Dopisi. Iz Maribora. 8. t. m. je bila tukaj pri šolskib scstrah lepa svečanost. Dve deklici ste prejeli iz rok tnilostljivega kneza in škofa redovno oblačilo, in sicer: Maria Muskolin, Labinja rojena na otoku ^lsola" blizu Capo d' Istrije, in Maria Stiller, Slovanka, rojena v Tišnovicah na Moiavskem. Prvi je bilo dano redovno ime Rozina in drugej ime Matilda. — Ob enem so napravile štiri noviciuje prve začasne obljube natii leta, invsicer: Maria Batimgartner iz Wolfsberga na Stajer-skem, Marta Munda in Gabriela Plobl iz sv_. To-maža pri Veliki nedelji, — in Bcnedikta Činko iz sv. Petra poleg Maiiboia. — Sploh je nad tem samostanom božji blagoslov očiten. V jeseni 1. 1864. so prišle iz Gradea 3 sestre in prevzele v oskrb aekaj ubogih otrok ,,gospcjske družbe". Zdaj posedejo lasten samostan, obstoječ iz dvehvelikih hiš in velikega krasnega šolskega poslopja. Število sester je naraslo na 28, in šolo v 7 raz- redih obiskuje okoli 400 malih in tudi že odraščenih deklet. Mcd temi jib piebiva v samostanu 105, in 10 zmed njib se pripravlja za šolski po- klic in za vstop v red šolskih sester. Ljndske učenke, ki v samostanu prebivajo, so, se vč da, veČidel iz naše domače škofije; vendar pa je tudi več zmed njib od daleč prislo: iz gornjega Sta- jerskega, iz Beča in njegove okolice, iz Postojue na Kranjskem, iz Trsta itd. Od sv. Petra pod Mariborom. V noči raed 27. in 28. sveč. porabijo mrak lnne nekteri dolgo- pistneži ter vlomijo v tako imenovani ,,Knrnikov Stock". Tam pobercjo različno hisuo spravo, po- steljnino, žlice itd. Tudi v pivuico si pot napra- vijo, kjer 8i ,,8tarega'; po srčni želji privoščijo. Da nebi pod težo ukradjcnih reči ouernogli na potu, si v raznih poličnih in slatinskib glažih popotnico sladkega vinca seboj vzamejo. Pa vino v ,,Kurnikovem Stocku" je bilo tako sladko, da sta ga Jožef Schvvab iz Orešja, in Janez Murko, ki je ,,iz Viša pritiša" preveč povžila ter sta na potu pijaua obležala. Eden si je v neki grabi ukradjeno blazino postljal, drugi si je prazen vrč pod glavo — mesto vanjkoša — djal, in tako sta mirn« spala do jutra, dokler niso nekteri l.jndje iz mesta domov gred6 obadva vzbudili in po kratki preiskavi gnali v Maribor pfed sodnijo. Vino je pač le dobra reč, ker še grde tate pomaga loviti! Na ,,Scblo8sbergu" v fari sv. Marjete je tote dneve pogoiela viničarija gosp. Purgajeve iz Leiters- berga; pravijo da je tudi nckoliko živine, vsa druga bišna sprava bila od oguja pokončana. Ogenj je bajc po nekera otroku bil natrošcn. Iz Ptuja. (Razue uovice). Človek ne ve, ali bi se jokal ali smejal, take reči se godijo dan- daues. Due 1. t. m. se je v uašem uiestu ubesil zopet llleten deček, pekovski nčenec, Anton Zelenko rojen v Podvincah okolice ptujeke. Nekaj malo so ga grajali — oa pa hajdi! po vrv in se obesi na kuhinjaka vrata na klin. K sreči ga še o pravem času najde deklica, se vna prestraši, zavpije, pokliče hlapca, ki naglo prihiti in vrv prereže. Pobalin zopet živi; ali žalostno je, da se svojega grozovitega dejanja celo nič ne sramuje in ne kesa. Onih dveh beguncev naSe realne gimnazije, o katerih ste zadnjič poročali, do danes 4. marca ni nazaj! Blizu pred enim tednom je eden (V. Cerni) poslal o6etuv Matiju pismo za god iz Planine na Kranjskem. Cestital mu je lepo, a o razlogih in namenu svojega pobega ni črhnil bcsedice ne. Dostavil je, da se mu z tovarišem vred prav dobro godi, in da sta nakanila prehoditi ,,vesoljni svet". Te dni se je čulo, da ju je v Gorici baje nek žandar vjel; zdaj ju bodemo meuda skoro dobili nper šub" nazaj. — V nedeljo 4. t. m. začela 8e je na stioške mestne in okraja ptnjskega nedeljska sola za rokodelske