrec kmetje dajo dodano vred­nost svojim pridelkom in živalim, nato pa jih prodajo ter s tem ustva­rijo pogoje za novo delovno mesto in izboljšajo dohodkovni položaj kmetije,« pravi koordinatorka za kmecko družino in dopolnilne de­javnosti Slavica Strelec. Foto: Agra Ni tradicije predelave hrane Ena od zamujenih priložnosti za bolj razvito dopolnilno dejavnost na kmetijah je bila po osamosvojitvi Slovenije v 90. letih prejšnjega stoletja. Še vedno pa je cas za to, ceprav »Slovenija nima tradicije pridelave, kot je to v Avstriji. Pri nas je bilo slišati, da naj kmetje kmetujejo, za predelavo pa imamo živilsko predelovalno industrijo. Tudi zakonodaja je bila tu precej toga, zato še vedno orjemo ledino in napredujemo pocasi, potrebnega je veliko entuziazma, znanja, ustrezen prostor, skratka, dobro se lotiti predelave hrane ni lahka naloga,« meni vodja ptujskih svetovalcev Ivan Brodnjak. Predelati in prodati ni lahko »Želimo si, da bi se vec kmetij odlocilo za take dodatne izzive, saj menim, da je danes pravi cas za to. V preteklosti klima za dopol­nilne dejavnosti pri nas namrec ni bila ugodna, saj je veljalo, da je vse, kar prihaja iz uvoza, boljše in vec vredno, kot je bilo doma-ce. Zdaj smo koncno tam, da postaja lokalno popularno, in to velja izkoristiti. Seveda nekatere kmetije s svojo primarno dejavno­stjo – kmetovanjem in še kakšno službo – zaslužijo dovolj, zato ne razmišljajo o nadgradnji. Je pa po drugi strani tudi res, da so dopol­nilne dejavnosti, ki so vezane na hrano, vse prej kot enostavne. Že pridelava sama po sebi je zahtev­na, kaj šele predelava in slednjic prodaja.« Zato na zavodu veliko energije vlagajo v promocijo in predsta­vitev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, apelirajo pa tudi na obci­ne, da pomagajo pri animaciji. Po-leg strojnih storitev, ki absolutno prevladujejo, spodnjepodravske kmetije pri predelavi hrane najvec dopolnilnih dejavnosti priglasijo za predelavo mesa, mleka in bucnic, še ugotavljajo na zavodu, ceprav je možnosti veliko vec. Strelceva je predstavila zakon­ske predpise in pogoje za prigla­sitev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Stanka Pažek, specialistka za predelavo zelenjave, pa je spre­govorila o ureditvi prostora za pre­delavo in oznacevanje živil. Pri tem je poleg kakovostne surovine in drugih sestavin poudarila pomen vzdrževanja higiene, od katere je prav tako odvisna kakovost konc­nega izdelka, pa tudi embalaže, ki pritegne ali odbije potrošnika. Sara Ketiš Glažar, specialistka za higieno mleka in sirarstvo, je opisa-la hranilne vrednosti, predstavila, kako jih je treba na izdelku oznaci-ti, kaj je obvezno zapisati in katere informacije se lahko doda prosto­voljno, pa tudi, kako se izdela de­klaracija za živilo. Senka Dreu Lipica, Ptuj • 13. strokovno srecanje gostincev s podelitvijo priznanj Gostišce pri Tonetu slovi po domaci hrani Na 13. strokovnem srecanju gostincev Slovenije pa niso govorili samo o problematiki panoge, temvec so se s priznanji zahvalili nekaterim gostincem za njihov prispevek pri razvoju in dvigu kakovosti ponudbe oz. turisticni a.rmaciji Slovenije. Podelili so jubilej­na priznanja za 30 let in 40 let dela v gostinstvu. S Ptujskega sta priznanje za 30 let delaprejela Marjan Skok, restavracija Gastro, Ptuj in Zlatko Šalamun (Okrepcevalnica Atila, Njiverce). Osem gostincev pa je prejelo priznanje za kakovost gostinske ponudbe. S Ptuja je to priznanje prejel Bojan Svenšek, Gostišce pri Tonetu. Gre za nekdanjo furmansko go-jedilniku je resnicno veliko jedi, tako zbornice Slovenije za kakovost stilno, v kateri so se furmani ustav-da se gostje vcasih zelo težko odlo-gostinske ponudbe, le-to se pode­ljali na poti med Dunajem in Zagre-cijo, kaj bodo jedli. Na nas pa je, da ljuje vsaki dve leti, je za nas veliko bom. Zgradba je bila zgrajena leta jim to, kar ponujamo, kar najbolj priznanje, zelo smo ponosni, je 1836, tako da se ponaša s castit-predstavimo. Lahko pa recemo, da tudi spodbuda za naprej, hkrati pa ljivo tradicijo gostinske ponudbe je Ptuj med obiskovalci zelo pre-tudi obveznost,« je povedal Bo-in arhitekturne dedišcine. Zadnjih poznana destinacija, da obiskovalci jan Svenšek in dodal: »Kakovost 30 let je njena zgodba povezana z vedo veliko o njej, ne samo o de-v gostinstvu pomeni neprestano družino Svenšek, ki svojo ponudbo dišcini, temvec tudi o gastronomski delo, trud od jutra do vecera, vsa- Povsem prenovljeni in razširjeni vrtec v Podgorcih bi po prvotnem roku moral biti kon-can konec septembra. A se je gradnja zavlekla. Za danes je predviden tehnicni pregled. Kdaj bodo malcki koncno zakorakali v nove sodobne vrtcevske prostore? Ceprav je obcinsko vodstvo še glede ureditve zunanjosti vrtca jemo, da je Obcina Ormož vložila septembra razlagalo, da bistvene-in pa ureditve še kakšnih manjših zadevno vlogo 8. novembra 2021. ga podaljšanja roka izvedbe ne pri-.nes v notranjosti. Pricakujem, Ker je organ ugotovil, da je za iz-cakujejo ter da naj bi otroci v nove da bo tehnicni pregled opravljen. dajo uporabnega dovoljenja v tem prostore zakorakali po krompirje-Doslej smo imeli že dva pregleda zahtevku v skladu z dolocili grad- kakovosti, kjer so bile ugotovljene benega zakona potrebno opraviti vih pocitnicah, se to še ni zgodilo. le manjše estetske pomanjkljivosti. tehnicni pregled, je 9. novembra Krivec za zamujanje je izvajalec Želja je, da bodo otroci v nov vrtec izdal sklep o imenovanju komisije del, celjsko podjetje Ges. Kot je po­zakorakali prihodnji ponedeljek.« za tehnicni pregled, ki bo potekal vedal župan Danijel Vrbnjak, se je 23. novembra. Glede na navedeno izvajalec tako kot tudi drugi grad­Cakajo na uporabno Upravna enota Ormož uporabnega binci po državi soocal s težavami dovoljenja za prizidavo in rekon­glede dobave materialov ter zaradi dovoljenje strukcijo vrtca Podgorci, do današ-mešceni v prostore bližnje šolske stiske in neustreznih pogojev. Do-milijon evrov državnih sredstev. zasedenosti s podizvajalci. Z upravne enote so pritrdili, da njega dne nikakor ni mogla izdati.« telovadnice, kjer so uredili tri im-bili bodo šest popolnoma opremlje-Obcino pa caka podoben projekt Kot je bilo razvidno na terenu, je tehnicni pregled predviden za provizirane igralnice, še dve pa nih igralnic z izhodi na pokrito tera-še v Miklavžu pri Ormožu, kjer se so delavci minuli teden hiteli še z danes, 23. novembra: »Uporabno Šest popolnoma so vzpostavili v zgornjih prostorih so, vecnamenski prostor, jedilnico, prav tako soocajo s prostorsko sti­zadnjimi ureditvenimi deli okolice dovoljenje za prizidavo in rekon-tamkajšnjega kulturnega doma, ki zbornico in pisarne za zaposlene ter sko in neustreznimi pogoji. Izvedbo opremljenih igralnic okrog vrtca, dela v notranjosti pa strukcijo vrtca Podgorci ni bilo izda-je tik ob vrtcu in šoli. novo skupno kuhinjo za vrtec in po-obnove vrtca planirajo v prihod-so po besedah župana koncana: no. Glede vprašanj, zakaj še ni bilo Vrtcevska dejavnost je sicer Nova pridobitev je vsekakor iz-družnicno šolo. Naložba je skupaj z njem letu, toda prej bodo morali »Oprema je zmontirana. Minuli izdano in kdaj je obcina zaprosila kljub obsežnim gradbenim delom jemnega pomena, saj se bodo po opremo in zunanjo ureditvijo težka dobiti še državna sredstva. teden so potekala še zadnja dela za izdajo tega dovoljenja, pojasnju-potekla nemoteno. Malcki so na-dolgih letih rešili hude prostorske 1,44 milijona evrov, zanjo so dobili Monika Horvat Kultura torek • 23. novembra 2021 Ptuj • Po 20 letih prenova knjižnicne stavbe Knjižnica dobiva še lepšo podobo Knjižnica Ivana Potrca na Ptuju, ki velja za eno najlepših slovenskih knjižnic, dobiva še lepšo zunanjo podobo. Knjižnica omogoca svojim clanom tudi brezplacno izposojo zvocnih knjig na portalu AudiBook,“ o tematiki letošnjega tedna splošnih knji­žnic pravi direktorica ptujske knjižnice Milena Doberšek. Stavba knjižnice je na izjemni lokaciji, poleg tega v širšem prostoru velja za eno najlepših knjižnic dalec naokrog. A se po letih delovanja kažejo potrebe po sanaciji. Prav zato so se lotili nekaterih obnovitve­nih del. Ta so potrebna tako na zunanjosti stavbe kot notranji opremi. Prejšnji mesec je bil obnovljen vzhodni del fasade vzdolž Cafove ulice ter del severne in južne fasade. „Rekonstruiran je bil tudi odbiti vogal na fasadi. Na delu stavbe, kjer je bila obnovljena fasada, smo obnovili tudi oplesk na okenskih okvirjih. Trenutno poteka še obnova kamnite­ga portala ob glavnem vhodu. Do konca leta je predvidena še obnova lesenih vrat, ki vodijo na dvorišce knjižnice,“ je o tej investiciji pove­dala Doberškova. Navedeno naložbo obnove, ki skupaj znaša približ-no 15.000 evrov, krije proracun Mestne obcine Ptuj v okviru splošnih programskih stroškov za leto 2021. Za dela pa so pridobili tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dedišcine OE Maribor. Minuli teden so po vsej državi potekali dogodki ob tednu splošnih knjižnic. Tema letošnjega praznovanja je branje. „Pri tem pa letos po­sebej izpostavljamo zvocne knjige, ki jih lahko uporabniki poslušajo. To je še posebej dobrodošlo za slepe in slabovidne uporabnike, po njih pa posegajo tudi drugi, ki želijo leposlovje poslušati npr. med rekrea­cijo, daljšo vožnjo in podobno. Knjižnica omogoca svojim clanom tudi brezplacno izposojo zvocnih knjig na portalu AudiBook,“ o tematiki letošnjega tedna splošnih knjižnic pravi direktorica ptujske knjižnice Milena Doberšek. Letošnji teden knjižnic so tako na Ptuju praznovali tudi v luci nove pridobitve. DK Ptuj • Knjižnica Ivana Potrca Ptuj Narava povezuje V razstavišcu Knjižnice Ivana Potrca Ptuj so v zacetku no-vembra odprli potujoco fotografsko razstavo Natura 2000 in V razstavišcu Knjižnice Ivana Potrca je na ogled potujoca fotografska razstava Natura 2000 in Divja Slovenija: Narava povezuje. Najprej so si jo lahko ogledali v Arboretumu Volcji Potok, kjer je bila tudi slovenska premiera naravoslovnega dokumentarnega . lma Divja Slovenija, katerega režiser, direktor fotogra.je in producent je Matej Vranic. Razstava vsak mesec gostuje v drugem kraju po Sloveniji. Po Volcjem Potoku so si jo lahko ogledali že tudi v Kopru in Slovenski Bistrici. Na Ptuju bo na ogled do konca decembra, nakar jo bodo pre­selili še v Piran in Kamnik. Vsi ti kraji so v pilotskih obmocjih projekta LIFE-IP Natura (Slovenska Istra, Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci ter Štajerska), kjer pilotsko poteka izvajanje terenskih aktivnosti za ohranitev in izboljšanje stanja izbranih vrst Nature 2000 in njihove­ga življenjskega okolja. V sodelovanju z ustvarjalci dokumentarnega .lma pa so tudi pripravili potujoco fotografsko razstavo, na kateri je predstavljenih 15 manj znanih rastlinskih in živalskih vrst. Tako bomo lahko vec izvedeli o travniški morski cebulici, za katero je Slovenija njeno najsevernejše rastišce, smrdokavri, soški postrvi, kraljici sma­ragdne reke in Triglavskega narodnega parka, velikem pupku, ki je najvecji pupek v Evropi, Zoisovi zvoncnici (baronovi gorski roži) itd. V knjižnicah v casu razstav predstavljajo tudi knjige o naravi. MG Ptuj • Znanstvena monogra.ja dr. Aleksandra Lorencica Slovenci že od nekdaj z miticnim odnosom do države V Knjižnici Ivana Potrca Ptuj so v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino, Slovensko matico in Založbo ZRC SAZU novembra predstavili znanstveno monogra.jo dr. Aleksandra Lorencica, direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj- -Ormož, z naslovom Med drugo Švico in kapitalizmom. Originalni naslov monogra. je se sicer glasi From dreams of „a second Switzerland“ do capitalism without a human face. The Path of Economic Independence and Slo­venian Economic Transition. Za izdajo znanstvene monogra. -je v angleškem jeziku se je Lorencic odlocil predvsem zato, ker je knjiga Prelom s starim in zacetek novega skorajda pošla, nic manj zanimanja pa ni požela tudi knjiga Slovenska industrija od nastanka do danes. Njegova želja v zadnjih letih pa je bila glede na 30-letnico samostoj­ne države, da se to obdobje oz. osrednji procesi gospodarske tran­zicije v okviru širšega konteksta približajo tujim bralcem. Najvecja pozornost v novi znan­stveni monogra.ji je namenjena procesom lastninjenja, privatiza­ciji, gospodarski kriminaliteti, ki je povzrocila veliko škode državlja­nom in podjetjem ter državi, pre­strukturiranju gospodarstva, mak­roekonomski stabilizaciji, vstopanju v razlicne mednarodne ekonomske integracije, kjer je bila Slovenija zelo uspešna. Knjiga pa se dotika tudi re-gionalizacije, ki je prav tako eden od vecjih problemov