r; tjvtčji ti oven« ki dnemili^^ ▼ Združenih državah Velja za m leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozematvo četo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih , delavcev v Ameriki. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 237- — ŠTEV. 237^ NEW YORK. WEDNESDAY. OCTOBER 9. 1929. — SREDA. 9. OJtTOBRA 1929. The largest Slovenian Daily in the United State*. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered aa Second 01am Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congreu of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA S878 VOLUME XXXV11. — LETNIK XXXVII ANGLIJA VABI NA RAZOROZITVENO KONFERENCO KONFERENCE SE BO UDELEŽILO PET VELESIL, IN SO TOZADEVNA VABILA ŽE RAZPOSLANA Anglija in Amerika sta se glede razoroževanja na morju v toliko sporazumeli, da ne more nič ovirati končnega sporazuma. — Vabila so bila izročena japonskemu, italijanskemu in francoskemu poslaniku. WASHINGTON, D. C., 8. oktobra. — Anglija je oficijelno obvestila japonsko, italijansko in francosko vlado, da so pogajanja med Anglijo in Združenimi državami glede razoroževanja na morju u-godno napredovala. V obvestilu je rečeno, da so pogajanja dosegla rtadij, ko se zamore reči, da bodo uspešna in da se ne more nič stavljati na pot končnemu sporazumu. Angleški zunanji urad je včeraj izročil japonskemu, italijanskemu in francoskemu poslaniku vabila na razorožit veno konferenco, ki se bo vršila me-eeca januarja v Londonu. Razen Japonske, Francije in Italije bodo zastopane tudi Združene države in Anglija. Ameriški poslanik Dawes ni dobil oficijelnega vabila, pač pa le kopijo. Na konferenci bodo skušali doseči pravilno razmerje n>ed mornaricami peterih velesil. Anglija potrebuje lahke križarke, da lažje doseže svoje oddaljene kolonije, dočim se Amerika zavzema za velike bojne ladje, s katerimi ščiti svo-i o obsežno obal. Ti d ve zahtevi sta povzročili spor še na vsaki dosedanji konferenci, ki se je bavila z razoroženjem. Težavno bo tudi vprašanje glede podmorskih čolnov, katerim se Francija in Italija nočeta za nobeno ceno od reci. Glavno je seveda, da je dosežen sporazum med Anglijo in Združenimi državami. Ostale velesile bodo morale radi ali nerade pritrditi angleško -ameriškim sklepom. ŠTRAJKARJI MAC DONALD BODO IZGNANI IN HOOVER Tovarnarji v Marionu skušajo odstraniti de-vetinpetdeset družin; — Unija noče pomagati. Evropske države ne morejo pojmfti, da sta se H. Hoover in MacDo- Umora so bili oproščeni,! NOV PROCES i NAD TRIDESET BOLJŠEVIKI PROTI NASILNIM L JUDI UTONILO j PROTI GRAFTU POLICISTOM oktobra. nald pošteno sporazumela. — Slutijo vsakovrstne intrige. danes raz- I ne stavkarjev iz CUr.chfield in Marion stavkarskega okraja. MARION. N. C., S. Lastniki predilnic so mišljaii o tem, da odstrani druži- i \ WASHINGTON, D. C., 8. okt.— i Po dveh tisoč letih mednarodnih 1 intrig je Evropi skrajno težko ra-Prvi korak v tem oziru je bil stor- j zumeli> kako sta mogla ministrski jen včeraj, ko je Mabry Hart, pred- ^ predsednik MacDonald in predsed-sednik Clinchfield tovarne pokli- i cal Francisa Gormana in še neke- j člana tekstilne delav- ' toda obtoženi bodo neprostovoljnega uboja, Sodnik je ozmer jal porotnike, ki so jih oprostili. Ko se je parnik potopil v Nešteto aretacij in ob viharju v bližini obali sodb je sledilo preiskavi Norveške, je utonilo od glede obdolžitev podku trideset ljudi. d o štirideset RUMUNSKI REGENT PARIZ, Francija, Romunska. 7. oktobra. — Stanje Garfore Buz-dugana, prejšnjega predsednika najviijega sodišča ter sedanjega člana regentstva, je tako slabo, da so bila opuščena vsa upanja na njegovo okrevanje. Star je sedaj 82 let. Ministrski predsednik Maniu je namignil, da bi vlada prevzela vla-daske polnomoči v slučaju smrti, dokler ne bo parlament Izbral drugega člana regentskega sveta. Generala Presana so imenovali kot najbolj vrjetnega nasle-dnika. Mreža iz žice je bila odtrgana od odprtine, ki vodi v prodajalno J E U M R L sheffield kompanije. Policist je __vtaknil glavo v odprtino in nekdo ga je skušal v temi pobiti na tla z železnim drogom. Nato je pričel streljati ter pogodil takoj dva, Harry Backerja in Nathana Solo-mona, ki sta bila oba nevarno ranjena. ga drugega ske unije ffer ju naprosil, naj sodelujeta ž njim. ko bo odstranil iz naselbine devet m petdeset družin. Rečeno je bilo. da hoče Marion Manufacturing Company na sličen način odstraniti trideset stavkar-skih družin s svoje lastnine. Unijski voditelji so ponudbo odločno odklonili. Unijski uradniki so prosili Harta. naj sprejema na delo tudi unij ske dleavce, o čemu pa ni hotel Hart nioesar slišati. Rekel je, da je njegova naprava "open shop' in da ne more razpravljati o tem vprašanju. Tovarne so zavzele stališče, da morajo imeti zase hiše, v katerih stanujejo sedaj stavkarji. V njih hočejo namreč nastaniti ljudi, ki so voljni delati za vsako ceno in pod vsakim pogojem. nik Hoover sedeti v samoti ter prijateljsko razpravljati o vprašanjih, zadevajočih ves svet. Pogovor je bil povsem prijateljski in evropski časnikarji ne morejo razumeti, da nista pri tem kovala kake zarote. Najtrša naloga Hooverja in Mac-Dcnalda bo. prepričati skeptično javnost, da je njuna izključna ideja omogočiti prosto in prijateljsko sodelovanje z vsem civiliziranim svetom. — V tem zmislu je govoril včeraj ministrski predsednik v senatu. Italijansko in francosko časopisje piše jako nezaupljivo o tem sestanku. Istega mnenja je tudi japonsko | OSLO. Norveška, 8. oktobra. — V težkem viharju in megli je včeraj zvečer južno od Floro ob za-padni obali Norveške, zadel poštni parnik "Haakon VII." ob čeri. ko je vozil z naglico dvanajstin vozljev na uro ter se takoj potopil. Izgubljenih je bilo od trideset do štirideset življenj. PITTSBURGH. Pa., 8 oktobra. Dne 11. oktobra se bo začel nov proces proti trem prejšnjim članom pittsburške Coal and Iron policije radi umora Johna Barkoske-ga. Policisti so majnarja Barkoske-ga tako pretepli, da je pozneje1 "Haakon VII.", ki je imel 1350 umrl. Pri prvem procesu so bili' ton vsebine, je bilo dobro znan tu-vsi trije oproščeni. j ristom ter je bil preje zaposlen z To je izzvalo vihar ogorč?nja pa ' križarenjem po fjordih, ko je bil na vsej deželi. Sodnik je porotnike poti iz Finmarkesn v Bergen. Uda-ozmerjal in državno pravdništvo ; r:l ga je ob čer s tako silo. da je je nato uvedlo proces zaradi ne- j bil kapitan vržen s poveljniškega premišljenega uboja. j mostiča na skalnat otočič, kjer so Sodnik Gray je rekel porotni-1 ga našli več ur pozneje, le malo po v an j. — obsojenih. 129 kršilce1 kom: V vsem svojem življenju nisem bil še nikdar tako presenečen, ker niso imeli porot niki dovolj moralne zavesti, da bi storili svojo dolžnost. , . Državno pravdništvo je dokazale, , časopisje, ki pravi, da bo Japonska da je bU John Barkoski ponedolž_ i SLOVAKI NOMINIRALITUKO --- PRAGA, Čehoslovaška* 8. okt. — Vsa znamenja kažejo, da bo profesor Vojteh Tuka, slovaški voditelj, ki je bil obsojen v soboto na petnajst let ječe radi veleizdaje in špijoniranja v madžarskem interesu, neizogibno izvoljen članom parlamenta. Njegovo ime je bilo stav-. ljeno na seznam slovaške ljudske stranke. Ker je profesor Tuka vložil pri-ziv. ne more postati njegova obsodba pravomočna pred 27. oktobrom, volilnim dnem in vsled tega ne obstaja nobena postavna ovira za njegovo izvolitev. Češko časopisje izjavlja danes. sicer prisostvovala konferenci petih sil, da pa še vedno dvomi, če se bosta konference udeležili tudi Italija in Francija. Italija in Francija namreč tekmujeta za gospodstvo na Sredozemskem morju ter se nista hoteli udeležili zadnje konference v Ženevi. Upati je. da se bosta udeležili konference v Londonu, toda zaenkrat je le malo upanja, da bi bil dosežen kak uspeh. V obeh teh deželah prevliaduje namreč sum, da imata Anglija in Amerika zahrbtne namene ter da o teh namenih razpravljata MacDonald in Hoover. nem mučen do smrti v policijski stražnici v Imperial Valley. HČER JE UČIL KRASTI Zadnja poročila regent umrl. pravijo da jt Solomon je bil zadet v trebuh in v desno nogo. 200 VETERANOV DOSPELO V PARIZ STRELIIZ TEME Dva dečku sta bila obstreljena včeraj *JutraJ. ko ju je podcist Felstenstcin talottl v temni kleti na Saratoga Ave v Brooklyn u. Sedaj te nahaja blizu smrti v St Mary bolnici in njun tovariš. Viktor Berliner, se nahaja v Ječi. Vsi trije so obtoieni, da so skušali vlomiti. Policist Feltensteln Je videl Berliner j a »tat »red štirinadstropno 1x1-*o. Videl j« tudi. da so bila vrata kleti odprta. Izročil j« dedka ne-iu tovarišu ter UMAKNITEV ANGESKEGA ADMIRALA LONDON, Angllija, 8. oktobra.