učenee. Uradno ime ji je: ,,der gewerblicbe Fortbilduugskurs ftlr Gewerbslehilinge". Podučevali bodo v šoli netnško, menda učitelja g. Ferk in g. RobiC. Od s\. Andraša v slov. goricah se poroča, da so pred nekaterimi dnevi skoro ubili znanega polenovcaMnrseca. V nedeljo popoldne bil je na Bregu zvunaj Ptaja strabovit pretep. Okoli 30 kmečkib razposajencer iz okolice se je klalo z nožmi, da je kri curkoma tekla. Eden je na pol mrtev obležal in bil odnešen v bolenišnico; celo kopico so jih polovili in djali v zapor! Od sv. Jurja na Ščavnici. Pomanjkanje denarjev postaja čedalje bolj občntljivo. Mnogi so prisiljeni jemati denar na menjice (Wecb6el) pri tnkaj dobro znaaih radgonskih oderubib, kar jih ^koro vse spravlja na boben in v pogubo. Kako hoče kmet toliko pridelati, prigospodariti, da bi za 100 posojenih goldinarjev plačeval po -10 in še več procentov? Boljše bi bilo, da bi naši ljudje pristopili k ljutomerskej posojilnici. — Nekaj 6asa sem že naše drobne otročiče nadlegujejo razne bolezni tako, da jih mnogo nmerje, to tem bolj ker niraamo blizu nobenega zdravnika, katerega smo krvavo potrebni. Ko bi se vendar pri nag botel kdo izmed zdravnikov naseliti! — To dni smo izTedeli, da se ue bodemo ve6 v Radgono vozili, ne mi, pa tadi ne nobene težje pošiljatve; samo listinoša bo iz Negove sem in nazaj prihajal. Tako bodo listine vsaj za eno no5, če no dalje, zaoetajale in še za to prenašanje listin ponuja poštua dirckcija tako skopo plačo, da bo ovi posel težko kdo rad prevzel. Ta novica naa je budo iznemirila in smo podpisali in odposlali več prošenj, naj se nam nasa pošta pusti in jej placa tako uredi, da bo podvzetnik zamogel izbajati! Iz šoštafljske okolice. Morebiti bote mislili č. čitatelji nSlov. Goep.", da je nas šoštanjske Slovence že res nemčurski muren popil, ker ni iz Šoštanja r ,,Gosp." nikakega dopisa več čitati. Da tenau ni tako, da se živimo iu gibljemo, smo pokazali pii volitvi 7. dec. še laujskega leta, kaj da zamoremo stoiiti, ako smo složui ia ediai, ker le v cdinosti je moč. Izbacuili smo iz občinskega odbora vse šoštanjske uemčurske želodaije; in volili večjidel same narodnjake, ia rferfluchte windische bauemkaualie", (kakor nas imenujejo trški nemčurji, ki do vrata po omiki bredejo). Potem 80 bili od občinskega zastopa voljeni sledeči gg. Franjo Novak, posestnik v Diožmirji za žnpana, Valentin Medved, posestnik v Ravnab, Mat. Tamše posestnik v Diožmirji; Ivaa Dermol, posestnik vLokoviei; in Ivau Vošnjak, usnjar iti posestnik v So.štanju; za svetovalce. Kar bi posebno rad vrlemu novemu župaim na srce položil, je slovensko uradovanje; akoravno se je neki rudečeuosni, menda iz nReiba privandraui" gospod, proti nekotnu izrazil, ,,wir wollen keine Prasbergei- sein", naj župan v sloveaskem uradovauju Mozirjane posnema in pokaže, da ui sluga bismarkovcev, ainpak žnpan od Slovencev voljen, in za čast svojega jezika vnet. Pa še nekaj č. g. urednik! Ako bi Vi blagovolili pobirati milodaie za Turke, ali za kako častno sabljo kteremu koli paši; zagotovino Vas, da se smete uadjati od naših nemčurjev obilo podporc; bognie, morebiti prevzainejo tudi posel, da mestu ogrskib softov, nesejo sabljo potem na Turško; pa saj ne bo nič z Vami! Iz Ogričevec pri Ljutomeru. Kakoi povsod imeli smo tudi tukaj nove srenjske volitve. Poprejšnji župan, ki je sploh obče spoštovao, značajen in naroden raož, bil je izvoljen v odbor sreujski. Vsi smo torej pričakovali, da bo zopet postal župau. Toda neka svojat je toliko rovala, da so se glasovi tako razcepili, da je uaposled moral razsuditi žreb, ki pa ni za nas srečno zadel, ampak za župana napravil človeka, katerega nobenej sienji na Žjlovenskoni ne želimo. 