Slovenije, ki še ni uspela zmanjšati medregionalnih razlik. Ena od osrednjih težav Slove­nije v tem trenutku pa je, da v zad­njih desetih letih kot država nima jasnih, prioritetnih ciljev, ki smo jih imeli ob osamosvojitvi. Politika se bolj kot ne ukvarja sama s seboj, tudi kot posledica zadnjih kriz. Co-vid kriza pa je še dodatno razgalila stanje naše družbe, mentalitete. Od zacetnega navdušenja do popolnega razocaranja „Zadovoljen sem s tem, kar je nastalo. Prav je, da tudi zgodovino­pisje skuša to najnovejše obdobje obravnavati v okviru danih mož­nosti na osnovi cim širše palete virov ter ga objektivno prikazati. Sploh zato, ker se danes tudi v po­pulisticnem smislu to obdobje zelo rado izrablja tako ali drugace,“ po­udarja avtor, ki te dni pogosto od­govarja na vprašanje, ali je s knjigo odgovoril na vprašanje o tem, zakaj Slovenija ni postala druga Švica. Naslov je vsebini primeren, kljucno nih, idealisticnih, nadrealisticnih, nerealnih, utopicnih predstav v casu osamosvajanja Slovenije. Že spomladi leta 1990 sta prevlado­vali dve prognozi: na eni strani naj bi ta prehod v nov sistem pomenil kolaps za Slovenijo, na drugi strani pa naj bi Slovenija postala uspe­šna, bogata in urejena kot Švica. „Te predstave niso nic novega v slovenski zgodovini. Slovenci smo prakticno vsakokrat na nek nacin razvili miticen odnos do vsake dr­žave, v kateri smo živeli. Od tistega zacetnega navdušenja pa do pov­sem nasprotnega. Avstroogrska je postala jeca narodov, druga Ju­goslavija cokla za razvoj, potem se je rodila ta idealizirana podoba o EU, v kateri se tudi ne cedita med in mleko. Evroskeptikov je namrec cedalje vec,“ razloži Lorencic te utopicne predstave o Sloveniji kot drugi Švici. Politika v najvecji meri doloca percepcijo stanja v državi V Sloveniji vendarle ne živimo slabo, tudi nismo zavozili, kljub tranziciji. Nemogoce je reci, da je bilo v teh tridesetih letih skrajno dobro ali skrajno slabo. Ni le zgod­ba o uspehu, na drugi strani pa Slo­venija ni tranzicijska poraženka, kar portalu Zgodovina Slovenije – Sistory Že leta 2012 je izšla njegova znanstvena monogra.ja z naslovom Prelom s starim in zacetek novega. Tranzicija slovenskega gospodarstva iz socializma v kapitalizem (1990–2004), v kateri avtor v širši mednarodni perspektivi obravnava preobrazbo slovenskega gospodarstva v kapitalisticni sistem, verjetno najbolj kljucni proces po osamosvojitvi Slovenije. Monogra.jo je znanstveni svet za humanitarne vede Agencije za raziskovalno dejavnost RS prepoznal kot izjemen znanstveni dosežek v letu 2021. Leta 2014 je Lorencic za omenjeno delo prejel tudi nagrado Ervina Dolenca za najboljši prvenec v zgodovinopisju. Leta 2018 pa je v soavtorstvu z dr. Jožetom Princicem izdal znanstveno monogra.jo Slovenska industrija od nastanka do danes. Tudi ta knjiga je bila nominirana za priznanje Klio za leti 2018 in 2019, kar je najvišje stanovsko priznanje za zgodovinopisno delo. Ta je nastala tudi zato, da številna podjetja in blagovne znamke, ki so nam bile v ponos, ne bi utonile v pozabo. Gre za svojevrsten leksikon slovenske industrije. je vecplastna in zelo kompleksna. Vsekakor pa ne crno-bela. Ce samo pogledamo osnovne kazalnike, je Slovenija naredila velik korak nap-rej: Bruto domaci proizvod je v zad­njih tridesetih letih porasel realno za 91,4 odstotka. Nominalno pa to pomeni, da se je ta rast izboljšala za vec kot 3000. Obcutno pa so po­rasli tudi ostali kazalniki. Nekatera podrocja pa žal niso bila tako uspe­šna, vendar glede tega nismo neka posebnost. V proces tranzicije je bilo vkljucenih vec kot 30 držav, odlocile so se za razlicne poti, kako sistem. Vse pa so imele precejšnje težave oz. še jih imajo. Politika pa je pogosto tista, ki generira percep­cijo stanja v državi in tudi to neza­dovoljstvo. Nemalokrat pa ga tudi sproža,“ o gospodarski tranziciji v širšem kontekstu, ne samo v Slove­niji, pove dr. Lorencic. Vloga države v casu krize je nadvse pomembna Trenutna razdeljenost, nega­tivna energija, ki vlada v Sloveniji, tudi ni nekaj novega. V Sloveniji se tako ali drugace radi delimo, ak­tualna covid kriza je tako prinesla delitev na cepljene in necepljene Politika bi tu morala delovati bolj povezovalno, ne pa da še sama podpihuje nekatere stvari. Vec kot je takšnih informacij, bolj so ljudje razdeljeni, vecje je neza­dovoljstvo. „Pokazalo se je, da je vloga države v casu kriz zelo po­membna. Kljucno pa je, kako drža­va to vlogo razume, kako jo de. ni­ra in predvsem kako jo uveljavlja,“ poudarja dr. Lorencic. Izpostavi pa tudi pomen znanstvene sfere pri tem. Pomembno je, da se ta vklju-cuje v razlicne razprave, da ima svoje stališce, ostane kredibilna, da se je zaradi politicnih in drugih interesov ne zanicuje, ponižuje. Zelo pomembna pa je tudi njena vloga pri iskanju poti iz krize. MG Nicesar jim niso ostali dolžni … Nogometaši Aluminija so v dveh tednih igrali še z drugim našim naj­vecjim klubom, po zmagi z Olimpijo so tokrat klonili proti Mariboru. Vijo-licasti so se tako na najboljši možni oddolžili šumarjem za poraz v 8. krogu (3:0). »Razlika med našim medsebojnim srecanjem v Kidricevem in tem v Mariboru je ta, da smo tokrat vse sami podarili Mariboru: na svoji polovici smo izgubili 20 žog, nismo se držali dogovorjenega, nismo bili pravi v fazi branjenja – enostavno je bilo prevec drobnih napak, da bi lahko iztržili pozitiven rezultat,« je po srecanju vidno razburjen dejal Oskar Drobne, ki je glede na zmagovalno tekmo z Olimpijo zamenjal kar pet igralcev zacetne enajsterice (Schaubacha, Martica, Matjašica, Kadrica in Marinška). Tekmo je zacel Iz Maribora v Kidricevo in obratno V taboru Aluminija je kar ne­kaj igralcev, ki so daljši (Timo­tej Dodlek) ali krajši cas nosili dres Maribora (Marko Brest, Rok Schaubach, Aljaž Ploj in Martin Jarc – vsi v nekaterih mlajših selekcijah), omeniti pa velja tudi trenerja Oskarja Drobneta. Pri Mariboru je iz obratne smeri prišel Martin Milec (v nedeljo je bil kapetan moštva), Ilija Martinovic pa tokrat ni bil v postavi. »Trenira z nami, a trenutno ni v prvem planu za sestavo moštva,« je bil kratek Karanovic, vec ni že­lel izdati. Maribor – Aluminij 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Mudrinski (42.), 2:0 Sirk (78.), 3:0 Kronaveter (91., z 11 m). MARIBOR: Jug, Milec, Mitrovic, Voloder, Sikošek, Vrhovec, Repas, Žugelj (od 72. Kronaveter), Sellouki (od 90. Šturm), Mudrinski (od 72. Požeg Vancaš), Sirk. Trener: Rado-van Karanovic. ALUMINIJ: Janžekovic, G. Pec­nik, Azemovic, Bolha, Nkama (od 76. Schaubach), Kre., Dodlek (od 76. Matjašic), Prša (od 84. Bizjak), T. Pecnik (od 46. Marinšek), Đerlek (od 65. Kidric), Brest. Trener: Oskar Drobne. z Brestom v konici napada, Kidric in Kadric sta obsedela na klopi. Trener Aluminija je imel po dol-gem casu na voljo 19 igralcev clan­skega moštva, kar se ni zgodilo od samega zacetka sezone (manjkali so le Petek, Martic in Babil, op. a.). Vijolicasti so zaradi kartonov pogre­šali Alvirja in Makoumbouja. Maribor je bil ne glede na to popoln favorit v tem srecanju, saj je imel pred tekmo na svojem racunu enkrat vec tock kot šumarji (30 – 15). Tekmo so šumarji zaceli z agresiv­nim pokrivanjem, a so se domacini hitro odzvali in prevzeli nadzor na igrišcu. Prvo priložnost so imeli v 7. minuti, a je strel Selloukija s strani gostujoci kapetan Janžekovic lepo ubranil. Vajo je ponovil v 24. minuti, ko je z nogo ubranil nevaren strelŽuglja. Žvižgi za Kajtazovica – z obeh strani Sodnik Nejc Kajtazovic je z neka­terimi odlocitvami precej razburil mariborske navijace, ki so v dveh primerih (neuspešno) zahtevali naj­strožjo kazen. V 31. minuti pa se je ena od spornih situacij zgodila tudi na nasprotni strani igrišca. Prša je podal natancno globinsko podajo za REZULTATI 17. KROGA: Maribor – Aluminij 3:0 (1:0); CB24 Tabor Sežana – Bravo 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Križan (14.), 0:2 Maružin (92.); Koper – Kalcer Radomlje 3:2 (1:0); strelci: 1:0 Novoselec (40.), 1:1 Božic (52.), 2:1 Barišic (74.), 2:2 Guzina (79.), 3:2 Osuji (83.). Rdeca kartona: Žužek (67., Koper), Žulj (82., Kalcer). Tekma Domžale – Celje je bila odigrana v ponedeljek, po sklepu redakcije. Tekma Olimpija – Mura je bila preloženo zaradi okužb s koronavirusom pri zadnjo vrsto Maribora, Brest je žogo potisnil mimo iztekajocega vratarja Juga, ta pa ga je ustavil s prekrškom. Kajtazovic mu je pokazal rumeni kar-ton … Olimpiji. 1. KOPER 17 10 3 4 30:20 33 2. MARIBOR 17 10 3 4 27:18 33 3. BRAVO 17 7 6 4 15:10 27 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 16 8 3 5 20:16 27 5. MURA 16 5 7 4 20:22 22 6. CELJE 16 6 3 7 19:20 21 7. DOMŽALE 16 4 5 7 21:26 17 8. CB24 TABOR SEŽANA 17 4 4 9 15:16 16 9. KALCER RADOMLJE 17 4 4 9 20:30 16 10. ALUMINIJ 17 3 6 8 14:23 15 »Domacini so bili v dolocenih trenutkih ranljivi, ko je bila njihova obramba razredcena, smo npr. preko Bresta prišli do mat pozicije. Ne vem, zakaj tam mariborski vratar ni prejel rdecega kartona, saj je bila z naše strani to situacija za dosego zadetka. Ne želim pa se izgovarjati na sodnika, še zdalec ne, najvecji krivec sem sam, jaz dolocam igro in sestavo ekipe,« je po tekmi dejal Drobne. govorili in šli v drugi del s pozitivnimi Napaka, ki je šumarje obcutki. Nic od tega se ni zgodilo, postavila v težak namesto tega smo bili postavljeni v težak položaj lovljenja zaostanka,« položaj je o prejetem golu z razocaranim to- Tik pred odmorom so gostje sto-nom dejal Drobne. rili eno od številnih napak pri organi-V sodnikovem dodatku prvega zaciji napada, po vrsti so slabo reagi-polcasa so imeli šumarji na voljo rali Janžekovic, Dodlek in T. Pecnik. lepo priložnost za izenacenje – in-Slednji je v težki situaciji poskušal direktni prosti strel iz kakšnih 12 preigravati v napacno smer, proti metrov (Repas je žogo podal proti golu Janžekovica, po odvzeti žogi pa svojemu vratarju, ta pa jo je pri­sta Sirk in Mudrinski izpeljala mat v jel). Po dveh dotikih žoge Prše in dveh potezah, slednji je za vodstvo T. Pecnika so domacini strel Krefla zadel s strelom pod precko – 1:0. blokirali … »Ce bi v 42. minuti odigrali eno-V drugem polcasu je bilo zanimi­stavno, bi se žoga znašla 80 metrov vega dogajanja manj, golov pa vec. od našega gola in bi se polcas verje-V 56. minuti je prvi zapretil Prša, tno koncal 0:0. V slacilnici bi se po-vendar je žoga po posredovanju do- Nora tekma na Boni.ki, v Stožicah odpovedna Po sporedu bi morali biti v soboto odigrani prvi tekmi 17. kroga, a sta bili obe prestavljeni: v Domžalah zaradi megle, v Ljubljani pa zaradi številnih okužb s koronavirusom v ekipi Olimpije. „Vecerna tekma med Olimpijo in Muro je zaradi izbruha covida-19 v moštvu Olimpije preložena. Od 35 igralcev, prijavljenih na seznamu stal­nih številk, imajo pri Olimpiji 9 pozitivnih igralcev in v tem trenutku 13 izdanih karanten,“ so zapisali na uradnem pro.lu Prve lige Telemach. Odpoved je sprožila precej negodovanja pri Muri. „Skrajno neodgo­vorno in ponižujoce se nam zdi, da smo bili o prestavitvi tekme obveš-ceni dve uri pred njenim zacetkom, ceprav je v popoldanskih urah veljal sklep, da bo srecanje, ne glede na okužbe v Olimpiji, odigrano. Zanimiv je predvsem casovni potek dogodkov, ki so pripeljali do tega, da tek-me ne bo. Ceprav se okužbe v Olimpiji niso pojavile na dan tekme in so prisotne že nekaj casa, doslej – kot kaže – ni bilo izdanih karantenskih odlocb. Te so se, tocno v takšnem številu, kot je bilo potrebno za pre­ložitev tekme, pojavile nekaj minut po 18. uri,“ so med drugim zapisali pri crno-belih. V nedeljo je bilo z odigravanjem tekem vec srece. V Sežani sta se sre-cali ekipi, ki sta v zadnjem obdobju v rezultatski krizi, predvsem Tabor (manjkali so Kouao, Nemanic, Ndzengue …) je bil v seriji štirih zapore­dnih porazov. Bravo je uspelo ta niz podaljšati na številko pet, pri cemer je sam prekinil serijo petih zaporednih tekem brez zmage. Maribor je z zmago proti Aluminiju vrgel rokavico Kopru v boju za vrh, izziv pa so kanarcki sprejeli. Z Radomljani so odigrali „noro tekmo“ s številnimi preobrati, zapravljeno 11-metrovko gostov in dvema izkljucitvama, po eno na vsaki strani. Eden od kljucnih trenutkov se je zgodil pri izidu 1:1 v 67. minuti, ko je Koper ostal brez izkljucenega Žužka, ob tem pa je imel Kalcer penal. Cerar ga je zapravil (obramba Adama), kljub igralcu manj pa je Koper nekaj minut za tem povedel ... macih branilcev zletela cez gol. V 69. Kronaveter (vstopil v 72. minuti), ki minuti je na drugi strani Mudrinski iz je sodeloval tudi pri akciji v 90. minu­ ugodnega položaja zadel zunanji del ti, po kateri so vijolicasti po prekrških mreže. Azemovica nad Požeg Vancašem do-bili penal. Izkoristil ga je Kronaveter, ceprav je bil Janžekovic zelo blizu Sirk in Kronaveter obrambe … zakljucila delo Mariborcani so še osmo Dokoncno je odlocitev o zmago-tekmo zapovrstjo koncali valcu padla v 78. minuti, ko je Siko­ brez poraza, še šestic pa so šek poslal uporaben predložek v tekmo koncali brez prejetega kazenski prostor, tam pa Je Sirk ob gola! Azemovicu natancno zadel z glavo – 2:0. Dve minuti kasneje bi lahko Kre. V naslednjem krogu bo Aluminij po podaji Kidrica znižal zaostanek, a v soboto gostil sežanski Tabor, Ma-iz bližine ni zadel cilja. ribor pa bo v nedeljo gostoval pri V zakljucku tekme je zmedo v ob-Muri. rambi gostov povzrocal razpoloženi Jože Mohoric Drobne: »Boli nacin, na katerega smo izgubili« Oskar Drobne, trener Aluminija: »Bolj od samega poraza boli nacin, na katerega smo izgubili: izgubili smo prevec žog na svoji polovici, v prvem polcasu smo bili premalo agresivni, naredili smo premalo prekr­škov, nismo se držali takticnih navodil – enostavno nismo bili pravi. V reprezentancnem premoru smo dobro trenirali, nato pa vse to prelahko vrgli vstran. Naša ideja je bila, da poskušamo preko podaj priti na nasprotnikovo polovico igrišca, a imamo v tem delu igre težave. Morali bi odigrati enostavneje, prevec je bilo zadrževanja žoge. Igrati hitro in z malo dotiki pa je težko, nam se tokrat ni izšlo po željah, v bistvu smo se pri tem zelo opekli. V sredini so nas Mariborcani z lahkoto polovili in nam odvzeli veliko žog. To je delno zagotovo tudi posledica slabega psihološkega stanja ekipe zaradi zadnjega mesta, konec koncev pa tudi kakovosti posameznikov.