— Admiral Sir Richard Phillimore. prvi in glavni mornariški pribočnik kralja Jurija, je bil stavljen v seznam vpokojenih. Podadmiral Sir Richmond je bil dvignjen do da je bila obsodba profesorja Tuke čina admirala. svarilo v naslov madžarofilov. Če- j Sir Phillimore je star sedaj 65 let hi pričakujejo, da se bodo Slovaki ter je poveljeval bojni ladji "In-oprostili vsakega madžarskega u- flexible" v morski bitki pri Falk-pliva na njih politiko. i land otokih leta 1914. Pred newyorškim sodiščem se jo zagovarjal Adolf Zakulinek, star 33 let, katerega je označil sodnik kot ničevrednega človeka ter ga obsodil na trideset dni v prisilno delavnico. Dokazali so mu, da je naučil svojo šestletno hčerko krasti ter jo pošiljal v razne trgovine, odkoder mu je donašala blago. Njegovo hčerko so zalotili, ko je "i ukradla v Hearaovi prodajalni ne-j ki predmet, vreden $5.50. poškodovanega. Se nedoločeno število potnikov ter devet članov posadke se je potopilo z ladjo vred. Več jih je skočilo v morje v nočnih oblekah, kjer se jim je posrečilo priti na skale ter se rešiti. Ker se je potniški seznam potopil z ladjo vred. je bilo nemogoče določiti, kako veliko število potnikov je bilo izgubljenih, a 57 jih je bilo rešenih. Preživeli so izjavili da je šlo osemdeset do devetdeset potnikov spat v pričakovanju zelo viharne noči. MOSKVA. Rusija. 8 oktobra. S trdnim sklepom, da napravijo k nec splošno razširjenemu podkupovanju in drugim praktikam v ob činski upravi, so vprizorile sovjo ske oblasti celo serijo senzacijonu!-nih aretacij v mestih po celi Uniji Oficijelna metla Je že pometla na stotine krajevnih davčnih kolck-torjev in drugih uradnikov iz njii dobičkanosnih mest ter Jih semp' tam obsodila na dolge zaporne ku:-ni. Na stotine privatnih trgoveki so se posluževali teh občinsk.': j uradnikov, je bilo istotako are', ranih. Proti koncu septembra je vz. dil proces proti 129 ljudem v Astr hanu splošno narodno poz o m . Slični procesi so se završili tud: celi seriji drugih mest. Štiri in trideset ljudi čaka proces v Kijevu. Med njimi so da čni kolektorji. uslužbenci finančnega departmenta in odlični krajevni trgovci. Pet in šestdest jih je bilo spoznanih krivim v Groznlju, ker so jemali in dajali podkupnino predvsem v namenu, da znižajo davii • ocene. Sodišče je obsodilo številu, na deset let zapora. Dvajset jih je v ječi v Ribinsku. OBSTRELJEVANJE AMER. LADJE .. ■ , ker so namenoma podcenjevali ra-— Takoj, ko je pamik udaril ob - ... ^ cune privatnih trgovcev. čeri. — je pripovedoval en preži ve-J 0d dveh do šestih Jet y . lih. — so ugasnile vse luči. Nasta- J dobilo šest carinskih uradnikov v la je tema in velika panika. Ko' Omsku. smo dospeli do čeri, smo preživeli I v Kalugi je izgubilo mesto ne- .__, ^ „ . „ . ... , . i kako dva miliiona rubljev potom strasno noc. Ker smo bili le v noc- , ^ koruptnih davčnih uradnikov. Več jih je že v ječi. dočim bodo drugi ceni do kože in pihal je leden ve- * procesirani v kratkem. ter. Parnik "Namsos" je jadral či- j __^__ sto blizu, a nismo mogli vzbuditi I njegove pozornosti. Krog šeste ure zjutraj nas je rešil parnik "Lucar" ki je takoj odposlal čolne. nih oblekah, smo bili takoj premo- FRANCOZI NAROČILI NEMŠKI AEROPLArv HANKOW, Kitajska. 3. oktobra, i Na Jangtse Rapid Steamship Com-pan panrik "Illing", ki nosi ameriško zastavo, so streljali dne 3. oktobra 210 milj nad Hankowom. Čeprav je bil parnik šestkrat zadet, ni bil vedar ni kdo ranjen. Naročite se na "Glas Naroda" — BERLIN. Nemčija, 8. oktobra. Rohrbach naprave so dobile naročilo od francoske vlade, naj zgradc TUDI ČOLNE ZAPIRAJO največji slovenski dnevnik v Zdru- velikanski seaplan Romar Upa, ki ženih državah. j bo stal en milijon mark. PARIZ, Francija 7. oktobra. — Dvesto veteranov šest in dvajsete divizije, katere so vodili številni generali, je dospelo večera j popoldne / Pariz Kordijalno Jih je sprejel general Gouraud, ki jih bo spremljal tekom njih bivanja v Franciji. Po obisku Versaillesa in drugih zanimivih točk se bodo zbrali ve-teranic Be Ilea u vasi v četretk, da posvetijo cerkev, katero so zgradili, da proslavijo zavzetje te vasi od Nemcev leta 1918. Prvi oficijelni korak bo Jutri, ko bodo položili/ venec na grob nepoznanega vojaka. i in ADVERTISE "GLAS NARODA" t?*^1 i**r>i i.1« DENARNA NAKAZILA Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku; r Dil. v Jugoslavijo 600 ........ 1 9.S0 Lir 1M 1,000 ........ $ 18.40 " 100 2,500 ........ $ 46.79 - 800 6,000 ........ $ 90.60 600 10,000 ........ $180.00 " 1000 v Italijo 9 9.71 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, ope- j tarjamo, da smo vsled sporazuma t nahm tvetam w starem j kraju v stanu tnižati pristojbino ta taka izplačila od 3% na 1%. j Slika nam kaže pogled na skupino čolnov, katere so prohibicijski agent je zaplenili pri narji, ki so prevažali pijačo, so morali v Ječo, dočim so spravili čolne *a železno ograjo. De troi tu. Čol- Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih meakov kot form J navedene, bodici ▼ dinarji* § lirah ali dolarjih dovoljujemo le boljše pogoje. Pri velikih naka slih priporočamo, da se poprej s nam eporasmmete (lede i nakaail«. IZPLAČILA PO POtTI SO REDNO IZVRftENA V DVKH DO TRCH TEDNI« WVJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER M4 PRISTOJBINO 73s. 3AKSER STATE BANK NEW JOBK, a. X. OOBTLANDT STREET, TsUphonti •O L' AS NABOJA" NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 9, 1329 The LARGEST SLOVENE DAILY to U. S. A. "Glas Naroda" Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Bakiar, President Louis Benedik. Treasurer Dopisi. Place of business of the corporation and addresses of above officers: «16 W. 18th Street, Bcronfh of Man ha tan, New York City, N. Y.f GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list sa Ameriko in Kanado ________________________.$6.00 Za pol leta ..............................$3.00 Z* četrt leta _____________________41-50 Za New York sa celo loto -*7D0 Za pol lete_____________________,43.50 Za Inozemstvo sa celo leto........$7.00 Za pol leta____________________$3^0 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Qlas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvaemAl nedelj in prasnlkov. Uopthi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poAlljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 SUHAŠKE ZAROTE Nahajam se v krajih, kjer so živeli naii slovenski prvaki v Ameri-kil, v naselbini, Kraintown, Albany, St. Stephen in St. Joseph.' Marši- i kaj se je izpremenilo. Tukaj je bil nekak pričete k zgodovine ameriških Slovencev, ki se bližamo vedno bolj zatonu. Na Aurora, Minn., je bil po do-broprestani operaciji prilično okreval Kočevar. Toda bolezen se mu je zopet povrnila ter mu upihnila luč življenja. Zapušča mlado soprogo. Na Aurori je imel trgovino s pohištvom. O nesreči, ki se je pripetila na Eveleth, Minr.., družini Lavričevi. je bilo že poročano v vašem listu obširnejše poročilo. Pokojni Lavrič je bil doma iz okolice Loža na Notranjskem. Bil je dobro znan, ker je vodil trgovino Johanson & Co. Pozdrav! Matija Pogorele. Braddock, Pa. S pota. | ba. Naj vidi Banovec. da tuji svet in trd boj za življenski obstanek še nista umorila vsega v nas. Ne bo gospode pri koncertu, v frakih in visokih cilindrih ,pac pa delavci z žuljavimi rokami, sinovi in hčere slovenskih kmetov in delavcev, priseljencev. Umetnik — operni tenorist, si je izbral posebno lepi program za našo naselbino. Ima vključenih petnajst narodnih, domačih pesmi in I dve ariji iz opere. Cena vstopnic 'je: vsi sedeži po $1.00. Koncert se prične točno ob 3. uri popoldne. Naj bo auditorium S. D. D. natr- i : pan, ker slehernemu, ki se ne bo ; udeležil koncerta bo žal. Banovec je eden izmer najboljših slovenskih pevcev in morda zadnji, k? je prišel med nas. H. Princ. 