0 njegovib nemškib npe- rihtih" bodem piiličuo že poročal v nSl. Gosp." *) Iz Gomilske. V št. 8 nSlov. Gosp." berem dopis od sv. Ruperta nad Laškim, v kterem se pritožujejo, da ne morejo dobiti župaua, ker se se- dajnemu milo stori odstopiti. Tolažilo Vas bo Ruperčane, ako slišite v tem dopisu, da ne samo Vam, ampak tudi nam se taka godi. Volitcv zaodboruike smo imeli 16. grudna 1876; župana šedo danes nismo volili, vkljub vsemu piizadevanju.Kdo je tega kriv ne vemo. Ali to venio, da setudi naš žopau kislo drži, ker bo mogel županstvo popustiti. Šest let je že od tega preteklo, ko je prinesel svojej ženi veselo novico, daje^Gospod" postal. Miino smo gledali ujegovo delovanje kot župaua, a)i naveličali se smo. Pri zadnji volitvi odbornikov so se zdracuili vrli Gomilčani in so volili večino odbornikov iz Gomilske, v kterej si hočemo tudi župana izvoliti, prvič kcr je Gomihkavečja kakor Tinova in Žakl, drugič ker želinio župana imeti pri cesti, da bo vsak Iehko k njemu prihajal, med tem ko sedaj moramo vodo prebresti, *) Nam bo prav ljubo!ker še ladje niraamo. Kmalu po dokončani volitvi odbornikov je župan videl, da je njegov propad gotov. Zato tuhta iu ,,študiia", če je za njega še kaka pomoč. Solnce ma posije, obraz se zvedri, hitio se obrije iu čedno umije, namaže škornje in po najkrajši poti mahne v Celje prosit, naj volitev župaua zadržnjejo. Njegova prošnja, kakor se zdaj prepričamo, je bila uslišana. Dvakrat cmo se potiudili že v Celje k ces. okraj. glavarstvu prašat, kaj je z volitvijo; dvakrat smo se obrnoli pismeno na ces. okr. glavarstvo; vselej dobimo odgovor, da itna župan ukaz za volitvo žc v rokah. Župan zopet trdi, da ničesar Di prejel. Kdo tedaj volitvo zadržuje, razjasnila nam bo, kakor npam(f; višja namestnija v Gradcu, kamor smo se zdaj obrnoli. Našega župana pa prosimo, naj le pridno dela racun, kterega nam je dolžen ves 5as njegovega županovanja. ker v kratkem bodo veljale tudi njemu besede: ,,Daj pdgovor, ker zanaprej ne boš mogel vee županovati." Majlina pešica jirijateljev mu nebo pomagala, akoravno se zlo na nje opira. Opomniti še moram, da si je naš uinirajoči župan lanjsko leto izposodil od brašlovske cerkve možnarje za neko slovesnost pri sv. Rupertu na Goniiiskem. Dolgo časa je možnarje zadrževal in njih ni odrajtal, morebiti da bo jih še takrat sprožil, kedar bo zopet izvoljen za župana. Ali ker je bil ojstro spominjan, tuje blago nazaj dati, DJih odpošlje črez 2 meseca, le enega največjega si je pridržal, mislim zategavoljo, da vsaj eden z močnim glasom svetu naznani, kdo je zopet župan v Gomilskem! Pa pisavec teh vrstic župana opominja, uaj ga le odrajta nazaj, ker prepričan sem, da v njegovo slavo več pokal ne bo. Eden v imenu veS odbornikov. Iz Teharjev. (Poslano.) V tolažbo vsem tistim, kteii so po dopisu ,,iz celjske okolice" v štv. 10. ,,Slov. Gosp." zadeti in menda tudi razžaljeui, mene dolžijo in samničijo, da sem jaz dopisnik; naj bode povedano, da jaz omenjenega dopisa nisem poslal.*) Jaz bi imel kaj druga pisati. Čemu tudi tako' stikanje, iskanje in- vohanje po dopisnikn — saj ni nič neresničnega, ali celo razžaljivega bilo poročeno. Ker se pa Ijudje znane baže tako bojijo, ako njih djanja pridejo na beli dan, je ta strah gotovo znamenje, da so njih dela malo kaj vredna. Resnica v oči kolje. Komu se kriFica godi, naj popravi, ali naj se opraviči, ali pa naj toži — za to so gosposke. — Možko pa ni, zdaj tega, zdaj uuega obirati in črniti. Z čem smo se pa mi duhovDiki mlademu, dragemu, prijaznemu, postrežljivema sosedu tako zamerili, da je svoje nam nerazumljivo sovraštvo