« Gašper Pecnik, Aluminij: »Predvsem v prvem polcasu smo naredili prevec individualnih napak, po katerih je Maribor zlahka prihajal v pri­ložnosti. Tudi v takticnem smislu je bilo prevec odstopanj od dogovorje­nega, slabo smo držali svoje položaje. V nadaljevanju smo to poskušali popraviti, a nam to ni uspevalo.« Radovan Karanovic, trener Maribora: »Vesel sem zmage, ki je po mo-jem mnenju zaslužena. V zadnjem tednu smo imeli precej zdravstvenih težav, a smo jih uspešno prebrodili. Posebej bi pohvalil kapetana Martina Milca, ki se je po desetdnevni bolezni vrnil v kader in odigral celotnih 90 minut. Zadovoljen sem, da sta bila uspešna oba napadalca, Mudrinski in Sirk, predvsem prvi je velika dodana vrednost ekipe. O tem, da znova nismo prejeli zadetka, ne želim razglabljati in izzivati usode z napovedmi, kako dolgo lahko vzdržimo. Zagotovo si želimo v tem stilu nadaljevati cim dlje, ceprav nas do konca jesenskega dela cakajo težke tekme.« Šport torek • 23. novembra 2021 2. SNL, zaostala tekma 14. kroga: Drava Ptuj – Krka (v sredo, 24. 11., ob 13.30 na Mestnem Težko do priložnosti, stadionu). netiti z neposrednim strelom na gol, žoga pa je tik ob vratnici zadela le vecjo .zicno mocjo ustavili.zunanji del mreže … še težje do zadetka O trenutnem stanju v NK Gostujoci trener Alen Šculac je Zaostanek je domaci zasedbi na- Drava Ptuj je bilo prelitega v tem delu tekme veliko negodo-rekoval vecjo usmeritev k napadalni že veliko crnila, razsulo v val nad igro svojih varovancev, kjer igri, kar pa je zaradi manjše . zicne vodstvenih strukturah pa je prav tako mrgoli mladincev (v prvi moci vecine mladih igralcev pre­še najmanj vidno na igrišcu, postavi so le štirje igralci rojeni pred cejšnja težava. Kljub temu so imeli letom 2000, pri Dravi so takšni trije). dravaši tri zelo dobre situacije, iz kjer mlada zasedba igra v Jadran je prvo pravo akcijo na tekmi katerih bi lahko dosegli izenacujoci skladu s svojimi realnimi izpeljal v 16. minuti, ko je po podaji zadetek. Pri prvih dveh je v 56. in zmožnostmi, vcasih jih tudi s strani do strela prišel branilec Žiga 57. minuti najvecji del posla opravilpreseže. Tega ji tokrat ni Perhavec, njegov poskus pa je usta-bocni branilec Fran Šlamberger, ki je vila vratnica … prodrl po desni strani, njegove ostre uspelo, kljub temu pa ji V sredini polcasa se je igra umirila, podaje v sredino pa napadalcem ni nobeden izmed kakšnih oboji so žogo želeli cim dlje zadržati uspelo potisniti v gol. 100 gledalcev na stadionu v svoji posesti, kar so poceli s kratki-Tretja situacija v 65. minuti je bila po tekmi kljub porazu ni mi podajami v obrambi ali na sredi-obenem najlepša priložnost za Dra­ ni igrišca. Vec živahnosti je bilo na vo na celotni tekmi: kapetan Anton mogel nicesar ocitati. »Še spolzkem igrišcu Mestnega stadiona Rogina je natancno poslal žogo za pred nekaj leti sem pobiral videti ob zakljucku prvega polcasa, obrambno vrsto Jadrana, Maj Penic žoge na clanskih tekmah ko je tudi padla odlocitev o zmago-jo je pravocasno ujel, nato z ucinko-(ti niso igrali svoje tekme v 1. mla-Drave, sedaj pa sem že del valcu. V 40. minuti so gostje lepo vitim preigravanjem še lepo »polo-dinski ligi), priložnost so dobili Nejc »Brez doseženega gola ni mogoce zmagati« te ekipe. Zame je to cast,« je pletli akcijo na levi strani igrišca, po žil« svojega cuvaja na tla, zakljucni Đuran, Patrik Pivko, Blaž Baligac (vsi podaji v sredino so tudi poskusili z strel s približno 13 metrov pa je žal dejal najmlajši v ekipi Drave, letniki 2003) ter Matej Kraner in Žiga Andrej Kvas, trener Drave: »Zavedali smo se, da je to kljucna tekma dvema streloma, ki pa so ju domaci-zletel tocno v hrvaškega vratarja v Krušic (2004). Vsi so vnesli nekaj ži-jesenskega dela sezone, saj je imel Jadran pred tekmo pred nami le pet 16-letni Leo Ceh. ni uspeli blokirati, po odbitku pa je v vrstah Dekancanov Roberta Nicole-vahnosti, a do spremembe rezultata tock prednosti. Ekipo sem pripravil maksimalno, kar znam in je v teh Dravaši so zelo dobro zaceli tek-tretjem poskusu Perhavec iz kakšnih ttija … kljub poudarjeni želji celotne doma-okolišcinah sploh mogoce, zbral sem veliko informacij o Jadranu, tudi mo in imeli v uvodnih 15 minutah na desetih metrov iz stran žogo poslal v Gostje so se v osnovi zadovoljili mladince sem imel na voljo, ker jim je odpadla tekma, na žalost pa vse ce vrste ni prišlo. Pomembne tocke sredini igrišca popolno terensko po-sam zgornji kot gola – 0:1. z minimalnim vodstvom, najbližje to ni bilo dovolj – brez doseženega zadetka ni mogoce zmagati. Sta- v boju za obstanek so odšle na Pri­budo. Nanizali so nekaj lepih akcij, ki Ptujski modri so poskušali izko-povišanju prednosti pa so bili v 57. nje v klubu je takšno, da moram kot trener clanske ekipe veliko truda morsko … pa so ostale nedorecene – brez pra-ristiti trenutek evforije (obenem minuti, ko je po podaji s strani Arian vlagati v nenogometne stvari, npr. v to, da tekme sploh igramo. Na vo-Že v sredo caka ptujsko vrsto vega zakljucka. Omeniti velja lepo nezbranosti) v vrstah Primorcev, Kastrati zadel precko. ljo imam osem igralcev, vse ostalo je potrebno kombinirati z mladinci, nova tekma, šlo bo za zaostalo sre­ ustavljanje žoge Klitona Stavrija Boz-cemur so bili zelo blizu v 42. minuti. Trener Drave Andrej Kvas je po­ tukaj so še kombinirani treningi … Stanje na tabeli je odraz stanja v ga v kazenskem prostoru, kjer pa so Takrat je Amir Kahrimanovic iz pro-skušal preobrniti izid tudi z menjava-canje 14. kroga proti novomeški Krki. celotnem klubu. Moti me, da tistih, ki so to stanje zakuhali, ni nikjer, in ga gostujoci branilci pred strelom z stega strela iz strani poskušal prese-mi, s klopi je vstopilo pet mladincev Jože Mohoric da se moramo sedaj s tem stanjem spopadati drugi.« Leo Ceh, Drava: »Moje mnenje je, da smo bili vecino casa boljša ekipa na igrišcu, ceprav imamo v ekipi 16- ali 17-letnike. Dobro smo se kosali potrdil najboljši strelec Dobovca s tekmeci, žal pa nismo zadeli v polno. Ozreti se moramo naprej, že v Niko Cesarec – 5:3. To je bil zanj de­ sredo bomo poskušali osvojiti kakšno tocko proti Krki.«veti gol v sezoni in je tretji strelec Alen Šculac, trener Jadrana: »Iz psihološkega vidika je bila tekma zah­lige, pred njim sta s po desetimi za­ tevna, saj sta obe ekipi v boju za obstanek sestavljeni iz mladih igralcev Celotno tekmo v lovu za tekmeci detki Dario Markic (Ptuj) in Gašper - to se je zrcalilo skozi veliko število tehnicnih in takticnih napak. Mi smo Vrhovec (Litija). dosegli gol, zadeli še stativo in precko, tako da je zmaga zaslužena. Caka je zgodilo v 1. krogu na Ptuju (2:2). Tudi v 2. polcasu so prvi gol doseg- FK Dobovec – FC Hiša V naslednjem krogu bo zased-nas še veliko dela; cilj je obstanek v ligi, obenem pa želimo omogociti Domacini so se nedvomno želeli od-li domacini, po podaji iz kota je Cujec ba Ptuja v petek gostila Litijo, kar trem ali štirim igralcem omogociti napredek in prestop v klube 1. lige.« daril Ptuj 5:3 (2:1) dolžiti za ta »spodrsljaj«, pri tem pa ob slabem pokrivanju gostov ostal bo nedvomno znova zanimiva so naleteli na dostojnega tekmeca. povsem sam pred golom Anžela in STRELCI: 1:0 Cujec (2.), 1:1 Rucna predstava. V ekipi Ptuja je manjkal Rok Rednak, ga rutinirano premagal – 3:1. Zanimiva je bila še tekma v Breži- (8.), 2:1 Novak (16.), 3:1 Cujec (26.), JM Sodnici prinesli sreco nekaj težav s poškodbami pa sta Takšen izid je na semaforju ostal cah, v prvi vrsti zaradi obracuna ekip 3:2 Pihler (36.), 4:2 Matoševic (38.), imela tudi Jelic in Urban Senekovic. vse do 36. minute, ko so gostje že Brežicanom, Rogaška iz spodnjega dela lestvice, v drugi pa 4:3 Rucna (39.), 5:3 Cesarec (40., z Hendikep za goste je bilo tudi dej-zaigrali z vratarjem v polju. To se zaradi tega, ker jo je kot glavna so- Robert Grdovic, trener FC skocila na 3. mesto 10-m). stvo, da so zadnjo tekmo odigrali jim je hitro obrestovalo z znižanjem dnica vodila Aleksandra Cesen (po- Hiša daril Ptuj: »Tekma je bila FK DOBOVEC: Puškar, Pecek; pred tremi tedni, vmes je bil repre-zaostanka, po podaji Timoteja Debe­ prava reklama za futsal, super Vodilni ekipi lige še naprej »igrata mocnica je bila Staša Špur). Domaci-Mordej, Kotnik, Cujec, Ceh, Turk, zentancni premor, v prejšnjem kro-ljaka je iz bližine zadel kapetan Tho-predstava s polno tempa na v svoji ligi« in pred tekmeci še naprej ni so tekmo koncali z deseterico na Peric, Novak, Kneževic, Matoševic, višata prednost. Težje delo je imel igrišcu, obranili pa vodstvo iz prvega gu pa so bili prosti. mas Pihler – 3:2. Sledil je pravi nalet obeh straneh. Dobovec je ude­Dušcak, Cesarec, Kotnik. Trener: Kuj- Za hitro vodstvo domacinov je zasedbe trenerja Roberta Grdovica, leženec Lige prvakov, a smo jih tokrat Triglav, ki je do zmage proti polcasa. tim Morina. že v uvodnih minutah poskrbel iz-ki pa ga je ustavila nova nerazumljiva pošteno namucili na poti doKrki prišel v samem zakljucku tek-REZULTATI 17. KROGA: FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, An- kušeni Kristjan Cujec, ki je izkoristil napaka v obrambi – ob menjavi vra-zmage. Žal nam je lahko, da me, znova pa je bil mož odlocitve Drava Ptuj – Jadran Dekani 0:1 žel, Caf; U. Senekovic, Rucna, De- manjšo napako v obrambi tekmecev tarja z igralcem so po hudem nespo-smo zapravili nekaj priložnosti, mladi Tin Matic, ki je kot najboljši (0:1); beljak, Markic, M. Senekovic, Pihler, – 1:0. Gostje so potrebovali nekaj razumu izgubili žogo, kar je Vedran na drugi strani pa smo sami v strelec lige zabil že svoj 12. in 13. gol Triglav – Krka 2:1 (1:0); strelca: Fleten, Bukovec, Gajser, Jelic. Tre­ minut za vzpostavitev ravnotežja, Matoševic kaznoval in žogo poslal v nekaterih primerih drago pla-v sezoni. 1:0 Matic (18.), 1:1 Stevanovic (66.), ner: Robert Grdovic. nato pa je »udaril« Borut Rucna, ki prazen gol – 4:2. cali napake v obrambi. Z zak-2:1 Matic (87.). Rdeci karton: Pranjic Goricani so delo proti S tekmami 10. kroga se je zacel je z izjemnim strelom pod precko Nov žarek upanja za goste, ki jih je ljucnim pritiskom smo bili blizu (90., Krka, na klopi); drugi del redne sezone v 1. futsal presenetil Damirja Puškarja – 1:1. V vzpodbujalo kar nekaj navijacev, se tocke ali celo zmage, a so nam primorskemu tekmecu Primorje – Beltinci Klima Tratnjek ligi, v derbiju sta se v Rogaški Slatini obdobju izenacene igre so domacini je prižgal v 39. minuti, ko je Rucna iz zmanjkale nekatere malenkos-iz bližnjega Bilja (dobrih 0:2 (0:1); strelec: 0:1 Grobelnik (9.), merila Dobovec in Ptuj. Za domacine znova povedli, s še enim evrogolom prostega strela natancno meril pod ti … Škoda, tocka bi veliko po-10 km razdalje), opravili 0:2 Grobelnik (53.). Rdeci karton: je bila to generalka pred nastopom v je z levico zadel Tihomir Novak – 2:1. precko – 4:3. V zadnji minuti tekme menila za samozavest pred pri-Socic (32., Beltinci); že v prvem polcasu, ko elitnem delu Lige prvakov. Uspešno S tem izidom sta moštvi tudi odšli na so gostje naredili šesti akumulirani hajajocim dvobojem z Litijo.