10. Banovec: Je prav luštno .poleti. 11. Pavčič: Koso fantje proti vasi šli. 12. Pavčič: Bratci veseli vsj. 13. Pavčiii: Pa moje ženske glas. 14. Banovec: Pod okence pridem. 16. Pavčič: Lahko noč. Il programa sledi, da je g. Banovec poleg dveh opernih arij skrbno izbral celo vrsto narodnih biserov, ki vam bodo nedvomno se- fOVRATEK RUSKE EKSPE-D1C1JE V Mcskvp se je vrnila ekspedici-ja, ki je šla raziskovat okolico Dežele Francar Jožefa. Čeprav ni u-tegnila preiskati vseh tisti krajev, so njeni znanstveni uspehi vendarle veliki: Na Deželi Fran:a Jožefa j2 zgladila vremenoslovno gali v srce. Ima kristalno čist te- opazovalnico, ki je združena z nor, ki pride v vseh legah do svo- | brezžično postajo in ki je najse-je veljave. Na koncertni turneji po 1 varnejši zavod te vrste na svetu. Ameriki žanje povsod krasne u- i Gotovo postane tudi eden najvaz-spehe. Zelo odlična pevka je tudi gdč. Ropasova, ki vsled premembE nejših zavodov te vrste. Ekspedici-je pa na žalost |jase ,je mt:'ral- boriti z ogromnimi klime deloma težkočami in večkrat ji je šlo za gabila glas, in odpovedala sodelo- koža A da ^ ni 1?dja v bcrbi z le" vanje na koncertih. i lenimi ploščami dobila velike luk- Dragi rojaki! Pohitimo v nedaljo Detroit, Mich. izivno sodišče v Philadelphiji jo izdalo to dni jako značilno odločitev. Izjavilo je namreč, da. prohibicijski zakoni določajo kazen za prodajalca opojnih pijač, nikakor pa ne za one~ pi, ki jih kupuje. Ali z drugimi besedami rečeno: pijače se ne sme pro" »lajati, kupuje se jo pa lahko. To se sicer malo čudno sliši, toda gospodje, ki podajajo take učene odloke, menda že vedo, kaj delajo. ' ' začetek trgatve pa ob 3. uri zvečer. loda ako vzamemo, da gre pri tem "zločinu za za" ( Vstopnina za mo$ke 50c, za ženske roto, morata biti obe stranki enako krivi. Za zaroto je . 25 centov, namreč potreba dveh strank. To je pa stvar, a katero naj se bavi sodišče. Odlok philadelphijskega sodišča pa še ni končnove-Ijaven, kajti pomožni tajnik zvezne zakladnice, ki načelu-je proliibieijskeniu uradu, je že izjavil, da bo vložil priziv in gnal zadevo pred najvišje zvezno sodišče. Želeti bi bilo, da bi najvišje sodišče v deželi pritrdilo razsodbi philadelphijskega prizivnega sodišča. Poglavitno je, da se pride tej zadevi na jasno, pa naj izpade odločitev tako ali tako. Kot stoje stvari sedaj, skušajo prohibicijski uradniki vedno doseči obtožbo obsojenega. Ce se vse drugo izjalovi, se lahko zatečejo k zadnjemu sredstvu ter dvignejo tožbo zastran zarote. To je pa širokopo-tezen pojem, to je plašč, po katerim se lahko marsikaj skrije. Večina sodnikov philadelphijskega tribuSiala se je pri odločitvi sklicevalo 11a to fazo x^rohibicijskega enforce-menta. Sodniki pravijo, da je legislativni del vlade, torej kongres, izrecno in namenoma določil, da tisti, ki kupuje opojne pijače, ne krši prohibicijskih postav. Izvršilni del vlade pa skuša po ovinkih označiti kupovanje alkoholnih pijač za zločin. Sodišče je še nekako zafrkljivo pripomnilo: — — Takega stališča si 111 mogoče misliti, navzlic temu jo pa zavzela vlada tako stališče. Odlok philadelphijskega sodišča ne pomenja nič manj in nič več, kot da suhaške oblasti postavo drugače tolmačijo kot jo je pa kongres zamislil. Ce bo šla zadeva pred najvišje sodišče, bo zanimiva izvedeti, če se bo najvišje zvezno sodišče postavilo na ptran prohibici jskega departmenta, ali bo pa vzdržalo odlok philadelphijskill sodnil^ov. V prvem slučaju bo prohibicijski department, kateremu načeluje navdušen suhač razvil še večjo delavnost i n bo obtožb kar deževalo. Tedaj bo pa dolžnost kongresa storiti potrelme korake, povedati jasno svoje mnenje ter odpraviti vse dvom" Ijivosti in nesoglasja. Le doni mi, slovenski spev, ti večni mir radosti, naj vedno zvonki tvoj odmev, vzbudi spomin mladosti! Ivan Zorman. Slovenci smo rojeni pevci. Udej-stvujemo se pri pevskih zborih, kjerkoli so dani pogoji zato. Skrbna mati me je že v detinjski dobi azibala vsi v Slov. Del. Dom. Stmimo se v mogočr.o falango in tudi dejansko dekažimo, da smo dovzetni za vse ka: je lepega in plemenitega. G. Banovcu pa s tem damo priliko, da bo odnesel najlepši vtis iz De-treitske naselbine v domovino. Koncert se prične točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina $1.00 za odrasle in 25c za otroke. Po koncertu prosta zabava in ples. nje in da si ni pokvarila vijaka bi se ne vrnila še kmalu. Odslej bo odpremila vlada vsako leto enkrat posebno ladjo proti Deželi Franca Jažera, da zamenja osobje ta mošnje opazovalnice in da poskusi prodreti še dalje v Ledeni ocean. Ker je sezona piknikov končana, je Slov. l2obr. in Podp. Društvo sklenilo prirediti nekaj, kar je bolj ledko v naši naselbini, to je "vinsko trgatev", katera se bo vršila v soboto dne 12. oktobra v Slovenskem Domu na 9. cesti. Ker je to pri nas nekaj bolj nenavadnega ste , toliko bolj vabljeni ker smeha bo! s SV°J° mehko uspavanko d0Y0lj j v sladki sen. Pa zopet pozneje, ko j Za lačne in žejne bo nreskrbel smo dorasli, je naša pesem odme- j društveni odbor, za plesaželjne bo- j vala ^ ^epkih fantovskih f^l na ; . sta pa na razpolago brata Šimek. 1 Začetek veselice ob 7. pri zvečer, bolestno so odmevale melodije na ših žanjic na polju, in ko bomo za- j Publicijski odbor. • Jenny Lind, Ark. Tu v Jenny Lind. Arkansas se je 25. septembra prostovoljno pošlo- : vil iz te solzne doline priljubljeni rojak Frank Cerar, podomače Klemenov, rojen 1876 v vasi Svinje. Moravče, okraj Kamnik. Bil je vesele ter prikupne narave. Pijanec utonil v morju. Pri Šibeniku so te dni potegni!, iz nerja 34-letnega Boža Digiča Kom.sija je ugotovila, da gre za nesrečo, kajti na truplu ni bilo nobenih znakov nasilja. Nekatere priče so izpovedale, da je Digič pregloboko pogledal v kozarček. Tudi pred kratkim so ga videli pijanega. Pet let ječe radi uboja. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se je te dni vršila razprava v 1 pzoti delavcu Bošku Devetlaku iz Aleksander, oziroma njegov oproda Živkovič, je razdelil Jugoslavijo v devet banovin. Banovine se nazivajo po rekah. Slovenija je banovina Drava. . Potem so banovine: Sava. Vrbas, Drina itd. Dalmacija je banovina Primorska. Morda je vse to lepo in vse dobro. K*vavo pa potrebujemo še ene. desete banovine. Bancvine Soče. Zaenkrat je Mussolini njen ban. Upnti je. da ne bo zavedno — Ej. če bi mogel tako delati kot bi hotel. — je vzdihoval rejak. — No. kaj bi pa delal v takem slučaju? — so ga vprašali. — O. prav nič bi ne delal. Sodnik je rekel pričevalcu: — Torej vi zatrjujete, da sta obtoženca živela kot mož in žena. — O, še boljše — se je glasil odgovor. * MacDonaldu in Hooverju že očitajo, da kujera zarote. Tozadevni očitki prihajajo iz Italije in Francije. Torej iz dežel, kjer so vajeni zarot. Jenny Lind je prišel pred 27 le- I vasi. Vabljivo, zapeljivo, ter zopeti " ter se tukaJ tudi oženil Nasvidenje v soboto na trgatvi! Anton Rednak. Collin woo d, Ohio. Banovec, prvi tenor Ljubljanske opere poje pri koncertu v Collin-woodu v nedeljo 27. oktobra popoldne v auditorium S. D. D. na Waterloo Rd. Collinwoodski rojaki in rojakinje, Slovenci, Hrvatje in Srbi, naj bo ta dan dan jugoslovanske pesmi, dan pesmi onega naroda, čigar