do nas z beričem vred tako očitno in brezsramno kazal, to v& sam Bog. Berači si pripovedujejo, da je zavoljo tega na nas tako srdit, ker mu je farovški inaček klobaso snedel. Ti grdi maček, ti! 0 tem 8osedu bi pač zamogel reči: Bog nas varuj pred *) G. Greršak ni poslal omenjenega dopisa! Ured; našimi prijatelji, pred sovražniki se bomo sanii varovali. Obžalujem, da je ta zadeva prisla v časnik. V. Geršak. Iz Šmarja. Pred kratkim so predrzni tatovi napadli tukajšnjo štibersko ali davkarsko kaso. Istrgali 80 železne križe na okuu, sipe potrupali in se ongavili vplezati, ali k sreči jib zapazi uradni eložabnik in odžene tatove v pobeg. — Dne 6. marca t. 1. v temni noči so pa brezbožni tatovi našo cerkev že četrtokrat napadli in obropali. Postavili so lestvico na severni strani cerkve k okna, šipe zdrobili, okno odprli in tako splezali ua oratorij, lestvico so potem gori potegnili, njo v cerkev prestavili in tako noter dospeli. Najprej se cerkveue skrinjice lotijo. Ali ta je bila k težkemu kamnu priklenjeua, z 3 klučavnicami zaprta in še z obesnico okovarjena; ali vse je bilo še preslabo! Vse so polomili in razbili, iu darovane siromaske peneze pograbili, kojih pa gotovo ni bilo veliko, ker se je pred kratkim akrinjica izpraznila. Z tem niso bili zadovoljni, ainpak segli so po altaijih in so pogrinjala pobrali vsem razve velikemu altarju, kder je bila platnina že lozna in preplezana. Ceikvene ,,špiceu so odtrgali in jih pod klop vrgli, platnino pa odnesli. Monštranci in obhajilnemu kelbu so tokrat prizanesli, ker so se prvokrat bili prepričali, da nista bila iz dragocene robe. Poskusili so z črtalom v žagreb prilomastiti, ali njih trud je bil vender brez uspeha, ker so vrata in okno prav dobro okovarjena. Vrnili so ee zopet po enakem potu iz cerkve; lestvico so gospodarju pošteno nazaj postavili, rop pa odnesli, da ni duba ne sluba po njih. Velika predrznost je le bila, cerkev obropati tukaj, ker stoji sredi trga, kder so svetilnice razstavljene, — kder je ponočni čuvaj, ki celo noč po trgu gori in doli hodi in vsako uro po noči na ves glas milo prepeva, kder je kasarna žandarjev in polna kajha tatov. 0 drugih ponočnib tatvinah na polju in vinskih goricah, v žitnicah, v kravjih in svinjskih hlevih in drugih čumnatah še govoriti nečemo. Tako daleč stno zabiedli, .da, kdor boče svoje imetje zavarovati, ali mora sam po noči čuvati ali si čuvaja najeti. — Iz savinjske doline. nSl. Gosp." je bil zadnjiČ povedal, da je bila goioje savinjska posojilnica v Mozirjn razposlala — nemški račun in bilanco — Rechnung und Bilanz. — Pa ne samo z tem, ampak tudi v drugih ozirih se bocejo nekateri mozirski gospodje z uemščino odlikovati. Tako n. pr. 80 si bili napravili pred pustom v gostilni g. Kolenca zabavo rTanzkranzchen" in napisali tudi nemško povabilno polo, ki je romala po trgu od hiše do hiše. — Gotovo bodo moiali tem gospodom, ki se v slovenskem Mozirju tako z nemščino odlikujejo, za to zaslugo kak rorden" podeliti! Iz Ribnice. Tudi pii uas Ijudje mnogo tožijo o slabib časih in imajo prav; deske nimajo nobene vrednosti, kakor poprej; druga pa kmet pri nas nima skoro kaj prodati. Lani je bilo tukaj rži malo, pšenice nekaj več, kuruze pa skoro nič, le ov88 je bil lep in tudi krompirja smo še precej nakopali. Zato ni prav, da ljudje preveč tožujejo, po drugod je še slabse, na primer na Bolgarskem, v Bosniji ia v Hercegovini, kder divji Turki neusmiljeno kristijane trpinčijo, jih imetje ropajo in pogosto umarjajo. Ni lepo, da mi, njihovi brati slavjanski, za nje tako malo sočutja iu djanske ljabezni skaztijemo! V rSlov. Gosp.'' beremo, kako mu iz mnogih krajev dopošiljajo