« Fužinar Vzajemci – Krško 0:1 (0:0); so dosegli dva zadetka. so jo opravili in še naprej ostajajo edi-odmor. prekršek, iz 10-metrovke je zmago strelec: 0:1 Stanic (76.); na neporažena ekipa lige. Srecanje je sicer potekalo v Brežice 1919 Terme Catež – Ilirija Ptujcani se lahko doslej kot edina izjemnem vzdušju, saj si je 1911 2:1 (2:0); strelci: 1:0 Kocjancic ekipa v tej sezoni pohvalijo s tem, da (24.), 2:0 Perišic (25.), 2:1 Farquhar­ tekmo ogledalo vec kot 500 so Dobovcu odšcipnili tocko, to se son (80.). Rdeci karton: Lesjak (73., gledalcev! Brežice); Medtem ko se veca razlika med 1. SFL Vitanest Bilje – Gorica 0:2 (0:2); vodilnim dvojcem in zasledovalci, pa strelca: 0:1 mevlja (35.), 0:2 Vekic se med slednjimi stanje mocno zgoš- REZULTATI 10. KROGA: FK Dobo- (43.); ca. Razlika med tretjeuvršceno ekipo vec – FC Hiša daril Ptuj 5:3 (2:1), FC Li- Rudar Velenje – Rogaška 2:3 (0:0); Rogaške in osmouvršceno ekipo Ru-tija – KMN Oplast Kobarid 4:0 (2:0), strelci: 1:0 Saramago (51.), 2:0 Jo-darja je namrec zgolj šest tock. Siliko Vrhnika – ŠD Mlinše 3:3 (2:0), van (65.), 2:1 Neskic (73.), 2:2 Neskic »Zmagovalka kroga« je ekipa KMN Bronx Ško.je – FK Dobrepolje (89.), 2:3 Gobec (93.). Rogaške, ki je 17. krog odigrala 2:2 (1:1). Prosta je bila ekipa KMN Me- Tekma Roltek Dob – Nafta 1903 je pod vplivom številke tri: tri tocke je teorplast Šic bar. bila prestavljena. 1.DOBOVEC 9 8 1 0 61:13 25 osvojila s tremi doseženimi goli, pod 1.TRIGLAV KRANJ 17 13 2 2 33:10 41 2. LITIJA 9 6 2 1 34:21 20 vodstvom trenerja Aleša Kacicnika je 2. GORICA 15 13 1 1 30:7 40 3. SILIKO VRHNIKA 9 5 3 1 43:30 18 nanizala tretjo zaporedno zmago in 3. ROGAŠKA 17 9 1 7 25:22 28 4. HIŠA DARIL PTUJ 9 4 2 3 34:26 14 se z njo zavihtela na … 3. mesto! 4. FUŽINAR 17 7 5 5 27:24 26 5. MLINŠE 9 2 2 5 25:40 8 »Poraženki kroga« sta ekipi Pri­ 5. BELTINCI 17 6 7 4 23:20 25 6. OPLAST KOBARID 9 2 2 5 20:37 8 morja in Fužinarja, ki sta izgubili 6. PRIMORJE 17 6 6 5 26:20 24 na domacih igrišcih, s tem pa tudi 7. ROLTEK DOB 16 7 3 6 26:22 24 7. METEORPLAST ŠIC 8 1 4 3 22:27 7 8. DOBREPOLJE 9 1 2 6 19:52 5 zdrsnili po lestvici navzdol. Ajdov-8. NAFTA 1903 14 6 5 3 32:19 23 9. BRONX ŠKOFIJE 9 0 4 5 16:28 4 ci so klonili proti Beltincanom, 9. RUDAR VELENJE 17 7 1 9 29:30 22 Pokal Slovenije ceprav so imeli uro igralnega casa 10. VITANEST BILJE 17 5 5 7 25:29 20 Med tednom je bila odigrana zao­ na igrišcu igralca vec. Varovanci 11. KRKA 15 4 5 6 24:23 17 stala tekma 1/16 .nala Pokala Terme trenerja Damjana Gajserja še nap-12. KRŠKO 16 4 5 7 18:32 17 Olimia med Ajdovšcino in Mete- rej vztrajajo v seriji dobrih rezulta-13. JADRAN DEKANI 16 3 7 6 18:20 16 orplastom. Prvoligaši iz Ljutomera tov in so že na 5. mestu. Oba gola 14. ILIRIJA 1911 17 3 5 9 14:23 14 so prepricljivo ugnali drugoligaško za Prekmurce je zabil Gal Grobel-15. BREŽICE CATEŽ 17 2 6 9 14:34 12 Foto: Crtomir Goznik Borut Rucna (beli dres) je z dvema goloma proti Dobovcu dvakrat zakuhal napeto koncnico, a je njegova 16. DRAVA PTUJ 15 2 2 11 18:47 8 zasedbo iz Primorske z rezultatom nik, ki je bil uspešen že v prejšnjem ekipa vseeno ostala brez tock. V rdecem dresu je Kristjan Cujec, ki je prav tako zadel dvakrat. 1:7 (1:3). krogu proti Dravi. JM Zanesljiva zmaga Jeruzalema (20:14). Borbeni gostje so v nekaj Jeruzalem – Sviš NLB liga primerih znižali zaostanek na –4, REZULTATI 10. KROGA: Jeruzalem 32:25 (13:10) bližje pa jim enostavno ni dovolil Ormož – Sviš Ivancna Gorica 32:25 vratar Alen Skledar, ki je v 2. polcasu JERUZALEM: Skledar (14 (13:10), Celje Pivovarna Laško – Tri­ zbral 10 obramb, tekmo pa koncal obramb), Balent (1 obramba - 1x7m); mo Trebnje 23:23 (13:11), Koper – Ma-pri 14 obrambah. Tudi skupno je vra­Mlac Cerne, Bogadi 1, Cudic 6 (5), ribor Branik 20:22 (11:12), LL Grosist tarski dvoboj pripadel Jeruzalemu z Voljc, Fergola, Žuran 3, G. Hebar 2,Slovan – Dobova 25:25 (14:15), Riko 15:10 v obrambah. Tik pred koncem T. Hebar 5, Šulek 6, Pandev, Kosi 4, Ribnica – Gorenje Velenje 31:29 srecanja so varovanci trenerja Saše Krabonja, Cirovic 4, Škrinjar 1. Tre-(14:15), Slovenj Gradec 2011 – Ljublja-Prapotnika prišli do najvišje pred­ner: Saša Prapotnik. na 31:27 (17:18), Urbanscape Loka –nosti na tekmi, povedli so za sedem SEDEMMETROVKE: Jeruzalem zadetkov (31:24, 32:25), kar je bil Herz Šmartno 32:21 (19:8). 5/5; Sviš 3/2. tudi koncni izid srecanja. Ljubitelji 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 10 9 1 0 19 IZKLJUCITVE: Jeruzalem 12; Sviš 6 rokometa na Hardeku so na nogah 2. URBANSCAPE LOKA 10 8 0 2 16 minut. in z glasnim navijanjem pozdravili 3. TRIMO TREBNJE 9 7 2 0 16 IGRALEC TEKME: Teo Šulek (Jeru­novo zelo pomembno zmago Jeru-4. RIKO RIBNICA 10 7 1 2 15 zalem Ormož). zalema. 5. GORENJE VELENJE 10 6 1 3 13 Na Hardeku so rokometaši Jeru-Ormožane sedaj caka nova evrop-6. SLOVENJ GRADEC 10 4 1 5 9 zalema v 10. krogu zanesljivo prema-ska preizkušnja: v nedeljo, 28. 11., ob7. LL GROSIST SLOVAN 10 4 1 5 9 gali goste iz Ivancne Gorice in zabe­16.00 bodo gostovali v Švici pri HSC 8. MARIBOR BRANIK 10 4 0 6 8 ležili tretjo prvenstveno zmago. Suhr Aarau. Gre za trenutno petou-9. KOPER 10 3 1 6 7 Ormožani so dobro odprli tekmo vršceno ekipo elitne švicarske lige, 10. JERUZALEM ORMOŽ 9 3 1 5 7 1. A SRL (ž) – modra skupina in takoj povedli za dva zadetka (2:0, ki je na dvanajstih tekmah zmagala 11. DOBOVA 10 3 1 6 7 3:1, 4:2). Sledile so najboljše minute REZULTATI 10. KROGA: Ptuj – Mli­ šestkrat, enkrat remizirala in dožive-12. SVIŠ IVANCNA GORICA 10 3 0 7 6 gostov, kjer je odlicno branil Jernej notest Ajdovšcina 27:30 (14:15), Krka la pet porazov. 13. LJUBLJANA 10 2 0 8 4 Mlakar. Odlicno je deloval tudi napad – Trgo ABC Izola 35:21 (16:11), Velenje Uroš Krstic 14. HERZ ŠMARTNO 10 1 0 9 2 Ajdovke so morale Sviša in gostom je uspela serija 1:5 ter - Zelene doline Žalec 29:32 (17:19) prevzem vodstva v 17. minuti z dve- Tekmi Zagorje – Krim Mercator in ma zadetkoma (5:7). Domaca klop je Aleksander Polak, trener Sviša: „Pred tekmo smo upali na presene-Z'dežele – Litija sta bili prestavljeni. pošteno zavihati na dobro igro Dolenjcev odgovorila z cenje in v prvih petnajstih minutah nam je dobro kazalo. Potem pa se je 1.KRIM MERCATOR 8 8 0 0 16 minuto odmora, ki je v nadaljevanju zgodil prvi vecji mrk v naši igri, v 2. polcasu je sledilo še nekaj manjših, 2. MLINOTEST AJDOVŠCINA 10 7 2 1 16 popolnoma spremenila potek tek-ki so nas stali zmage. Zapravili smo prevec strelov in rešitve vec ni bilo. 3. Z'DEŽELE 9 7 1 1 15 rokave me. V piclih petih minutah je Jeru-Zmaga Jeruzalema je cista kot solza, zato jim cestitam ter jim želim obi­ 4. KRKA 8 5 1 2 11 zalemu uspel delni izid 5:0 (10:7 v 22. lo uspeha zdaj na tekmah proti Švicarjem.“ 5. ZELENE DOLINE ŽALEC 9 2 2 5 6 minuti), v 30. minuti pa je Bojan Cudic Gašper Hebar, Jeruzalem Ormož: „Tekmo smo morali pod nujno ŽRK Ptuj – Mlinotest igro v obrambi so Primorke prišle do 6. ZAGORJE 8 2 1 5 5 iz sedemmetrovke zadel za najvišjo dobiti in v 1. polcasu se nam vse tja do 20. minute nikakor ni uspelo prednosti 11:15, kar pa so tri najboljše 7.LITIJA 6 2 0 4 4 prednost Ormožanov v 1. polcasu, ki sprostiti. Smo pa odigrali zelo dobro v obrambi in na racun le-te smo Ajdovšcina 27:30 (14:15) strelke domace vrste – Bedraceva, 8. VELENJE 8 2 0 6 4 je znašala štiri zadetke (13:9). dobili prvi del tekme s tremi goli prednosti. V nadaljevanju pa smo po-Planinceva in Kolenkova – do odmo-9. TRGO ABC IZOLA 2 ŽRK PTUJ: T. Tripkovic 12 obramb, 10 0 8 4 V 2. polcasu so igralci Jeruzalema kazali našo pravo igro in hitro rešili vprašanje zmagovalca. Zdaj smo že ra skoraj povsem iznicile – 14:15. 10. PTUJ 8 1 1 6 3 Korpar 1 obramba; Kolenko 14(1), samo še povecali v prestavo višje in v nestrpnem pricakovanju dveh evropskih tekem, kjer verjamemo, da Kakovostnejši, predvsem pa širši Bedrac 5, Planinc 4, Puž 3, Krasnic 1, strpno višali prednost iz minute v lahko izlocimo tudi Švicarje. Njihov adut sta višina in moc, naši aduti pa kader igralk so gostje unovcile na lahko ponosne nase, da so ekipno Irgolic, Luknjar, Wudler. Trener: Ma- minuto. V 40. minuti je prednost Je-so hitrost, tehnicno takticno znanje in prebrisanost.“ zacetku drugega polcasa, ko so po-odigrale tako, kot smo se dogovorili. tej Bracic. ruzalema že znašala šest zadetkov begnile na +5 (16:21) – to je bila naj-Ob velikem pomanjkanju igralk smo SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 1/2; višja prednost na srecanju. Domaca v dolocenem trenutku igrali tudi s Mlinotest Ajdovšcina 2/3. vrsta ni vrgla puške v koruzo in se ji tremi krožnimi napadalkami, tudi v IZKLJUCITVE: ŽRK Ptuj 4 minute; je v vec primerih uspelo približati na tej situaciji pa so se dekleta izkazala. Mlinotest Ajdovšcina 6 minut. zaostanek treh golov, nekaj prilož-Ce bi imeli le dve igralki vec v rotaciji, Drugi del rednega dela sezone so nosti je bilo tudi za –2. Tega koraka bi lahko bil dvoboj še bolj napet.« ptujske rokometašice zacele z do-izkušenejše gostje domacinkam niso JM Korošice pokazale svojo moc maco tekmo proti Ajdovšcini. Ta na dopustile in so tekmo uspešno pri­lestvici zaseda visoko 2. mesto, takoj peljale do pricakovane zmage. Ta je 1. B SRL (m): Gorišnica znova 3. DOL (ž) - vzhod za Krimom, doslej pa je izgubila le bistveno nižja, kot je bila na prvem ostala brez tekme eno samo srecanje – z udeleženko medsebojnem srecanju v 1. krogu, ki REZULTATI 5. KROGA: Svolley Lige prvakinj z Galjevice (38:26 v 7. so ga v Ajdovšcini domacinke dobile REZULTATI 9. KROGA: Butan Plin – ŽOK G.S.V. Ptuj 3:0, Uniforest Izola – Radovljica 34:26, Krško – krogu). z rezultatom 32:23. Prebold – Dravograd 3:1, Benedikt –»Analiza pred srecanjem je poka-V domaci ekipi se je med strel-Dol TKI Hrastnik 37:33. Tekme Krka ŽOK Ljutomer II 3:0, Crna – Celje 3:0, zala, da ekipa iz Ajdovšcine v zadnjih ke vpisalo pet deklet (pri gostjah – Moškanjci-Gorišnica, Crnomelj – Slovenska Bistrica – Mežica 3:0. krogih nekoliko pada v formi, njiho-devet), vec kot polovico golov je Mokerc-Kig in Sevnica – Rudar so 1.SLOVENSKA BISTRICA 5 5 0 15:4 14 ve predstave niso vec tako prepriclji-dosegla Minea Kolenko – kar 14! Z bile prestavljene, Grosuplje – Alples 2. SVOLLEY 4 4 0 12:2 12 ve kot na zacetku sezone. To smo že-doseženimi 84 goli na osmih tekmah Železniki so bile prestavljene. 3. CRNA 5 3 2 12:6 10 leli izkoristiti in jim kar najbolj otežiti je v prepricljivem vodstvu na lestvici 1..KRŠKO 7 7 0 0 14 4. BENEDIKT 4 3 1 10:4 9 delo,« je o tekmicah pred srecanjem najboljših strelk lige. Druga je Petra 2. BUTAN PLIN IZOLA 8 7 0 1 14 5. ŽOK LJUTOMER II 4 2 2 7:6 6 dejal trener ptujske vrste Matej Bra-Kramar (Krka), ki jih je dosegla 53 … 3. ŠKOFLJICA PECJAK 8 5 2 1 12 6. ŽOK G.S.V. PTUJ 5 2 3 7:11 6 cic. To je njegovim varovankam us-Ekipo Ptuja pred drugim delom 4. KRKA 7 5 0 2 10 7. CELJE 4 2 2 7:8 5 pelo skoraj v polni meri, ceprav se je sezone cakata še dve zaostali tekmi, 5. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 5 3 1 1 7 8. UNIFOREST PREBOLD 4 1 3 5:10 4 na »misijo nemogoce« podalo zgolj z Litijo doma in Krko v gosteh.6. SEVNICA 8 3 1 4 7 9. DRAVOGRAD 5 0 5 3:15 0 10. MEŽICA 4 0 4 0:12 0 8 igralk v polju (od tega štiri krožne Matej Bracic, trener ŽRK Ptuj: 7. FRANKSTAHL RADOVLJICA 8 3 1 4 7 napadalke!) in dve vratarki. Na listi »Prvi polcas je bil dokaj izenacen, v 8. MOKERC - KIG 6 2 2 2 6 SIP Šempetrom in Slovenj Gradcem manjkajocih sta nazadnje pristali drugem pa je prišla do izraza vecja 9. GROSUPLJE 8 2 1 5 5 ter obe tekmi izgubile 0:2 v nizih. Ne Ana Tripkovic in Alja Finžgar. možnost rotacije igralk gostujocega 10. DOL TKI HRASTNIK 8 2 1 5 5 glede na poraza so se proti veliko Domacinke so bile v prvem pol-trenerja, ki ima na voljo res veliko 11. RUDAR 7 2 0 5 4 mocnejšim tekmicam iz vrha lestvice casu povsem enakovredne gostjam, število kakovostnih posameznic. 