bratje In sestre ječi-jo v jarmu suženjstva v zasužnjenem. Pimorju, katerih pesem ne sme biti peta, katerih materin jezik ne sme biti govorjen. Pridi, pe-rec-umetnik med nas in zapoj pe- i sem. Naj zaori melodija naše pes- ' mi v širni svet. i Morda kdo poreče, preveč pevcev pride Iz stare domovine. Ne, bratje! Nič preveč. Enkrat v letu ni nikakor preveu imeti umetniški koncert v naselbini. In morda je Banovec zadnji med nami, kajti umetniki imajo občuljive duše in bra v Slov. Del. Domu na 437 S če jih narod ne sprejme 2 radost- j Artillery Ave., Detroit, Mich, kon- pustili to solzno dolino nam be naša pesem na poslednji poti zopet zvesta spremljevalka. Slovenski narod je majhen po številu in skromen, toda vzgojil je mnogo duševnih velikanov. Izmed pesnikov uživajo Prešeren, Gregorčič, Aškerc, Cankar in Zupančič velik sloves. Iz njih umotvorov cdseva ljubezen do lepote, protest proti krivicam. in upanje v boljšo bodočnost. Karakterizira jih izrazita ljubezen do rodne grude in mehka slovanska duša. Nam ameriškim Slovencem, ki v težki borbi za obstanek počasi tonemo v angleškem morju, naša pesem odločno stoji na straži. V n"' izražamo svoje veselje in bolest. Med domovino in tujino nam je mogočna vez in je naša svetinja. Zato skrbno čuvajmo in gojimo, ter z radostjo v srcih podpirajmo naše umetnlke-pevce, ako nas pose ti j o. Baš sedaj se nahajata med nami odlična člana kraljeve opere v Ljubljani g. Svetozar R. Banovec in gdč. Zora Ropasova. G. Bano-! vec priredi v nedeljo dne 13. okto- Žena j mu je umrla preteklo leto. On sam je pa trpel več let za revmatizmom. Deiavne razmere v tej okolici niso bile kaj prida že dalj časa, kar j vse je pripomoglo k njegovemu ob- | upnemu dejanju. Bil je član in ustanovitelj tukaj- I šnje postaje društva S. S. P. Z. in j pa I. O. of Eagel. Blag mu spomin! - ! 27. septembra ob 4. popoldne je Binejeveža. ki je v noči od 3. na 4. julija udaril s kamnom po glavi nočnega čuvaja Baruhove žage Ra-šida Huremoviča in oddal tri strele nanj. Huremovič je poškodbam podlegel. Devetlak je hotel krasti deske na dvorišču, čuvaj ga je pa zasačil in da ga prestraši, je oddal par strelov v zrak. Devetlak se pa | ni ustrašil, marveč Je skočil k čuvaju, mu vzel samokres in streljal nan i. Sodišče je Devetlaka zaradi zlo- . , cas dopuščal čina uboja obsodilo na 5 let jece, j državni pravdnik je pa radi pre- Salament. letaš je pa poceni. Dolar de^et centov baksa. Saj veste kdo in kaj. Pa ne basket. pač pa baksa. ki tehta dobrih petindvajset funtov. Če so suhaci kaj pripomogli k tem nizkim cenam, naj jim bo na tem mestu Izrečena prisrčna zahvala. Prejšnjo nedeljo mi je obljubil mojster Sršen, da me pride obiskat. Le naj pride, kadarkoli mu bo pa silna eksplozija plina na Shady j nizko odmerjene kazni vložil pri-Point, Oklahoma kakih 20 milj za- ! ziv- ' Komarjev ni več v Jersey, zato jo pa kako nadomestilo dobrodošlo. padno od tukaj na Covington Lease Mine No. 7 zahtevala 8 žrtev. Med temi ponesrečenci je bil tudi rojak Jože Udovč. doma nekje z Notranjske. V Frontenac, Kansas, zapušča dve sestri. Tam so ga tudi pokopali, vsi drugi so bili pa domačini z Jenny Lind in okolice. Bazstrelba je bila tako jaka. da je enega .omenjenih cnmih. ki je bil slučajno na potu na delo ter šele nekaj yardov v rovu. prineslo ven ter ga visoko čez tiple vrglo In tako se je zgodilo, da so se doli v engine house kot kak izstre- ' kompanijei ki izdelu;ejo cigarete lek iz topa. pobotale ter bodo povišale cene svo- Poletje smo imeli toplo in veli- | jemu produktu. ko sušo. a zdaj je že hladneje, četudi še vedno suho. Delavske razmere so pa zelo slabe. delamo po 2 do 3 dni v tednu in še takrat ko delamo se ne zasluži kaj prida. Pozdrav vsem rojakom! Treba bo kaditi srobrot. Bo dosti cenejše, razlike pa absolutno nobene. jo, ne bo jih več med nas. Sli bodo v tuji svet, tja, kjer je umetnost dobrodošla, kjer je znajo ceniti. In potem bomo zopet rekli: Med tujce je šel preden je bil naš. Ne po- 3. znamo svojih zasluženih mož v! 4. življenju. Često jih spoznamo šele oči. po njihcvi smrti, ko so v grobu iz j 5. katerega nam ne morejo več dati 6. onega čemur so posvetili s^oje življenje. Ne, tako trdi ne smemo in ne moremo biti, da bi jih pognali med tujce. Collinwoodčani, pokažimo, da cenimo svoje umetnike, zato vsi in cert z izredno bogatim programom: Pel bo sledeče pesmi: 1. Pavčič: Tiha luna jasno sije. 2. Gergič: Pojdem na ( prejo. Adamič: Ncooj je lep večer. Mašek: Dete zatisni premile Ljub&vnl roman mlade vdove. Pred subotlškim sodiščem se Je te dni vršila senzacijonalna raz-praVa. 27-letna vdova Etelka Molil ar se je morala zagovarjati radi Izsiljevanja ir poskušenega atentata na dr. Singer j a. Pri razpravi je mlada vdova, ki Je pri dr. Singer-ju služila kot bolničarka, izpovedala, da jo je zdravnik okuiil in da je zahtevala od njega 6000 dinarjev za lečenje. Ker JI denarja ni hotel dati In Ji tudi ni hotel izplačati plače, je streljala nanj. Samokresa ni namerila nanj, ker ga Je hotela samo prestrašiti. Vdova tudi zatrjuje, da Jo Je hotel zdravnik ubiti. ^ Obtoženi zdravnik dr. Singer zanika v*a očitana mu dejanja. Zanimiva razprava se nadaljuje, ker mori za*JU#att več prič. Poskusen samomor Ljubljančanke v Varaidinu. Zvečer je našla Marija Židari-čeva v drevoredu blizu glasbenega paviljona v Varaždinu na klopi ležečo neznano mladenko, ki se je zvijala v krčevitih mukah. Bilo Je jajsno, da gre za poskušen samomor. Slučajno je prišel mimo zdravnik dr. Aleksander Ernst, ki Je odredil, da so mladenko prepeljali v njegovo ambulanco, pozneje pa v bolnico. Tam so ugotovili, da gre za Ano Krajgerjevo, rodom lz Ljubljane Mladenka Je žrtev brezvestnosti nezvestega ljubimca, U jo je zapustil z otrokom vred. Dekle je v obupu pik> lizol. V bolnici so ji ispra-11 želodec in je že izven nevarnosti. . ; ^ 5. Dr. Kozina: Metuljček. 6. Florova: Arija: Lyonella iz opere 'Marta". 7. Verdi: Arija: Vojvode iz opere "Rigoletto". Odmor. 8. Ravnik: Gor čez jezero. 9. Banovec: Sem fantič iz zelo- VABILO na- 8 VESELICO B . ! 3 25-LETNICE s vse na koncert v nedeljo 27. okto- ( nega Štajerja. 4W. Glavna privlačna sila, k: nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je polefc iočnega ' poslovanja , * i .*. v Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti po 4$9b mesečno obrestovan je. Sakser State Bank 82 CortUndt Street New York, N. Y. \t Društva sv. Petra || U Sobioto ^ 1 9 2 dll i 1 Stev. 50 J. S. K. J. 12. OKT. v DVORANI SLOVENSKEGA DOMA (American Slovenian Auditorium) 253 Irving Avenue , Brooklyn, N. Y. PROGRAM: : : : F. G. Tassotti ': : : Anton Stucin KEGLANJE Za obilen obisk se vam priporoča — ODBOR Govor : Govor : PLES Vstopnina za osebo 50 centov. ;aseaB Malo je manjkalo pa bi bili mi- lijcmarja Harry)a SLnclairju popolnoma izpustih iz ječe. Zaprt je zato. ker misli, da sine početi vse, ker ima milijone. No, nazadnje pa vseeno ni bil pomotoma izpuščen. To bi bilo v vseh ozirih nerodno. Prav lahko bi se namreč- primerilo, da bi začeli protestirati tisti, ki so pomotoma zaprti in nimajo milijonov. Mooney in Billings v Californiji sta že dva taka. Tudi Debs je moral svoje dni romati v ječo zastran dosti manjšega prestopka kot ga ima Sinclair 1111 vesti. * V* Californiji so imeli štiri leta na ledu truplo mlade deklice, misleč, da se bo vzbudila, vstala in potrdila novo vero. Pa se jim seveda želja ni uresničila. Zdi se, da počenjajo nekateri v dobi prohibicije prave lenormal-nosti. Na tako idejo bi človek ne mogel priti v dobi treznosti. Edinole prohibicija zamore proizvesti tako gorostasnost. * Na Romunskem se snuje državni prevrat. Bivša kraljica Marija se hoče polastiti prestola. Ali ni dovolj, da ima že Italija klepetuljo na krmilu? * Henry Ford namerava zgraditi v Nemčiji veliko tovarno za svoje avtomobile. Salament, je možak poeabljlv ali se je pa premislil. V Nemčiji vendar ni prohibicije. H- Predsednik Hoover je imenoval komisijo, ki naj bi preiskala vzroke zločinov v tej deželi. Komisijo tvori enajst članov: deset advokatov in ena ženska. Marsikomu bi se zdčlo, da to razmerje ni primerno. Pa je primerno. Kajti ena ženska vedno odtehta deset advokatov. ta^oow -J^-IV ■■ "O LAS NARODA" gL-lil "J NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 9, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY fas U. 8. A. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SER VICE-—J agoslav Bureau NEWYORSKA BORZA. ARKADIJ AVERCENKO MOJ NECAK IN PURAN Žena Je pogledala v kabinet svo- < danes jutri. Položaj je zelo jega moža in rekla: Vasilij Nllcolajevič, tvoj nečak je prišel.' Kaj pa hoče?'' "Čestitati!" "Vrag naj ga vzame!" A vendar, sorodnik je in uboga para .pridi ven in daruj mu kaj!" Ali ne moreš tega sama Etoriti?" *Za Boga. saj se vendar ne morem raztrgati, vendar ne morem biti povsod sama! Biti moram v kuhinji in peči purani!" 'Da, purana, kaj naj tu narecu- Imamo samo enega purana, ti pa si povabil goste za danes in jutri. Z enim puranom ni moči pogostiti tolikq. ljudi. Vse sem obupa- li jo. Tako lep puran in nadevan kostanjen!" " "S kostanjem?" je mrmral Stepa. Wall Street in Stock Exchange! Kako omamljlva so ta imena skoraj za vsakega. Za nekatere pome-njajo nekaj zlega in zlobnega^ za druge nekaj spektakularnega ali ::ploh nerazumljivega. Vendarle splošno delovanje borze stock exchange in borznih mešetarjev mučen!" • Za Boga. ko pridejo gostje, recite. da ste bolni." nadevan s kostanjem, tedaj j morajo biti jako previdni Nekatere zanesljive družbe nimajo svojih delnic listiranih na nikaki borzi, ali mnoge družbe, ki prodajajo nc so take, da bi obelodanila težke Mali Oglasi imajo velik uspeh ti f diii" 1 "Ah. pozabil sem vam povedati, uradniki gnetejo se semtertja. da je bil poprej general pri telefo- sprejemajo naročila in .se zbirajo v nu in želel govoriti z vam. Pojdi- malih skupinah okolo te ali stoj-va, pokažem vam, kje je telefon'" nice kjer ^ navadno trgujejo go- Stepa je vstal in šel za stricem, Love dei^e . kakor bi bil na smrt obsojen. Zapustila sta obednico in ko sta sto- pila v stričevo delavnico, je ta tr- ije puranom dobro konča." "Stric, zanesite se name!" Ko so sedeli gostje za mizo, rekel gospodar, kazoč na Stepo: "Gospoda moja, to je moj nečak originalen šaljiv«c. Stepa Fedoro-vič, sedite vendar! Ali želite kozarček vodke?" "Neki moj sorodnik, general, pije vodko kar iz steklenice," je rekel nato. "Ali je to oni general, pri katerem si bil za krstneV«. botra?" je vprašal stric. "Ne, to je drugi. Ko sem bil nedavno tega v inozemstvu, sem videl nekaj generalov." "V inozemstvu ste bili?" , "Da, vsako leto potujem v inozemstvo. Rad posečam opero. Da, gospoda moja." je rekel in krepko ugriznil v kruhek z ikro "živeti Je treba znati." "Stepa Fedorovič. jejte vendar. Ali želite k juhi pašteto?" "Angleži sploh ne uživajo juhe. Čemu juha? Da, na Angleškem!" Stepa je kmalu vodil pogovor. Pripovedoval je najneverjetnejše dogodivščine. Ko je ravno začel pripovedovati o aretaciji nekega mednarodnega plezalca po pročeljih so se odprla vrata in služkinja Daša je prinesla krhko zapečenega pu- dali pečenko. Stepa je tresnil z rokami in vzkliknil: "Zdaj pa še uran! To je strašno! Znorel bi! Gospoda moja, toliko smo že jedli, ali je sploh še potrebno, da načnemo purana?" Gostje so nekaj mrmrali v brk. "Tudi jaz tako mislim!" je vzkliknil Stepa. "Prosim, nesite purana zopet ven." Gospodar je nalahno ugovarjal. "Skoda, če gospoda nočejo, tedaj, država * ' Daša, nesite purana spet v kuhi- tih. Trtnerjevo grenko vino izčisti čreva na lahko in odžene strupene ostanke iz njih. Torej prežene slab tek do jedi, zaprtnico, slab dih. zgubo spanca, glavobol in nervoz-nosti. V vseh lekarnah. Vzorec zastonj od Jos. Triner Co.. 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Dept. 72 Ime ............................................................ Ulica ....................................................... Mesto, "Lopov! Obljubil si mi, da izzo-veš škandal in urediš vse tako, da je bodo purana celega odnesli z mi-j ze. Zdaj si pa sam prvi zahteval košček purana. Kaj naj bo to? Ribo si skoro sam pojedel, pogoltnil si tri zrezke. Mislil sem. da si sit, in vendar sem ti polagal najboljše kose na krožnik. Ko so se kasneje gostje, čeprav s težkim srcem, odpovedali purana, si bil ti prvi, ki je zahteval košček. Kaj naj to pomeni?" Stepa je položil *oko na vpadle prsi in z obžalovanjem rekel: "Stric, zakaj mi niste poprej povedali, da je puran napolnjen s kostanjem? Jaz jem kostanj neizrekljivo rad in še nikoli nisem jedel jurana s kostanjem, to me je zapeljalo." "Poberi se, da te več ne vidim!" Stric je prijel Stepo za roko, pri-solil mu zaušnico, pograbil za ovratnik in ga vrgel skozi vrata. "Stric, kaj pa čevlji?." je Stepa obupno klical s hodnika. Stric je pohitel za njim, mu u-grabil kost, ki jo je Stepa še držal v rokah, ga bil z njo in kričal: "Čakaj, to so tvoji čevlji!" Takoj nato so zleteli tudi klobuk, palica in plašč za Stepo na hodnik. Tako je Stepa 2aradi kostanja, ki je bil puran z njim napolnjeni, za vedno -zapravil obljubljene čevlje in stričevo naklonjenost. (Prevel Fr. B.> Ves ta čas samoten človek sedi v mali galeriji z uro in z zvoncem pred sebe j. V svojem stolpiču izgleda kot kak mohamedanski duhovnik j ki se pripravlja poklicati vernike k) molitvi. Točno ob 10. uri udari na zvonec in iz dvorane zadoni grom razburjenih glasov. Kupovanj.1 in prodajanje tega dne je začelo. Borza ni nič drugega kot tržni semenj. Bistveno ni nič različen od raznih semnjev na deželi tukaj ali v starem kraju. Le da blago, ki se tu proda so delnice \stocks' in obveznice (bonds'. nosti $12.000 — proti plačilu "mar- grehe. Svindlerjev z delnicami nik-$1200. Ako za nekoliko časa dar ne manjka in oni so polni zla- j delnice gredo gor. recimo, za 5 točk. tih obljub. f jp špekulant zaslužil $500. od če- sai treba seveda odbiti provi'zijo povrnimo se na borzo. V j brokerja. Ali razlika utegne fciti i seveda še večja in dobič?k temu ki prodajajo in [ pi.imcre„. AU je akoje opeRu- kupujejo. recimo ABC delnice. Ne-j ^ lR cena patie tedaj faroker kateri mešetarji ponujajo delnice | zahteva cd njega nadai;iv> p- -rit_. na prodaj za 93, nekateri mešetar- j je lcovering). kajtl drugače proda I Z*radDa Zaa| re?0V'ra „ . ir bi radi kupili za 92. Končno se i , - , , u , Ze dejstvo, da si je Mussoiini iz- j. ui itt.ii kupili xvwumu ^ delnice m špekulant izgubi. Ta lo- , . J ,, . dva mešetarja domenita, recimo, za J vek i(,raI' - urK,m na v ceno t KAKO ŽIVI MUSSOLINI Zadnje izprerr.eir.be v fašistični vladi so dobile izraz tudi na zunaj. Ministrski predsednik Mussolini je preselil iz palače Chlgi v palačo Venezia. To palačo je sezidal fte v petnajstem veku kardinal Pietro Barba. poznejši papež Pavel II — Sedaj je stvar mešetarskih tvrak »brokerage house», ki jih ta dva zastopata. da uredijo potrebno glede plačila in izroditve delnic. Kako se to izvrši, ie stvar knjigovodstva in "clearing houses" in ne zanima navadnega človeka. Večina brokerjev v borzni dvorani 'exchange floor* so zastopniki velikih borznih tvrdk, ki sprejemajo naročila iz vseh krajev in i koncev dežele. Sedaj je 1375 broker-Kaj je pravzaprav "stock in jev upravičenih trgovati na new-"bond"? "Bond" ali obveznica je I yoriki ^^ Ta pravica siane dan-zadolžnica. s katero neko podjetje • dane pr^u^io kakih $600.000. O obljublja, da bo plačalo določeno j takem brokerju se pravi, da ima vsoto denarja ob določenem roku i -sedež" (seat* v borzi, dasi ima z obrestmi ob gotovih presledkih, j ^^ ^^ časa -s? je upnik. Ako družba, ki je lo- ** so bili *°rzni mešetarji naj- j no. Ti so zlasti oni. ki prodajajo j "shert". Prodajejc namrej nekaj j i^ir £? nimajo. Tak špekulant mi-! sli, da bo delnica za nekoliko pad-! la, zato prodaja ob današnji ceni. misleč, da bo jutri ali pojutršnjlm kupil to delnico bolj jx> ceni in jo izročil kupcu. Ako pa cena raste, on jo seveda izgubi. Kakcr .