darov za uboge kristijane na Turškem, le iz Ribnice ni nikoli nič brati, čerarno stanuje v našej fari nad 3000 duš. Na pustni pondeljek 80 pri nas napravili veselico ali po nemški nFaschingsballu. Tam se je toliko ljudi zbralo, kakor da bi bil živinsk sejm. Mislim, ko bi naš g. župnik oznanili kako procesijc za dež ali za papeža itd. da bi se izmed ovih veseličarjev menda malokdo udeležil. Od 3v. Margete niže Ptuja. Ko 27. febr. zvečer mesec popolaem otemni, — kakor da nebi hotel žalostna priča biti nesreči — se v enem tienutku zažari celo obnebje blizu nas in uad nami še celo v 2 uri daljnem Ptuju je bil zvonik in niesto osvetljeno; in klic: ,,ogenj!" ,,ogenj!" nas vse prestrasi. Pogoreli so popolnoma v Placarovski vesi 3 kinetje in 1 želaikinja vdova. Le malo obleke so reiili in nektere druge reči; nekteri še si celo živine in eden tudi vozov (2) ni mogel oteti, ker je v eneru bipu bilo vse v ognju! Škoda znaša 10.000 fl. Le hitrej pomoči od vseb strani se je zahvaliti, da se več sosednih bramov ni pogorelo; tadi 2 mali brizgalnici ste temu nekoliko pomagale. Ali prašaš: kako je nesreča nastala? liiletni fantič je zvečer za sosednim hramom iz stare pištole streljal. Ali pa je fautič sam uzrok onej strašnej nesreči, ali njegovi stariši krivi, ki otroku vse prepuščajo in se njegovo svojevoljo zagovarjajo — to naj Bog presodi! Da se pomilovanja vrednim nesrečnežem vsaj za nekaj časa pomoč podeli in njihove solze pobrišejo, se je hitio sostavil odbor onira v pomoč; nabralo se je po celej fari in msd pogorelce razdelilo blizu 60 mernikor zrnja, 80 funtov zabele, mesa, pšena, itd. Tudi les za stavljenje hramov se je ubogim revežem na dostib kiajih obljubil! Da se enaka nesreča 8 streljanjem nebi ponavljala, se je pri zboru ostro sklenilo, da se streljanje, posebno o velikonočnih prazuikih po srenjskib predstojnikih naj ostro zabrani — pa tudi se je odločilo, naj se za celo faro spravi večja biizgalnica, da bi bila bitra in zdatna pomoč, ako bi kedaj take žalostne pomoči bilo zopet treba. Iz Koroškega. (Prevelikih srenj) smo se Slovenci skoro povsod branili, čeravno se vselej vseb uzrokov nismo zavedali in zgledi nesrečnih nasledkov nam sedaj kažejo, da smo pravo 8lutili. Tak zgled imamo na Doberlivesi. L. 1868. 80 liberalni in nemčnrski poslanci v Celovcu sklenoli, da se napravi v Doberlivasi ,,velika srenja" in 80 torej 9 župnij z 8000 prebivalci stlačili v eno 8renjo, ki je imela voliti 30 odbornikov in 15 nadomestnikov. Gospodarili v njej pa so doberlivaški nemčurji in jihov glavar Sarnitz. Slovenci smo se tolikega strahovanja naveiičali iu skušali 1. 1873. nemčurski jarem otresti. Zmagali 8ino v 2. in 3. razredu ter smo hotli v 1. prodreti z vrlim g. Pogaučem v Miklautzbof-u. Ali ni se nam posiečilo in zatorej »mu g. Hobelna po douiače Ravnjaka pii št. Vidu prosili, da je županstvo prevzel. Nerad je se lotil županovanja grozno velike arenje in ,je še na svojo uesiečo in škodo najel nekega zadušenega jurista in liberalnega Mladosloverjca za srenjskega pisuča, katcrega je naposled sodnija prejela in zaprla. Novi župan je moral poprejšnjega zarad 2113 fl. tožiti in je nekemu advokatu v Celoveu naprej plačal 200 fl. Ali ta je zahteval še 400 fl., in ker mu jih župan ni dal, je vsa pisina poslal nazaj malo pred postavljeuim dnevom. V tej sili hiti Ravnjak k advokatu v Velikovec. Ta vloži prošno za preložitev tožbe. Ali sodnija je prošnjo odbila in sreuja je 2113 fl. zgubila in vse tožue stroške. To je župana silno žalostilo; začel je bolebati tako, da je umil. Ravno na svečnico snio ga pokopali. Zapustii je sroje posestvo zadolženo, uesrečno udovo in 8 sirot!