12. ALPLES ŽELEZNIKI 6 0 1 5 1 dobro kosale in nabirale prepotreb-še v 18. minuti so vodile 9:8. Z boljšo Dekletom sem po tekmi dejal, da so 13. CRNOMELJ 6 0 0 6 0 ne igralske izkušnje. Ples • Evropski pokal Pretekli konec tedna je v Parizu potekala tekma evropskega pokala v kombinaciji standardnih in latinsko--ameriških plesov. Pravico do tekmo­vanja je imel en par iz posamezne dr­žave. Slovenijo sta odlicno zastopala Ana Ekart in Vincenzo Chianese. V mocni konkurenci 21 parov sta si uspela priplesati .nalni nastop in koncno uvrstitev na 6. mesto. Zma-gal je par iz Rusije pred domacim pa-rom in parom iz Azerbajdžana. „Z uvrstitvijo sva zadovoljna, ceprav bi lahko bila uvršcena še viš­je, saj sva se v .nale uvrstila kot cetr­ta. Tekma je bila odlicno organizira­na, pravi užitek je bilo plesati v polni dvorani in ob spremljavi žive glas-be,“ sta sporocila Ana in Vincenzo. UR Vincenzo Chianese in Ana Ekart Šport, rekreacija torek • 23. novembra 2021 Zlata rokavica ima izjemno tradicijo in ta boksarska prireditev velja za najstarejšo organizirano športno prireditev na Ptuju. Skozi zgodovino so se v ringu srecevali številni odlicni boksarji in tudi na jubilejni, 40. izvedbi so lahko gledalci spremljali zanimive obracune. Organizator Pucko Boxing Pro­motion je imel na spisku deset dvo­bojev boksarjev in boksark iz Hrva­ške in Slovenije. Pogled na samo pri­reditev, ki je bila vrhunsko izpeljana v športni dvorani Campus Sava Ptuj, je podal eden glavnih organizatorjev in trener Boks kluba Ring Ptuj Ivan Pucko mlajši: »Zelo sem vesel, da se je zbralo zares veliko gledalcev, ki so si prišli ogledat prireditev. Ta ima 40-letno tradicijo in je zelo prepoz­nana športna prireditev v Sloveniji ter tudi v tujini. Moje mnenje je, da smo spremljali kakovosten boks ter zares zanimive obracune. V njih so dobro nastopili tudi domaci boksarji, z nastopi katerih sem lahko kar za­dovoljen.« Zlato rokavico vzel Edin Sejdinovic Edin Sejdinovic je stari znanec Zlate rokavice, na kateri beleži že 11 nastopov. Boksar iz Ruš je pred leti že zakljucil boksarsko kariero, a se Intercom Celje). Slednji je prišel do zmage, potem ko je bil za odtenek boljši v prvi in tretji rundi, medtem ko je Bratušek boksal zelo dobro v drugi rundi, a takšne predstave mu ni uspelo nadaljevati do konca dvo­boja. Zmage se je veselil Andi Gar-dellaj, ki je suvereno premagal Ivana Mikulica (BK Cakovec). T mlad boksar je pri tem pokazal veli­ko tehnicnega in takticnega znanja. Odlicno formo je že pred kratkim dokazal tudi z zmago na turnirju za evropski pokal v Zagrebu. T govec« – Denis Volgemutnavdušil domace obcinstvo. Že v prvi rundi je spravil na tla svojega tekme-ca Adama Balica (BK Ring V potem ko je z »udarcem vecera« (desnim krošejem) zakljucil dvoboj z nokavtom. David Breznik Seznam vseh dvobojev (zmagovalci so oznaceni s poudarjenim tiskom): Rinor Berisha (BK Intercom Celje) – Stephan Khaladov (BK Hayat) Nina Brankovic (BK Ring Velenje) – Haya Vainhandl Obaid (BK Hayat) Aleks Bratušek (BK Ring Ptuj) – Nik Dušak Klinc (BK Intercom Celje) Gal Patrik Tajnko (BK Intercom Celje) – Leon Grbic (BK Knockout Ljubljana) Andi Gardellaj (BK Ring Ptuj) – Ivan Mikulic (BK Cakovec) Denis Volgemut (BK Ring Ptuj) – Adam Balic (BK Ring Velenje) Sadmir Delic (BK Intercom Celje) – Jure Šimunovic (BK Ljubljana) Kevin Dornik (BK Intercom Celje) – Djalan Januzaj (ŽBK Maribor) Arber Elshani (BK Intercom Celje) – Dejan Leburic (BK Knockout Ljubljana) Edin Sejdinovic (BK Tivoli) – Filip Kolar (BK Cakovec) je po treh letih lani vrnil v ring v novi sredini – Boks klubu Tivoli, kjer kako­vostno trenira. Tokrat je imel v ringu zelo mocnega nasprotnika iz BK Ca­kovec Filipa Kolarja. Hrvaški boksar je bil trd tekmec, a je bil Sejdinovic natancnejši v serijah udarcev, kar je prepricalo sodnike, da so mu priso­dili zmago. Njegov nastop je preprical tudi strokovno komisijo, da si je prislužil glavno nagrado vecera – 40. zlato rokavico. »To je pomembna lovori­ka v moji karieri. Vesel sem, da sem koncno osvojil ta prestižni naslov in da sem dobro boksal proti Hrvatu, ki je bil odlicen nasprotnik in ga prej sploh nisem poznal,« je po prejemu priznanja dejal Sejdinovic. Ob tem so organizatorji podeli­li še nekaj nagrad. Najboljši mladi boksar je postal Stephan Khaladov (BK Hayat), nagrado za najboljšo bo­ksarko pa je prejela Nina Brankovic (BK Ring Velenje). Posebno nagrado za najbolj borben par sta prejela Gal Patrik Tajnko (BK Intercom) in Leon Grbic (BK Knockout Ljublja­na). Iz tehnicnega vidika je s svojim nastopom komisijo najbolj preprical Dejan Leburic (BK Knockout Ljublja­na), najboljši tuji boksar pa je bil Filip Kolar (BK Cakovec). Po dolgem casu so organizatorji podelili tudi mladin­sko zlato rokavico, ki jo je prejel do-macin Andi Gardellaj (BK Ring Ptuj). Nastopili trije ptujski boksarji Boks klub Ring Ptuj je tokrat imel na spisku manj svojih boksarjev kot na preteklih izvedbah Zlate rokavice. Trener Ivan Pucko mlajši je v ring poslal mlada Aleksa Bratuška in Andija Gardellaja ter clana Denis Volgemuta. Bratušek je izgubil z deljeno sodni­ško odlocitvijo, saj ga je z rezultatom 1:2 premagal Nik Dušak Klinc (BK Foto: Crtomir Goznik Zlato rokavico je prejel Edin Sejdinovic (BK Tivoli). Foto: Crtomir Goznik Denis Volgemut (BK Ring Ptuj) je navdušil oblcinstvo v dvorani Campus. Cirkulancani odšcipnili tockoCirkovcanke uspešno cez Krko REZULTATI 6. KROGA: Krka – Cir- jesenskim prvakom kovce 1:5, Inter Diskont – Kajuh-Slo-van 0:5, Letrika – Arrigoni 5:4, Loga- Cirkulane – Kety Emmi pa igrali neodloceno (s Šmartnim 3. SNL - vzhod tec – Vesna 5:0 (b. b.). Prosta je bila 2:2). ekipa Kema Puconci. 1.KETY E. BISTRICA 14 12 2 0 43:7 38 Bistrica 0:0 Novi trener Cirkulan Boštjan 2. ŠAMPION 14 9 0 5 29:23 27 1. KAJUH-SLOVAN 5 5 0 25:6 Zemljic je imel tudi tokrat na voljo le CIRKULANE: Zajc, Cesar, Sitar, Er-3. KOR. DRAVOGRAD 14 8 2 4 33:23 26 2. LETRIKA 5 4 1 22:12 14 igralcev, kljub težavam s sestavo 4. DRAVINJA 14 7 3 4 25:14 24 3. CIRKOVCE 5 3 2 21:15 hatic (od 77. Travnikar), Bojnec, Bez­ ekipe pa je skoval takšen takticni 5. ŠMARTNO 1928 14 7 3 4 26:17 24 4. INTER DISKONT 5 3 2 18:13 jak (od 82. Mlakar), Kukovec, Ljubec, nacrt, da je gostom onemogocil do-6. CIRKULANE 14 6 4 4 20:17 22 5. KEMA PUCONCI 5 3 2 19:15 Zazic, Majcen, Toplak. Trener: Bo-sego zadetka. To je bila prva tekma v 7. ZAVRC 14 5 4 5 18:25 19 6. ARRIGONI 6 3 3 25:24 štjan Zemljic. KETY EMMI BISTRICA: Dabanovic, sezoni, ko Bistricani niso vsaj enkrat 8. PODVINCI 14 5 3 6 25:21 18 7. KRKA 6 2 4 17:22 9. KOROTAN PREVALJE 14 5 2 7 19:30 17 8. LOGATEC 5 1 4 10:20 Pušnik, Rozman, Vidmar, Polegek zadeli v polno (povprecno sicer do­ 10. VIDEM PRI PTUJU 14 3 6 5 15:26 15 9. VESNA 6 0 6 0:30 (od 85. Kovacec), Bajraj (od 67. Fer-segajo vec kot tri gole na tekmo, op. 11. ŠMARJE PRI JELŠAH 14 3 4 7 12:19 13 cic), Pipenbaher (od 67. Jevšenak), a.). 12. DOBROVCE 14 3 3 8 25:34 12 Ciganovic, Kapun, Dvoršak, J. Lju-Boštjan Zemljic, trener Cirkulan: Krka – Cirkovce 1:5 13. POSAVJE KRŠKO 14 2 5 7 18:35 11 bec. Trener: Simon Dvoršak. »Med tednom sem se na treningu 14. ZRECE 14 2 1 11 12:29 7 Tija Kastelic – Ina Unger 0:3, Kim odlocil za spremembo igralnega sis-V zaostali tekmi 13. kroga je ekipa Kastelic – Zoja Žolek 3:0, Ana Blatnik Foto: Crtomir Goznik Cirkulan v nedeljo na svojem stadi-tema, tako da smo proti Bistrici za-napadalci – z njimi bi bili zagotovo – Katja Krajnc 0:3, Kim Kastelic – Ina onu gostila jesenske prvake, ekipo igrali s štirimi branilci v zadnji vrsti. bolj nevarni. Fantom cestitam za pri-Katja Krajnc (NTK Cirkovce) Unger 0:3, Tija Kastelic – Katja Krajnc Kety Emmi Bistrica. Ti so bili v vlogi Gostje so si sicer ustvarili dve ali tri kazano, pokazali so pravi karakter. 1:3, Ana Blatnik – Zoja Žolek 2:3. Blatnik. Zoja se izziva ni ustrašila, prinesla z zmago 2:3 v nizih (13:11, favoritov, a svojih prednosti jim tok-lepe priložnosti, a smo bili v sami Že sedaj se veselim priprav na spo-rat ni uspelo uveljaviti na takšen na-igri enakovredni tekmec. V napadu mladanski del sezone, saj ta ekipa Ženska namiznoteniška prav nasprotno: v odlocilnih tre-9:11, 11:7, 11:13, 13:15). cin kot na vecini srecanjih te sezone, nismo imeli pravih rešitev, saj so premore veliko kvalitete.« nutkih dvoboja je prikazala najvec V naslednjem krogu bodo ekipa Cirkovc se je v zbranosti. V dramaticnem zakljucku Cirkovcanke v soboto v soboto odpravila v srecanja, kje se je tehtnica nagibala dolenjsko prestolnico, kjer zdaj na eno, zdaj na drugo stran, je domaci dvorani gostile ekipo jih je pricakala domaca dokoncala delo, ki sta ga njeni starej-Inter Diskont. ši soigralki zaceli. Peto tocko je ekipi JM ekipa Krke. Ta svoje tekme igra v Dolenjskem namiznoteniškem centru Drgancevje. Gostje so tokrat nastopile v postavi Katja Krajnc, Ina Unger in Zoja Žolek, vodil jih je Žan Napast. Domacinke so nastopile z zelo mlado ekipo, saj nobena igralka ni bila starejša od 16 let. Štajerke so takoj pokazale, da je njihov namen zmaga, Ina Unger in Katja Krajnc sta namrec prepricljivo dobili svoja uvodna dvoboja. Za do­maco vrsto je edino tocko osvojila Kim Kastelic, ki je ugnala 14-letno Zojo Žolek. Pri rezultatu 1:4 pa je imela prav najmlajša clanice NTK Cirkovce prvo zakljucno žogico za zmago, tokrat v dvoboju z dve leti starejšo Ano Gora Oljka 27. 11. 2021 Letošnji jesenski obisk gore Oljke bomo izvedli nekoliko drugace in uživali v gibanju in prijetni hoji. Vabimo tudi vas, da se nam pridružite in storite nekaj za svoje zdravje. Udeleženci izleta se zberemo v sobo-to, 27. novembra, ob 5.04 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo z vlakom popeljali do Celja in naprej z avtobusom v Šempeter. Odhod vlaka iz Ptuja ob 5.10. V Deželo refoška 11. 12. 2021 Približuje se cas zime in dnevi v notranjosti Slovenije postajajo vse bolj hladni. V Slovenski Istri, ki jo imenujemo tudi Dežela refoška, pa nas v tem casu objame toplina, ki jo zagotavlja morje. Hoja med oljcni-mi nasadi in kamnitimi ograjami je nekaj posebnega. Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 11. decembra, ob 5.20 na železniški postaji Ptuj, od koder je odhod avtobusa. 17 Slovenija • Kvackarice za Guinnessovo knjigo rekordov Za še vecjo slovensko prepoznavnost Slovenske kvackarice in kvackar, skupaj jih je 212, ki sodelujejo v najvecjem slovenskem megalomanskem kvackar­skem projektu za Guinnessovo knjigo rekordov, pridno sukajo svoje kvacke, da bodo grbi slovenskih obcin nakvacka­ni do roka, da bo 26. december v 30-letni zgodovini samostojne Slovenije, dan samostojnosti in enotnosti, nekaj po­sebnega. Grbi slovenskih obcin naj bi ob tej prioložnosti v vsem siju zasijali v prostorih slovenskih županj in županov. Jadranka Smiljic, pobudnica in tudi najbolj zaslužna, da se je ta projekt zacel, da je njegov pokro­vitelj predsednik RS Borut Pahor, je te dni povedala, da s projektom želijo opozoriti na vednost rocnih del. Zato so tudi vse župane poz­vali k odkupu grba. „Ne gre pa za donacije, temvec za . nancni pri­spevek obcin za unikatno in rocno delo, za katerega v Zavodu ustvar­jalno srce, zavodu za ohranjanje in promocijo rocnih del, delamo že skoraj eno leto (ureditev zavoda, postavitev spletne strani, gra. cno oblikovanje grba, material, nagra­de, aktivnosti za nov Guinessov rekord, postavitev virtualnega 3D muzeja. Za se to pa je potrebno veliko denarja,“ izpostavlja Ja­dranka Smiljic, ki še posebej pou­darja, da si želi, da je delo kvacka­ric dobro ovrednoteno, ocenjeno, predvsem pa cenjeno. Tudi zato so se najprej obrnili na obcine, da . ­nancno podprejo projekt in vsaka svojo kvackarico. Resnicno gre za eden in edini tovrstni projekt v Slo­veniji, zato je morda za nekatere malo motec ali pompozen, vendar v ekipi kvackaric grbov slovenskih obcin verjamejo, da bodo na naj­lepši nacin, z kvackanimi grbi, kar se še ni zgodilo nikjer na svetu, pocastili 30-letnico samostojne Slovenije, ob tem pa Sloveniji pri­nesle še nov Guinnessov rekord in virtualni 3D muzej, ki bo Sloveni­jo naredil še bolj prepoznavno v svetu. Vsaka kvackarica in kvac­kar bo za izdelavo grba porabil vec kot 100 ur dela. „Za vse to je cena zanemarljiva in tudi ni higie-nicno govoriti o denarju, kadar je v igri veliko ljubezni. Ker vse, kar se naredi z rokami, ki so poveza­ne s srcem, je narejeno z veliko ljubezni,“ še posebej poudarja Jadranka Smiljic, ki pricakuje, da bodo v obcinah znali ovrednotiti Foto: zasebni arhiv Jadranka Smiljic, pobudnica in najbolj zaslužna za projekt 212 grbov slo­venskih obcin za Guinnesovo knjigo rekordov, je nakvackala slovenski grb, in ga ob dnevu državnosti že predala predsedniku RS Borutu Pahorju, po­krovitelju projekta. delo kvackaric in kvackarja. Sama Dravograda, neprekinjeno kvac­se je v Guinnesovo knjigo vpisala kali kar 28 ur in pet minut. že leta 2020, ko sta z Anito Kac iz MG Ormož • Izvedli skoraj enkrat vec hitrih testov Velik naval za testiranje Odkar so hitri testi brezplacni, tudi v Zdravstvenem domu Ormož opažajo velik porast interesa za testiranje. Tako kot drugod po državi pa jim težave povzroca zagotavljanje kadra. zavarovanjem brezplacno,« poro-cajo z ZD, kjer testiranje izvajajo tudi izven doma, enkrat tedensko