-e vidi. j? to navadna igra, pri kateri se napravljajo velikanski dobički in ogromne izg"ube. Za male ljudi in or.e. ki se o teh stvareh nj razumejo. igra na boizi ni, kajti na zadnje bedo vedr.o na zgubi. Drugačna je stvar s pravilnimi investicijami, ko človek, ki premore. kupi delnice in obveznice proti pobiemu plačilu in jih drži. ali pa proda, ko je trg dober zato. Ali o tem kaj prihodnjič Da se povrnemo k borzi. Prodajanje in kupovanje traia od desetih zjutraj do treh popoldne. Iz dvo- S II I II. . II m mi Pošljite nam : ! o vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. ZAŽGALA JE SVOJEGA MOŽA IN SO JO OPROSTILI. 38-letna Terezija Nelcherjeva se ie morala zagovarjati pred celovško poroto zaradi nenavadno divjega zločina. Mož ji je bil pijanec in čestokrat je prišlo med obema do prepirov. Pred poldrugim mesecem se je vrnil mož vinjen iz gostilne domov. Ko je zaspal, ga je obtoženka polila s špiritom in zažgala, Gorel je že s polnim plamenom in šele tedaj ga je začela oblivati z vodo. Nato ga je postavila na dvorišče pod kap. Mož Je nekoliko dni pozneje po groznih mukah i2dihnil. Nelcherjeva se je zagovarjala, da je hotela moža samo prestrašiti in ga odvaditi od gostilne. Večina porotnikov je nje zagovor uošptevala in so jo oprostili.... je upnik, izdala obveznice, propade, morajo obveznice biti plačane popolnoma, predno delničarji (stockholder) dobijo en cent. Obresti na obveznicah treba plačati najprej, predno se sme kaj plačati delničarjem. Na drugi strani, obveznica ne upravičuje imejitelja do ničesar več, kot kar mu je zajamčeno v pismeni obveznosti. Delničar pa. In je solastnik družbe v razmerju svojih delnic, te u-pravičen do vsakega izrednega dobička. ki ga družba utegne imeti. Zato je cena delnic mnogo bolj ne- deni krivi nepoštenega trgovanja v borzi. Stock Exchange je dandanes predmet zanimanja milijonov ljudi v Združenih državah in sosednjih deželah. Bogataši niso več tdini, ki čitajo fcerzna porodila. Človek dostikrat sliši pisarje, delavce in farmerje razpravljati o borznem trgu. Nekateri izmed teh J so taki. ki so kupili delnice ali obveznice za investicijo In jih držijo pri sebi Drugi pa so spekulant-je. ki igrajo na borza, ki so kupili delnice "on margin" .< proti malemu plačilu, ki zavaruje brokerja naj' rane se dviga stalen šum valevja ob pečinah. Tu pa tam se začuje poseben vik. Reporterji v unifermi se vijejo skozi množico in pazno prisluškujejo. Vsaka kupčija se hitro poroča brzojavno potom posebnega aparata, takczvanega 'ticker'. Istočasno uradno širom vse dežele čitajo na papirnatem traku, ki se neprestano izvija iz "tikerja". kaj se dogaja v newyorski borzi. Točno petnajst sekund p;ed tretjo uro popoldne zvonec zopet zazvoni. V teh petnajstih sekundah je še mogoče sklepati kupčijo. Ali čim odzvoni, trgovanje preneha in borza se za ta dan zapre. stalna, nego ona obveznic. Ako na pred mogočim padom cene) ali pa primer je United States Steel Corporation navadno plačevala šest dolarjev za vsako delnico in se naenkrat poroča iz dobrih virov, da bo sedaj plačala sedem dolarjev, je jasno, da bo cena teh delnic poskočila. Trg za obveznice zavzema le majhen del borzne dvorane. Ker se cena obveznic večinoma malo menja in te zato tvorijo, kot se pravi, konservativno investicijo, ne obračajo na se pozornost občinstva. ki hoče špekulirati. ki so prodali "short" v nadi hitrih dobičkov. Recimo, da je današnja cena nekih delni c s oziroma, kakor se pravi. da kvotirano 120. "Margin" je seveda različen po stalnciiti do Učni h delnic, ali recimo da znaša $10. Špekulant poloai pri broker ju 12 dolarjev za vsako delnico in broker si za ostalo zagotovi posojilo od banke (call loan/ ter mu kupi delnice za njegov račun. Recimo, da dotičnik na tak način kupi 100 teh delnic — torej v papirnati vred- ! ob 9. uri zjutraj. Pred vhodom stra-: žijo mušketirji, ki prezentirajo o-rožje. Mušketirji so diktatorjeva te-i lesna straža. Mussolini sprejme takoj, ko pride v urad. generala karabinijerjev, potem pa po vrsti: svojega drž. pod tajnika, šefa policije, šefa tiskovne . pisarne, drž tajnika za notranje zadeve in tajnika fašistične .stranke. Avdiience trajajo navadno do 1. ure popoldne. Ob dveh Musolinl-obeduje in se vrne v pisarno ob štirih ter ostane v niei do sedmih ' zvečer. Ob sedmih odide domov, kjer čita. piše in sc ukvarja do polnoči. i Italijanski listi dopovedujejo svo-! jim čitateljem, da Mussolini vse ve ! in zna. da mu ne uide nobena ma-, lenkost iz domačih in tujih časo-, pisov in da je ni zadevice pod ita-' lijanskm ali tujem solncem, ki bi mu ostala prikrita Dopoldne se ■ Mussolini sprehaja jahaje no fco-. nju in tudi med tem odmorom rešuje državne zadeve. Časih se 2a razvedrilo vozi v motornem čolnu, v avtomobilu ali se pa sablja. Ker se mnogo giblje, je vedno svež in I čvrst, kar stavi njegova okolica za | zgled vsem Italijanom. PROPELER MU JE ODROBH. GLAVO. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški 'In hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite še za pojasnila v ljudski šoli št v. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308. ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5„ soba 413. Iz Varšave prihaja poročilo o strašni nesreči, ki se je pripetila r.a poljskem letališču v Templinu pri vojaških vežbah poljske armade. Na poletu sta v zraku trčili dve letali. Eden izmed aeroplanov se je pri tem tako poškodoval, da je | začel padati Pilota, ki jima Je bilo življenje dražje od smrti, sla brž segla po padalih. Medtem ko sta se pripravljala, da skočita iz aeropla-na. pa je enemu izmed obeh propeler oddrobil glavo. Ko Je prišel zdravi tovariš na zemljo, je z grozo ugotovil, aa leži poleg njega truplo brez lobanje. STANJE RAČUNOV Sakser State Bank z dne 30. septembra 1929 Imetja : Gotovina in imetja pri bankah ................................$ 37.869.S2 Vrednostni papirji........................................961,034.55 Call Loans .................................................225,000.00 Posojila ............................................................................107,467.34 Narastie obresti .............................15493^9 Druga Imetja............................................................25,279.26 Bremena : Glavnica ....................................$ 1 H,000.00 Prebitek................................................................................50,000.00 Nerazdeljen dobiček................................29,201.92 Posebna rezerva ............................................5,000.00 Vloge.............................................. 