v Kulturnem domu Sveti Tomaž in v prostorih obcinske stavbe v Sre­dišcu ob Dravi. Tudi tam opažajo Kot pravijo, kolone sicer niso predolge. Pacienti cakajo od 15 mi-nut do najvec pol ure, odvisno od dneva: »Vseeno nam uspe pacien­te obravnavati dokaj hitro (prejem EU digitalnega potrdila v roku 30 Na drugi strani pa se je povecal tudi naval na cepljenje. Toda med njimi so le redki tisti, ki se doslej še niso cepili. Teh je zgolj za vzorec. »Število oseb, ki se želijo cepiti, se je skoraj potrojilo. Najvec je preje­mnikov tretje doze,« še pristavijo. Težavo je seveda v zagotavlja­ Slovenija • Vlada z novimi ukrepi za najbolj ranljive skupine nju kadra, ki ga tako kot drugod po državi primanjkuje. Borijo se z bolniškimi odsotnostmi, tudi zara­di covida. Kljub zahtevnemu stanju zadevo še obvladujejo. Na odvzem brisa se za zdaj tako ni treba naro-citi, izvajajo ga vec ur vsak dan v tednu (od ponedeljka do petka). Na testiranje in cepljenje lahko brez narocanja pridejo vsi, ki to že­lijo. So pa zaradi velikega interesa v tem tednu zopet morali zagoto­viti dodatno cepilno ekipo. Že tako obremenjeni in nic krivi Dodatki za dolocene skupine upokojencev in kmetov »Tistim, ki imajo pokojnino do 510 evrov, se bo po predlogu izplacal izredni solidarnostni dodatek v višini 300 evrov. Za tiste s pokojnino med 510 in 612 evrov bo dodatek znašal 230 evrov, za pokojnino med 612 in 714 evrov pa 130 evrov. Dodatek bo izplacan decembra,« je nove ukrepe predstavil .nancni minister Andrej Šircelj. Za izboljšanja socialnega polo-žaja bodo solidarnostni dodatek prejeli tudi kmetje, nosilci ali cla­ni kmetije, z dohodki pod 591,20 evra, stari nad 65 let, ki niso pre­jemniki pokojnin. Ta bo znašal 150 evrov. Predlagajo tudi dodatek za invalide v višini prav tako 150 evrov, in sicer z namenom, da jih zašcitijo tudi pred dvigom cen, je pojasnil. Delno naj bi dobili povrnjen iz­gubljen dohodek samozaposleni, kmetje in družbeniki enoosebnih družb, ce so v karanteni oni ali nji­hovi otroci. Placilo za 10 dni karan­tene naj bi znašalo 250 evrov, za 20 dni 500 evrov in za en mesec 750 evrov. Podjetjem, zavodom, dru­štvom pa naj bi vlada omogocila povrnitev stroškov za hitre teste in sicer v višini 60 evrov na delavca. Z zakonom predlagajo tudi podaljša­nje veljavnosti turisticnih bonov do 30. junija prihodnje leto. sta Stoperce • Za boljšo vinsko kapljico Kakovostna vinska letina Združenje rejcev plemenskih telic Stoperce je tudi letos or-ganiziralo analizo mladega vina. Gre sicer za tradicionalno prireditev, ki pa je bila letos zaradi epidemioloških razmer bistveno okrnjena. Družabnega dela dogodka s pokušnjo mla­dega vina namrec niso organizirali. Foto: Združenje rejcev plemenskih telic Stoperce Svetovalna delavca Darja Artenjak in Miran Reberc med analizo mla­dega vina Darja Artenjak in Miran Reberc s ptujske kmetijske svetovalne služ-be sta opravila analizo mladega vina in pokušnjo ter podala priporocila. Skupno sta analizirala 39 vzorcev, ki so jih prinesli domaci vinogradniki in clani združenja. Glavni namen dogodka je predvsem strokovno sveto­vanje vsem tistim, ki se ukvarjajo s pridelovanjem vinske kapljice. Kmetijska svetovalna delavca sta opravila analizo žvepla in kislin ter senzoricni pregled mošta. Po oceni predsednika združenja Milana Ga-luna so bili vsi vzorci dobre kakovosti, so pa letos kisline nekoliko višje kot v preteklih letih. »Naši vinogradniki imajo do prihodnjega leta, ko bomo izvedli ocenjevanje vin, še dovolj casa, da izboljšajo kakovost vin­ske kapljice. To je tudi osrednji namen analize. Vsi bodo namrec prejeli priporocila oz. napotke za koliko stopenj še morebiti zmanjšati kislino, ali je potrebno ponovno vretje, pretok, … Skratka vse to je z namenom, da bodo naša haloška vina še kvalitetnejša in okusnejša.« Za analizo je bilo treba prinesti liter mošta in po vzorcu placati dva evra. V naslednjem letu Združenje rejcev plemenskih telic Stoperce nacrtu­je strokovno srecanje z Romanom Štabucom, specialistom vinogradni­štva, ki je zagovornik ekološke pridelave grozdja. »Ta nacin, ki je veliko prijaznejši do narave, bi radi približali tudi našim domacim vinogradni­kom,« je povedal Galun. V februarju bi radi organizirali mesarsko de­lavnico pridelave mesa, nato pa se bodo že zacele priprave na kmecki praznik, ki vsako leto že tradicionalno poteka v mesecu maju. Estera Korošec Lenart • Podpis pogodbe za kolesarske steze Vecmilijonska pogodba za kolesarke V Lenartu se je vceraj odvil podpis vecmilijonske pogodbe za izgradnjo široke kolesarske mreže po obcinah Slovenskih goric. Foto: Sta/M24 V projektu sodelujejo obcine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Jurij in Š entilj ter v pridruž enih obc inah Sveti Andraž in Trnovska vas in se so. nancira iz evropskih kohezijskih sredstev do jeseni 2023. Izgradnja kolesarskih poti bo potekala v štirih sklopih. Celotna vrednost projekta je ocenjena na 15.177.949 evrov, od tega je predviden prispevek iz Evrospkega sklada za regionalni razvoj v viši­ni dobrih devet milijonov evrov, nacionalni delež je predviden v višini dobrih 2,2 milijona evrov, razliko v višini skoraj štiri milijone evrov pa bodo zagotavljale vklucene obcine. Dodaten vložek Direkcije RS za in-frastrukturo pa naj bi po oceni znašal 5,5 mio evrov. Zgrajeno bo skupaj okoli 60 kilometrov obcinskih inregionalnih ko­lesarskih povezav ter 22 km državne kolesarske mreže. S projektom se celovito pristopa k urejanju kolesarske infrastrukture po razgibanem obmoc ju Slovenskih goric in š irš e. ZŠ Pred testirno tocko zdravstve­nega doma se je v minulih dneh vila kolona ljudi. »V tem tednu se je ponovno povecalo število ljudi, ki prihajajo na hitri antigenski test. Pacientov je skoraj enkrat vec, kot jih je bilo v prejšnjih tednih. Zago­tovo je eden izmed poglavitnih ra­zlogov ta, da je testiranje za osebe z urejenim obveznim zdravstvenim Na sceni torek • 23. novembra 2021 Skrinja domacih viž — Ansambel Špas kvintet Prisegajo na kvintetovsko glasbo Ansambel Špas kvintet pri­haja iz Šentjurja pri Celju. Na narodno-zabavni sceni je od leta 2019. Kvintetovska glasba jih spremlja že od rane mladosti. »Ni bilo dneva, da se v naših domovih ne bi predvajala kakšna skladba Avsenikov ali Alpskega kvinteta. Tako, da lahko recemo, da nam je bilo to prakticno položeno že v zibko,« pravijo clani ansambla Špas kvintet. Že iz imena pa iz­haja, da so vesele narave in vse obrnejo na špas. Zato, da je na slovenski naro­dno-zabavni sceni še en kvintet, sta zaslužna Sven Senica (klavir-ska harmonika) in Žiga Romih (baritonist, basist). Kitarist je Anže Oset, igra tudi diatonicno harmoniko, je vodja ansambla in njegov najstarejši clan. Klari-net igra Sebastjan Robic, Ama­dej Štrajhar, ki je tudi najmlajši clan ansambla, pa igra trobento. Glasbeno so se izobraževali in se še izobražujejo pri znanih sloven-skih glasbenikih in na glasbenih šolah. Amadej Štrajhar pa je tis-ti, ki nadvse uspešno nastopa na glasbenih tekmovanjih doma in v tujini. Igra tudi bobne, bas kitaro, klavir in kitaro. Vec in- Ansambel Špas kvintet Ptuj • Dirnbek o vsebini romana Tramp Ugrabitev za vajo Jernej Dirnbek, ki so ga pred dnevi gostili v ptujski knjižnici, kjer je predstavil svoj zadnji roman Tramp, ne skriva, da je tudi sam – ne le njegovi knjižni junaki – kakšen vecer preživel ob šanku. Ko pade doloceno število rund, namrec pridejo na plan tudi briljantne ideje, ki jih na sreco ljudje zjutraj že pozabijo. Morda pa tudi niso bile tako briljantne. Pri obeh glavnih junakih oz. antijunakih v romanu Tramp, Zmagu in Metodu, je že v zacetku pouda­ril njune slabe lastnosti. Sicer nista neumna, znata pa se malo neumno obnašati. Po prvi debati za šankom se kmalu dobita na cisto zaresnem pogovoru o tem, kako preživeti življenje brez truda in dela. Ce noceta pocasi graditi, po malem ustvarjati, hoditi vsak dan v službo, ugotovita, da morata izvesti neko kriminalno dejanje, ker samo na ta nacin lahko clovek na hitro dobi veliko kolicino denarja, ki mu zadostuje za preživet­je. Kot popolna novinca na tem podrocju vidita, da je banko zelo težko oropati, ne bosta se streljala s specialci, niti nimata pojma o tihotapljenju beguncev, tudi na racunalnike se ne spoznata itd. Edino, kar jima je preostalo, je, da najdeta nekoga premožnega, ki ga bosta ugrabila in nato izsiljevala za odkupnino. Zavedata pa se, da tudi o ugrabitvah nimata pojma, zato – na sreco –izvedeta ugrabitev za vajo. Zato ugrabita klošarja Trampa. „Tu pa se zacne prava komedija zmešnjav, ko se pocasi pokaže, da si slabše tarce ne bi mogla izbrati. Tramp, ki sta ga sredi hladnih novembrskih dni zvlekla na toplo, pride na boljše. Stušira se, dobi oblacila, hrano, pijaco, zato nima najmanjše želje pobegniti. Na-sprotno; tako zadovoljen je, da ugrabiteljema celo predlaga, ce bi lahko pri njima ostal vsaj do marca, ko bo zunaj spet toplo, da se vrne v park,“ je delcek zgodbe predstavil Jernej Dirnbek. MG za vsak mlad ansambel, ki se šele kaj znaš v Dobju, na kateri jim prebija. je strokovna komisija dodelila Na njihovem repertoarju so v prvo mesto. Zmagali pa so tudi glavnem skladbe Ansambla bra-po mnenju obcinstva. Ce ne bi Pisma bralcev „Naše drugo leto delovanja je bilo zelo nenavadno, kot verjetno za vecino ansamblov, zaradi raz-mer s koronavirusom. Ker nam je Foto: zasebni arhiv aranžmaja. Besedilo zanjo je na­pisala njena mama Vera Šolinc,“ je povedal Amadej Štrajhar. Z njo so navdušili ljubitelje kvin­tetovske glasbe. Na nek nacin so z najnovejšo skladbo obeležili tudi drugo obletnico delovanja ansambla. Prvo leto delovanja ansambla so praznovali s Špas polko, za katero je melodijo na­pisal Matjaž Vodišek, njegov je tudi aranžma, besedilo, ki v polni meri predstavlja znacaj Špas kvin­teta, pa je napisala Vera Šolinc. Zasedba za zdaj ostaja nespre­menjena. O novem clanu ali cla­nici pa še niso prevec razmišljali, cetudi se nadejajo, da bodo s pev­ko Evo še kdaj sodelovali, saj so se odlicno ujeli, so povedali. V prip­ravi imajo še vec novih skladb. Iz­dajo prve zgošcenke nacrtujejo v prihodnjih letih. Predvsem pa si želijo ustvarjati kakovostno glas­bo, ki bo obogatila skrinjo slo­venske narodno-zabavne glasbe, in bo še dolgo razveseljevala lju­bitelje narodno-zabavne glasbe. MG Rešitev za revne ni sežiganje, temvec razvojni preboj! Namesto sežiga odpadnega blata iz cistilnih naprav je treba iskati rešitve v posodobitvi cistilnih naprav, da bi bilo možno izkoristiti fosfor, preostanek pa izkoristiti za kompozitne materi-ale v krožnem gospodarstvu. Te kompozitne materiale bi lahko uporabili za sanacijo rudnikov in raznih degradiranih površin. Vedno vec je izdelkov iz biorazgradljive plastike. Toda teh iz­delkov ne moremo skupaj z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki odvreci na kompost, saj se pod pogoji domacega go-spodinjskega kompostiranja ne bodo razgradili, temvec je pot-rebno poskrbeti za ustrezne kapacitete industrijskega kompo­stiranja, katero bo omogocilo primerne pogoje za razgradnjo te plastike. Ko sem bila na letošnjem radgonskem sejmu na posvetu na tematiko biorazgradljive plastike, sem zvedela, da imajo proizvajalci biorazgradljive plastike problem, kaj storiti s temi izdelki po koncu njihove uporabe. Torej, spet priložnost – za razvoj industrijskega kompostiranja biorazgradljive plastike. V množici kompleksno izdelanih izdelkov je po prenehanju njihove uporabe precej priložnosti za razgradnjo teh izdelkov, s tem pa pridobitev surovin za nadaljnjo uporabo. Z razvojem znanosti in tehnike se porajajo nove in nove pri­ložnosti za izkorišcanje tega, kar je v današnjih oceh prepo­gosto zgolj odpad. Zato nikar ne unicujmo surovin s sežiga­njem. Treba se je odlociti za pot razvojnega preboja, potem pa pogumno stopati po tej poti. Poleg razvojno naravnanih gospodarskih aktivnosti je treba izkoristiti tudi turisticne potenciale našega obmocja. Upam, da se bo koncno uneslo to virusno stanje (k cemur pa tudi lah­ko sami najvec pripomoremo), da bo lahko zaživela turisticna ponudba. Ce bo nadaljnji razvoj temeljil na razvojno naravna­nih gospodarskih aktivnostih in trženju turisticnih potencialov tega obmocja, potem Maribor in Ptuj mogoce ne bosta vec na repu razvitosti. Ce pa bo dosežena visoka stopnja razvitosti, pa ne bo prav nic narobe, ce bosta ti obcini še naprej zadnje uvršceni mestni obcini – pomembna je le kvaliteta življenja (ki je odraz stopnje razvitosti), ne pa zgolj uvrstitev na lestvici. Danica Hren, Hajdina Spet smo lahko prebrali, da je Podravje na repu razvitosti, da sta podravski obcini Maribor in Ptuj najslabše razviti mestni obcini. Enako smo brali pred dvema letoma, ko so bili znani rezultati predzadnjega obdobnega merjenja 2018-2019. Po predzadnjem merjenju razvitosti smo lahko pogosto zasledili informacije o prizadevanjih Maribora in Ptuja za gradnjo seži­galnice odpadkov in tudi sežigalnice odpadnega blata iz cis­tilnih naprav. Toda izhod z repa razvitosti najbrž ni sežiganje, temvec razvojni preboj. Na izracun koe.cienta razvitosti obcine vplivajo podatki o številu delovnih mest v obcini, bruto dodani vrednosti gospo­darskih družb na zaposlenega, stopnji brezposelnosti in delov­ne aktivnosti, prihodkih obcanov, podatki o demografski sliki obcine in drugi podatki. Pomembnega dviga vseh teh poka­zateljev razvitosti ni moc doseci z obratovanjem sežigalnice, temvec z razvojno naravnanimi gospodarskimi dejavnostmi. V teh casih, ko bi se morali intenzivno spopadati s podnebnimi spremembami, bi morali gospodarske aktivnosti usmerjati v dejavnosti, ki ne bodo vir toplogrednih izpustov. Namesto se­žiganja, ki je vir toplogrednih izpustov, obenem pa sežiganje vire tudi unicuje, je potrebno razvijati gospodarske aktivnosti zelenega razvojnega preboja. V nadaljevanju podajam nekaj možnosti za izrabo surovin, ki se skrivajo v odpadu. eciklaža: plastike, stekla, tekstila, baterij, avtomobilov, …. Tako se na primer nekateri proizvajalci vozil oglašujejo z upora­bo reciklirane plastike. Vcasih je štela usnjena notranja oprema vozil, danes pa se ekološko usmerjeni proizvajalci oglašujejo z uporabo recikliranih materialov. Pri nadaljnjem razvoju bodo vedno bolj v prednosti tisti, ki bodo stopali po poti reciklira­nja. Posledica vedno vecjega števila elektricnih vozil bo vedno vecja kolicina odpadnih elektricnih baterij, kar pa po dosto­pnih informacijah ni težava, ker gre za enega od produktov z najvecjo možnostjo reciklaže. Raznorazni odpad predstavlja nove priložnosti za razvoj, ki bo izkoristil surovine v odpadu. Te priložnosti je treba izkoristiti, ne pa jih zatreti s sežiganjem, ki unicuje surovine. V aktivnostih raznorazne reciklaže je tudi vec delovnih mest in vecja dodana vrednost kot pa pri sežiganju. Zeleni nasveti Pripra a vr na zimski pocitek Priprav a vrt a na zimski pocitek Zagotovo je delo na vrtu za letošnje leto bolj ali manj koncano. Ker imam veliko vprašanj na to temo – da, cesen se še lahko sadi. A ste za letošnje leto dokaj pozni. Svetujem, da ga pred sajenjem, ko ga razstrockate, za 15 minut namocite v priprav­ke , ki vsebujejo morske alge. Tako boste spodbudili rast in razvoj koreninskega sistema. Pozimi zemlja pociva in prav je tako. Analiza tal Na videz lahko prepoznamo, s kakšnim tipom tal imamo opraviti. Pogosto slišim vprašanja, ali moram gnojiti, imam tako pusto, rjavo, sivo zemljo. Koliko hranil vsebujejo, nam lahko pove samo analiza zemlje. Jeseni, po spravilu pridelka, je pravi cas, da jo naredimo. Vsakdo mora vedeti, s koliko hranili v tleh razpo­lagajo rastline, da bo vedel, kakor gnojiti. Najprej moramo pravilno vzeti vzorec. Najlažje to naredimo s sondami, ki si jih lahko izposodimo v laboratorijih za analizo tal. S sondo gre veliko lažje in hitreje. Pomembno je na­mrec, da vzamemo vzorec enakomerno, po celem vrtu in po vsej globini gredic. Glo­bina odvzema vzorca naj bo enaka globini prekopavanja, to je okoli 20 cm. Globina odvzema zemlje na travnikih in zelenicah je samo 8 cm, tega nikar ne pozabite, ce želite, da vam analiza pove realne rezultate. Na vrtu vzamemo vsaj 15 do 20 vzorckov. Iz­ogibamo se robovom gredic. Zemljo v vedru nato zdrobimo in zelo dobro pomešamo, nato pa približno 1 kg premešane zemlje damo v vrecko, ki jo opremimo z našimi podatki. Lahko pa za silo uporabimo tudi lopato za prekopavanje. Najprimernejša je tista štirikotna. Najprej z lopato naredimo luknjo, nato pa po ravnem robu le te odrežemo enako debel kos zemlje, ki ga damo v vedro ali drugo posodo. Samo tako bo vzorec enakomeren po celi globini. Analizo tal delajo v mnogih laboratorijih Kme­tijsko-gozdarskih zavodov po celi Sloveniji, lahko jo nesete na najbližjo svetovalno službo v vaši bližini. Pravilen odvzem vzorca je zelo pomemben, saj ta dober kg zemlje predstavlja vec tisoc kilogramov zem­lje, ki je v bistvu na razpolago vašim rastlinam. Najvecja napaka se naredi ravno pri odvzemu vzorca. Zato si vzemite cas in naj bo vzorec pravilno odvzet. Potrebujete osnovno analizo, ki zajema kolicino pH tal, kolicino rastlinam dostopnega fosforja in kalija v tleh ter dodatno kolicino humusa v tleh. Iz teh podatkov že lahko sklepate, ali ste do sedaj dobro gnojili ali pa morate kaj spremeniti. Ker sem v zadnjih 20 letih videla kar veliko analiz zemlje z vrtov, si upam trditi, da je le na redko katerem vrtu analiza ugodna in ni bilo treba spremeniti kolicine in nacina gnojenja. Rezultati analize Ker si mnogi z rezultati analize nimajo kaj poceti, razlage zraven pa ne dobijo, naj razložim, kaj ste na vašem izvidu dobili. Nekateri laboratoriji nam vsaj pomagajo in rezultate oznacijo s crkami. Tako si je lažje predstavljati, kako so tla založena s posameznimi hranili. Seveda pa je potem treba še vedeti, kako se posamezna hranila v tleh obnašajo in kako vplivajo na rastline. Vedno pa se je treba zavedati, da je za rastline slabše in imajo vec težav, ce je vsebnost hranil previsoka. V tem primeru prihaja do neravnovesja v prehrani rastlin, posledicno pa obicajno do številnih .ziološki motenj. Zaradi teh pa so rastline bolj obcutljive tudi na bolezni. Kar se tice vsebnosti hranil v tleh, velja, da premalo hranila pomeni le nekoliko nižji pridelek, prevec hranil pa pogosto velike težave, posebej ce je prevec samo enega hranila. Ce imajo rezultate analize oznacene s crko, si jih lahko razlo­žite tudi sami. Upora­bljene crke so od A do E. Pri tem srednja crka C pomeni tisto založe­nost tal s posameznim hranilom, ki bi si jo žele­ li. Potem veljajo pravila za gnojenje s hlevskim gnojem in tisti priporo-ceni odmerki gnojil. Ce so crke manjše (A ali B) je hranil v tleh premalo in je treba s tistim hra­nilom gnojiti nekoliko bolj (obicajno je v tleh premalo kalija, ta je v gnojilih oznacen s crko K). Ce pa je ob posamezni vsebnosti hranila zapisana crka D ali E, potem je hranila prevec. Ce je zapisana crka E, potem vsaj leto ali dve ne gnojimo, v nadaljevanju pa nekaj letu uporabimo polovico manj gnojil, kot smo jih uporabljali doslej. Gnojimo samo najpožrešnejšim vrtninam. Tudi ob crki D obcutno zmanjša-mo kolicino uporabljenega hlevskega gnoja ali drugih organskih gnojil. Ce je v presežki samo eno hranilo, potem je treba drugega vendarle dodajati. Pogosto vidim vec težav na vrtovih in na njivah, posebej pa v rastlinjakih takrat, ko je enega izmed hra-nil prevec, drugega pa ravno prav ali premalo. Prav v tako napornih poletjih, kot je bilo letošnje, pridejo do izraza tudi težave, ki jih rastlinam povzroca napacna prehrana. Izkoristite zimski cas tudi za to, da si priskrbite analizo zemlje vašega vrta. Miša Pušenjak Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA CETRTEK Skutni rogljicki Moki dodamo margarino, sladkor, skuto, pecilni prašek, sol in naribano limonino lupino ter vse sestavine dobro premešamo. Iz testa oblikujemo poljubno velike svaljke. Iz svaljkov obli­kujemo rogljicke, ki jih položimo na pekac (s papirjem za peko). Po vrhu jih premažemo z jajcnim rumenjakom in pecemo v pecici, segre na 200 °C, 10–15 minut. Še vroce posujemo z vanilijevim sladkorjem. S kuskusom polnjena svinjska riba kljan peteršilj, 1 cebula, 10 dag olja, 2 korencka, 1 žlica moke. Iz svinjske ribe narežemo debelejše zrezke, nato pa v vsakega z daljšim nožem zarežemo ‚že­pek‘, da ga bomo napolnili z nadevom. Kuskus pripravimo po navodilih. Primešamo mu se­sekljano špinaco, na kockice narezano slanino, peteršilj in sol. Nadevamo žepke in odprno spnemo z zobotrebcem. Popražimo jih na vrocem olju, nato pa damo na krožnik. Na istem olju popražimo cebulo, vrnemo v kozico opecene zrezke, dodamo nariban korencek, zalijemo z malo vode, pokrijemo in pocasi dušimo, da voda izpari. Potresemo z moko, spet prilijemo juho ali vodo in dušimo 15 minut. (Ce vam je ostalo kaj nadeva, ga pred zadnjim dušenjem potresemo po zrezkih). Okus lahko na koncu izboljšamo s kislo smetano. ricet s prekajenim mesom, rižev narastek PETEK cvetacna kremna juha, svaljki z drobtinami, solata, sadna kupa s smetano krompirjeva omaka, pišcancja obara, hrenovke, jabolcni ajdovi žganci, sadje zavitek SOBOTA kuncji paprikaš, testenine, solata, jabolcna cežana NEDELJA francoska cebulna juha, svinjska riba s kuskusom, motovilec, skutni rogljicki (in kavica!) polnjena paprika, pire krompir, palacinke Foto: AŠV Foto: AŠV Križem kražem torek • 23. novembra 2021 Piše: Mateja Toplak • .. - (Kitajske) crtice Kitajske palacinke (47) Ob besedi palacinke vecina od nas pomisli na nekaj sladkega, sadnega ali cokoladne­ga, kajne? No, kitajske palacinke so nekaj popolnoma drugacnega ... Prvic sem jih poskusila med obi-palacinke morda najbolje varova-palacinka je pecena na krožnem skom Pekinga in bile so mi tako na kulinaricna skrivnost Kitajske (v litoželeznem žaru, sveža in po na­všec, da sem jih jedla cisto vsak zadnjih letih menda tudi jianbing rocilu, takšna, kot si jo zaželite. dan, po navadi za zajtrk. Ne zato, doživlja preboj na tuj trg, razlicice Skorajda vsaka kitajska soseska ker ne bi bile primerne za kosilo ali kitajskih palacink je baje mogoce ima svojega prodajalca jianbinga, vecerjo, le zdi se, da stojnice s pala-najti v mestih, kot so London, Du-ki streže zajtrk od zore do sredi-cinkami okoli poldneva skrivnostno baj, New York ...). ne jutra (vcasih do poldneva), da izginejo. Okusne hrustljave palacinke zadovolji lacne domacine na poti Jian Bing , znan kot kitajski združujejo drzne kontraste okusa v službo. Okoli pete ure zjutraj se crepes (tanke palacinke), je eden in teksture: jajca, ki se med kuha-prodajalci postavijo po plocnikih, najbolj priljubljenih zajtrkov, ki njem razlijejo po površini palacinke ob vratih zaprtih trgovin ali na vo­se prodajajo na ulicnih stojnicah. iz pšenicne moke in . žola in hru-galih prometnih ulic in v nekaj mi­Ceprav so se kitajski kuhani kruhki, stljavi trakovi ocvrtih “krekerjev”, nutah ustvarijo vrsto, ki željno caka Foto: Mateja Toplak razni zavitki in cmoki ter številne pomešani s svežim koriandrom, na prve hrustljavo zapecene pala- Na koncu se jianbing zavije in razreže na polovici, da ga je lažje jesti. tradicionalne jedi razširile dalec kislimi kumaricami, sesekljano ce-cinke. Za mnoge ljudi na Kitajskem preko državnih meja, so jianbing bulo in pekocimi omakami. Vsaka so ti dišeci vogali in majhne ulicice kljuc do okusnega in nasitnega zajtrka. Vendar to ni ulicni zajtrk Jianbing palacinke “zgrabi in pojdi”, kot recimo nade­ vani kuhani kruhki (baozi) — caka-OSNOVNI RECEPT nje je del kulture jianbinga. (izpušcene so sestavine, ki jih je pri nas težje ali nemogoce Obstaja ogromno razlicic, ne izslediti) samo med razlicnimi pokrajinami, • pripravimo maso za palacinke (brez sladkorja in mle­ jianbing se razlikuje tudi od stoj­ ka); moka, voda, jajca, sol, olje nice do stojnice. Prodajalci tako, s • del mase (za eno palacinko) vlijemo v ponev tem, ko dodajajo receptu novosti, • ko se palacinka strdi, razbijemo jajce in ga razmažemo ali jih odvzemajo, konkurirajo drug po njeni površini drugemu. Jaz z veseljem poskušam palacinke zmeraj pri drugi stojnici • dodamo sezamova semena, nasekljano cebulo, kisle in priznam, vcasih sem razocarana, kumarice, liste solate, koriander … in omake po izbiri a še vedno sem na misiji, da po-(recimo cilijeva omaka). Dodate lahko hrustljave kre- Foto: Mateja Toplak skusim “vse” razlicice palacink na kerje (v originalu gre za trakove ocvrtega testa). Medtem ko se palacinka pece, bo kuhar nanjo strl jajce ali dve in ga enakomerno razporedil po površini ... svetu.