1,141,360.68 Narastie obresti..................................10,701.76 Bares bremena....................................................36400.00 81,372,544.36 81,372^44.36 - ■ ■" Prodava izdelovalnico piano rol z vsemi pripravami in stroji za jako nizko ceno. Vzrok je ta, ker potrebujeva denar za novo ustanovljeno trgovino. To je edina slovenska tovarna, ki izdeluje slovenske in hrvaške role. Kdor se zanima mu dava vsa potrebna navodila in v slučaju selitve bo eden izmed naju vse preskrbel, da se obrt spravi v tek na določenem kraju. Kdor se zanima za to, naj piše, ker ponudba mu bo gotovo po volji. Navinšek-Potokar 331 GREEVE STREET CONEMAUGH, PA. "G LAS N A 1 G D A" NEW YORK. WEDNESDAY. OCTOBER 9, 1929 Th« LARGEST SLOVENE DAILY hi T. It X. mwmmmumammmematEmsmmm Skrivnost sestre Marlen. BKMMISBS S «CjC ^'pftifi: I ■ t - ROMAN IZ ŽIVLJENJA. ' Za Glas Naroda priredil G. P. i i-it-SJsrAi jftsgdariiKi. (Nadaljevanje.) Katja, ti bi ne smela vzeti listka. Katja pa se je nasmehnila. Zakaj ne? Veselo je in jaz se hočem zabavati. Poglejva. kaj je napiscal mladi gospod. Temu sem pošteno podkuriiia. Ali so zapazila? Marlen je zria, naravnost z grozo na Katjo, ki je razvila listek ter pričela čitati: Najlepša gospa! Videti be morava zopet. Pričakujem poželjivo telefonski klic: Hafen 476 Katja se je veselo zasmejala. Ali ni to smešno? Marlen pa ni mogla ničesar odgovoriti. Grlo ji je bilo kot stisnjeno. Mislila je na Haralda. Njena duša je čutila globoko usmiljenje ž njim. Katja je pogledala Marlen s sovražnim pogledom. Ti nabj rž ne razumeš nobene šale? Marlen pa se je stresla ter odgovorila: Katja, tega ne smeš nikdar več storiti. Pomisli, te bi bil mladi gospod slučajno znanec Haralda, s katerim bi se sestala v družbi? — To bi bilo zelo veselo. Lahko pa bi se obrnilo ravno narobe. Kaj bi rekel Harald k k temu, če bi izvedel, da je ta gospod tako drzen, da ti napiše sporočilo? Katja je skomignila z ramami. Najbrž bi vzel celo stvar prav tako tragično in dolgočasno kot ti Jaz pa se hočem zabavati, raditega sem namreč tukaj. Dolgočasim lahko v Kota Rači celo leto. Ti boš seveda obvestila Haralda? Ne, Katja, jaz nisem nikaka ovaduhinja. Za božjo voljo, — Harald ne sme ničesar izvedeti! Katja pa se je ostro zasmejala. O. zelo zdravo je zanj, če zapazi, kako hrepenenja vredna da tem. Radi mene mu povsem mirno lahko poveš. Te&a prav gotovo ne bom storila. Prosim te. Katja, raztrgaj ta nagnusni listek! Najbrž si jezna raditega. ker ni veljala pozornost tebi. Jaz bi smatrala to za razžalitev. Bah. — hvala Bogu, okusi so glede tega različni! Prosim te. Katja, raztrgaj ta listek. Harald ga ne sme videti! — ie prosila Marlen. vsa preplašena. Smehljaje je pogledala Katja na listek — To je trofeja zmage. Nato pa je raztrgala listek ter spustila koAčke papirja zletetl preko balustrade Nato pa je poklicala natakarja. Plačali sta ter odšli skupaj. Semkaj bova večkrat prišli — je rekla Katja. Marlen pa je na tihem prosila, da bi se kaj takega nikdar več ne pripetilo. * Harald je napravil s Katjo obiske vsepovsod. Mlado ženo so sprejeli vsepovsod zelo ljubeznjivo in od vseh strani so pričela prihajati povabila. Zvečer ni bilo mladega para večinoma doma. kajti te ni bilo pi-vabii; Je hotela Katja iti v kino ali v gledišče. Posebno kino ji je delal prav posebno veselje. Uživala je na vsak način do polne mere vse u-godnostl hamburškega življenja. Ce je Harald povabil Marlen, naj gre ž njima, je vedno to hvaležno odklonila pod to ali ono pretvezo. Harald je zapazil zelo dobro, da odklanja Marlen radi Katje ter ni več silil vanjo. Katja je imela navado spati zjutraj zelo dolgo časa. Vodila je, kot v Kota Rači zelo lenuharsko in nezaposleno življenje. Le za zabave je bila vedno pripravljena in v veliko jezo Haralda je nadaljevala s koketiranjem tudi med hamburško družbo. Raditega je prišlo med j njo in Haraldom do razburjenih prizorov, ki pa se niso nikdar zavr-šill v navzočnosti Marlene. Harald je hotel tej prihraniti, da bi morala biti priča takih nastopov Katja pa se ni brigala prav nič za to, pač pa pripovedovala o tem Marleni ter se postavljala, da je skušala napraviti Haralda lju- ' boKumrum. Prav se mu godi, — on se sme misliti, da je popolnoma varen glede mene, kajti drugače postane lahko dolgočasen! — je rekla nekega dne Marlen se je prestrašila prav do srca, kadar je zev med zakonskima vedno globočja in bolj široka. Svoje življenje bi rada dala za sre- ; co Haralda ko je videla žalostni, brezupni izraz v njegovih očeh. Zjutraj, ko Je ležala Katja v postelji, so bile najlepše ure za Marlen in za Haralda. Zajtrkovala sta vedno skupaj ter ostala nato sku- 1 paj še celo uro. Ce je hotela Marlen vstati ter se posvetiti hišnim po- j tlom. jo Je Harald vedno zadržal. Ostani vendar Marlen! Celi dan ne prideva drugače do tega razveseljivega pogovora, če ne izrabiva te ure pri zajtrku. Ali moraš j res neprestano delati? — jo je vprašal nekega jutra. Marlen Je ostala le preveč rada, a vendar je odgovorila smehljaje: — Jaz nisem vajena posedat nezaposlena. Potem bi morala tti v šolo h Katji, kajti ta zna polegati in posedati celi božji dan, — je odvrnil smehljaje. Druščina je včasih zelo naporna. Katja ne pride nikdar dosti hitro v posteljo. Tudi ti ne, Harald. Privoščiti bi si morala nekoliko več počitka. Meni se zdiš bolj zdelan kot ob svojem prihodu in to ni nikako čudo. Harald je vedel zelo dobro, kaj je bilo vzrok vsemu temu. Skupno življenje z Marlen mu je prinašalo slehrni dan nove boje, nove bolečine in seveda tudi nove blaženosti. Postajala mu je dražja od dne do e ne Voljno se je udajal sladkem^i čaru r.jene osebnosti, kajti ona je bila vedno želo rada pri njem . Kadar Je bil proč od nje. se ga je lotilo na tisoč bolečin. Razmišljal je o tem. kdo bi mogel biti mož. katerega ljubi ona. Povsem neopazno je izpraševal Zeidlerja, s kom je občevala Marlen. Ta pa je trdil da je živela mlada dama zelo umaknjeno In da ni razven trgovskega personala občevala z nikomur, razven i njim in njegovo ženo. Nekega dne ga je vprašal Harald direktno: Ali ne smatrate za mogoče, gospod Zeidler, da bi se moja sestra zaljubila v koga? V njenem bistvu Je nekaj resignlranega, kar me je pripravilo na to Idejo. Zeidler pa je zmajal z glavo. — Ne, gospod Horst, to smatram skoro za izključeno. Leta in le-♦a Je str»la Marlen meni nasproti za Istim pultom in poznam jo kot tvojega lastnega otroka. Jaz bi gotovo zapazil vsako izpremembo v njenm obnašanju. Skozi njene jasne oči je mogoče zreti naravnost v dušo. Nikdar ni prišla skupaj z mladimi gospodi in razven tega ni osebnost, ki bi izgubila svoje srce vspričo hitrega in trenutnega znan-stva. V tem ozlru ste lahko povsem pomirjeni. Srce gospodične Marlen ne hrepeni preko tvrdke Horst & Vanderheyden ter pripada izključno le nam. Harald ni hotel Izdati staremu gospodu kar mu je zaupala Mar- Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 216 West 1 8th Street New York Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. dno. Domači prijatelj je nehal po-. ha jati k Hajkovim, dočim je po-| prej neprestano tičal pri njih. Domači prepiri pa niso ponehali mar-• več so se množili in končx^> je nastal usodni 17 april, ko je H:ijek na vrtu šestkrat ustrelil na žen o z re- i f volverjem, ki si ga je bil kupil za samoobrambo, ker se je vra-čal večkrat pozno ponoči domov. Po u-' moru je odšel na orožniško posta-| jo in priznal zločin. Ko ga je predsednik senata vpra-[ šal zakaj je ženo umoril, je skomignil z rameni in odgovoril, da j se ne spominja. Bal se je da ga bo 1 žena zopet pretepla. Ustreliti je ni i hotel. Orožnikom je pa po umoru priznal, da se je že dve leti pripravljal nanj. Pred poroto se je zjokal in zatrjeval, da ne ve, kaj je govoril in kako je prišlo do umora. Z drhto-,čim glasom je izjavil, da se. je samo enkrat v življenju razjezil in še to je imelo tako tragične posledice. Mož je namreč slabič in žena je počela z njim, kar jc hotela. Kretanje Parnikov — Shipping News — 10. aktobra: It'iohambeat]. Havre 11. oktobra' uijminc. CluTDourjf iVrniLar-l. Oterbomu. Antwerpen K.ixLfruhr. ISremen Kunu Nnpoii. ■ iciiova no vprašanje glede umora in dodatno glede uboja. Porota v kateri je bilo pet žensk, je glavno vprašanje soglasno zanikala, do- i datno glede uboja pa potrdila z 9 glasovi. Hajek je bil obsojen na 4 leta težke ječe. Med čitanjem obsodbe so neka- | tere ženske plakale in ena je celo i omedlela. fjmmv "-v Ml! aMssawhaa® aasi Če je žena predebela. Pred praška poroto se je zagovarjal te dnf 50-letni čevljar Vaclav Hajek ki je letos 17. aprila u-strelil svojo ženo. F^rotna obravnava sama na sebi bi ne bila zanimiva, da ni bila epilog pretresljive rodbinske tragedije, ki io je preživel Hajek v 26 letih zakonskega življenja. Njegova žena, hči Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. .. mtmtiMiwifflffiiif Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. . ■wniaimiBywaiBiMCTB CENA $1 GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK mesarja iz praškega predmestja, je tehtala 90 kg. dot.m je tehtal Hajek komaj polovico toliko. Že ko sta se vzela, je imela nezakonskega otroka. To pa moža ni motilo in kljub tem jo je imel rad. Toda že čez dve lei, ko sta se preselila v Jesenico pri Pragi, se Jc spečala s trgovcem Jerabkom. Mož dolgo ni vedel za njeno ljubavno razmerje. Porotna obravnava je pa pokazala, da so vedeli za materino razuzdanost, prej otroci nego oče. Zakonca sta imela osem otrok, od katerih žive še štirje. Hajek sam je hotel že dvakrat izvršiti samomor Enkrat je skočil ponoči v bližnji ribnik, drugič se je pa obesil. Snaha je prerezala vrv, ko je bil že cnesveščen. Žena je pa še pripomnila, naj bi ga bila pustila tam. da bi poginil. Da ima žena ljubavno razmerje z Jerabkom, je zvedel mož šele med vojno. In ko ji je očital zako-nolomstvo, ga je neusmiljeno pretepla. Ko se je vrnil pred prevratom z bojišča, je našel ženo v bolniški postelji. Zatrjevala je, da ima hripo. toda mož je kmalu prišel na to. da je hodila k ženi babica. Šele pred dvema letoma mu je sama priznala, da je takrat abortiraJa in . da je bila noseča z Jerabkom. Pri-: snala je tudi drugi abort, za kate-I rega ni vedel, in povedala mu je \ j celo, da štirje otroci niso bih nje-j govi. Mož ji je zaman pridigoval j naj se spametuje. Smejala se mu ; je v obraz, češ, da ni tako razuz-dana, kakor misli. Če se je pa raz-| jezila, ga je pretepla in pogosto sc , ji pomagali tudi otroci. Mučno je i bilo poslušati izpoved sina, ki je I odkrito priznal, da je večkrat po-t magal materi pretepeti očeta. i Taka je bila žalostna slika za-i konskega življenja, v katerem je : imela robustna žena 20 let drugega moža. Ko se je mož ie vsemu i privadil in ko tudi ženinih pesti ni j vsč čutil ker je bil že otopel, je hotel vsaj. naj bi ženin priležnik skr-; bel za otroke. Hotel ga je tožiti in zahtevati, da prizna očetovstvo, to- ) | da žena je izjavila, da proti sebi Pričala je hčerka, pričali so sosedje.. Hakova je bila v splošnem poštena žena, toda ... In moža je pretepala. Čim je kaj zinil, ga je momica takoj nabunkala. je pripovedovala hčerka. Papa je pa Ko-Uerskem ter se ^jprvo nastanil drnjal. da mora skrbeti za tuje o- j Olyphant. Pa., pozneje troke in pošilja V jo je k Jerabku KDO KAJ VE o rojaku ANTONU ROZMAN, doma iz Stražišča pri Kranju. Leta 1893 i je prišel sem iz Hieflau na Zg. Šta- Senat je stavil porotnikom glav- Grozdje! Kakor zadnjih deset let, tako tudi letos prodajam GROZDJE VSEH VRST na drobno in na debelo alTcele kare, direktno iz vinograda. — Blago izvrstno in cene zmerne. BURKLEY PRODUCE CO.. 1730 Pike St., Pittsburgh. Pi. — Leo Skoda, Mgr. — Tel. Atlantic 3960, Telefon na domu: Clairton 565. Pa., pozneje v Forest . City, Pa., odtam je odšel v Virginia. • Minn, in v letu 1900 je delal v ru-! dotopilnici v Omaha. Nebr. Do leta j 1909 je bil pa največ v Mahaska i County, Ia. Leta 1903 je pisal zad- | nje pismo svojim iz Oskaloosa, Ia.. da je posodil svojemu prijatelju Josephu Bregar nekaj denarja in od takrat ni bilo več slišati o njem Iz njegovih pisem se razvidi, da je nalagal svoje prihranke v neki banki v Pittsburghu. Pa. Kdor izmed ' starih naših rojakov kaj ve o njem. i prosimo, da nam javi. da sporoča- 1 mo njegovim sorodnikom v starem ! kraju, ki že nad 20 let zastonj o , njem poizvedujejo. Naslovite vsa j pisma na: "GLAS NARODA '. 216 W. 18. St. New York. N. Y. j DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NAROPA" ne čita samo vaše članstvo, pac pa vsi Slovenci v vali okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE / j ne bo prtčala. In to Je Izbilo 5«tU ZASTAVE •VILBNB AMIRllKK. SLOVENSKE IN HHVAlKI RCOALUE.' PRKKOftAMNICC, THO-•OJNlCE, ZNAKE. UNIFORME IT© 8igumo 23% ceneje kot drugod. VICTOR NAVUTftSK, Mf GRKE VB ET. CONEMAUQH, PA. ien. Vedel pa je sedaj, da mu tudi Zeidler ne bo mogel dati potrebnega pojasnila. Ne more priti preko tvrdke Horst Se Vanderheyden? Ogledal si je nato vse moške uslužbence tvrdke z motrečimi očmi. Med temi pridnimi, a nikakor zanimivi trgovci pa ni bilo niti enega, kateremu bi lahko pripisoval, da ima srce Marlen. Razven tega pa so bili mladi ljudje vsi prosti in neporočeni in o-ženjeni so bih prestari, da bi prišli vpoštev. Vsled tega je taval Harald popolnoma v temi in niti najmanjša slutnja mu ni prišla, da je bil oi} sam dotičnl, kateremu je pripadalo srce Marlen. S Katjo je sedaj v celem boljše izhajal. Prvič je stal njej nasproti dosti bolj brezbrižen ter je lahko lažje prenašal njene kaprice in drugič se Je kazala napram njemu vedno vesela in dobre volje. Letala je od zabave do zabave. Kadar je imela napad slabe volje jo je iztresla nad Dailah ali celo Marlen. Gospa Darlag je bila se m pa t am priča, kadar je Katja trpinčila Marlen z vsakovrstnimi zbodljaji ter bila vsa ogorčena nad tem. Takoj izprva je imela precej slabo mnenje o Katji in to mnenje je postajalo slabše od dne do dne. Nekega dne je rekla ogorčena Marleni: — Tako slabega človeka kot je Mrs. Horst nisem še videla. Če bi naša pokojna gospa vedela, kako nesrečno je poročen njen sin! Srečen pa res ni naš mladi gospodar! Pravzaprav mu morali povedati vse to. Marlen.... (Dalje prihodnjič.) Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 12. oktobra: Kr.tn«.r, Havre l.uftiuw. Hr«n*n Vi>ik. Cti»-rtK"urif .Hurntmrg l^rvialbari. Cl.rrLcuiK. lirnnni M okteb'a S.tlui mj». T: 16. oktobra: Muurvlatufc. Cherbourg 0*i'r|tr W uiiinfloi,, ChrrU>ur(, I'lrrorn ' 17. oktobra: Stuttgart ,B<'U'-ogn« »ur jUr, TT»c- rt IS oktobra; ]!«■ •!«- t- ranr«. Havre Hntncrii-, Cherbourg 19. oktibri: H« :«»-r,l«ti<*. Cherbourg. Antwrrt»n llrulHt lllKIld. Chl-rtn ur(. ifuiubUlg Wiidam, UuuIukii« »ur 4I»-r. i'.u[. t»-f ilam M iniit-Watikur* C->nr»- «;r.«nd»\ No poll, %a 23 oktobra: A^uitxnia, CJ»rbt»urg 1 >r*--i1«-fi, Cht-i b-.ur*. Hrfnirn Kewcute. C!i«rb"uri;, llamtiu g 24. oktobra: Bremen, <.*hertH»urjf, I'.rernen 2ž> oktobra: M;ij»*tl(. <"herb.iurg .\r.«ltit . 1'tirrtHiur)!. A nt w#-r;^n AueuMu", >'ai«li. Uenuva 2t> avgusta ■ M,]w.iuker <"h«Tbour* Ihirnliurr l.^r in. lloul' Kn« »ur Mer, llri-men America Cl.^rbotiri, lir»m»-j» 30. aktobri: Ut-rengHria. Cht-rbourr I're»idfl>t I'artliug. Ctj«-rt/i>ui s. 1're-m»*n Itr lun, h. Clierbourf:. Hamburg 31. -Mubra: Mi:i-Ih CKerbfjurc Br-mi-n Jtwnikl islet. — okt it. "II« d« Frinc«" Božični skupni Iztat. — dae.. "II« d« F-»nc«". g DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot xi oetovanja na ogromnih earnlltlh: 1 MEXIQl E 9 oktobra. 11 A M.)' . FRANCE II. okt.: 22. novembra (6 P M.» < 10 P. M.> ILE DE FRANI K 18. okt.: 8. nov (7 P. M ) 110 P M.» ' Najkr«jta Oot p«> tciesmcl \ Je v puatrbfii WuMm e vvml m<ool>laičenega agenta % FRENCH LINE It STATE STREET N t W YORK. N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen poto.-ati r stari kraj, je potrebno, da .'e poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše »!«»lgo-letne izkušnje Vam mi amoi:mo dati najboljša po Kin i la in priporočamo vedi»o ie prvovrstne bno-parnike. Tudi nedria rljani zamere jo potovati v stari kraj ua obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za pov^iiev (Return Permit) iz W&sh-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesece« in bu se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Proinja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanlnf odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, j« najbolje, da r prošnji označijo, naj jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost t kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poro-' čili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni ; Jo prve polovice kvote. Do druge polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedrzavljanov, ki so bili postavno pripttščeni t to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 12 CORTLANDT STREET