• ko je palacinka dovolj zapecena, jo zavijemo in prereže-mo na pol To pasmo naj bi castili že dolgo pred casom Bude. Izvor Dober tek! pasme ostaja skrivnost, vendar pa obstaja starodavna Ce je mogoce, uporabimo ponev, ki se ne prijema—vseskozi legenda o cašcenju teh precudovitih mack, ki so tem-kuhamo na srednje nizkem ognju. pelj obvarovale pred razbojniki. Od takrat naj bi veljale Testo vlijemo v ponev, ko je ta topla na dotik, vendar ne za varuhinje duš duhovnikov in postale so tempeljske vroca (v nasprotnem primeru se bo testo takoj strdilo, zato svete živali. V Evropi je znana šele od 20. stoletja naprej, se jajce ne bo lepo spojilo s palacinko). danes pa so popularne že povsod po svetu. Foto: Mateja Toplak Kitajske palacinke, moj najljubši kitajski zajtrk (cena v manjših mestih znaša tri juane, kar je približno štirideset centov) KOLOFON Izdajatelj: Družba za casopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznaric Telo je dolgo in mišicasto ter s srednje Urednik športnih strani: Jože Mohoric dolgim repom. Glava je precej okrogla Novinarji: Mojca Zemljaric, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtic, in široka, s polnimi lici in srednje dolgim Senka Dreu, Estera Korošec nosom. Uhlji so temni, srednje veliki in Fotoreporter: Crtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotic zaobljeni, oci pa skoraj okrogle, rahlo Tehnicna redakcija in graficno oblikovanje: Slavko Ribaric, Daniel Rižner poševne in sa.rno modre, vendar se Narocniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 pojavljajo tudi raznorazne druge kombi- Transakcijski racun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si nacije od cokoladnih do rahlo rdeckastih. Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Srednje dolg in svilnat kožuh je predvsem Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si sivkasto bele barve in temno obarvan le Marketing: Bojana Ceh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: po gobcku, nogah, repu in uhljih. Na tem- (02) 749 34 27) nih nogah ima popolnoma bele ‘copatke’. Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega Zaradi redke podlanke se dlake ne spri­ jemajo v vozle. Je prijazna in družabna tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. macka. Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna narocnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenarocenih fotografij in rokopisov ne vracamo in ne honoriramo. ENSOR, James - belgijski slikar, grafik in pesnik, EVTERPA - grška muza instrumentalne glasbe, INFANT - kraljev sin v Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vracunan v ceno izvoda in se obracunava v skladu z 41. clenom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). španskem okolju Za šankom PCT, maska, razdalja – in druženje 5 pol ponosni P..., na pol pa trmasti H... Kaj pa to koga briga!) In zdaj, ko smo preverili svoja dokazila, gremo veselo na delo! V naslovu omenjeno ‚druženje‘ ne pomeni, da ga bomo veselo juckali v kakšnem skupnem prostoru (ta konec n republike – ker smo bili v teh dneh h sprejeti v pionirsko organizacijo!). skupnem prostoru smo bili prejšnji konec tedna ob skrivnih martinovanjih, saj najbrž ni nakljucje, da imajo v ‚vinskih ec lahko razlicnih navid štajerskem árgoju (‚Nea štajerskem árg fuflaj!‘), zanimivo je v društvu za zašcito polpismenih, da o tisti zbirki vseh antivakserskih neumnosti na enem mestu niti ne govorim. Ker meni se zdi na primer smešno, ko preberem ‚smrtno resno‘ sporocilo kakega proticepilca, ki se glasi (ga bom poskušal zapisati v originalni obliki): »Starši pustite otroke v šolo seveda zdrave, brez testiranja in mask nic vam ne smejo!Ravnateljica je dolžna poskrbeti za nji in pouk ce ih vrže van po tim ni ravnateljica vec samo ena ki dobila mašne dodatke in denar in je ni briga za otroke! Ovadba in vi klicete CSD Nic ni kaznivo kaznivo je to kar pocne vlada in stroka!« No, in taki bi radi bili pametnejši od zdravnikov in specialistov. Kot na primer ona teta, ki je v gorišniškem ‚vrtecu‘ videla na stropu nekaj okroglega (in najbrž zacutila, da jo bo ‚tisto okroglo‘ posesalo v nepovrat ...) Vaš PCT Pepek Sudoku • Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpicni vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop Sv. Andraž • Obcinski grb Valeriji Ilešic Toš Podpora vseh društev v obcini Kot je na zadnji seji obcinskega sveta povedala Vida Štuhec Kuri, predsednica odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih de­javnosti, je bilo kandidatov za priznanja, natancneje plakete obcine, sicer vec, vendar niso podali soglasja, kot to zahteva zakonodaja, zato so dokumentacijo umaknili. Valerija Ilešic Toš prejme najvišje obcinsko priznanje zaradi svoje­ga prispevka pri delovanju Kulturno umetniškega društva (KUD) Vi-tomarci, katerega predsednica je, pa tudi siceršnjega prispevka na podrocju kulture, turizma, umetnosti, vzgoje, povezovanja in huma­nitarnosti, tako na obmocju obcine kot širše na državnem in medna­rodnem nivoju. Njeno kandidaturo so poleg maticnega društva pod-prla tudi ostala društva v obcini in sosednjih obcinah, osnovna šola, Slovenci iz Severnega Porenja Vestfalije, Center za socialno delo Ptuj, kjer je zaposlena. »S priznanjem se ji želimo zahvaliti za vse preteklo delo in jo vzpodbuditi za nadaljnje kulturno ustvarjanje, saj je vseka­kor kljucni clen in nenadomestljiva avtoriteta na podrocju ljubiteljske kulture ter kulturnega ustvarjanja, doma in tudi širše,« so predlagatelji zapisali v obrazložitvi. SD Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke - ____________________________________________ Poslovna in druga sporocila torek • 23. novembra 2021 Lepi spomini ne bledijo! Lepi spomini ne bledijo!   www.tednik.si  . ˇ    Narocila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za narocnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. H  • K • ( • D H  •  Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davcna številka:________ Telefon: ____________________ Datum narocila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj torek • 23. novembra 2021 Oglasi in objave Mali oglasi STORITVE Kronika torek • 23. novembra 2021 Slovenija • Letošnji krvavi davek cest Na cestah umrlo že 105 ljudi V prometnih nesrecah na slovenskih cestah je letos umrlo že 105 ljudi, kar je mnogo vec kot zadnjih nekaj let. Lani je bilo sicer zaradi zaprtja države ob epidemiji covida-19 manj ne­srec, a letošnje število žrtev presega tudi tista iz prejšnjih treh let, pa je do konca leta še skoraj mesec in pol. Do sredine novembra letos se je po podatkih Generalne policijske uprave (GPU) zgodilo 14.248 prometnih nesrec, kar je 633 vec kot v enakem obdobju lani. Letos je umrlo 105 udeležencev, 688 ljudi pa je bilo hudo telesno poškodovanih, kar je prav tako vec kot lani. Lani je bilo na cestah 79 smrti, leto prej 91, leta 2018 pa 87. Leta 2017 so našteli 101 prometno nesreco s smrtnim izidom, doslej rekordno v zadnjih letih pa je bilo leto 2016 s 125 smrtnimi žrtvami. »Žalosti nas, da se je letos kljub stalnim opozorilom in akcijam na te­renu, prizadevanjem policije in vseh organizacij, ki skrbijo za varnost v prometu, krivulja smrtnih žrtev v prometnih nesrecah ponovno obrnila navzgor. Približno polovica letošnjih smrtnih žrtev je nesreco povzro-cila sama,« je povedal direktor Javne agencije RS za varnost prometa Jože Hribar. Najpogostejši vzrok za prometne nesrece so po navedbah policije neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje in neupo­števanje pravil o prednosti. »Pomemben dejavnik ostaja alkohol,« je dodal Hribar. Še vedno 10 odstotkov prometnih nesrec povzrocijo alkoholizirani udeleženci in od tega vec kot 30 odstotkov prometnih nesrec s smrtnim izidom. Slovenija • Vlada predlaga odškodnino zaradi resnih stranskih ucinkov po cepljenju Odškodnina prizadetim in njihovim ožjim svojcem Vlada predlaga povracilo škode tistim, ki jim je zaradi cepljenja proti covidu-19 nastala škoda na zdravju. »Uvedba odškodninske odgovornosti in sistema odškodnin brez krivde je kljucna pri ohranjanju zaupanja v varnost in kakovost cepiv in zagotavljanju ucinkovitega in celovitega izvajanja nacionalnega programa cepljenja,« je dejal Janez Poklukar. Foto: Arhiv Svet24 Mednarodne raziskave po besedah Hribarja kažejo, da na vedenje voznikov vpliva tudi epidemija oziroma stanje v družbi, ki ga ta povzro-ca. »Mednarodni podatki izkazujejo, da je povecanje najhujših posledic prometnih nesrec v zadnjem letu tudi odraz prevladujocih vozniških vzorcev, ki so se v casu pandemije v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno spremenili in se tudi odražajo v bolj tveganem vedenju v prometu. To opažamo tudi v Sloveniji,« je pojasnil. Najvec prometnih nesrec se zgodi v naseljih ter na regionalnih ce­stah. V prometnih nesrecah je letos umrlo najvec voznikov osebnih avtomobilov in voznikov motornih koles, in sicer po 27, ter potnikov in pešcev po 12. Lanski december brez žrtev, kako bo letos? Prejšnja leta je bil december med meseci, ko se zgodi najvec prome­tnih nesrec, medtem ko je bil lanski svetla izjema brez smrtnih žrtev. Ceprav je k temu pripomogla tudi omejitev gibanja in druženja zaradi covida-19, je lanski december po besedah Hribarja lahko dober zgled. »Lanski december se je vpisal v zgodovino kot prvi mesec v zgodovini Slovenije brez smrtnih žrtev. Vsak dan, ki mine brez poškodb in brez naj­hujših posledic v prometu, je dan upanja, da je 'Vizija nic' uresnicljiva,« je Hribar izpostavil ob letošnjem svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesrec, ki bo v nedeljo. Ur Rojstva: Saša Galun, Cuckova ulica 3, Kidricevo – deklica Brina; Jasmina Sambolic, Vonarje 12, Pristava pri Mestinju – deklica So­.a; Tina Horvat, Juršinci 27, Juršinci – decek Matic; Tjaša Vidovic, Murkova ulica 3, Ptuj – decek Tilen; Tina Ribic, Vukovski Dol 25, Jarenina – deklica Mia Isabella; Karmen Dominko, Slamnjak 44a, Ljutomer – decek Niko; Tina Intihar, Gerecja vas 12, Hajdina – de-cek Nino; Mateja Plecko, Kolodvorska ulica 9, Pragersko – deklica Gaja; Maruša Markež, Mestni Vrh 102a, Ptuj – deklica Zara; Barba­ra Fras – decek Lovro; Katarina Lorber – decek Vid; Maruša Kos – decek Jon; Petra Hadžic Klasinc – deklica; Teja Lah – decek Vid. Poroka – Ptuj: Tomaž Petrovic, Moškanjci 53a, in Simona Skuber, Popovci 20. je vse ponovno pozval k odlocitvi za cepljenje. Kako visoke odškodnine so predvidene Kot škoda se ne šteje škoda iz strokovne nepravilnosti pri cep- Foto: dreamstime/M24 ljenju ali škoda, ki je posledica neustrezne kakovosti cepiva, je pojasnil. Odškodnine bi veljale za primere, ko zaradi cepljenja ali zdravljenja nastanejo trajne in hude zdravstvene posledice. Res-no trajno zmanjšanje življenjskih bi prejeli starši otroka oz. zakonski ali zunajzakonski partner osebe, ki je umrla po cepljenju. Mladoletni otroci osebe, ki je umrla po ceplje­nju, pa bi prejeli 20.000 evrov od­škodnine. Sta, ur Prav tako predlagajo podaljšanje .nanciranja telemedicinske obravnave, ukrep korišcenja odsotnosti zaradi bolezni brez potrdila o upraviceni zadržanosti do 28. februarja 2022 z možnostjo podaljšanja še za tri mesece. To potrdilo izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer najvec enkrat v posameznem koledarskem letu. Namen tega ukrepa je razbremeniti družinske zdravnike. Vlada bi prav tako podaljšala obdobje izrabe dopusta za leto 2020 do 1. aprila 2022 in letnega dopusta 2021 do 30. decembra 2022. Podravje • Prijeli clane hudodelske združbe za ilegalne migracije Tunizijec v Mariboru organiziral prevoze prebežnikov Kriminalisticna preiskava, v ka­teri so sodelovali tudi varnostni or-gani Avstrije, Poljske in Madžarske, se je zacela pri državljanu Tunizije, ki je prišel v Slovenijo oktobra lani in neprijavljen bival na obmocju Maribora. Tunizijec je že leta 2019 organiziral nezakonit prevoz petih tujcev, pri katerem je bil prijet dr­žavljan Poljske. Policija je ugotovila utemeljene razloge za sum, da se je tujec v Slovenijo vrnil z namenom organizacije nezakonitih prevozov tujcev, zaradi cesar so zoper njega uvedli prikrite preiskovalne ukrepe. Angažiral prevoznike iz Poljske, Ukrajine, Pakistana ... Na ta nacin so policisti ugoto­vili, da je Tunizijec v casu bivanja v Sloveniji za izvedbo nezakonitih prevozov tujcev angažiral razlicne voznike, državljane Poljske, Ukraji­ne, Pakistana in Tunizije. V casu kriminalisticne preiskave je hudodelska združba, katere vod- zenskem postopku bodo zoper njih Ur ja na obmocju Slovenije je bil prav Tunizijec, opravila najmanj deset nezakonitih prevozov tujcev, pri ka­terih so na obmocje Slovenije spra­vili najmanj 58 tujcev, državljanov Iraka, Pakistana in Tibeta. Za prevoz 5.500 evrov po osebi Tujci so za prevoz na obmocje Evropske unije placali okrog 5.500 evrov po osebi, kar pomeni, da si je hudodelska združba z navedenimi prevozi pridobila najmanj 319.000 evrov protipravne premoženjske koristi. V casu kriminalisticne preiskave so na obmocju Slovenije prijeli pet osumljencev, ki so jih s kazenskimi ovadbami privedli k preiskovalnim sodnikom. Zoper vseh pet osu­mljencev je bil odrejen pripor. Vodjo hudodelske združbe, ki je medtem že zapustil Slovenijo, pa so na podlagi izdanega Evropskega naloga za prijetje in predajo prijeli na obmocju Poljske, dva clana hu­